M/umoiKic
IMAM
I
tednik
http://www.mandrac.si, uredristvo@mandrac.si
ČETRTEK, 6.SEPTEMBER 2007 / ŠTEVILKA 723, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR
723
9789612 "4 4067111
optiamoli
Prešernova cesta 55, <5310 Izola, tel.:05/64 021 62
WWW.OPTIKAMALI.SI
Urnik: od 9.00-17.00 in odi STO-19.00
AVTO SOLA BISER &
Drevored I.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277
Si.mobil - Vodafone v Izoli.
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
simobil
^m£2
Muke po neprofitnem bloku Poletju je zdrsnilo v jesen
Stara oblast je zakuhala, nova pa zdaj ne ve, kaj bi. Če sprejme igro, ki so jo vsilili drugi, bo to morala početi ves čas. Če se odloči za zakonitost in spoštovanje lastnih odlokov, se bo zamerila najmanj tistim, ki čakajo na katero od obljubljenih stanovanj. Svoje mnenje lahko poveste v anketi na spletni strani www.mandrac.si.
Zgodilo se je napovedano a vendar tako nepričakovano. V nedeljo popoldne je bil zadnji pravi poletni dan, potem se je pooblačilo, zapihala je burja, udarile so strele in že je | bila jesen. Vsi topli dnevi, ki se bodo 'S zdaj še zvrstili tja do oktobra bodo I že sodili v takoimenovano “indijan-| sko poletje”. Ravno prav hladno bo s za trezno oceno poletne sezone.

Na začetku šolanja je treba imeti malo več potrpljenja
Prvošolce so učitelji tudi letos sprejeli z veliko dobre volje in potrpljenja, saj vedo, da bodo potrebovali kar nekaj časa, da se navadijo na šolski red in nove obveznosti. Tudi do novih oblastnikov bi lahko bili bolj potrpežljivi. Pa nismo.
(Mef) Ko se človek ozre po novi občinski oblasti hitro ugotovi, da jo sestavljajo sami novi, oblastniško dokaj neizkušeni ljudje. Lahko bi rekli, da občino vodijo oblastniški prvošolci, ki šele dobro spoznavajo zakonitosti vladanja v lokalni skupnosti.
Pred njimi so bili tam stari mački, ki so se, bolj tehnično kot politično, v desetletju zagotovo naučili, kako vladati občini
kot je Izola. Zato zdaj, ko niso več na oblasti zagotovo trpijo, ko vsako potezo aktualne oblasti takoj ocenijo s svojimi izkušnjami in znanjem. Približno tako kot trpi oče, ko mora svojo kmetijo ali obrt prepustiti svojim naslednikom.
In tudi občani smo se navadili stare oblasti in prav nobenega strahu nismo imeli več pred njo, saj smo ji dobro gledali pod prste. Pa tudi oblast se je navadila na nas in sprejela
dejstvo, da so njene odločitve včasih hvaljene, drugič grajane.
Nova oblast se mora tega še priučiti, saj je šele na dobrem začetku svojega mandata. Lahko bi rekli, da so sredi prvega razreda štiriletke in da še ni prišel čas za zaključevanje ocen. So namreč še vedno sredi spoznavanja novega okolja in novih pravil življenja in obnašanja. Zato imejmo še malo potrpljenja z njimi. Za palico po prstih bo še dovolj časa.
Alegrija malvazija
Od vseh stvari je najbolj fino takšno-Ie, domače vino. Ravno prav lepo rumeno, seveda, ne preveč vodeno, ker, čeprav morda je z mode, mi ne dodamo prav nič vode. Mi smo za takšno malvazijo ki nam prinese alegrijo in zna zabavat celo klapo, pa s ceno ti ne vzame sapo.
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
AVTO CENTER
Avto Center Jereb, Izola www.o-Jereb.sl
K Banka Koper
Pogrebna služba
ìwuxiiìit/M: 2
Četrtek, 6.september2007, št. 723
Praznik ks jagodje - dobrava
Dobra lokalna oblast se zaveda pomena dobrih krajevnih skupnosti
V soboto 8. septembra bo Krajevna skupnost Jagodje Dobrava pripravila svoj tradicionalni praznik, različne prireditve ob prazniku pa se bodo začele že danes in končale v nedeljo. Največji problem delovanja KS je to, da nima poklicnega tajnika, ki bi moral biti motor delovanja KS.
Praznično in hkrati delovno bo že v četrtek 6. septembra zvečer, ko bo slavnostna seja sveta KS na kateri bodo zagotovo govorili tudi o polletnem delu KS in o tem, kaj je treba storiti za večjo učinkovitost organov KS. Dejstvo je namreč, da je nalaganje vseh odgovornosti zgolj na pleča amaterjev nekoliko neodgovorno s strani občinske uprave, saj je krajevna skupnost dejansko njena podaljšana roka.
Kot je v uvodu v pogovor povedal predsednik sveta KS, Maks Filipčič, so se za organizacijo praznika po lanskem premoru, odločili zato, ker je to praznovanje starejše od sedanje ali prejšnje občinske inmkrajevne oblasti. Staro je namreč že več kot stoletje in vredno ga je ohraniti, tudi zato, ker je pomemben povezovalni dogodek za vse ljudi s tistega območja.
Na praznovanje so vabljeni vsi krajani pa tudi drugi Izolani in predstavniki Občine Izola, saj gre vendarle za finančno in programsko morda največjo KS v občini, ki sicer iz občinskega proračuna prejema nekaj manj denarja kot doslej, vendar ima tudi lastnih prihodkov in programov ter odhodkov toliko, da si
res zasluži profesionalnega tajnika, čeprav je za polovični delovni čas.
Kot je povedal predsednik so z občinskim vodstvom dogovorjeni, da poiščejo pravo administrativno a ne le pisarniško moč, ki mora postati dejanski motor vsega dogajanja v krajevni skupnosti. Upa, da se bo to zgodilo v kratkem, saj so pred njimi številne naloge, med katerimi je posebej opozoril na urejanje vse dokumentacije v zvezi s prostori krajevne skupnosti, na nujnost pokritja balinišča, postavitev razsvetljave od cerkvice do ovinka, asfaltiranje še nekaterih cestnih odsekov, pokritje hudournika pri marketu Jagodje, napeljavo vodovoda tja, kjer tekoče pitne vode še zdaj nimajo, ter aktivnejše sodelovanje pri nadzorovanju Krajinskega parka Strunjan, ki zajema precejšen del območja te KS.
Gradnja hitre ceste
To pa seveda ni vse. Gotovo je trenutno najpomembnejše odločanje v zvezi z državnim lokacijskim načrtom za hitro cesto kjer verjamejo, da je občina Izola s svojim odklonilnim pristopom do predloga, ki ga je pripravilo Ministrstvo, mislila resno in da bo ob vztrajanju na
različnih pripombah imela v mislih tudi tiste, ki so jih na javni predstavitvi podajali krajani Jagodja in Dobrave.
Hkrati je Maks Filipčič opozoril na to, da je v Uradnih objavah občine Izola sklep o začetku postopkov za gradnjo ceste od Jagodja do Šareda, ki seveda poteka po območju njihove krajevne skupnosti, zato morajo biti krajani in vodstvo KS še posebej pozorni, kateri deli njihovega ozemlja bodo deležni največjih posegov.
K tem je treba prišteti še načrtovano pozidavo Kreda, posege v Simonovem zalivu, načrte v zvezi s podbelveder-jem, gradnjo v turističnem naselju Belvedere in še kaj. Vsi ti posegi so dolgoročnega pomena in zato KS ne more z zaprtimi usti in očmi mimo njih.
Spominsko znamenje
Ob krajevnem prazniku so pripravili tudi slavnostni blagoslov kamnitega križa ob križišču Jagodje v bližini Loret-ske cerkvice. Križ je nekoč že stal tam kjer je zdaj cesta, država pa je obljubila nadomestno lokacijo. Končno so se z lastnikom zemljišča dogovorili za izbrano lokacijo, stroške postavitve križa pa bosta krila dva dobrotnika iz krajevne skupnosti. Po blagoslovu križa, ki bo v nedeljo ob 17.00 uri bo sveta maša pred Loretsko cerkvico, kot je na ta dan že večstoletna tradicija. Slovesnost bo vodil g. škof Jurij Bizjak, sodeloval pa bo cerkveni pevski zbor iz Portoroža pod vodstvom dirigenta, krajana Dobrave, Mirana Zadnika.
KS Jagodje danes šteje približno 3.000 prebivalcev, ima sedež krajevne skupnosti, pošto, nekaj trgovin, tri hotela, cerkev, osnovno šolo v neposredni bližini, podeželje, mestni del, avtobusno postajališče, precej obrtnikov, lastno društvo upokojencev, športno društvo, športno igrišče, otroško igrišče, mladinsko središče, Shoto klub, svoj pevski zbor, kar nekaj uglednih krajanov in še kaj. Skratka, če bi bili kje na Štajerskem bi bili občina. Vendar takšnih pobud doslej v KS ni bilo in verjamejo, da tudi niso potrebne.
Program praznovanja:
Četrtek, 6. september
-	Slavnostna seja Sveta KS ob 19.00 uri
Petek, 7. september
-	Medsebojno srečanje Društva invalidov Izola in Društva invalidov Domžale v gostišču Jasna v Jagodju.
Sobota, 8. september
-	Mednarodni balinarski turnir Slovenske Istre (SLO), Istre in Kvarner-ja (HR) in Tržaške pokrajine (I) na balinarskem igrišču v Jagodju ob sedežu KS s pričetkom ob 8.00 uri.
-	Taborniško srečanje ob 50 letnici Roda Jadranskih stražarjev, ki ima svoje prostore tudi v KS Jagodje
-	Diplomatska regata 2007 v Simonovem zalivu. Prireditelj Jadralni klub Veter
-	Sveta maša ob 15.30 uri v cerkvici Loretto (v italijanskem jeziku).
-	Družabni večer z glasbo v gostišču Jasna (Vstop je prost)
Nedelja, 9. september
-	Slavnostni blagoslov kamnitega križa ob križišču Jagodje v bližini Loretske cerkvice ob 17.00 uri. Po blagoslovu križa sveta maša pred Loretsko cerkvico, nastop cerkvenega pevskega zbora iz Portoroža pod vodstvom dirigenta Mirana Zadnika.
Zaključek dneva in praznika Krajevne skupnosti v gostišču Jasna ob sedežu KS.
Lepo vabljeni na naš praznik
Svet KS Jagodje-Dobrava predsednik: Maks Filipčič
mmmrn
. , «	e:
- >S
■'•Utili	*
..“

STAVBE
m
umi
lui SERVISNE STORITVE DOO, KOPER
OBVESTILO
Vse poslovne partnerje, občanke in občane občine Izola obveščamo, da smo se preselili iz Kopra v Izolo tako, da nas odslej dobite na naslovu:
Stavbenik - Servisne storitve d.o.o.
Polje 9a, Izola
( stavbenikovi obrati v neposredni bližini Komunale, Mehana in Seata)
Naše telefonske številke so ostale nespremenjene in so:
tajništvo 05/ 662 68 00 Fax.: 05/662 68 10
e-pošta: servisne storitve@stavbenik.si
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si
Odgovorni urednik: Drago Mislej
Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO.
Polletna naročnina: 25,45 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Poletja je nedvomno konec
Gordi|ski vozel KT1 se bo začel razpletati
Čeprav je izolski občinski svet in občinsko vodstvo napovedalo temeljito notranjo revizijo poslovanja lokala KT1, ki je bil v upravljanju Mladinskega sveta Izola vse kaže, da bo resnica prišla na plan šele na zahtevo novega vodstva MSI.
V petek 31. avgusta se je ponovno počakati še nekaj časa, da bomo sestal Mladinski Svet Izola. Člani pa ugotovili, ali so govorice, ki trenut-se bolj kot z delovanjem trenutno no krožijo, resnične ali so to le poli-ukvarjajo z golim obstojem društva, tične špekulacije, saj je stanje, ki ga je prejšnje vod- in kakšne so te govorice? Kot resen stvo pustilo za seboj, milo rečeno:	in politično nevtralen tednik se jih
klavrno.	bomo raje izogibali, lahko pa po-
Tako je trenutno bolj pomembno to, vemo, da je bilo zelo nenavadno da se pokrije stroške delovanja za izplačevanje plač nekaterim usluž-nazaj, kot pa pogled v prihodnost, bencem za nazaj in to z denarjem, Seveda je to stanje vredno premi- ki naj bi šel za pokrivanje izgube, sleka, in nedvomno bo potrebno Obeta se vroča jesen. (AM)
NA SVOJI ZEMLJI
PRIMORSKO LJUDSKO ZBOROVANJE
60 let PRIKLJUČITVE PRIMORSKE DOMOVINI
65 let partizanskega bataljona Simon Gregorčič 80 let organizacije TIGR 64 let goriške fronte
Nova Gorica, 8. september ob 11.30 uri
VABLJENI
ZZB, TIGR, primorske občine in ostali organizatorji
PTT ‘s NOT DEAD
ZAHTEVA ZA TAKOJŠEN ODSTOP OZIROMA RAZREŠITEV TUDI MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR JANEZA PODOBNIKA
Zelo pozdravljamo odstop ministra za promet Janeza Božiča.
Se bolj odločno in utemeljeno pa zahtevamo tudi odstop oziroma razrešitev ministra Janeza Podobnika zaradi naslednjih zelo upravičenih razlogov:
1.	Že 15.3.05 smo se pisno obrnili na ministra Podobnika z zahtevo za revizijo DLN za odsek HC Koper - Izola zaradi številnih kršitev predpisov. Sledile so vsaj še 4 pisne urgence in še zahteve za razveljavitev spornega DLN. Pisno smo se obrnili tudi na ministra Janeza Božiča z enakimi zahtevami. Šele po dobrih dveh letih smo dobili pisni odgovor od ministra Podobnika v katerem se le-ta spreneveda, da je vse v redu...
2.	Komisija RS za preprečevanje korupcije je že 7.3.07 izdala mnenje št. 73, v katerem je kot uradni pristojni organ ugotovila kršitve 2. in 6. člena ZUREP in podanost elementov korupcije. Kršitelj predpisov je bil MOP oziroma njegova pristojna služba in odgovorna oseba.
3.	Ministra Podobnik in Božič sta se požvižgala na uradne ugotovitve pristojne komisije, katere smo dostavili tudi njima in nista ustavila spornih postopkov.
4.	Zaradi njunih opustitev dolžnosti je na proračunu RS oz. na sredstvih državljanov RS nastala neupravičena škoda v višini nad 2,4 milijarde SIT oz. nad 10 milijonov EUR, ker še danes tečejo dragi nezakoniti in nedopustni postopki za to sporno traso - seveda na škodo RS in v korist ozkih skupin (tudi SCT...).
5.	Ministra Podobnik in Božič sta že julija 2006 sporno razpisala tudi začetek postopka za pozidavo cca 130 ha najboljših kmetijskih zemljišč na Ankaranski bonifiki (od Luke Koper do Bivja) z namenom širitve Luke Koper oziroma 3. pomola oziroma ureditve mednarodnega pristanišča. Pri tem pa gre za poskus spornega posega na zemljo, ki jo varujeta ustava in zakoni RS. Tam bi nato lahko kršitelji tudi pričeli s postopki za gradnjo plinskega terminala. Ocenjujemo, da ministra računata na korupcijo v organih RS in da pričakujeta, da bodo tudi pristojni na MKGP in v drugih organih popustili na njune pritiske, podobno kot se dogaja pri odseku hitre ceste Koper - Izola (pritiski SCT, DARS... na MKGP in ARSO). Minister Podobnik pa je odgovoren tudi za strupene izpuste iz
Kemiplasa, katerega poslovanje njegove inšpekcijske službe ne zaustavijo navkljub mnogim intervencija naslovljenim na ministra Podobnika. Iste inšpekcije tudi ne odstranijo 20 let stare črne gradnje v parku Strunjan in 9 let stare črne gradnje v gozdu pri Gažonu kljub že davno izvršljivim odločbam.
Storili bomo vse potrebno, da preprečimo nedopustne posege na Ankaranski bonifiki in v Dolini Pivol. Skupaj z ministrom Božičem (v odstopu) namreč hočeta pozidati celotno Ankaransko boni-fiko (130ha) z novimi viri onesnaženja. Že študiji iz leta 2002 in 2003 (naročnik občina Koper) sta ugotovili visoko onesnaženost zraka in okolja z že obstoječimi viri. Uradne meritve MOP - ARSO pa so v mesecu juliju 2007 dvakrat registrirale presežek alarmantne meje onesnaženja z ozonom (merilne postaje Hrvatini in Semedela), kar pomeni, da je bilo onesnaženje na vmesnem območju v nižini me merilnima postajama enako ali še večje. Pristojni morajo takoj pristopiti k sanaciji že obstoječih virov onesnaženja, ne pa načrtovati gradnjo dodatnih.
Zaradi navedenega in glede na to, da ste odstop ministra Božiča že sprejeli, nujno zahtevamo in pričakujemo od vas pred vso slovensko javnostjo, da enako korektno ukrepate tudi z ministrom Podobnikom. On je veliko bolj odgovoren za nastalih nad 10 milijonov EUR nastale javne škode v navedenem primeru, saj je on in MOP nosilec načrtovanja. Istočasno tudi zahtevamo odstop oz. razrešitev celotnega vodstva DARS-a (Nadzornega organa in uprave), ker so soodgovorni za velikanske milijarde SIT posojil za gradnjo avtocest v RS po previsokih računih SCT in drugih izvajalcev, ki so, kot sumimo, povprečno za 50% prenapihnjeni. Temu primerno pa je previsok tudi dolg RS v zvezi z gradnjo avtocest. Načrtovalci MOP, MP in DARS pa kot sumimo načrtno izbirajo čim dražje trase s čim več objekti na čim več kakovostnih kmetijskih zemljišč. Naše zahteve po razrešitvi vseh navedenih so upravičene tudi zato, da prihranimo visoka in nepotrebna posojila v breme naših otrok in vnukov, da prihranimo velike napore prizadetim krajanom in civilnim iniciativam pri varovanju njihovega življenjskega okolja (to ni njihova dolžnost ampak pravica!). Minister Podobnik velikokrat deluje kot da je minister »proti okolju«, ne pa minister za okolje.
ZaCIGI: Mladen Baša Za KGZS Koper: Jožef Horvat
Avtomatska garažna, industrijska vrata, dvoriščna vrata ter avtomatika odpiranja
-	ugodne cene, vrata do dim.: 2500x2250 mm z montažo samo 876 EUR
-	42 mm izolativnost
-	dvojna tekalna (uležajena) kolesa
-	hitri dobavni roki
-	garancija
-	visoka kakovost
-	izdelava vrat po meri
mmmmm
(Doormont Si Co
Tel: 041/575 - 487, 041/766 - 607

Kdo bi bil kriv, če bi se...
Prvi dan šole sem pred osmo zjutraj vo- pešce (verjetno je premalo kaznovalnih zil avto po Ulici Oktobrske revolucije, ukrepov), smatram pa za skrajno nere-Pred vrtcem se mi na prehodu za pešce sno delo pri postavljanju talnih označb znajde otrok, bil je že skoraj na sredi- ko se določa mesta dovoljenih parkiranj ni ceste. On mojega prihoda ni mogel posebno še ob šolah in vrtcih. Mislim, videti, ker mu je pogled na cesto pre- da bi morali postavljalci talnih označb prečil tik ob prehodu parkiran avto, jaz poznati vsaj osnovna pravila za parkira-pa iz istega razloga nisem mogel videti nje vozil. (Anton Horvat) otroka na prehodu za pešce.
Moji previdnosti in počasni vožnji gre hvala, da ni prišlo do nesreče.
Trdim, da je bil voznik nepravilno parkiranega vozila (tik pred prehodom za pešce ) zaveden, ker je parkiral na zarisani talni označbi za mesto parkiranja. Res, da je v Izoli v zadnjem času mnogo parkiranj tik ob prehodih za
Osnovne šole odprle vrata novi izolski učenjaški generaciji
V ponedeljek 2. septembra, so se spet odprla šolska vrata, prvič tudi za 93 izolskih prvošolcev. Teh je letos v Izoli za šest oddelkov, od tega imajo po dva v obeh slovenskih osnovnih šolah, šest prvošolcev je v italijanski osnovni šoli, v Kortah pa jih je pet.
Najprej so sprejem pripravili v osnovni šoli Dante Alighieri, kjer so se prvošolci, njihovi starši in učitelji zbrali že ob 9.00 uri, pozdravila pa jih je tudi nova ravnateljica, Simona Angelini. Seveda sta prišla tudi oba rajonska policista in predsednik občinskega Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, Almin Huremovič, vsi trije pa so malčke in njihove starše poučili o varni poti v šolo in o odgovornosti staršev za varstvo otrok.
V osnovni šoli Vojke Šmuc so sestavili dva oddelka prvošolcev, skupaj pa imajo vpisanih 38 otrok. Sprejem prvošolcev je bil uro kasneje, pred tem pa so podobno slovesnost že imeli v Kortah.
Prvošolce je pozdravila ravnateljica Lenčka Prelovšek, potem pa so jim pravi kulturni program pripravili učenci višjih razredov, na koncu jim je zaigral še profesor telovadbe s katerim so skupaj zapeli, policista in predstavnik občine so tudi njih opozorili o varnosti v cestnem prometu in nato so jih učiteljice odpeljale v razrede.
Kortežanska šola je gorela
Ob tem velja povedati, da so veliko sreče v nesreči imeli kortežanski otroci in učitelji, saj bi kmalu ostali brez šolskega poslopja. V popoldanskih urah prejšnjega tedna je namreč čistilka opazila požar v smetnjaku ob šoli, natančneje ob lopi v kateri so zaprte plinske jeklenke. Poklicala je šolskega hišnika, ki je, kljub nevarnosti, takoj začel gasiti ogenj, ki je že zajel lopo z jeklenkami, medtem pa so že prihiteli tudi kortežanski gasilci in za njimi še poklicni gasilci, ki so s skupnimi močmi pogasili požar in tako preprečili, da bi šola dobesedno pogorela. Ob tem velja posebna pohvala hišniku, ki se je, skoraj preveč pogumno, lotil gašenja lope, kjer bi lahko prišlo do eksplozije plina.
Sicer pa so v Kortah letos v prvi razred vpisali kar 5 fantov, česar je verjetno posebej vesel učitelj telovadbe.
Največ prvošolcev so vpisali v osnovni šoli Livade, kje so sestavili dva oddelka s po 22-timi učenci. Glede na to, da so se policisti in predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu selili iz ene šole na drugo, so slovesnost ob prvem dnevu šole pripravili pol ure kasneje, učence pa je pozdravila ravnateljica Maja Cetin.
Tudi tam so pripravili pester program, potem pa so učiteljice učence že odpeljale v razrede, se predstavile, potem pa je že bilo treba hiteti na srečanje, ki ga je za vse pripravil izolski župan.
Zupan je pozdravil prvošolce
Kot vsako leto so se tudi letos pred srednjo gostinsko šolo zbrali naši, izolski prvošolčki. Začelo se je s pozdravom najprej voditeljice, nato pa še vseh treh ravnateljic izolskih osnovnih šol, ob katerem pa smo prišli do zaskrbljujoče ugotovitve. Vseh prvošolčkov je namreč letos le 87. Kje so časi, ko je O.Š. Vojke Šmuc pokala po šivih ob vsakem začetku novega šolskega leta. Kakorkoli, po teh začetnih uvodnih govorih ravnateljic in nagovoru podžupana Bojana Zadela, je na veselje malčkov prišel na vrsto čarodej Maris, ki je kljub začetnemu kar skromnemu glasbenemu repertoarju, v drugem, čarobnem delu, povsem očaral otroke.
Na koncu pa je prišel še čas za torto, v katero je s kirurško natančnostjo zarezal župan Tomislav Klokočovnik. prvošolci pa so poskrbeli za sladko nadaljevanje druženja.
Vse je bilo lepo, le rumene rutice so se nekje izgubile in so namesto njih nastopili »ovratniki«. Morda staro poimenovanje koga res preveč spominja na pionirske rute naše polpretekle zgodovine, ampak »ovratniki« za naše malčke so bili vsem nekako tuji. (AM)
Moja generacija
OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC - 1.A
učiteljica: Ingrid Hrvatin / vzgojiteljica: Tatjana Erceg
OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC - l.B
učiteljica: Zrinka Babič / vzgojiteljica: Tatjana Erceg
OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC - PODRUŽNIČNA ŠOLA KORTE
učiteljica: Maja Burdych
OSNOVNA ŠOLA LIVADE -1A
učiteljica: Janja Stanko / vzgojiteljica: Jasna Pohlen
OSNOVNA ŠOLA LIVADE - l.B
učiteljica: Vesna Demirovič / vzgojiteljica: Jasna Pohlen
OSNOVNA ŠOLA DANTE ALIGHIERI
učiteljica: Sandra Marchesan
MANDRAČ 6
V ODGOVOR g. PEČANU
Dragi gospod Pečan
(in še malo dragi gospod Bizjak)
Dragi gospod Pečan, čeprav se osebno poznava, vas bom v odgovoru na vaše pisanje vikal-za tikanje je bilo pismo malce preveč žaljivo. Uvod v moji kritiki ni bil namenjen vam osebno, vsaj ne ob tej priložnosti. Veseli me, da je moja kratka in iskrena opazka pritegnila toliko pozornosti. Pri tem pa je ostalo prikrito dejstvo, da sem v njej nasprotoval predvsem strokovnosti urejanja prostora ne pa koritom samim. Ker ne pišem tako pogosto pisem bralcev sem bil morda malce nejasen., žačetniška napaka.
Rad bi vas obvestil, da sem novinarsko kariero nedavno obesil na klin (za vse večne čase) in me nepristranskost, neodvisnost in podobne pravljice za naivne ljudi ne zanimajo več. Povedal sem le svoje mnenje in pri tem nisem želel nikogar diskreditirati. Pa tudi če bi želel, mi tega nebi bilo treba. Glasni izdani se največkrat diskreditirajo sami.. In zaradi mene lahko pišejo kar želijo in kolikor želijo, papirja ne bo zmanjkalo.
Gospodu Bizjaku pa se zahvaljujem za reakcijo, ki je vsaj vsebinska, čeprav se z njo ne strinjam, imava pač drugačne poglede na estetiko in podobne reči...
S tem odgovorom bom to debato končal., saj me neprimerno bolj kot korita in lokalna prepucavanja v tem trenutku zanimajo ženske, ampak o tem kdaj drugič ob kakšni drugi priložnosti..
Darjan Gorela
p.s. Na zadnjo pripombo pa: Res niso smreke ampak so cedre. Še bolj prav pa bi bilo napisati: Bile so cedre.
Odgovor na odprto pismo
Iz Vaših tekstov, ki jih redno objavljajo v tem tedniku, do sedaj res nisem uspel razbrati kakšne globlje vsebine, g. Alojz Pečan, kot zamegljenega cilja, ki ste si ga najbrž skupaj z vašo soprogo zadali: minimizirati in negativno okarakterizirati vse in vsakeršno potezo novega občinskega vodstva. Pa tudi pri tem, še tako banalnem cilju, resnici na ljubo, nista prav nič uspešna. In vendar vsa ta pisanja razkrivajo vajino osebnostno nezmožnost sprejeti pomena besed, ki jih je nekoč izrekel vajin strankarski kolega, ko je govoril o različnih obdobjih v razvoju naše družbe. Ja, je namreč čas .... In je čas. Kot, da ujeta v tistem starem času, ne najdeta miru, ki bi si ga, za marsikaj dobrega zaslužna v tem mestu, lahko privoščila uživati. A grenkoba, ki veje iz vajinih besed dokazuje, da vaju preganjajo neči-merne človeške lastnosti, ki pahajo človeka vašega kova v čas nesreče, namesto da bi uživala čas miru dolge tople jeseni.
Ko tako razmislim o vzgibih, ki vaju vodijo v to samouničevanje svojega
ČETRTEK , 6.SEPTEMBER 2007, ŠT. 723
PTTsNOTDEAD----------------------------------------------------
dobrega imena, res ne vidim pomena odzivati se na vsebino vajinega pisanja. Pa čeprav sta me v odprtem pismu, poskušala prikazati v slabi luči, s kombinacijo določenih, tudi izmišljenih, dejstev iz mojega življenja. Pokušala sta s konstruktom utajevalca in prisvojevalca protipravne koristi. In glej ga zlomka, v isti sapi naštevata vse svoje premoženje, ki ga imata. Češ, poglejte poglejte bralci, uvidite vendar, da midva nisva takšna. Stara modrost nam pove, kdaj mačka zacvili. Le da sta si vidva na rep stopila sama. Saj vendar nikogar ne zanima vajino premoženje.
Odgovori na vprašanja, ki pa sta jih meni zastavila v odprtem pismu, so zapisani v uradnih poročilih in evidencah. Če res koga zanimajo, jih lahko pridobi po zakonitih poteh. Zagotavljam pa vama, da kljub temu da je moj čas drugačen od vajinega, mirno in zelo dobro spim. In ko bo tudi zame prišel drugačen čas, mi na kraj pameti ne bo prišlo, da bi se ukvarjal s kritiko svojih naslednikov, raje bom še naprej s pozitivno energijo pomagal iskati boljše rešitve. Ljudje so slabi in dobri. Slednji to zmoremo. Nikoli pa ni prepozno da prvi postanjo slednji. Slednji so srečni, prvi nesrečni. Tudi vama želim, da postaneta srečna. Mogoče vama na tej poti lahko pomaga knjiga Ericha Fromma: Imeti ali biti. Mojster nas v njej želi naučiti, da bi morali razmišljati o tem kaj smo in ne kaj kdo ima.
Darko Grad
PARKIRANJE IN KAZEN
»Hop cefizelj! Pa te imam....«
...pritisnil je na sprožilec in napisal kazen
Zgodba je lahko vsakdanja ali pa se zgodi le posameznikom v našem prelepem turističnem kraju, kjer te po usodi ali zgolj naključju pričakujejo presenečenja. Včasih so prijetna včasih pa ne.
Dne 22.06 sem moral obnoviti tehnični pregled za čoln kar pomeni, da sem moral obiskati tudi upravo za pomorstvo izpostava Izola, ki se nahaja v stari ribarnici pri cariniš-kem pomolu.Naj vas spomnem, da se tehnični pregled plovil opravlja vsakih 5 let. Po telefonskem pogovoru z prijazno uslužbenko so me pričakovali ob 11:00 uri ampak ne po morju temveč s prikolico na katerem je bil čoln.
Ko sem ob 11:20 uri prišel do »luške kapetanije« in se parkiral pred sam vhod je izza vogala pri hotelu Marina poskočil komunalni redar in brez besede, brez vsakršnega pozdrava ali opozorila poslikal vozila in prikolice pred luško kapetanijo. Prijaznost pa taka...
Drugi dve osebi, ki sta ravno tako opravljali tehnični pregled sta se pošteno razburili (opravljali smo obvezen tehnični pregled na plovilih in poklicani smo bili s strani pomorske uprave). Tudi pogovor kapetana g.Lotriča z komunalnim redarjem ni pomagal. Celo gospa iz luške kapetanije je poklicala na
občino v upanju da bo komunalni redar le razumel zakaj smo vsi tam vendar vsak krivi drugega., nasrka-mo pa ga mi »stranke«.
Po devh meseca me v poštnem nabiralniku pričaka moder izrezek in seveda plačilni nalog kjer je navedeno, da sem - smo parkirali na intervencijski poti. Seveda je nalažje napisati kazen potem pa se redarji sprašujejo zakaj so nezaželeni. Tam kjer bi res morali opravljati svoje delo jih pa ni (samo v razmislek). Torej da ne dolgovezim...
Kdo je sedaj tukaj kriv? (zakaj moram plačati kazen?)
1.	Luška uprava, ki nima svojih parkirnih prostorov za stranke čeprav izvajajo tehnične preglede na čolnih.
2.	Komunalni redar, ki nima »kanček« tolerance in vljudnosti, ter se na lastne oči lahko prepriča da stranke opravljamo obezen tehnični pregled na zahtevo uprave RS za pomorstvo in se skušamo čim bolj stisniti, da ne oviramo prometa ali tako famozne fraze “intervencijske poti”.
3.Stranke, ki po dolžnosti pripeljemo plovila na obvezni tehnični pregled in prispemo pred upravo za pomorstvo, ki nima primernega parkirišča kjer bi izvajali preglede čolnov.
Kot bi Iztok Mlakar zapel »Ljudje smo enaki po črki zakona...samo eno je človek an drugo je mona« (in ima povsem prav)
Peter Valenčič
STOLI ALI LJUDJE?
Kdo pa bo skrbel za pešce in kolesarje?
Že zadnjič sem vam poslal sliko zožitve pločnikov, tako, da se pešci že s težavo prebijajo naprej. Na sliki je zožitev ob PIZZERIJI ODEON, kjer se 5,10 m širok pločnik zoži na l,20m. To pa seveda še zdaleč ni edini lokal, ki je s svojimi mizami ali teraso tako posegel v javno površino oziroma pločnik. Podobno je na drugi strani istega drevoreda pa na Sončnem nabrežju in še kje. Na 5,10 m širokem pločniku ne bi bil problem oddvojiti pas za kolesarje,
ki bi bili tam bolj varni kot sedaj na preobremenjenem ozkem vozišču. Prav zanimivo je, da se za kolesarje v Izoli nič ne naredi, čeprav je bivša županja zelo rada kolesarila - vendar ne po Izoli.
Imam vtis, da se zaradi trženja javnih površin raznim lokalom zlahka dovoljuje zasedba javnih površin, saj verjamem, da vsi ti lokali dovoljenja imajo, sicer bi jih naši redarji gotovo hitro opazili in kaznovali, čeprav jim nekatere stvari zbežijo, tako kot v primeru, ko je novi lokal postavil nad hodnikom za pešce korita za rože v višini l,50m in to nad hodnikom širine komaj 1,20 m.
Res bi rad od odgovornih, ki se na javna vprašanja tako radi požvižgajo, dobil tudi javni odgovor o tem, kdo daje takšna dovoljenja, kdo izvajanje tega nadzira ter, ali imam kot občan možnost uvida v ta dovoljenja. Če tudi tokrat ne bom deležen nobenega odgovora se me bo prijela misel, da uradniki in funkcionarji v Izoli ne berejo časopisov ali pa so morda nepismeni. V kaj takega seveda ne verjamem.
Anton Horvat
KONCET FARAONOV
Opravičilo Stojanu in Valterju
Žal mi je in se še enkrat, tokrat javno, opravičujem Stojanu in tudi Valterju, za prepozno prejeto vabilo. Od agencije, in ne bom je imenoval, ker je to v bistvu moja napaka, sem tik pred zdajci dobil sporočilo, da ne najdejo naslova Stojana Družine in Valterja Soše. Poklical sem Stojana in Valterja, se jima opravičil in ju povabil na koncert. Vse ostalo ste izvedeli, čeprav nekatere stvari v nekoliko obrnjenem vrstnem redu. Ne želim si in z moje strani ne bo dodatne polemike preko časopisa. Razen prepozno oddanega vabila in verjetno sem še koga pozabil, si nimam kaj očitati.
PS: Nikoli nisem izjavil, da sem jaz ustanovitelj Faraonov. Bil sem pa v skupini, ko smo se krstili kot Faraoni.
Nelfi Depangher
50 LET TABORNIŠTVA V IZOLI
Izolski taborniki se spominjajo začetkov in zrejo v prihodnost
Po 50-ih letih delovanja Rodu lahko ugotovimo, da so v taborniški organizaciji preživeli svojo mladost številni Izolani, ki so zoreli v stiku z naravo in z drugimi vrednotami taborniške organizacije. Uspešno so premagovali različne težave in s svojo dejavnostjo močno zaznamovali življenje Izole, saj so sodelovali v vseh pomembnejših akcijah. Izolo so in še danes uspešno predstavljajo na tekmovanjih in taborjenjih. Iz brošure, ki so jo izdali ob srečanju, ki bo to soboto v Simonovem zalivu povzemamo nekaj zanimivih odstavkov.
Naše 1. desetletje delovanja: 1957-1966
Nastanek taborništva v Izoli je povezan s Pavletom Lešnjakom, predvojnim gozdovnikom, ki je deloval v koprskem Odredu srebrnega galeba, ustanovljenega 1. 1953. Ker je živel v Izoli, je želel ustanoviti taborniško organizacijo tudi v Izoli. Spoznal je Ernesta Lupinca, ki se je 1. 1956 s skupino štirih fantov iz Izole udeležil taborjenja s Koprčani. Po vrnitvi so začeli razmišljati o ustanovitvi lastne taborniške enote. Zbralo se je okoli 20 zagnanih mladincev in pripravili so ustanovni občni zbor. Uradno je bila tako organizacija registrirana 25. marca 1957 kot Družina jadranskih stražarjev. Prvo samostojno taborjenje je bilo 1958 na Visokem v Poljanski dolini, ki se ga je udeležilo 25 taborečih pod vodstvom očka Lupinca. Danes se sliši smešno, da so se taboreči odpeljali na tabor na kamionu skupaj z opremo.
Organizacija se je vedno bolj krepila in je na koncu 1.1958 štela že več kot 80 članov, ki so na rednem občnem zboru sklenili, da se organizirajo v ODRED JADRANSKIH STRAŽARJEV. V letu 1961 smo dosegli naš prvi uspeh. Priborili smo si prvo zmago na vsedržavnem orientacijskem tekmovanju COT, ki je bilo v okolici Štor pri Celju. V ekipi, ki jo je vodil in treniral očka Lupine, so bili: Peter Kobal, Mitja Podgornik, Marjan Škerlič, Edvard Čižek in Pino Sabadin. Leta 1962 smo vzpostavili stik in odlične prijateljske vezi s poljskimi taborniki - har-cerji. Tako so trije člani 1. 1966 taborili na Poljskem, naslednjega leta pa so bili Poljaki pri nas.V tem obdobju so bili aktivni Anton Juriševič, Marija Karov, Marta Kolarič, Rozita Jež, Ernest Lupine, Tonček Pokorn, Aleksander Belič, Mitja Podgornik, Vlado Komac, Zorko Dežjot, Marjan Škerlič, Danila Andrejašič, Nadja in Ladislav Vidrih, Julka Lupine, Peter Kobal, Matjaž Nabrnik, Anica Jagodnik, Stane Janežič in drugi.
Naše 2. desetletje delovanja: 1967-1976
Odred je v tem desetletju povprečno štel okoli 180 članov. Desetletje so poleg Ernesta Lupinca in Antona Juriševiča zaznamovali še: Tatjana in Bruno Kodarin, Marija Kolenc, Drago Jerebica, Igor Makovec, Breda in Nada Cesar, Lucio Gobbo, Boris Čuk, Vladimir in Jadran Stubelj, Sašo Pižent, Janko Paliska, Zlata in Zlatko Ceglar, Sonja in Edi Poniž, Neva Blažina, Majda Krpan, Vanja Jež, Bojana in Magda Dovč in drugi. Samo najbolje uvrščeni so lahko napredovali in se udeležili pomembnejših tekmovanj, kar je bila velika čast, saj so bili časi drugačni, denarja ni bilo veliko, prevozov ni bilo in oprema je bila takšna kot je bila.
skromna. Vseeno se jih je Odred redno udeleževal in na njih smo bili vedno uspešni. Eden izmed pomembnejših je bil leta 1972 zmaga starejših tabornic, vod Srne (Tatjana Faganel, Loredana Cetin, Majda Kolenc, Nada in Vesna Škerjanc), na najpomembnejšem taborniškem tekmovanju v Jugoslaviji, COT-u (Centralnem orientacijskem tekmovanju) v Zagrebu, 1. mesto na Republiškem orientacijskem tekmovanju v Škofji Loki leta 1974, ki je omogočilo Srnam udeležbo na Jugoslovanskem tabor-niško-partizanskem mnogoboju (COT-u po starem) v Sutjeski, kjer so dosegle odlično 2. mesto.
Leta 1974 smo dobili v najem taborni prostor v Jagodju, ki pa ga je bilo najprej potrebno temeljito očistiti, saj je bil zaraščen z robidami, nato smo ga leta 1975 pogozdili. Najpomembnejši dogodek in hkrati nagrada za pridno delo med letom je za vsakega tabornika prav gotovo taborjenje. Vsako leto ga organiziramo v drugem kraju. Poseben dogodek se je zgodil v Preddvoru pri Kranju 1972, kjer bi nas moral obiskati tovariš Tito. Ker pa je bilo v taboru preveč blata, je bil obisk odpovedan. Delegacija taborečih je odšla v hotel, kjer so se okopali in take je sprejela Titova žena Jovanka in vdova predsednika Egipta - Gamala Abdela Naserja - na Brdu pri Kranju. Na taborjenju v Nomnju pri Bohinjski Bistrici je bilo čez 100 taborečih. Prvič smo preizkusili nove blazine, saj smo do takrat uporabljali sla-marice. Leta 1976 se je v Ribčevem Lazu v Bohinju prvič udeležilo tabora (pod vodstvom Tatjane Kodarin in Zlate Ceglar) kar 40 predšolskih otrok - murnov. Ideja o vključitvi murnov v taborniške vrste izvira prav v Izoli. Takrat sta pogosto v kuhinji pomagali Justa Dovč in Julka Lupine, kot medicinsko osebje pa Zlata Ceglar, Miranda Gombač in Irma Blatnik.
Naše 3. desetletje delovanja: 1977-1986
V tretjem desetletju sta rod vodila najprej Anton Juriševič, nato pa Tatjana Kodarin. Poleg njiju so imeli pomembno vlogo v rodu še Bruno Kodarin, Edi Poniž, Zdenko Ojdanič, Bojan Tavčar, Nada in Breda Cesar, Darko Filiput, Bojan in Bogomir Šuštar, Janko Paliska, Zlata Ceglar, Zdravko Grlica, Marjan Rener, Andrej Munda, Radivoj Nardin ... ter seveda očka Lupine. Leta 1977 je bilo v rod včlanjenih rekordnih 230 članov.
Člani smo se uspešno udeleževali tekmovanj in še naprej dosegali prva mesta. Na Republiškem mnogoboju v Šoštanju sta leta 1979 zmagali kar dve ekipi - Delfini, pod vodstvom Zdravka Grlice (Franko Slavec, Iztok Božič, Andrej Adamič, Marko
Šturm, Orlando Mekiš, Radivoj Nardin, Iztok Hudales, Valdi Morato) in Indijanke, pod vodstvom Zdenka Ojdaniča (Elen Ba-rut, Diana Okretič, Irena Šik, Gioia Kodele, Diana Koren, Breda Skok). Sodelovali smo na PIP (Putern istarskih partizana) tekmovanju na Hrvaškem. Leta 1987 sta se Zlata Ceglar in Boris Čuk udeležila 16. svetovnega Jamboreeja (zbor tabornikov iz različnih kontinentov) v Sydneyu, Avstraliji. Preselili smo se v nov taborniški dom na travnik sredi Izole, kjer se danes nahaja italijanski vrtec in šola.
Naše 4. desetletje delovanja: 1987-1996
Desetletje se je začelo s praznovanjem 30. obletnice delovanja RJS. V kulturnem domu smo pripravili "Dan na taboru’’, gledališko predstavo, ki jo je režiral Dimitrij Kralj. V tem odobju je prevzel starešinstvo Janko Paliska in ga obdržal celih 18 let. Načelniško štafeto pa so si podajali Franko Slavec, Iztok Božič - Nanič, Mitja Ruzzier in Maja Podgornik.
Poleg njih so bili v desetletju polnem vzponov in padcev prisotni še: Valdi Morato, Marko Šturm, Rajko Mahne, Bojana Baričič, Diana Vručinič, Mojca Juriševič, kasneje še Egon Benčič, Marjan Makuc, Gregor Pižent, Tomi Ceglar, David Horvat, Andrej Nemarnik, Jernej Koželj, Gregor Basiaco, Marko Bergles, Mojca Fatur, Tina Podgornik, Nataša Sinožič, Eva Cerkvenik in nazadnje vseskozi prisoten blagajnik Anton Juriševič.
Dve ekipi mlajših TT-jev (tabornikov in tabornic - v preteklosti so bili murni (do 6 let), MČ-ji (7-11 let), TT-ji (12-18 let), ki bi bili danes GG-ji in PP-ji terklubovci (nad 18 let)), sta se v spremstvu Rajka Mahneta in Nuše Lavrič udeležili Vsejugoslovanskega orientacijskega tekmovanja - Runolistijade na Medvednjaku pri Zagrebu (Hrvaška). Zleta jugoslovanskih tabornikov v Beogradu so se udeležile 4 tabornice.
V slovenski taborniški organizaciji je prišlo tudi do vsebinskih sprememb, zato je bila ZTS sprejeta v svetovno skavtsko organizacijo (WOSM) in slovenski taborniki, tudi
izolski, se udeležujemo svetovnih skavtskih srečanj - jamboreeyev. Maja Podgornik in Mojca Fatur sta doživeli nepozabno doživetje na svetovnem jamboreeyu na Nizozemskem leta 1995. Za vse nas je bilo žalostno leto 1996, saj smo morali zapustiti taborniški dom in se preseliti v prostore športne dvorane v Livadah. Nismo želeli, da naš dom kar porušijo, zato smo ga s spoštovanjem do vseh lepih trenutkov, ki smo jih tam preživeli, podirali sami.
Naše 5. desetletje delovanja: 1997-2007
V	petem desetletju je starešinstvo do leta 2004 obdržal Janko Paliska. Danes pa Rod vodi Bojana Baričič. Desetletje je začel z načelniško funkcijo Gregor Pižent, ki pa jo je kmalu predal Vilette Čibej. Po šestih letih uspešnega načelništva ga je predala Nini Verbič in nato Elen Zudič.
V	tem desetletju so Rod usmerjali: Tomi Ceglar, Marjan Makuc, Vilette Čibej, Tomi Sinožič, Maja Podgornik, David Horvat, Urška Kranjc, Uroš Nabernik, Teja Vidic, Andrej Nemarnik, Nina Verbič, Evelin Ko-larec, Andrej Križmančič, Kristina Zadnik, gospodar Rajko Mahne in blagajnik Anton Juriševič.
Zagotovo najpomembnejša akcija, ki je pravkar za nami, je bila rodova tematska povorka po Izoli ob praznovanju 50. obletnice. Sprehodili smo se od Svetilnika, mimo Mandrača, po Sončnem nabrežju do parka P. Coppo. Ves čas so nas ob poti spremljali starši, turisti in ostali mimoidoči. Vsi v rodovih turkiznih majčkah, z rutko okoli vratu... V povorki je bilo predstavljeno izolsko taborništvo. Najbolj atraktiven je bil voz z šotorom, ognjem, pagodo in jamborom z zastavo ZTS. Vsak od nas je doživel nekaj posebnega. Nekateri pa so se spomnili na stare čase in obujali spomine.
Očka Ernest Lupine, ustanovitelj rodu, je v tem desetletju dobil naziv častnega občana občine Izola za posebne dosežke v življenju, ravno tako pa smo se žal morali posloviti od njega. Pri svojih 91 letih smo ga pospremili v večni pokoj in mir na njegovi zadnji poti februarja 2003.
Ob 50. obletnici organiziranega delovanja Rodu jadranskih stražarjev smo letos prejeli Občinsko nagrado. Zasluge zanjo imajo prav vsi taborniki - od tistih, ki so bili z nami od začetka, do tistih, ki s taborniki dihamo danes.
In kako naprej?
Nova moč, ki ji predajamo vajeti v 6. desetletju delovanja Rodu, so Elen Zudič, Katja Mahne, Tina Marič, Maja Mahne, Živa Babič, Tadeja Omerza, Polona Verbič, Zmago Glavaš, Jan Dolšak-Tomažič, Tomaž Korenika, Andreja Jerman, Petra Mekiš, Petra Cetin, Tilen Božič in ostali, ki še prihajajo. Ohraniti taborništvo v Izoli je velika odgovornost, zato je današnja mladina Rodova PRIHODNOST. Srečno.
Taborništvo ni le konjiček, ampak je način življenja!
Nadenite si RUTKE, oblecite rodove majčke ali kroje, pripeljite starše, pridite peš, pridite se zabavati, pridite doživeti dogodek, ki bo obeležil naših 50 let delovanja.
Pridite! "
Izvleček iz biltena "Stražarji skozi čas”, posebne izdaje Rodovega glasila ob 50. obletnici delovanja je pripravila Vilette Čibej
Najbouša LETA
Tudi Izolani znamo biti povsem spodobni turisti
Društvo upokojencev Dobrava-Jagodje je spravilo pod streho prvi jesenski izlet. Čeprav smo vabila našim članom raznosili konec julija, ko je večina ljudi na dopustu ali drugače odsotnih, se za zapolnitev sedežev na avtobusu nismo zbali, saj smo kmalu zbrali 60 popotnikov. Seveda smo povabili tudi upokojence iz Izole in druge radovedne popotnike
Naša prva večja postaja je bila Verona. Seveda nam je z zgodovino krajev, kjer smo potovali krajšal čas naš tradicionalni vodič Tonček Juriševič, ki ga seveda vsi dobro poznamo, saj je bil, med drugim, nekaj časa tudi izolski v.d. župana.
V Veroni smo si najprej ogledali glavni trg, kjer so se včasih sekale glavne evropske poti sever - jug in vzhod - zahod. Zanimivo je, da so te ceste potekale prav po središču mesta. Sledil je obvezen ogled hiše in balkona, kjer sta si izpovedovala ljubezen Romeo in Mila..Nato smo obiskali še trg s hišo v kateri je nekaj časa živel Dante Alighiero, ko je bil pregnan iz svojega mesta. Tudi areno, ki smo jo vsi poznali predvsem iz televizijskih ekranov smo si ogledali v živo. Po ogledu toliko zgodovinskih spomenikov in lepega okolja smo se napotili v bolj „turi-stični“ Safari park. Ogledali smo si živali, ki živijo na prostem in tokrat smo bili v kletki (avtobusu) pač lju-
dje. Videli smo vse kar verjetno vidijo udeleženci pravih safarijev po Afriki in še več, potem pa je že bil čas za pot do hotela, kjer smo imeli, ob prenočišču, organizirano večerjo, bazen za sprostitev in glazbo v živo.
V rojstnem kraju Rdečega križa
Drugi dan nas je pot peljala na grič Solferino, kjer je spominsko obeležje vsem članicam Rdečega križa sveta. Tonček nam je razložil, da so tu potekale naj hujše borbe za združitev Italije in je Piemontska oblast poklicala na pomoč še Francoze, da so s skupnimi močmi pregnali Avstrijce iz teh krajev in ozemlje priključili Italiji. Takrat je bilo tam preko 40.000 ranjencev in Švicar Henry Dunant iz Ženeve je organiziral civilno pomoč ranjencem in s tem postavil temelje današnjemu mednarodnemu Rdečemu križu. Ogledali smo si tudi cerkev, kjer hranijo okostja padlih v teh bojih. Med njimi so bili tudi Slovenci, ki so se takrat borili na strani Avstrije.
Tudi na avtobusu ni dolgčas
Pot nas je nato vodila v manjše mestece Desenzano, kjer smo ob sami obali jezera imeli kosilo, potem pa smo se odpravili še v Sirmione, to je otok oziroma polotok na tem jezeru. Z manjšimi gliserji smo opravili ogled mesteca z jezerske strani, nato pa smo se še sprehodili po starem mestnem jedru, kije v glavnem namenjeno predvsem turistom.
Eo je bila tudi zadnja postaja našega izleta, saj smo se od tam napotili proti domu. Na avtobusu pa, kot jev navadi, je prišel še lepši del zabave, saj smo si imeli marsikaj povedati in šale so padale na vse strani, za poseben pevski program sta posrbeli neutrudni pevki Marija Kleva in Marija Mikac, mi pa smo seveda pomagali. In, da ne pozabim: za uspešno izpeljan program se zahvaljujemo tudi organizatorkama Sonji in Veri, Veri pa še posebej za dobro kapljico in odlične sendviče.
Tekst: Nadja Gregorovič Foto: Dora Benčič
■■
Pevke Sinjega galeba vabijo v svoje vrste
Ženski pevski zbor “Sinji galeb” Društva upokojencev Izola, je svojo umetniško pot začel konec leta 2005, nastal pa je iz gole želje po prepevanju in druženju. Petje je nam pevkam zagotovo najlepša obveza v tretjem življenskem obdobju, zato si želimo družbe čimveč ljubiteljic zborovskega petja.
V tem kratkem času prepevanja smo se izkazale na številnih nastopih širom Primorske: na revijah Primorska poje, Kresnem večeru v Škocjanu, reviji “Zlata jesen” upokojenskih zborov Primorske, vsakoletnem srečanju šti-
rih zborov “Starosta Mali princ” (Trst, Gorica in Primorska), tradicionalnem prednovoletnem srečanje z MePZ iz Ilirske Bistrice v Izoli in na Mašunu, Taboru Slovenskih pevskih zborov v Stični, zaključnem letnem koncertu z izbranim zborom in na drugih nastopih ob občinskih in Društvenih praznovanjih. To je pač vsakoletna pevska obveza našega zbora.
Pevke smo si z mlado zborovodkinjo, Enej o Baloh, zastavile jasno pevsko prihodnost: Želimo postati zares dober zbor. Zato bomo v prihodnje repertoar ljudskih in ponarodelih pesmi obogatili s sakralnimi in sodobnimi
zborovskimi skladbami. V letošnjem pevskem letu pa nas že čakajo pomembni nastopi: septembru je "Zlata jesen” v Novi Gorici, oktobra sta dva nastopa v Cankarjevem domu v Ljubljani, v okviru festivala za tretje živ-ljensko obdobje in nato še sodelovanje na zaključnem državnem srečanju zborov Društev upokojencev Slovenije, potem pa še konec oktobra v Gorici “Starosta Mali princ”
Da bi vse naštete nastope dobro odpele, želimo privabiti čimveč novih pevskih moči. Ljubiteljice zborovskega petja, pridružite se nam, neglede na starost! Upokojenstvo sploh ni pogoj.
PTTS NOT DEAD
Moj komentar na uvodnik v Mandraču “Poklicni esteti pa so, za vsak slučaj, raje bolj tiho“
V prejšnjih časih je veljalo, da župan (beri predsednik izvršnega sveta) skrbi predvsem za gospodarstvo, izplačilo rednih delavskih plač, skrb da ne prihaja do stavk in podobno.
Že takrat je veljal rek, da bi župan moral skrbeti za podobo mesta in prijetnost bivanja njegovih prebivalcev. In to sedajanji župan dela s precej večjim posluhom kot nekateri njegovi predhodniki. Uvodnik v Mandraču ugotavlja, je opaziti znamenja sprememb. Izola se postopoma spreminja v urejeno mediteransko mesto. Bo pa potrebno več povdarka nameniti oživljanju in urejenosti starega mestnega jedra, ki bi oživljen in urejen dal nov zagon turističnemu utripu Izole. Ureditev parka Pietro Coppo je dober primer „mikrourejanja“ mestnega središča, (čeprav so mnenja strokovnjakov lahko različna) predstavlja novo kvaliteto v mestu. Če so strokovnjaki in ostali, ki bi lahko kaj povedali o ureditvi Izole tiho, je to dobro znamenje za to da se dela dobro.
Menim pa, da je bil uvodnik v Mandraču namenjen predvsem temi o metodah dela občinskih struktur (v primerjavi z prejšnjo občinsko garnituro). V tem odločanju o bistvenih razvojnih konceptih Izole, predvidenih zazidalnih načrtih in ostalih ureditvah, kot tudi ureditvah na prodanih lokacijah (n.pr. trikotnik med Morovo in Tomažičevo ulico, bivši Argo in Riba, zemljišča v bivšem Irisu in ladjedelnici), pa lokalnih strokovnjakov ni čutiti, oziroma jih nihče nič ne vpraša. Politične strukture v občini imajo sicer svoje strokovne službe (za okolje in prostor), vendar smatram, da bi se lahko v večji meri obračali na lokalne strokovnjake v Izoli, ki jih ne manjka. O tem predlogu občinskim strukturam bom naknadno obširneje pisal.
Kot občan Izole in član civilne iniciative, pa bom še vnaprej kritično spremljal nadaljne občinske odločitve, predvsem o prostorskem urejanju. Moje mnenje in ostalih članov civilne iniciative pa je še zmeraj negativno do občinskih odločitev v zvezi z izbiro trase obalne hitre ceste na odseku Koper - Izola. Naše zavzemanje za izbiro prave trase potrjuje preko 700 zbranih podpisov občanov Izole in ostalih prebivalcev obale.
Mladen Baša
Mladih bomo še posebej vesele. S pevskimi vajami mo že pričele. Dobivamo se vsak ponedeljek in sredo ob 18.00 uri v prostorih Društva upokojencev, Plenčičeva 3. Več informacij pa lahko dobite na telefon: 031 437 604
Bilanca tega poletja
Letošnja turistična sezona v besedah in brez številk
Kakšna je povezava med turizmom in političnim življenjem v Izoli? Lahko bi rekli, da kar izjemna, saj je bilo prav to področje pri vseh predvolilnih aktivnostih na prvem mestu. In kot vsi tudi dobro vemo, smo bili Izolani od vedno načelno sicer za turizem v resnici pa malo manj, čeprav se po drugi strani dobro zavedamo, da je prav to tržna niša, v kateri lahko najdemo nekaj zadovoljstva in, zakaj ne, upanja po boljšem in udobnejšem življenju.
če gledamo po preprosti enačbi, da se zadovoljstvo ljudstva do oblasti meri v količini udobja in številu igrač, nam kaj hitro postane jasno, da je ravno turizem v naši občini tisti, ki premika to mejo na eno ali drugo stran. In kakšna je sploh letošnja turistična sezona?
Sodeč po uradnih novicah, odlična. Število turistov se je povečalo, nočitev tudi in tako naprej. Da bi dobili nekakšno splošno sliko pa smo se odpravili med naključne izolske lokale, ki turistom nudijo kar pač turisti potrebujejo.
Pohod smo začeli pri trgovini Šport Mala v Ljubljanski ulici, kjer Majda pravi, da je letošnja bera turistov kar dobra, vsaj po številu sodeč, a je očitno finančno-socialna raven letošnjega povprečnega turista kar nizka. Skratka, ne more si kaj dosti privoščiti. Zanimivo pa je tudi to, da je Majda imela več dela s priložnostnimi turisti, torej tistimi, ki v Izolo priplujejo z barkami iz Portoroža, kot pa „domačimi“ turisti.
V Wine Baru Manzioli nam je Lea zaupala, da so delali kar dobro, da pa je njihov turizem bolj posebne sorte, saj imajo med turisti kar redne goste, ki se radi vračajo v večernih urah na kozarček dobrega ali dva.
večine tistih rednih turistov, ki si že več let redno privoščijo kak njihov usnjeni izdelek.
Nato smo se odpravili proti zlatarni Rinaldo, na poti pa se ustavili še pri Mariji, ki kot „ulični“ umetnik svoje izdelke nudi po .turistom, prijaznih cenah. In Marija je zadovoljna s svojo turistično sezono, ki je bila boljša kot lani, pravi.
V	ribarnici Vilija Jermana smo ugotovili, da turisti radi sežejo po ribah, ter da tudi vedo, kaj hočejo. Nič več torej znanega napeva: «Dajte mi kako lepo ribico prosim, tako, da bo dobra, pa da jo bodo tudi otroci in stara mama s pomfrijem lahko pojedli."
V	«usnjenem" ateljeju Judit smo prišli do novih ugotovitev. Povedali so nam namreč, da turistične sezone kot, da ne bi bilo. Na srečo so imeli dela z domačini dovolj, a da je letošnja turistična «trgatev" res slaba. Skratka, če bi bili odvisni od turizma, bi bila huda. To je znimivo predvsem zato, ker pri Judit ponujajo izključno kvalitetne, a zato tudi dražje «home made" izdelke. Povedali so nam tudi, da letos ni bilo niti
Pri Rinaldu smo slišali, da tako kot Judit, niti on ni občutil turistične sezone. »Kot da je ne bi bilo«, pravi. Dela je sicer nekaj imel, na srečo.
A za to se je imel zahvaliti predvsem domačinom. V sosednji prodajalni spominkov Sanata nam je Sonja nekoliko sramežljivo namignila, da so s sezono zadovoljni, a da kljub temu ni bila tako dobra, kot so pričakovali.
Zato pa se nad sezono ni pritoževala Gabi v Caffè Alle Porte. A kot sama pravi, oni delajo predvsem s stalnimi strankami, «foreštov" pa je kljub temu bilo nekaj manj, kot v prejšnjih letih. A nič tragičnega.
Glede na to, da so vsi do sedaj omenjeni sogovorniki omenjali kot tipične izolske turiste goste Delfina, smo se odpravili v Revito, trgovino s pripomočki za boljše življenje. Tam nam je Tatjana prijazno razložila, da njihovega «klasičnega" dela z ortopedskimi pripomočki skorajda niso imeli, saj se tudi naši zdravniki igrajo turiste okoli po svetu, zato pa so toliko bolje delali s pripomočki proti opeklinam in predvsem proti letošnjim komarjim pikom. Slednji so bili letos res huda nadloga in dokaz, da Izola postaja prava tropska turistična destinacija. A počasi.
No, glede na to, da so trgovine, ki nudijo «luksuz" letos očitno ostale brez turistov, smo se odpravili do prodajalne oblačil Šarm na Sončnem nabrežju, kjer nam je Sonja prijazno pojasnila, da je bila za njih sezona dobra, a da je bilo več strank iz sosednjih občin in kampov, kot pa naših, «domačih" turistov. V The Wallu pa imajo tako ali tako dovolj dela z domačini, a so zadovoljni tudi s turističnimi strankami. »A kaže, da je bilo letos dosti več slovenskih turistov, kot pa tujcev«, pravijo.
V Sidru so s sezono zadovoljni. Vladimir pravi, da je bila v redu, da bi lahko bila boljša, a da ni bila sploh slaba. Nekako takšna, kot so pričakovali, mogoče malo slabša od prejšnjih, v bistvu pa niti ne. Na kratko, deloval je zadovoljen, zaveda pa se, da bi lahko in skoraj moralo biti še bolje.
Na koncu smo se odločili povprašati o njihovih vtisih tudi prodajalce z bivše Lonke, ki trenutno svoje izdelke nudijo na «začasni" lokaciji ob Ribi.
Tam smo naleteli na kar spodbudno število strank, tako da smo o uspehu lahko povprašali le Ido Baloš, ki je s sezono zadovoljna, ter še eno prodajalko, ki se s tovrstnim poslom na obali ukvarja že skoraj poldrugo desetletje in je imela kar nekaj krepkih na račun letošnje turistične sezone . Gospa pravi, da severnjakov, torej gostov s severnega dela Evrope, skorajda ni več. Ti pa so bili najboljši za «špendavat". Ostali so nam še vzhodno Evropejci, a je tudi teh le za vzorec. Prodaja se z letom v leto slabša, ponudba pa boljša. In to ne gre skupaj, pravi. Zelo pa je nezadovoljna s premestitvijo lokacije. Sploh, če pomisli, da je bilo to storjeno zato, da se omogoči peščica koncertov na «osrednjem" koncertnem prizorišču .
Tako ocenjujejo turistično sezono tisti, ki od nje živijo. Kaj torej lahko tako, na hitro ugotovimo? Ja, turistov je bilo morda več, a denarja je vedno manj.. Tako nam ostane večna dilema. Kaj hočemo? Kvaliteto ali kvantiteto? S kvantiteto se polnijo številke, s kvaliteto pa denarnice. Številke pa so vendarle številke, mar ne? (AM)
Uvedli smo novo storitev: izposojo oz. najem nekaterih ortopedskih pripomočkov.
Nekateri potrebujejo določen pripomoček le za krajši čas ali pa ne obstajajo zadostni kriteriji za predpis takega pripomočka na recept.
V takem primeru je možna pri nas tudi izposoja oz. najem izdelka.
Omogočamo najem naslednjih izdelkov: bolniška postelja, blazina proti preležaninam, hodulja, kisikova jeklenka, aspirator, inhalator, invalidski voziček, elektronska tehtnica za dojenčke.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica * Tel.: 64 - 040 - 64

Sodniki pa nas ne marajo
Nogomet - 3. snl
IZOLA ARGETA - ADRIA 2:2 (2:1)
IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 100, sodnik Žnidaršič (Kranj). Strelci: 1:0 Catič (25), 2:0 R. Pahor (32), 2:1 Černe (36), 2:2 Budihna (90 11 m).
Izola Argeta: Žunič, Zupan, Šabič, Čatič (od 80) Ostojič), Mehič, Božič, Rado-vac, Zebec (od 85. Maletič), Bašanovič, R. Pahor, Bogatinov. Pomočnik trenerja: Oliver Bogatinov.
Adria: Udrih, Simovič (od 73. Nedeljko-vič), Sardoč, Turel, Winkler, Černe, Simovič, Ferfolja, Klančič (od 66. Gorjan), Nemec (od 56. Derič), Budihna. Trener: Miloš Breznikar.
Pričakovan derbi primorskih ekip je tokrat zasenčil glavni sodnik Žnidaršič. Slabo sojenje vse do konca tekme bi mu morda domači igralci in gledalci še oprostili, a je dosojena enajstmetrovka namesto prekrška nad domačim vratarjem v zadnji minuti pri slednjih popustila zrahljane živce. Tokrat so bili Izolani, ki so ostali brez trenerja, boljši nasprotnik in svojo premoč kar hitro potrdili z dvema zaporednima zadetkoma. Kmalu zatem je sicer Černe z lepim strelom iz kota presenetil Žuniča in nakazal preobrat. A do tega ni prišlo, saj so domačini nadaljevali z ofenzivno igro in do odmora narekovali tempo.
V nadaljevanju se je pritisk domačih še stopnjeval. Čeprav Adria ni bila povsem brez priložnosti, so pri teh krepko prednjačili domačini, ki bi lahko s preciznej-šimi streli minimalno vodstvo izdatneje povečali. Ko je že kazalo na prvo domačo zmago, je za preobrat poskrbel glavni sodnik, Budihna pa je z bele točke ekipi zagotovil že skoraj odpisano točko in s tem tretji prvenstveni remi. Upravičeno jezni in razočarani igralci so po tekmi sicer protestirali pri sodniku, pri čemer si je Mehič zaradi nešportne poteze prislužil rdeči karton. Z razpletom pa se niso mogli sprijazniti niti običajno mirni gledalci, ki so želeli obračunati s sodnikom, ki je zatem svoj odhod iz izolskega stadiona doživel v spremstvu policije. BV
Dob : Avtoplus 3:3 (2:1)
DOB Igrišče NK R. Dob, gled. 100, sod. Bensa.
Strelci - 1:0 Gasior (11), 1:1 Reljič (17), 2:1 Kunstelj (27), 2:2 Gregorič (52), 2:3 Reljič (57), 3:3 Prašnikar (74).
Avtoplus: Sirotič, Sukalo, Močnik, Begič, Deigiusto, Mehilli (od 69. Bašič; od 87. Ivančič), Kapun, Pirc, Reljič, Gregorič, Kamenčič (od 74. Čamdžič). Trener: Danilo Sergaš.
Tekma je bila zelo dinamična, domačini so dvakrat povedli, gostje pa so obakrat izenačili. Ko je Reljič dosegel gol za 2:3, se je zdelo, da bi Kortežani lahko celo zmagali, saj so nato zadeli še vratnico. Toda “Ajdovec” Prašnikar je izenačil na končnih 3:3. Do konca srečanja sta obe ekipi napadali, saj sta si želeli zmage, dvoboj pa se je vseeno končal z delitvijo točk.
Futsal l.SFL
RAZPORED TEKEM V JESENSKEM DELU SEZONE 2007/2008 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
1.	KROG: 07./08.09.2007
07.09.2007	20:00 SVEA LITIJA: IZOLA
2.	KROG: 14./15.09.2007
15.09.2007	ob 20:00 IZOLA:GORICA
KMN IZOLA IŠČE PROSTOVOLJNE REDARJE ZA TEKME MALEGA NOGOMETA. VEČ INFORMACIJ NA TEL. 041 255 199.
Nogometni spored:
1. futsal liga:
Svea Litija - Izola (petek ob 20.00)
3.SNL zahod:
Tinex Šenčur -Izola Argeta (petek ob 20.00)
Avtoplus Korte - Slovan (nedelja ob 17.00)
Namizni tenis
Po razmeroma dolgem pripravljalnem obdobju, ki se je začel 23. julija, so se pričela tudi prva tekmovanja. Članice so na povabilo organizatorja nastopile na izredno močnem turnirju na Zgoniku pri Trstu .Ekipa Arrigonija je bila daleč najmlajša in je zasedla končno osmo, zadnje mesto. Prva je bila ekipa večkratnih državnih prvakinj Hrvaške Aquaestil iz Duge Rese. Druga je bila reprezentanca Anglije, tretja pa ekipa Szekszard iz Madžarske. S štirimi posamičnimi zmagami in šestimi porazi pa se je dokaj enakovredno z nasprotnicami kosala Kristina Fatorič, ki pa je kljubtemu še daleč od prave tekmovalne forme. Po eno zmago pa sta na turnirju dosegli Maja Grizelj in Alenka Ačimovič.
Na splošno so naše igralke odigrale borbeno in glede na to, da je sezona šele na začetku, kar dobro. So pa bile kvaliteta in izkušnje na strani nasprotnic. Kar nekaj igralk je že igralo za razne državne reprezentance ko se naše igralke s tem športom še niti niso seznanile.
Tudi člani so štartali s prvim turnirjem. Nastopili so na 6. mednarodnem prvenstvu Poreča. Na turnirju so nastopili člani in članice iz osmih držav. Naši tekmovalci so dosegli dve drugi in eno tretje mesto v predtekmovalnih skupinah, tako da se žal nobenemu ni uspelo uvrstiti med 16 najboljših. Vsekakor pa
je bil turnir izredno koristen pri doseganju prave tekmovalne forme ter da se sploh vidi kje smo po tem napornem pripravljalnem obdobju, ko smo v glavnem trenirali in igrali med seboj. Priprav državne mladinske reprezentance se je udeležil le Simon Frank. Priprav perspektivne skupine v Radljah ob Dravi pa so se na poziv udeležili Erik Pavlin, Andrej Germek, Maja Milenov-ski in Urška Čokelj.
Balinanje
Na balinišču v Kortah in na igriščih belokriške Antete so v nedeljo odigrali državno prvenstvo mladinskih dvojic. Nastopilo je več kot 30 ekip oziroma dvojic, zato so prve kroge tekmovanja izpeljali na dveh igriščih, finalni boji pa so bili v Kortah.
Udeležence prvenstva je pozdravil tudi predsednik Balinarske zveze Slovenije g. Rebec, v imenu Občine Izola, podžupan Bojan Zadel, ter v imenu organizatorjev BK Korte, predsednik kluba Miran Kleva.
Mladi igralci Kort so sicer dobro odigrali prvi dve srečanji a so vendarle z rezultatoma 8:12 in 12:13 izgubili z Miljami in Pliskovico tako da se niso uvrstili v finalni del tekmovanja. V nadaljevanje se je uvrstila ekipa Antene, ki pa je izpadla že v naslednjem krogu, tako da so se za zmago borili igralci Milj, Hrasta, Zarje in Planine. Na koncu sta v velikem finalu slavila ljubljančana Lazar in Horvat iz Zarje..
Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni, tudi vreme je bilo balinarjem naklonjeno, domači klub pa je poskrbel za dobro počutje igralcev in gledalcev.
A ligaši pričenjajo v soboto novo državno prvenstvo. Že prvo kolo prinaša nekaj poslastic. Hrpeljci bodo gostili Velenjčane, Koprčani pa gostujejo v Škofji Loki. Prvoligaški krst v Novi Gorici bodo domači odigrali proti ekipi SVIŠ-a. Nasprotnik po meri, čeprav Goričanom niso uspeli vsi želj eni nakupi. Morda tudi to, da bo za ekipo SVIŠ-a nastopal Izolan Jakob Vukovič, kateremu v Kopru ne uspe dobiti prave priložnosti za dokazovanje.
Tudi drugo kolo v novem prvenstvu prinaša derbi, saj se bosta v Kopru pomerila Cimos in Gold Club. Seveda ne bosta že prva dva kroga odločilna za končne pozicije, morebitna poraza enih ali drugih pa le prinašajo nekaj prednosti. Vse bo še toliko bolj pomembno za igranje v Evropi, saj v sistemu na izpadanje ni popravnih izpitov kot v domačem prven-
stvu. Kot vedno , pa tudi letos ekipe komaj čakajo, da se prvenstvo prične. Tudi oba naša kluba sta v končni fazi priprav. Dekleta so bila na turnirju na Dunaju in v kategoriji kadetinj in starejših deklic zasedle drugo mesto.
Nastopala je v bistvu »članska« ekipa, manjkalo je le par igralk in po tej plati je Boris lahko zadovoljen. Vseh problemov pa le ni konec, nekaj ključnih igralk je še poškodovanih, nekatere pa imajo šolske obveznosti. V desetih dneh se stvari ne bodo veliko spremenile in gostovanje v Celju bo težko. Moška ekipa je opravila mini priprave v Kranjski Gori in tam odigrala tudi turnir.
Na turnirju so zmagali in se zadovoljni vrnili domov. Tudi njim ostaja še nekaj časa za boljšo pripravo. Štartali bodo v Novem Mestu, kjer bo bolj malo priložnosti za presenečenje.
Kljub vsemu pa mlada ekipa obljublja, da se lanska sezona ne bo ponovila, gledalcem bodo skušali ohraniti čim bolj hladne živce. Zelo pomembno, trenutno smo vsi potrebni nekoliko bolj »trdih« živcev, saj nam pri vseh kolektivnih športih bolj slabo kaže.
liH AVTOCENTER	
Sermin 7c, Koper	
Tel: 05/66-31-060	
GSM: 031/667-792	
www.bajc.sl	
£bont
_____
A MT(Pl tehnični pregledi v izou j
JLV JlL JL	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Jadranje
UUlILtMl KISI UUlIIlSKd lil tUdlJd 1 Id 01"
Na svetovnem prvenstvu jadralcev razreda Fireball, ki je bilo pred dnevi v Švici so nastopile tudi tri slovenske posadke in sicer dve iz JK Olimpie in ena iz JK Burja Izola. V dobrem vetru a specifičnih jezerskih pogojih sta nepričakovano dobro odvozila najmlajša, Nejc Dolinšek in Jaka Kralj, ki sta bila sploh najmlajša udeleženca tekmovanja in sta z naj starejšo opremo od vseh skoraj stotih posadk za las zgrešila zlato skupino. Več v naslednjem Mandraču.
Diplomatska regata 2007 V soboto, 8. septembra 2007, bo Jadralni klub Veter iz Izole izpeljal že peto Diplomatsko regato. Ideja, da bi se diplomatsko osebje, ki dela v Sloveniji, pomerilo v jadralnih veščinah na slovenskem morju, se je odlično prijela in peta izvedba regate prinaša kar nekaj presežnikov.
Do torka se je na tekmovanje prijavilo že 85 jadrnic, do zaključka prijavnega roka (sobota do 10. ure dopoldne, pa pričakujejo 120 posadk. Na letošnji Diplomatski regati je sodelovanje potrdilo kar 26 veleposlanikov in 15 konzulov, skupaj pa naj bi jadralo več kot 600 vidnejših predstavnikov iz sveta politike, diplomacije in gospodarstva. Sodelujoči na regati bodo predstavljali kar 45 držav, slovensko vlado pa bo zastopala zelo močna delegacija osmih ministrov na čelu s premierjem Janezom Janšo.
Na letošnji Diplomatski regati tako skupaj pričakujejo kar 1400 udeležencev. Tej številki primerno večji bo tudi prireditveni prostor, v katerem bo potekalo žrebanje in podeljevanje nagrad, saj bo letos pokritih kar 2700 kvadratnih metrov veliko prizorišče. Dodaten čar prireditvi bodo dodali prestižni avtomobili Lexus, ki bodo razstavljeni ob šotoru, z njimi pa se bo mogoče odpeljati tudi na testno vožnjo.
..Prireditev je od prve izvedbe močno napredovala in se razvila, za kar imajo veliko zaslug diplomati sami, ki so zelo aktivni v organizacijskem odboru. Letos nas je zapustil prizadevni član, ameriški veleposlanik Robertson, zato pa smo pridobili odlično zamenjavo, to je veleposlanik Republike Poljske Piotr Kaszu-ba, ki je bil zelo aktiven v času priprav na Diplomatsko regato. Upamo na primerno vreme in vetrovne razmere, ki so seveda pomemben dejavnik za uspešno izvedbo tekmovalnega dela. Da bo razpoloženje udeležencev odlično, ne dvomim,« je sobotno dogajanje na morju pred Izolo napovedal Branko Auguštin, koordinator prireditve.
Plavanje
Prireditev S športom je življenje lepše -Voda za vse 2007
Potem, ko je Plavalna zveza Slovenije Dneve slovenskega plavanja preselila na Ptuj, se je Plavalni klub Koper povezal s Sokolsko zvezo Slovenije in Fitness zvezo Slovenije ter se priključil projektu
5	športom je življenje lepše - Voda za vse 2007, v okviru katerega bo osrednja prireditev tradicionalni, že 24. mini plavalni maraton. Letos bo maraton v soboto, 8. septembra. Štart bo ob 9.30 iz koprskega kojiališča, plavalo pa se bo do kopališča v Zusterni.
Prireditev se bo pričela že v petek, ko bodo na bazenu v Žusterni vodne delavnice za otroke obalnih osnovnih šol in vrtcev, kjer bodo spoznavali različne vodne športe in druge dejavnosti, povezane z vodo. Predstavili se jim bodo tudi nekateri vrhunski koprski športniki, med njimi plavalec, Matjaž Markič in jadralec Gašper Vinčec, če ji bodo to omogočile šolske obveznosti pa tudi kajakaška Špela Ponomarenko.
V	soboto ob 11.uri bodo žusternski bazen zasedle ekipe vodne košarke, ki se bodo pomerile za S.pokal mesta Koper.
V	družabnih vodnih igrah, raftanju in lokostrelstvu, med 13.00 in 18.00, bodo lahko sodelovali vsi občani in drugi, ki bodo sestavili mešano ekipo
6	sodelujočih, ne glede na starost. Po 17.uri si bomo lahko ogledali promocijski show dance program ter promocijsko tekmo med veterani, novinarji in politiki v vodni košarki. Ves popoldan bodo potekale tudi plesne delavnice, ob druženju pa bomo počakali na gledališko komedijo »Blato«, ki bo na kopališču Žusterna na ogled brezplačno (v izvedbi BB Teatra iz Kranja) ob 20.00 uri. Obljubljajo nam obilo smeha.
V	nedeljo se bo prireditev nadaljevala na športnih igriščih v Marezigah s športnim druženjem med krajani Marezig in udeleženci projekta iz SV Štajerske. Častni pokrovitelj prireditve je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Prireditev so omogočili Mestna občina Koper, Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport ter številni sponzorji in donatorji, katerim se prireditelji zahvaljujejo za pomoč. Podrobnosti o prireditvi si lahko ogledate na spletni strani : www.plavalniklub-koper.com Vabljeni vsi ljubitelji športa!
TITTY DANCE VPISUJE NOVE ČLANE
Vas navdušujejo, hip hop, rock’n’roll breakdance, jazz ali modern..., PLESNI KLUB TITTY DANCE IZOLA je prava odločitev za Vas. Seznanili Vas bomo s hitrimi ritmi in dinamičnimi koraki. Najmlajši se boste skozi igro in ob ritmu glasbe učili obvladati svoje telo, tistim malo starejšim pa bodo naši tečaji prava popotnica za kasnejša tekmovanja ali pa le rekreativni ples.
Vse ljubitelje "razgibanih ritmov” obveščamo, da v Plesnem klubu "TITTY DANCE” Izola potekajo vpisi za šolsko leto 2007/2008. Vse informacije dobite na tel. št. 031 579 214 (Mirna) ali po E-pošti: mirna.dance@gmail.com, vpispa poteka od ponedeljka 27.08 petka 07.09. med 16h in 20h uro v prostorih Rekreacijskega centra za ženske GYMBOFIT na Rudi v Izoli. Želimo si, da bi bil tudi Vaš obisk le prvi korak k skupni plesni prihodnosti. Obiščite nas in se nam pridružite.
Predsednica kluba: MIRNA VESELINOVIČ
Judo
Treningi in vpisi novincev je v telovadnici italijanske OŠ Dante Alighieri in pričnejo že s petkom po sledečem urniku:
DEČKI IN DEKLICE 9-12 let Dečki in deklice 9-12 let imajo treninge in vpis vsak ponedeljek od 17 do 1830, ob sredah od 18 do 1930 in ob petkih od 1830 - 2000 ure.
OTROŠKA JUDO ŠOLA Otroška judo šola bo potekala kot judo krožek za otroke od 6 do 9 let in sicer vsako sredo od 17 do 18 ure in petek od 1730 - 1830 ure.
Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete vodjo in koordinatorja programa trenerja Iztoka Babiča na GSM: 031 625 170.
VABLJENI!
8. 9. SVETOVNI DAN FIZIOTERAPEVTOV
7. SEPTEMBER 2007 Oktobrske revolucije 11, Izola
PROGRAM
09: 00 Vadba z žogami in trakovi 10: 30 Telesna vadba pri bolečini v križu
11:00	Telesna vadba pri bolečini v
vratu
12:00 Predstavitev poklica in dela fizioterapevta
13:00 Ura telesne vadbe za sodelavce in sodelavke ZD
14:00	Predstavitev študija fiziotera-
pije in preventivnih programov telesne vadbe
Ker smo ta program pripravili za Vas, Vas prijazno vabimo, da se ga aktivno udeležite. S seboj prinesite športno opremo. Med potekom programa si lahko ogledate fizioterapijo in se seznanite z delom v njej.
Program bo potekal v prostorih fizioterapije, telovadnice in sejne sobe v II. nadstropju Zdravstvenega doma Izola, Oktobrske revolucije 11.
ORGANIZACIJA IN VODENJE PROGRAMA
Irena PRGONJIČ, viš. fiziot.
Manica REMEC, dipl.fiziot.
Vanda ZAJC, viš.fiziot.
Izvedbo programa je omogočil Zdravstveni dom IZOLA.
S tekmovanja balinarjev v Kortah.
Živeti v mestu kjer je sodobna umetnost postala alternativa
Izolski študentje so izdali album elektronske glasbe
V izolskem kinu Odeon so si maloštevilni gledalci v torek zvečer lahko ogledali izvrsten film Misli Henrija Limea, pred tem pa še krajši glasbeni nastop režiserja in producentke. Oboje je krepko presegalo raven sodobnega slovenskega filma ali glasbe.
Že res, da je Amerika velika in da je tam glasbenikov, režiserjev in igralcev kot peska in trave a je tudi res, da se je tam veliko težje prebiti na površje kot v naši podalpski deželici. Scenarist in režiser Michael Grover (tudi glasbenik, pevec in aranžer) ter producentka Robyn Rosentkrantz sta gotovo med tistimi, ki jima, vsaj po ameriških merilih, to še ni uspelo. Pa vendar sta med evropsko turnejo v Izoli imela takšen glasbeni nastop in predstavila tako dober film, da bi si to, po naših kriterijih, zagotovo zaslužila.
»V Los Angelesu, od koder prihajava je tako, da če nisi zvezda nisi nič. Samo ta dva sloja ljudi obstajata v svetu umetnosti in zato morajo tisti, ki se želijo prebiti na površje res vložiti enormne napore. Midva sva se spoznala med igranjem v istem klubu. Treba je vedeti, da moraš tam velikokrat plačati, da sploh lahko igraš v kakšnem klubu, potem moraš prositi prijatelje, da nekaj večerov po vrsti hodijo na tvoje nastope, da se bo zdelo, kako imaš svojo publiko, ves čas pa moraš upati, da bo prišel mimo kdo iz založbe in te morda opazil. Nama je bilo po trinajstih letih lepega dne tega dovolj in čeprav imava za seboj kakšnih deset albumov, seveda izdanih v samozaložbi, sva se odločila za odhod v Evropo in za vstop v svet filma. V Ameriki, kjer sva posnela oba najina filma ni bilo težko najti igralcev, saj jih je toliko, da pristanejo tudi na brezplačno igranje, saj nikoli ne vedo, če kakšnemu filmu ne bo slučajno kdaj »ratalo«. V Evropi pa ni težko najti klubov za glasbene nastope, tako da sva zdaj že prava Amsterdamčana, predvsem pa svetovljana, saj hodiva s tem najinim drugim filmom tudi naokoli po svetu.«
Kot sta v pogovoru, ki ga je, po nastopu, vodil Andrej Šavko, povedala oba utvarjalca filma, sta ga najprej predstavila na festivalu v Bombayu, kjer je dobil nagrado kot najboljša komedija, dobil je posebno omembo na EOTP festivalu v Angliji in bil predstavljen v uradni selekciji festivalov Portorbelo fest v Angliji in AFIA na Danskem. Hkrati smo pred filmom spoznali še njunega slovenskega prijatelja, Petra Zupanca, kinooperaterja iz Celja, ki sta ga spoznala na eni od turnej po Sloveniji in ga zvabila na snemanje filma v Los Angeles. In tudi tokrat sta obiskovalce povabila, da na posebnem listu zapišejo svoj elektronski naslov, saj bodo dva od igralcev za njun novi film, ki ga bosta začela snemati spomladi, izbrala dva naključna obiskovalca koncerta in filmske predstave.
Naj še povemo, da je film The mind of Henry Lime izrvrstna a ne prepoceni komedija, ki govori o domišljiji kot o stranskem učinku nekega zdravila in skozi to prizmo tazkriva ameriško a tudi malo naše stvarnosti. Naše zato, ker smo vse bolj podobni tistim, ki smo se jim še nedolgo tega smejali,ko smo spremljali različne resničnostne sove in pogovorne oddaje ameriške produkcije. Kako sicer razumeti, da je bilo na konvertu in filmski predstavi, čeprav je bilo oboje brezplačno, komaj nekaj več kot desetina ljudi, medtem ko vračanje v preteklost, pa naj gre za sejem starin ali koncert ljudske glasbe, zvabi izza zapečka tudi najbolj uležane gledalce. Vse bolj se zdi, da je sodobna umetnost v našem mestu res že postala alternativa. (dm)
V ponedeljek je v prostorih kluba KIŠD (Klub izolskih študentov in dijakov) potekala tiskovna konferenca, na kateri je Davor Lonzarič predstavil projekt Elektrofolp 2007. Namen tega dogodka je bila promocija kompilacije elektronske glasbe in predstavitev avtorjev, ki so pri tem sodelovali.
Na razpis projekta je prispelo 26 skladb, ki so jih prispevali ustvarjalci iz vseh treh obalnih občin, v ožji izbor pa je prišlo 14 skladb, ki so posnete na zgoščenki. V strokovni ekipi, ki je ocenjevala dela, sta bila tudi dobra poznavalca Boris Bradač in Uroš Maver.
Glede na to, da projekt ni imel velike medijske propagande, je bil odziv po mnenju Davorja Lonzariča zelo dober. Vse skladbe so kasneje skupaj z avtorji še računalniško obdelali in tako nudili vsem še obliko neformalnega učenja. Projekt je bil v osnovi analitične narave, njegov namen je bil proučiti, kakšno je klima na tem glasbenem področju. Ena izmed ugotovitev je ta, da imamo pri nas avtorje z dobrimi idejami, šibka pa je naša glasbena kultura. Vodja projekta ugotavlja, da vzrokov za to verjetno več, eden od teh pa je ta, da se nahajamo na turističnem področju, kjer se glasba zgolj prodaja.
Večina obstoječih glasbenih klubov pa je na robu preživetja. Opozoril je tudi na mačehovski odnos do domačih del, ki doma nikoli niso dovolj cenjena, četudi so dobra. Projekt Ekektrofolp se bo nadaljeval. Organizatorji imajo v načrtu pridobitev glasbenega studia, ki bi bil namenjen izključno elektronski glasbi. Izboljšali bodo svoj spletni portal, sodelovati želijo v EU EVS programih in izdati novo kompiladjo Elektrofolp 2. Pri vseh teh načrtih bodo sodelovali še z drugimi mladinskimi klubi na Obali kot so KŠOK, KŠOP in Pina.
Barbara Dobrila
Javni razpis Mladinskega sveta
Mladinski svet Izola na podlagi 22. člena statuta zavoda KT1 razpisuje mesto za predstavnika zainteresirane javnosti v svetu zavoda. Zainteresirana javnost zajema vse mlade, ki so zainteresirani pri soustvarjanju programa KT1. Delo v svetu zavoda je prostovoljno.
Prijavo pošljete najkasneje do 17.09 2007 na naslov Mladinski svet Izola, Gregorčičeva 21, 6310 Izola-Isola d'Istria. Predstavnika zainteresirane javnosti na podlagi razpisa izbere predsednik MSI. Rezultati razpisa bodo objavljeni javno v tedniku Mandrač.
>VALIBRE (tloveni o) i
UNITED GAMES OF NATIONS
ZDRUŽENE IGRE NARODOV
:: Nedeljo 9.september 07 :: 21.00 it
Otvoritev, izmenjavo Krone, koncert HEAVEN-X (slovenijo)
:: pred Coffe olle Porte, Izolo ::
Z/ Det: Hotel Riviero, Izolo
:• Ponedeljek, lO.september 07 :: 16.00 ::
in SOUUAHZ (danska)
■ Shoto Klub, Podbelveder ::
:: Petek, 14.september 07	19.00 ::	d
Zaključna predstavitev,	§
nastop RAY ANDRES (zda) in	|
ALFREDO REDONDO (argentina)	f
:: Lonka, Izola ::
■// Dež: KN , Izola
VABUENI VSI!
Človekova krutost do živali nima meja
V četrtek, 30. avgusta v dopoldanskem času je stanovalka na trgu Sv. Mavra v Izoli nesla smeti v kontejner. V njem je vsa zgrožena našla 4 (štiri) mačje mladiče, ki so bili zavezani v z vodo napolnjeni najlon vrečki. Mladički so bili stari največ en mesec. Gospa, je rešene mačje mladiče predala Društvu. Po videzu so bili mladički dobro hranjeni, kar pomeni, da so zagotovo bili odvzeti domači, lastniški muci. Dejanje tega lastnika domače muce ni zgolj neodgovorno, zatorej kaznivo (mučenje živali -15. člen Zakona o zaščiti živali, zapretena globa od 1.600,oo do 42.000,oo EUR po 46. členu istega zakona), temveč tudi skrajno kruto - človeka nevredno dejanje. Upoštevaje opisano brezvestno dejanje lahko predvidevamo, da bodo na enak ali podoben način končali mladiči tudi iz vseh naslednjih kotitev. In to se bo ponavljalo, dokler mačke ne bo ali zavrgel ali ji namenil konec na mučen način. Zato Društvo prosi vse srčne ljudi, ki bi karkoli vedeli o lastniku ali dogodku, da to sporočijo pisno ali ustno na telefon št. 051/351-791 (lahko tudi anonimno).
Glede na žalostno dejstvo, da to ni prvi in ne edini primer skrajne krutosti človeka nad ne-
zaželenimi mladiči (kakor tudi zapuščanje mačjih samic med in po gonitvi), pozivamo lastnike mačjih in pasjih samic, da preprečijo nezaželjene kotitve in sicer s sterilizacijo pri veterinarskem strokovnjaku (11. člen Zakona o zaščiti živali to obveznost zakonsko odreja, za neupoštevanje tega določila pa predpisuje globo po 6. točki 46. člena tega zakona v zgoraj navedenih zneskih). Zato pozivamo lastnike mačjih in pasjih samic, da se obrnejo po pomoč ter nasvete na Društvo. Obenem pozivamo tudi veterinarske strokovnjake, naj ob sleherni dani priložnosti lastnike vzpodbujajo ter podučijo o možnosti trajne sterilizacije samic in kastracije samcev. S svojim prizadevanjem v tej smeri bodo brez dvoma pripomogli k zmanjšanju števila zavrženih živali, za katere požrtvovalno in s tudi svojimi sredstvi vsestransko skrbijo člani in drugi vestni posamezniki.
Šole in druge vzgojne inštitucije pa hkrati pozivamo, naj mlade, ki imajo empatijo (čustveno privrženost) do živali, ali pa bi radi o njih izvedeli kaj več, napotijo na naše Društvo, kjer jih bomo radi sprejeli in z njimi vsestransko sodelovali.
Društvo za dobrobit živali Izola
Anketa je pohvalila praznik
Vsaka nova stvar potrebuje določen čas, da zaštarta. In to velja tudi za novodobni način multimedijskega poročanja, oziroma internet.
No, saj se zavedamo, da internet niti ni tako zelo nova zadevščina, toda za nas, ki se s postavljanjem interaktivnih novičk in vsebin še nismo ukvarjali, pa predstavlja kar nekakšen izziv. In ne dvomimo, da se boste s časom na našo izolsko-informativno spletno stran www.mandrac.si navadili tudi tisti bolj klasični bralci celulozne verzije Mandrača.
Ena od novosti na strani so ankete (ki bi sedaj morale delovati tako, kot se spodobi). En teden ste obiskovalci mandračevega spletnega portala imeli možnost glasovati o uspehu (ali neuspehu) letošnjega, na novo zastavljenega Ribiškega praznika. Število glasov, ki so se v tem tednu nabrali pa je bilo kar spodbudno. Toliko spodbudno, da smo se odločili, da bomo na zadovoljstvo tistih, ki ste v glasovanju zmagali, objavili rezultate. Vsak teden lahko pričakujete novo anketo in seveda objavo rezultatov. Trenutno lahko svoje mnenje izrazite o novi izolski črno-sivi na pol gabaritno presegajoči ter izjemno hitro rastoči stavbi, ki ponosno strmi v nebo v bližini Osnovne šole Livade.
Poletni, skoraj vojaški tabor v Liverpoolu
Srednja pomorska šola Portorož je avgusta poslala skupino mladih na poletni tabor Mornariških kadetov v Liverpool. Povabili so nas Pomorski kadeti, ki so imeli skupni tabor z mornariškimi kadeti severozahodne regije Anglije.
Pomorski kadeti so organizacija, ki skozi celo leto v popoldanskem oziroma prostem času uri mlade v pomorskih in vojaških veščinah, v poletnem času pa organizirajo večdnevne mednarodne tabore. Tam mlade učijo discipline, samospoštovanja in uporabnih spretnosti ter timskega dela. Celotno urjenje pa temelji na nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, ki jih mladi lahko uporabijo v vsakodnevnem življenju.
Od 18. do 27. avgusta smo bili nasta-ljeni v njihovem vojaškem oporišču Altcar skupaj s kadeti omenjene regije, dva dneva pa smo preživeli v mornariški kadetski enoti v Walla-seyu. Program kampusa je naravnan tako, da so se osnovne vojaške in mornariške spretnosti prepletale z vsakodnevnimi športnimi in kulturnimi dejavnostmi. V prostem času pa smo raziskovali rojstno mesto Beatlov, Liverpool, z okoliškimi letoviškimi mesti in nakupovalnimi središči.
Dekleta in fantje iz treh istrskih šol. Na ta zanimiv tabor so šli dijaki treh obalnih šol: gimnazijca koprske gimnazije: Veronika Einspieler in Rok Čehovin; študenta pomorske fakultete: Urška Bukovšek in Ivan Gogala ter dijaki Pomorske šole Vanja Pavletič, Sašo Belič in Jurij Gogala. Zagotovo je Izolanka Vanja že povedala veliko zanimivih zgodb iz tega zanimivega tabora. Dijake je spremljal profesor pomorske šole Danijel Germek. Stroške bivanja in ostalih aktivnosti v Angliji so poravnali gostitelji, v lastni režiji pa smo poskrbeli za stroške prevoza oz. za letalske karte.
Veliko novega in zanimivega
Sodelovanje na taboru je bilo za nas seveda posebno doživetje, za mlade udeležence iz Anglije pa tudi, saj se je videlo, da nekateri med njimi nimajo prav veliko izkušenj v življenju v naravi in v večji ter dokaj disciplinirani skupini. Pa vendar smo se med seboj dobro razumeli in ta izkušnja nas je veliko naučila in predvsem povezala med seboj. Posebna zahvala za uspeh projekta gre angleškemu častniku Dave-u Parru, ki je bil naš gostitelj in vsem ostalim poveljnikom, ki so nas urili. Pa tudi staršem, ki so nam zaupali in mladim, ki so delovali kot čvrsta celota, zgledna, a hkrati venomer igriva in vesela. Za več informacij si oglejte spletno stran Pomorskih kadetov: www.ms-sc.org
Premiera filma Kenija Steinbacherja
V petek 7. septembra ob 18 uri se bo pri cerkvi Sv. Jakoba na Resniku (pohorska vas nad Zrečami v bližini Rogle) zavrtela animirana ilustracija hudomušne pesnitve “Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku” pohorskega pesnika in ljudskega pevca Jurija Vodovnika, sodobnika Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška.
Na prireditvi, ki jo organizijo Občina Zreče in lokalna kulturno turistična društva, bodo razglasili 2008 leto, kot “Leto Jurija Vodovnika” (ob 150 letnici njegove smrti).
Četrtek, 6. september 2007
Kino Odeon
ob 18.30 HARRY POTTER IN FENIXOV RED Režija: David Yates Igrajo: Daniel Radcliffe, Rupert Glint, Emma Watson, Imelda Staunton... / Peto leto na čarovniški šoli Bradavičarki se Harryu ne obeta nič lepega. Njegov smrtni sovražnik Mrlakenstein na prostosti kuje svoj ponovni vzpon na oblast. Harry se zato odloči s prijateljema Ronom in Hermiono sam naučiti obrambnih čarobnih urokov in skušas hkrati odkriti kraj, kjer bi se skrivala nenavadna prerokba o njegovem življenju, toda zviti Mrlakenstein jim prav tam pripravlja smrtonosno past.
ob 21.00 ZLATA VRATA - Režija in scenarij: Emanuele Crialese Igrajo: Charlotte Gainsbourg, Vincenzo Amato, Aurora Quattrocchi, Francesco Casisa, Filippo Pu-cillo, Federico De Cola / V drami iz začetka 20. stoletja spoznamo preprostega sicilijanskega kmeta in vdovca Salvatoreja, ki se odloči prodati vse, kar ima, da bi s sinovoma in ostarelo materjo odšel v Ameriko. Na poti se jim pridruži angleška aristokratska dama Lucy, s katero se Salvatore, kljub velikim socialnim razlikam, spoprijatelji in počasi odkrijeta, da imata veliko skupnega. Toda sanje o obljubljenem kraju boljšega življenja se hitro razblinijo, ko jih v Ameriki pričaka neizprosno testi-ranje in zdravniški pregledi, ki odločajo o tem, kdo sme vstopiti skozi zlata vrata dežele izobilja.
Petek, 7. september 2007
galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/6415303
20 let GALERIJE INSULA
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
FABRIZIO
CICCONI
“POLITOTDEL”
od 2. do 25. septembra 2007
L».	E:;<;
.
I

, I 'n*, ti il?:*.**
imiti """
dBJk,
Kino Odeon
ob 18.30 HARRY POTTER IN FENIXOV RED Režija: David Yates ob 21.00 ZLATA VRATA - Režija in scenarij: Emanuele Crialese
Sobota, 8. september 2007
Kino Odeon
ob 19.00 ZLATA VRATA - Režija in scenarij: Emanuele Crialese ob 21.00 HARRY POTTER IN FENIXOV RED Režija: David Yates
Nedelja, 9. september
Kino Odeon
ob 18.30 HARRY POTTER IN FENIXOV RED Režija: David Yates ob 21.00 PREKLETSTVO ZLATE ROŽE - Režija in scenarij: Yimou Zhang Igrajo: Yun-Fat Chow, Li Gong, Jay Chou, Ye Liu, Dahong Ni, Qin Junjie, Man Li, Jin Chen idr. / Yimou Zhang, režiser spektaklov Heroj in Hiša letečih bodal, nas v prikazovanju kitajske zgodovine tokrat popelje v 10. stoletje. Vladar Kitajske se s sinom vrne na dvor, toda njegova žena je že dolgo naveličana tiranskega moža, poleg tega pa ima razmerje s posvojenim sinom Wanom. Toda ta se je pred kratkim zaljubil v hčerko kraljevega zdravnika, kar zapletene razmere kraljeve družine potisne preko roba razuma in s tem povzroči neusmiljeno državljansko vojno za oblast._
Ponedeljek, 10. september 2007
Kino Odeon
ob 18.30 HARRY POTTER IN FENIXOV RED Režija: David Yates ob 21,00 PREKLETSTVO ZLATE ROŽE - Režija in scenarij: Yimou Zhang
Torek, 11. september 2007
Kino Odeon
ob 18.30 HARRY POTTER IN FENIXOV RED Režija: David Yates ob 21.00 PREKLETSTVO ZLATE ROŽE - Režija in scenarij: Yimou Zhang
Sreda, 12. september 2007
Kino Odeon
ob 19.00 PREKLETSTVO ZLATE ROŽE - Režija in scenarij: Yimou Zhang ob 21.00 PEVEC - Quand j’étais chanteur / Režija in scenarij: Xavier Giannoli Igrajo: Gerard Depardieu, Cécile De France, Mathieu Amalric, Christine Cittì, Patrick Pineau, Alain Chanone, Christophe idr. / BOstareli pevec Alain je izumirajoča vrsta glasbenikov, ki nastopajo v plesnih klubih, za novo iskrico upanja in življenjske energije pa poskrbi zapeljiva nepremičninska agentka Marion. Alain takoj začne svoj tradicionalni obred zapeljevanja, toda Marion ne želi posta-ti zgolj trofeja v njegovi zbirki. Alain ne obupa in poskrbi, da se vedno znova srečujeta..._
Četrtek, 13. september 2007
Galerija Alga / Kristanov trgi
Kulturni center Izola in JSKD RS
»Mestne cvetke Izole, ali kako umetniki Lika vidijo del neurejenega okolja v Izoli«
V četrtek, 6. septembra ob 19.00 uri.
Vljudno vabljeni na otvoritev potujoče razstave
MORSKE
POTI
ki bo v soboto, 8. septembra 2007 ob 19.00 tiri v Palači Manzioii v Izoli.
Razstava bo na ogled od 8. do 27. septembra 2007, od 10-12 in 17-20.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
vas prisrčno vabi na ogled prve jesenske razstave slik
Izolana Darija Gregoriča.
Slike v tehnikah olje na platno, pastefin grafika, ki jim je avtor dal skupni naslov SPONTANO, si lahko ogledate do konca meseca septembra, v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h. Vabljeni!
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Mestna knjižnica Izola obvešča obiskovalce knjižnice , da s 1.septembrom prične veljati zimski arnik. Knjižnica bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.30 ure ter ob sobotah od 8.00 do 13.00 ure.
Kino Odeon
ob 19.00 VSEMOGOČNI E VA N - Evan Almighty Režija: Tom Shadyac [grajo: Steve Carell, Morgan Freeman, Lauren Graham, John Goodman / V nadaljevanju komične uspešnice Vsemogočni Bruce se bog odloči obiskati novopečenega ameriškega senatorja Evana, ki mu vsemogočni naroči, naj po vzoru svetopisemske zgodbe o Noetu in vesoljnem potopu zgradi velikansko barko. Skeptičnemu Evanu pričnejo sledili najrazličnejše živali, kar dodobra zamaje njegov ugled na delovnem mestu, zato mu ne preostane drugega, kot da prime za žago in kladivo...
ob 21.00 PEVEC - Quand j’étais chanteur / Režija in scenarij: Xavier Giannoli
Ustvarjalci v Sečoveljskih solinah
V času, ko je v « Casermi » v Krajinskem parku Sečoveljske soline na ogled razstava del udeležencev lanskoletne umetniške delavnice Genius loči Lera 2006, se je včeraj končala že četrta umetniška delavnica na kateri so sodelovali: slikar in videast Srečo Dragan iz Ljubljane, kipar Metod Frlic iz Škofje Loke, fotograf Jaka Jeraša iz Kopra, slikar Tone Lapajne iz Ljubljane, slikar Valentin Oman iz Avstrije in literat Tone Pavček. V primerjavi z mnogimi drugimi tovrstnimi delavnicami, je projekt Genius loči Lera gotovo edinstven po konceptualni zasnovi in po prisotnosti različnih izraznih žanrih: ob klasičnem slikarstvu in kiparstvu so enakovredno zastopane še fotografija, video in literatura.
Umetniški projekt Genius loči Lera je rezultat uspešnega sodelovanja kulturne ustanove in gospodarstva: iniciator in organizator so Obalne galerije Piran, pokrovitelja pa podjetji SOLINE Pridelava soli in Mobitel, ki si ustvarjajo in bogatijo lastne likovne zbirke. Koliko bo genius loči Sečoveljskih solin kot kreativni izziv zaznamoval sicer avtorsko prepoznavne izpovedne poetike letošnjih udeležencev bomo predstavili v prihodnjem letu na razstavi v razstavišču « Caserma » in v katalogu.
Nives Marvin
URNIK - 01.09.2007 - 31.12.2007
PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 SOBOTA 8.00 - 13.00
ZAHVALA
Center za kulturo, šport in prireditve Izola se zahvaljuje vsem sodelujočim pri organizaciji letošnjega Ribiškega praznika:
-	Občina Izola - Soorganizator Športno ekološko in etnološko društvo Bambus Izola
-	Upravna enota Izola - Turistično združenje Izola - Luška kapitanija Izola, Pomorska uprava Koper - Zdravstveni dom Izola - Policijska postaja Izola - Prostovoljno gasilsko društvo Izola - Komunala Izola d.o.o. - Livijo (Mikrobo) in ribiči - Obiskovalci - Droga Kolinska d.o.o. - Riba d.o.o. - Hotel Marina Izola - Vsi izvajalci glasbeno kulturnega in športnega programa - Guido (Merlot), Boštjan Kljun - Podpora Ribarjev (bakljada) - Moto klub Red eye - Varnost Maribor - Bato in ekipa iz ladje Svetko - Žaro in vinarji - Salladia - Najboljši električar Jože z njegovo ekipo, Ciba za tekočo vodo - Vsi gostinci in donatorji - Vsi pokrovitelji - Fantje kateri so skrbeli za čisto Izolo - Časopis Mandrač- In seveda vsem Izolankam in Izolanom za spodbudne besede, prisotnost in prijetno vzdušje
Obenem se vsem skupaj opravičujemo za nevšečnosti pred, ob in po prireditvi (hrup, oviran promet, neizpolnjene obljube,...)
Upamo, da smo Ribiškemu prazniku vrnili dobro ime in da ste bili zadovoljni. Za kritike in predloge smo Vam na voljo.
Z novim šolskim letom se je v Mestni knjižnici začela tudi nova sezona razstavljanja umetniških slik. V septembru v kotičku ustvarjalnosti svoje slike razstavlja izolski slikar Darij Gregorič, ki mu Izolani seveda pravimo Darjo.
Darjo se je rodil prvo leto šestdesetih, s slikarstvom pa se ukvarja, odkar pomni. Danes rad pove, da se ima za svoje vztrajanje v slikarstvu zahvaliti predvsem mami, hčerki in prijateljem, ki so ga vseskozi vzpodbujali, tudi takrat, ko še ni imel veliko slikarskega znanja in je delal predvsem z žečjo po ustvarjanju. Danes je seveda že drugače, saj se v veliki meri poslužuje tudi zahtevnejših tehnik, kot so olje na platnu, pasteli, oljni pasteli in grafike. In kaj najraje slika? Resničnost le redko upodablja realistično, predvsem se rad spogleduje z abstraktnim slikarstvom in tudi ko nariše njemu in nam najljubše mesto, ga nariše tako, kot ga tisti trenutek občuti.
Od leta 2002 je član izolskega likovnega društva LIK, ki ga vodi predsednik Zorko Dežjot, v sklopu tega društva pa je Darjo že večkrat skupinsko razstavljal v Izoli in po drugih mestih. Imel pa je tudi kar nekaj uspešnih samostojnih razstav v Izoli (med drugim v Stavbeniku in hotelu Delfin) pa tudi v Dutovljah na predvsem na Štajerskem, kjer je nekaj časa živel in ustvarjal. Sodeloval je tudi na različnih Ex tem-porih. Na izolskem je prejel že tri pomembne nagrade pa tudi na ex tempore v italijanskem Coseanu je dobil osebno nominacijo. V programu Zlata paleta, ki ga razpisuje Ministrstvo za kulturo RS je dobil že šest certifikatov kakovosti in sicer za grafiko, za kiparstvo, za risbo in za abstrakcijo.
Kiparski model so Amazonke
Darjo se ukvarja tudi s kiparstvom in čeprav bi se tudi v tej likovni spretnosti rad posvetil abstrakciji, se zaveda, da potrebuje še nekaj več izkušenj, zato zaenkrat upodablja predvsem realistične ženske akte, ki jih imenuje Amazonke. Izdelal pa je tudi razne živalske figure, od istrskega boškarina do delfinov, lotil pa se je tudi šahovskih figur, ki jih je izdelal v kamnu in lesu. O obdelavi kamna se je veliko naučil pri kamnoseku Liviju Fatoriču, kjer je nekaj časa pomagal pri delu. Kleše v kamen, granit, rdeči marmor, od lesa pa sta mu najljubša češnja in topol. Dela doma ali na prostem, posebne kiparske delavnice pa žal nima. Zato se v zvezi s kiparstvom rad spominja dveh let, ki jih je preživel na Štajerskem, kjer je imel za delo velik in primeren prostor.
Sodelovanje v društvu LIK mu veliko pomeni
Darjo rad pove, da mu je na njegovi slikarski poti veliko pomagalo to, da je postal član likovnega društva LIK iz Izole. V okviru tega društva ima veliko možnosti za izmenjavo izkušenj in pridobivanje znanj in predvsem za razstavljanje, lahko se tudi dokazuje v okviru programa Zlata paleta, ima predvsem ima možnost, da ga opazijo, kar je za ustvarjalca posebej pomembno.
Z nasveti mu je veliko pomagal tudi prijatelj, slikar Marjan Kralj iz Izole, ki mu je blizu tudi kot umetniška duša. Rad pove, da brez ustvarjanja ne bi mogel živeti in če ne bi slikal ali kiparil enostavno ne bi bil to kar je danes.
Špelca Pahor
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA vas prisrčno vabi na ogled prve jesenske razstave slik Izolana Darija Gregoriča. Slike v tehnikah olje na platno, pastel in grafika, ki jim je avtor dal skupni naslov SPONTANO, si lahko ogledate do konca meseca septembra, vsak dan od 9h do 18.30 ter ob sobotah od 8h do 13h.
Piranski Ex tempore prihaja
Piranski ex tempore je gotovo ena najpomembnejših tovrstnih likovnih manifestacij v Sloveniji in tudi širše. V pozdrav letošnjemu ex temporu so v Obalnih galerijah pripravili pregledno razstavo nagrajenih del v letih od 1966 - 2006, ki sojo naslovili: Kdo je zmagoval? Odprli jo bodo v Galeriji Loža, danes ob 20. uri.
Mednarodni slikarski Ex-tempore Piran je odmevna prireditev Obalnih galerij Piran, ki pušča vidno sled v likovnem življenju slovenske Istre.
Njeni ustanovitelji - za pobudnika te prireditve velja piranski slikar Pavle Zamar - Zappa - so pred štirimi desetletji želeli vpeljati tradicionalno manifestacijo, ki bo v poznih poletnih mesecih v obmorski kraj vnesla turistično-umetniški utrip. Organizirali so mednarodno prireditev odprtega značaja, na kateri so lahko sodelovali tako akademski slikarji kakor tudi ljubiteljski ustvarjalci. Z velikim navdušenjem snovalcev ter s pomočjo lokalnih ustanoviteljev in nekaterih zunanjih sodelavcev so v Piranu leta 1966 prvič pripravili slikarsko srečanje, ki se je kontinuirano ohranilo vse do danes. Ex-tempore je iz prvotnega, dokaj »turistično« naravnanega dogodka, ki je oživljal piranske ulice v »mon-tmartrovskem slogu«, postopoma dozorel v organizacijsko in programsko razvejano in javnosti najbolj odprto likovno manifestacijo Obalnih galerij Piran. K temu je pripomogla vložena energija posameznikov v njej, ter vse večje zanimanje vabljenih zbirateljev, da z odkupi spodbujajo poznavanje in doživljanje sodobne likovne ustvarjalnosti. Ob tem ne gre zanemariti vedno širšega kroga udeležencev, slikarjev, ki s svojo prisotnostjo vsako leto potrjujejo smiselnost njenega obstoja in s tem širijo duh prepoznavnosti tovrstne manifestacije v širšem kulturnem prostoru. Prireditev, ki je od vsega začetka predstavljena posamezno zgolj v spremnih zgibankah, je ob jubileju
dobila obsežno publikacijo. Katalog z naslovom Ex-tempore Piran 1966-2006 pregledno zajema obdobje štirih desetletij piranskega slikarskega Ex-tempora, v katerem so, poleg uvodnika, ki ga je prispeval ravnatelj Obalnih galerij Piran Anton Biloslav, zajeta besedila tujih in domačih likovnih strokovnjakov (Sergio Molesi, Trst, Berislav Valu-šek, Reka, Majda Božeglav-Japelj, Koper) pester izbor dokumentarnih fotografij s preteklih srečanj, bibliografijo prireditve skozi 40 let, reprodukcije nagrajenih slik iz zbirke OGP ter seznam vseh udeležencev s preteklih srečanj.
Majda Božeglav Japelj
Insula razstavlja v Cordenonsu
Galerija Insula vabi na otvoritev razstave, ki je nastala v sodelovanju z italijanskim umetniškim združenjem Associazione Media-naonis Citta di Cordenons (Pordenone), ki bo v soboto, 08. septembra 2007 ob 18. uri v Centro Culturale Aldo Moro di Cordenons Razstavljajo člani DLU Insula: Janez Matelič, Jana Mihelj, Majk Mulaček, Dušan Podgornik in Rok Zelenko. Razstava bo na ogled do 23. septembra 2007.

m
m
Slikarstvo kot živuenje-
Darjo Gregorič je od nekdaj veljal za slikarja
Darij Gregorič se nikoli ni izobraževal v slikarstvu, saj za kaj takega ni imel pravih možnosti in predvsem vzpodbude, čeprav je risal povsod in vse, kar mu je prišlo na pamet. Zdaje je temu ustvarjanju povsem predan, tudi zahvaljujoč pridobljenemu znanju v amaterskih likovnih skupinah.
f'
iy
ISTRABENZ1 1
Iz Male Azije, prek stare Grčije do Rimljanov se je v tej ali oni obliki ohranjal kult boga veseljačenja in vina, zavetnika tragedije in komedije, zaščitnika sadja in vrtov. Naj bo Zevsov sin Dioniz med antičnimi Grki ali Bakli v starem Rimu, kjer se je pojavil, je vino teklo v potokih in jedače je bilo na pretek. Ljudem je prinesel vinsko trto, jih naučil pridelovati vino in povsod so ga ljudske množice rade častile. Naj bosta Zevsov sin Dioniz in Bakli letošnjo jesen z nami!
Istrabenz, holdinška družba, d.d., objavlja tradicionalni peti javni kadrovski natečaj »Istrabenz UP« za leto 2007, s katerim bo poiskala mladega strokovnjaka ali mlado strokovnjakinjo s področja vinarstva in mu oziroma ji omogočila šolanje v tujini v skupni vrednosti 42.000 EUR.

■
■
■/
Kandidatke in kandidati se boste potegovali za:
►	šolanje na eni izmed elitnih tujih institucij, kot so: Università Victor-Segalen, Bordeaux 2 (http://www.u-bordeaux2.fr/index.jsp), UC Davis, University of California (www.ucdavis.edu), VINTAGE International Master of Science (www.vintagemaster.com),
►	zaposlitev in načrtovanje kariere v enem izmed podjetij, povezanih s holdinško družbo Istrabenz, d.d.
K prijavi vabimo:
Dodiplomske študente in študentke višjih letnikov (3., 4., ABS) in podiplomske študente in študentke Biotehniške fakultete, Fakultete za kmetijstvo. Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo ter živilsko-prehrambenih smeri ostalih fakultet, stare od 20 do 29 let, z aktivnim znanjem angleškega jezika in dobrimi organoleptičnimi sposobnostmi, zagnane, inovativne in samoiniciativne.
Prijava mora vsebovati:
►	življenjepis,
►	potrdilo o opravljenih izpitih s povprečno oceno,
►	nalogo z naslovom »Ekološka pridelava vina danes in nov tržni izziv za jutri«.
Zmagovalca bodo izbirali:
prof. dr. Mojmir Wondra, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani: mag. Janez Valdhuber, Fakulteta za kmetijstvo. Univerza v Mariboru: mag. Barbara Stegel, pomočnica uprave za odnose z javnostmi, Istrabenz, d.d.: Magda Sturman, strokovna sodelavka za kadre, Istrabenz, d.d.; Iztok Klenar, član uprave Vinakoper, d.o.o., in podpredsednik mednarodne zveze enologov ter predsednik komisije Nevijo Pucer, predsednik uprave, Vinakoper, d.o.o.
Prijave sprejemamo do 18. oktobra 2007 na naslov:
ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Kadrovska služba (za Istrabenz UP), Cesta Zore Perello-Godina 2, 6000 Koper
Vaše prijave pričakujemo, poleg pisne po pošti, tudi na elektronskem naslovu: istrabenz.up@istrabenz.si.
Isti elektronski naslov vam je na voljo tudi za morebitna dodatna vprašanja v zvezi s strokovno nalogo in kandidiranjem na razpis. Več informacij najdete na naši spletni strani http://www.istrabenz.si/slo/kadri/istrabenzovup
■
SKUPINA O ISTRABENZ
La redazione riprende...
Cosa pronosticare, nel lavoro di redazione, all ’inizio di una nuova stagione informativa che si ripromette di essere alquanto movimentata, e non soltanto per quel che riguarda la posizione della nostra Comunità? Anzi, possiamo ben dire che, mentre quasi niente o poco è cambiato per quanto riguarda la vita minoritaria, molte sono le novità con le quali dovremo confrontarci, quando non scontrarci, nel prossimo futuro. Tutte, naturalmente, ci coinvolgono doppiamente: come cittadini e come appartenenti ad una particolare categoria che presume e pretende di avere specifiche necessità.
Così è già in corso, anche se in toni ancora smorzati, la campagna elettorale per le prossime presidenziali: sul nostro quotidiano online abbiamo già dato notizia delle visite eccellenti che si sono avvicendate nella visita a Palazzo Manziolì. Altre, probabilmente, si annunceranno nelle prossime settimane a dimostrazione che Tedificio della nostra sede sta effettivamente diventando importante punto d’incontro delle vicende culturali, e non soltanto di quelle, della nostra cittadina. Elemento che, indubbiamente, aiuta a promuovere anche la nostra presenza e la nostra immagine, pur se gradiremmo un ’attenzione maggiore anche da parte di coloro che, volta per volta, vengono a dimostrare le proprie qual ità dal palcoscenico di Piazza Manziolì. Non so se ne avete fatto caso, ma la lingua italiana, pur sancita da leggi e statuto comunale, continua ad essere come l ’araba fenice: che ci sia ciascun lo dice, dove sia nessun lo sa. E sembra che a saperne meno di tutti siano proprio i responsabili organizzatori delle innumerevoli manifestazioni che durante tutta l ’estate si snodano sotto le nostre finestre.
Che le prossime presidenziali possano portare qualche possibilità di miglioramento anche in questo? Non lo crediamo proprio, quando dalle proprie responsabilità si ritengono esclusi anche coloro che, finanziati dalle casse del Comune, dovrebbero essere i primi chiamati a rispettare e far rispettare le sue delìbere e ordinanze.
La redazione
Riaperti i battenti delle scuole:
l'anno scolastico 2007/8 alla "Dante" e alla "Coppo"
Alla Scuola media Pietro Coppo, unico istituto professionale in lingua italiana nella fascia costiera, hanno proceduto alla nomina del Preside nella persona del Preside uscente, Professor Alberto Schcriani, e attendono soltanto la sua riconferma da parte del Ministro. Si prospetta quindi un periodo di attività della scuola all’insegna della continuità. Per conoscere quali sono i punti fermi dello sviluppo dell’istituto abbiamo parlato con lo stesso Schcriani che ha subito messo in rilievo il ritardo dell’introduzione dei programmi di studio per il conseguimento del quinto grado di istruzione, che darebbe agli allievi la possibilità di ottenere la qualifica tecnica nei vari indirizzi che offre la scuola.
Cambio della guardia invece alla Scuola elementare Dante Alighieri, dove il dottor Luciano Monica, che ha fatto un ottimo lavoro nella crescita qualitativa dell’istituto, è andato in pensione e la carica di preside è ricoperta dalla professo-ressa Simona Angelini, giovane insegnante che ha operato nella scuola elementare. Le linee di sviluppo dell’Istituto rimangono inalterate c la Preside si dichiara intenzionata a seguirle con coscienza e responsabilità e con l’aiuto di tutti gli operatori scolastici. Il lavoro di preparazione del Piano delPofferta formativa, ci dice Angelini, è iniziato la seconda metà di agosto.
Le difficoltà, a detta del nostro interlocutore, sarebbero di carattere burocratico in quanto le sperimentazioni che vengo effettuate dagli istituti sloveni non possono essere poi attuate dalle scuola della minoranza. Sono state comunque fornite assicurazioni che inuovi programmi per il settore turistico alberghiero potranno essere introdotti alla Pietro Coppo nel prossimo anno scolastico. Le peculiarità della scuola e le conoscenze linguistiche conseguite dagli alunni mettono i licenziati dalla nostra scuola media in una posizione favorevole al momento della ricerca del lavoro.
Per quanto riguardo l’anno appena iniziato non ci sono novità di rilievo. Completo il corpo docenti, buona la disponibilità di mezzi didattici, mentre l’edificio scolastico, rinnovato alcuni anni fa, si presenta ben curato c senza danni. Il Preside ci tiene a sottolineare che gli alunni si sentono responsabili dell’aspetto delle aree in cui vivono per metà della giornata. Non è stata ancora completata la fornitura di libri di testo dall’Italia, mentre mancano testi per le materie tecniche, che seguano i contenuti dei programmi sloveni. Gli insegnanti sono costretti a sopperire alle mancanze con integrazioni o traduzioni che presentano agli alunni in dispensa. La Scuola media Pietro Coppo continuerà a inserirsi nei programmi europei collaborando con le scuole estere più vicine, a seguire le fiere tematiche e quelle dedicate all ’ imprenditoria e a partecipare alle varie gare legate alle materie tecniche.
La nostra interlocutrice si sofferma poi sulle attività particolari che sono state pianificate per l’anno scolastico entrante. Continua gli scambi interclasse tra i nostri alunni e quelli della scuola di Venaria Reale in provincia di Torino, con una visita di quattro giorni durante i quali faranno conoscenza con il nostro ambiente e le sue peculiarità. È prevista poi la presenza a scuola di una studentessa tedesca abilitata all’insegnamento della lingue tedesca ed inglese che per tre mesi collaborerà con l’insegnante di queste due materie durante le ore di lezione e guiderà dei laboratori di lingua scuola materna e nelle classi del primo triennio. Si inizieranno poi le attività pianificate per il seconda anno di collaborazione al Progetto Comenius con temi naturalistici sul I iterale, e con trattazione della produzione del vino e dell’olio. Con i materiali prodotti in forma elettronica in inglese e in italiano verranno coinvolte poi le scuole partner polacca e austriaca. Si darà poi il via Progetto scolastico Cento parole in scena approvato anche da Unione Italiana, che interessa tutti gli iscritti alla scuola materna e e alla scuola elementare e che prevede una produzione teatra! e. Alla Scuola materna l'Aquilone viene attivata una sezione combinata con bambini di tra annate consecutive È intenzione delle eductrici e della presidenza che hanno progettato questa nuova offerta didattica, arricchire la fonnazione dal punto di vista sociale allo scopo di sviluppare nei bambini in forme adeguate il rispetto verso l’altro.
Marino Maurel
Chi a Jagodje ha paura dell’italiano?
Evidentemente a qualcuno di Via della Cooperativa, che dopo la cancellazione con bitume della scritta in lingua italiana, era diventata soltanto Zadružna ulica, la tabella stradale nelle due lingue ufficiali del Comune di Isola non piaceva, tanto che ha pensato bene di coprire con del catrame la parte che
non gli andava a genio.	.	,	,
Come testimoniato da alcuni
abitanti del luogo, la scritta in lingua italiana era stata deturpata da più di due settimane e aveva continuato a lungo a far bella mostra di sé e dell ’alto senso civico e di tolleranza di alcuni dei residenti nelle villette che danno vita a Via dell ’Industria. Sempre secondo alcuni abitanti non si esclude che a compiere l’imbrattatura sia stato qualcuno proveniente da fuori, anche se difficile credere che abbia voluto spingersi in una zona molto tranquilla e lontana da un traffico intenso. Sintomatico, tuttavia, che nessuno abbia denunciato ilfatto ai servizi ispettivi del Comune o alla Polizia, visto che in zona, quando non nella stessa via, a pochi metri di distanza, hanno la propria abitazione alcuni notabili della vita politica e pubblica della Comunità Locale. Se non altro per dare un ’immagine di pulizia ai numerosi turisti che d’estate alloggiano dagli affittacamere privati.
La "Vespucci" a Cpodistria
Il veliero ‘‘Amerigo Vespucci”, la prestigiosa nave scuola dell’Accademia Navale Militare Italiana, è da stamane ormeggiato al porto di Capodistria. La visita si svolge su invito del Ministero della Difesa sloveno neH’ambito della collaborazione tra gli Stati Maggiori dei due Paesi. Sempre in mattinata, il comandante, accompagnato dal Console Generale d’Italia a Capodistria e da rappresentanti della marina militare slovena, ha fatto visita al Municipio e alle autorità portuali.
A nome del comune di Capodistria è stato il vicesindaco Alberto Scherani a porgere il benvenuto al comandante del prestigioso veliero ‘‘Amerigo Vespucci”, da stamane in visita alla Slovenia. Come noto, la “Vespucci” è la nave scuola dell’Accademia Navale Militare Italiana (www.marina.difesa.it/unita/vespucci. htm). Nel corso della visita alla città, il comandante, Capitano di Vascello Massimo Vianello, accompagnato dal Console Generale d’Italia, Carlo Gambacorta, e da rappresentanti del governo e della marina slovena, si è incontrato a Palazzo Gravisi anche con una ristretta rappresentanza della Comunità Italiana. Durante l'incontro, il vicesindaco Scheriani ha illustrato la posizione della comunità italiana. Da parte sua il vicepresidente della CAN Costiera e vicesindaco di Isola, Silvano Sau, nel sottolineare l’importanza di una visita così rappresentativa anche per la nostra Comunità, ha rivolto all’ospite il benvenuto pure a nome dei connazionali e della cittadinanza della vicina città di Isola. In serata, il comandante ha offerto un ricevimento a bordo della nave, cui sono intervenuti il ministro sloveno della difesa, Erjavec, l'Ambasciatore d’Italia a Lubiana, Daniele Verga, rappresentanti del Comune, del governo ed esponenti della vita politica ed economica della regione. Presenti pure esponenti della nostra Comunità.
Si dice e non si dice...
Occupiamoci dell’aggettivo “peggio”. Vi ricordiamo che è comparativo di male. Errore grossolano: più peggio. Non si dica: Questo alimento fa peggio che bene. Ma: Questo alimento fa più male che bene. Si può usare “peggio” in luogo di “peggiore”. Esempio: E il peggio uomo ch’io abbia mai incontrato. Chi? Lasciamo stare.
G.S.
Il Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sau, G. Siljan. R. Siljan, A. Sumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia
tei., fax: (+386 5) 616 21 30,616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org
(Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica
di Slovenia al No. 1143.)
Non c'è più religione
Rieccoci dopo la lunga pausa estiva. Pausa che tra il caldo infernale e qualche gradevole refolo di bora ci ha fatto capire una volta ancora che noi cittadini isolani siamo dei criticoni incalliti. Infatti, disapproviamo le opere pubbliche di dubbio gusto, e forse e giusto farlo. Però siamo propensi a contestare pure quelle opere che tendono a dare una nuova, secondo noi, migliore immagine alla nostra località. Abbiamo, in un passato recente, criticato all’inverosimile il tentativo di dare un nuovo assetto alla Punta Gallo. Contestazione, questa, che ha ben intaccato le tasche dei contribuenti isolani. Ora piovono critiche sulle palme dislocate lungo le rive di Isola. Palme che, sempre secondo noi, hanno aggiunto un motivo mediterraneo alla nostra cittadina. Per non parlare delle modifiche apportate al Parco “Pietro Coppo’’ e del tracciato della futura o futuribile strada a scorrimento veloce che dovrebbe congiungerci ai comuni di Capodistria e Pirano. Egregi concittadini, cerchiamo piuttosto di essere onesti valutatori di ciò che per Isola significa o potrebbe significare miglioramento.
Gianfranco Siljan
In tutte le parti del mondo, quando ci giriamo verso il Nord, alla nostra destra c ’è I ’Est e alta nostra sinistra c ’è l’Ovest. Sul mostravento del nuovo padiglione di Parco Pietro Coppo non è così, è al contrario! Che ad Isola sia cambiato qualcosa? Sarebbe il caso di correre ai ripari, non vorremmo che la colomba si perdesse...
ATTIVITÀ COMUNITARIE
CULTURA E SPETTACOLO
Biblioteca Domenico Lovisato
Orario d’apertura per prestito e consultazione
La biblioteca e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte dal lunedì al venerdì dalle ore 17.00 alle 20.00. Ore della fiaba
Dal mese di ottobre ogni martedì, alle ore 17.00, si terranno le Ore della fiaba. Si prega gli interessati di prenotarsi in biblioteca, nell’orario di apertura.
Eventi
Sabato 8 settembre, ore 19.00, Palazzo Manzioli
Inaugurazione della mostra “Le vie del mare” - La mostra sarà aperta dall’8 al 28 settembre, con l’orario dalle 10 alle 12 e dalle 17 alle 20. Organizzazione: Museo del mare Sergej Mašera di Pirano in collaborazione con la CAN di Isola.
Sabato 8 settembre, ore 20.00, Piazza Manzioli
Concerto della Banda di San Loren-zo-Babici - Organizzazione: CI P. Be-senghi degli Ughi.
Sabato 15 settembre, ore 10.00, a Forforose, nello spiazzo di fronte al Grand Hotel Palače
inaugurazione della Fiera Agromin -promozione dei prodotti tipici agricoli.
SPORT E RICREAZIONE
Sportivi della “Besenghi” in uscita Sabato 8 settembre, la squadra di calcetto e la squadra di bocce della CI Besenghi di Isola parteciperà al XII Incontro Sportivo US AGLI di Monru-pino (Trieste).
Campionati ricreativi La squadra di bocce della CI P. Be-senghi degli Ughi, parteciperà al campionato ricreativo di bocce del Litorale sloveno, con il seguente calendario delle partite: giovedì 6 settembre, ore 18, a Isola, contro la Modri V.Slavček, giovedì 13 settembre, ore 18, contro la Po-begi-rek. 1, giovedì 20 settembre, ore 18, a S.Antonio, contro la,Trta - rek.
La squadra di tennis maschile della CI P. Besenghi degli Ughi, parteciperà al campionato di prima lega veterani del Litorale, con il seguente calendario delle partite: venerdì 7 settembre, ore 16.00, a Isola, play-off dal primo al quarto posto, semifinali, sabato 22 settembre, ore 14, a Isola, finali per il primo posto.
AVVISI
Corso d’informatica per utenti d’età superiore ai 55 anni All’inizio del mese di ottobre, si terrà a Palazzo Manzioli il corso di alfabetizzazione informatica per utenti con età superiore ai 55 anni, nel quale verranno insegnate le basi dell’informatica. Per ulteriori informazioni contattare la segreteria della CAN di Isola, al numero 05/6162130 oppure tramite il sito web www. ilmandracchio. org
Ex Tempore Grisignana Dal 27 al 30 settembre 2007 avrà luogo la XIV Edizione del Concorso internazionale d’arte “Ex Tempore” di Grisignana, una delle maggiori manifestazioni della Comunità Nazionale Italiana in Croazia e Slovenia, organizzata da Ul, UPT, Città di Grisignana e CI di Grisignana. Il regolamento per la partecipazione è reperibile alle sedi dell’UI a Fiume e Capodi stria, delle CI ed è scaricabile dal sito www.cipo.hr
KRIMINALNE
Za malo bi šla
Sredi noči je lastnik kolesa z motorjem izpred stanovanjske hiše pregnal dva mladeniča, ki sta poskušala odtujiti kolo z motorjem. S prirejenim vlomilskim orodjem sta že zlomila kontaktno ključavnico, ko pa ju je zalotil lastnik, sta zbežala.
Še v cerkvi kradejo
Neznanec je v prostorih župnijskega urada izvršil tatvino denarnice, v kateri je oškodovanka imela osebne dokumente in 40 Evrov.
Jahte je pustil
Nepridiprav je v marini ukradel kolo znamke BALANCA, tip 2.1, 1, črno rumene barve in s tem dejanjem lastnika oškodoval za 250 Evrov.
Govorilnica je na trgu
Policisti so ponovno obravnavali kaznivo dejanje tatvine iz stanovanja, kjer je mlajši moški oškodovanko prosil za uporabo telefona, medtem pa pokradel, kar mu je prišlo pod roko. Policisti ponovno opozarjajo bralce, naj neznancev ne spuščajo v stanovanja.
Skzi stranišče je šel
Ponoči je nekdo vlomil skozi straniščno okno podjetja in iz notranjosti ukradel računalnik in 2 LCD zaslona. Za storilcem še poizvedujejo.
Neprostovoljno ga je odpeljal Policisti so intervenirali na javnem kraju, ko je prišlo do spora med stanovalcem in pobiralcem prostovoljnih prispevkov, za kar je imel slednji tudi ustrezno dovoljenje. Ker to stanovalcu ni bilo po godu, ga je na nedovoljen način zvlekel na cesto, za kar pa si je prislužil plačilni nalog.
After ne velja povsod
Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu, saj so bili gostje postreženi s pijačo in sedeli na terasi krepko po poteku obratovalnega časa. O ugotovitvah bodo policisti podali poročilo na inšpekcijske službe.
Razbil je vse kar je dosegel
Na policijsko postajo je poklicala občanka in prijavila, da jo je doma mož v pijanem stanju pretepal v pričo tri letnega otroka in razbijal pohištvo. Policisti so nasilneža izsledili, odredili pridržanje do streznitve in podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva.
Rešili so šolo
Pri osnovni šoli Korte je zagorelo v zabojniku za smeti, ogenj pa se je razširil še na sosednji zabojnik in nadstrešek. Ogenj je najprej opazila čistilka, ki je poklicala hišnika, ta pa gasilce. Skupaj so ogenj, ki je nevarno ogrožal plinske bombole, pogasili hišnik, kortežanski gasilci in poklicni gasilci, ki so tja prihiteli, ko je bila glavna nevarnost že mimo. Materialne škode je za približno 3000 Evrov.
Tik pred koncem
Z orodjem je ukradel orodje
Ponoči je neznani storilec na gradbišču z vlomilskim orodjem vlomil v kovinski zabojnik, iz katerega je odnesel več kosov električnega orodja in s tem lastnika oškodoval za 2000 Evrov.
Okrepčal se je
Neznanec je vlomil vrata v prostore okrepčevalnice, kjer je iz registrske blagajne odnesel približno 500 Evrov. Z zbiranjem obvestil še nadaljujejo.
Statistika
Prejšnji teden so policisti obravnavali še dve kaznivi dejanji nasilništva, devet kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, osemkrat intervenirali zaradi kršitev ZJRM in izdali plačilne naloge, obravnavali 5 poškodb vozil na parkiriščih in tri prometne nesreče I. kategorije s pobegom, katerih povzročitelji so bili izsledeni.
Alko lestvica
0.68 in 0.13 (voznik začetnik), odrejen je bil 1 strokovni pregled na mamila in alkohol.
Piaggio je šel
Na parkirišču v centru Izole so ponoči 17 letnemu fantu s Šareda ukradli črn skuter Piaggio NRG 50 registrske številke KPA1-936. Če ga kdo opazi, naj to sporoči na številko 113 ali pa izolskim policistom.
Kdo jo je tam postavil?
Ob pol štirih je 20 letni mladenič, doma iz Malije, z osebnim avtomobilom na Valeti trčil v obcestno svetilko. Vzrok je bil seveda alkohol, saj je napihal 0,98 mg/l. Poleg visoke denarne kazni, bo ostal tudi brez vozniškega dovoljenja.
Korošec v Gorenjca
Policisti v Izoli obravnavali prometno nesrečo, v kateri je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. Nesrečo je povzročil 23 letni voznik osebnega avtomobila iz Slovenj Gradca, ki je zaradi nenakazovanja smeri in nepravilnega premika trčil v motor, ki ga je vozil 37 letni voznik iz Kranja. V nesreči se je lažje poškodovala 33 letna sopotnica na motorju.
Na Rudije tema
Zato se tam radi znajdejo nočni nepridipravi in tudi prejšnji teden je ponoči neznanec vlomil v eno od trgovin na izolski Rudi in iz blagajne ukradel blagajniški minimum.
MALI OGLASI
Nepremičnine
Iščem dvosobno stanovanje za najem v bloku ali hiši. tel 041 275 217
•	Dve študentki 1. letnika pedagoške fakultete, urejeni, nekadilki, iščeva manjše stanovanje v okolici Kopra, inf: 031/547 042 ali 051/243 959
•	V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108
•	Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727
•	Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346
•	Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633
Vozila
•	Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010
•	Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovo-ru. Informacije: 041 584 056
Delo
•	Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606
•	Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico. Delo v eni izmeni, tel.: 040 888 518
•	Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039
•	Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751
•	Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425
•	Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683
komandirja policijske postaje in je v izolski postaji že več kot tri leta. Odhajajoči komandir seje Izolanom in lokalni skupnosti zahvalil za sodelovanje m pomoč, novi komandir pa
•	Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855
•	Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451
•	Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211
•	Starejšim obolelim ter drugim , nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108
Razno
•	Nekje med Izolo in Malijo se je izgubila sivo-bela drobna mucka slepa ne eno oko, ima sivo ovratnico z zvončkom. Sliši na ime Gatto, tel 05/ 642 1053 ali 040 312 714
-	Oddam kužka dobrim ljudem. 041 770 004
-	Če več ne potrebujete otroške ali mladinske sobe v svetlih barvah in rastegljivega kavča vas prosimo, da nam ju odstopite. Podarimo pa dva jogija 200X100cm. tel 040 551 491
-	Oddam jogi 160x200 cm z dekorativnim vzorcem. Tel.: 031 377 536
•	V RK Izola bi bili veseli darovalca jedilnega kota in kuhinjskega elementa, velikosti 60x60cm, potrebujejo pa tudi štedilnik na drva. tel 051 672 160
•	Klena, kraška drva PRODAJAM, tel 040 342 200
•	Prodam čisto nov mobitel mobi čuk
SAG EM, za 85 evrov. Inf: 031 203 782.
•	Prodamo nov lesen čoln, dolžine 4,85 m z izvenkrmnim motorjem in opremo. Cena po dogovoru, tel 6414 404 ali 031 885 426
•	Voziček Chicco, moder karo z ravno strehico prodam (10 EUR); Dvopostel-no posteljo 160xl90cm, masiva bukev, brez visokih stranic, razstavljena prodam za 100 EUR; Chicco stolček, na štirih kolesih, moder karo, mizica, nagib stolčka tri variante, nastavljiva višina, prvi lastnik, lepo ohranjen za 40 EUR; Montainbike skoraj nov za otroka do velikosti 160 cm metalne barve za 60 EUR; Novo WC školko Dolomite podarimo, tel 031 505 237
si je želel še več dobrega sodelovanja z občani, obljubil pa tudi več prisotnosti policistov na cestah in ulicah ter, da bodo storili vse za zagotavljanje varnosti v izolski občini.
Primopredaja je mimo, zdaj se začenja delo
V prejšnji številki smo že povedali nekaj o tem, da smo na izolski policijski postaji dobili novega komandirja. V petek 31. avgusta, je v prostorih izolske policijske postaje potekala primopredaja poslov starega in novega komandirja PP Izola. Zvonko Števanec je od ponedeljka naprej v službi v oddelku uniformirane policije pri Policijski upravi Koper, mesto komandirja pa prevzema Zdenko Deželak, ki je v zadnjem času bil na mestu enega od pomočnikov
Rudi nazionale brez konkurence
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
NLB®
Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Na fotografijah zgoraj in levo sta dve moštvi, ki sta nekako povezani s poletjem, pa še kakšna druga povezava bi se verjetno našla.
Ekipa Milord-a, ki je celo poletje skrbela za sladoled, palačinke in podobne dobrote v Izoli in Portorožu, se je s takšno, skupinsko fotografijo, poslovila od letošnjega poletja. Levo pa so igralci Kluba malega nogometa, ki so zdaj tudi uradno prvoligaši in že potujejo na prvo gostovanje v prvenstvu, ki zanje še zdaleč ne bo preprosto. Čeprav so ekipo dokaj okrepili pa se zavedajo, da bo obstanek v ligi prvi cilj, saj se bodo merili s samimi starimi mački, ki že vrsto let tekmujejo na naj višji a, ravni. Seveda računajo predvsem na > pomoč s tribun in Ribari so se, vsaj ” po prodaji majic in šalov sodeč, že S pripravili na novo sezono.
Rudi Bučar je zagotovo tisti izolski glasbenik, ki ta trenutek lahko najbolj napolni Manziolijev trg. Ob njegovem četrtkovem nastopu je pokal po šivih. Povsem drugače pa je bilo na prireditvi Kino v živo, kjer si je izvrsten nastop in film ameriškega para dover - Rosenkrantz ogledala dobra desetina Izolanov. Sodobno je v našem mestu postalo alternativa.
Dve, skoraj podobni moštvi
Očitno imajo prav tisti, ki trdijo, da je nekatera izolska drevesa pač treba posekati, saj so preživela svoj vek. Med temi je bil gotovo tudi topol na Dantejevi, ki ga je zlomila nevihta prejšnjega tedna. Zlomila je tudi vrh smreke v Nazorjevi. Skratka, potrebujemo dober popis naših dreves.
50. obletnica
RODU JADRANSKIH STRAŽARJEV IZOLA
Vabimo vas na praznovanje 50. obletnice delovanja Rodu jadranskih stražarjev, ki bo v soboto, 08. septembra 2007, na zelenici ob vhodu v Simonov zaliv.
PtoqpAM
muo


15.00	- 19.00 Taborniške delavnice
17.00	- 19.00 Pogostitev
19.00	- 21.00 Proslava ob 50-letnici "Stražarji skozi čas"
21.00	- 22.00 Taborni ogenj z uradnim zaključkom prireditve
22.00	-...... Glasba, petje, druženje ob tabornem ognju
/ -J™ \
; }
V vseh letih se je marsikateri naslov izgubil ali zamenjal, tako da vseh članov zagotovo ne bomo uspeli obvestiti. Prosimo vas, da Urite glas o rojstnem dnevu vseh Stražarjev.