Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 238.
V UnniloBl. t torek, 17. oklokro i№
Leio XllV.
s Velja po poŠti: s Za oelo leto naprej . . K 28'— u en meseo „ . . „ 2-20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo inozemstvo , „35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 2V— ■a en meseo „ . . „ 2-—
V	»prati prsjeman meseCne „ 1-80
s Sobotna izdaja: s
u oelo leto......K 7*—
ga Hemčljo oeloletno . „ 9*— n ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n|e
prostor) si enkrat .... po 33 v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večtlh naročilih primeren popnat po d0{j0T0rn.
-----Poslano: ' a
Enostolpna pctitvrsta po 80 vin.
Izhaja vsak dan, lzvremši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
IL£- Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 8/UL Bokoplsi и ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sss sprejemalo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 8. — Račnn poštne liranllntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-harc. št. 7563. — Dpravnlškega teleiona ŠL 188.
Po osni bitki
Goriško, dne 16. oktobra.
Od petka sem je na Krasu in v Vipavski dolini mirno. Le v smeri proti iVrtojbi in Mirnu grme od časa do časa topovi. Osma soška bitka je bila nekaj strašnega. Kaj takega naši ljudje, ki so vendar preživeli sedem hudih laških ofenziv, še ne pomnijo. Tisoči topov so grmeli tri dni in tri noči neprestano, mine so bobnele kot valeč orkan, vse hiše, vsa okna so šklepetala ne samo v okolici, ampak tudi precej daleč v ozadju, vmes žvižganje in jokanje granat in Srapnelov — res prava slika resničnega pekla. Res, da imajo Italijani veliko artiljerije, toda še nikoli ni naša avstrijska artiljerija v taki moči, v takem veličastvu nastopila, kot v zadnjih bojih. Italijanske izgube morajo biti res velikanske.
Poleg našega domačega planinskega se je odlikoval naš 47 polk in pa bosanski polk št. 1. Posebno so se odlikovali vrli Bosanci v bajonetnem naskoku na greben pri Jamljah, katerega so že zavzeli Italijani, pa so ga jim zopet ti naši ljudje iztrgali iz rok in ga drže kakor levi.
Pri Kronbergu so Lahi pi'išli že do kronberške cerkve, pa so jih naši spod-nještajerci deloma vjeli, deloma pobili in vrgli nazaj. Zanimivo je, kako je nastala govorica, da je 92 mož močna laška patrulja že prišla v smeri proti Kobjeglavi. Res so prišli tja Lahi, 92 mož po številu, toda brez orožja, vriskajoč in popevajoč po cesti, veseli, da se jim je posrečilo uiti na našo stran in tako priti v naše ujetništvo.
Na bojišču je nastopil kratek premor. Toda daleč ni do nove devete la-še ofenzive. Na obeh straneh se pripravljajo za ti? bodoče dneve, v katerih se bo odločala usoda naše Goriške, z mrzlično naglico. Naša srca so polna za-
AVSTRIJ5KO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. oktobra. Uradno se poroča:
V bojih pri Sobru so ujele naše čete 2 častnika, 212 mož in zaplenile 3 strojne puške.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Konec osme soške bitke.
(Odobreno od vojnotiskovnega stana.)
Vojni poročevalci poročajo z dne 15. oktobra s Krasa: V celi po Joffrejevem načrtu sedaj že končani osmi soški ofenzivi so posnemali Italijani taktiko Brusi-\ova s tem, da so poslali v boj po ruskem vzorcu napadalnih prodiralnih armadnih zborov posebne naskakujoče brigade. Napadalna brigada Catanzara je pod udarci Tirolcev najbolj trpela. Vse čete so šle v boj z geslom: Najkrajša pot do Trsta. Na tej najkrajši poti proti Trstu, ki se je že nehala pri kraškem selu Nova vas, je zgubila tretja italijanska armada 100.000 mož, a samo med Lokvico in Jamljami na prostoru kakih 4 km 50.000 mož. Najhujši boji so se bili krog Nove vasi, kjer so vdrli Italijani v naše postojanke. O predoru pa ni niti govora. Naše čete so bile le nekoliko potisnjene iz prednje črte prvih obrambe-nih postojank v drugo nazaj, ko so padli zadnji hranilnici v porušenih prvih strelnih jarkih.
Ko se je posrečil Italijanom vpad pri Novi vasi, so poskušali tu vreči naše iz sosednje postojanke. Del se je branil v obupnem boju moža proti možu, ostankom se je posrečilo z občudovanja vredno energijo z bajoneti in ročnimi granatami si napraviti pot. Ko so se umikali, so zadeli na alpske čete, ki so prešle k protinapadu. Tem so se pridružili.
Sicer je ostala Nova vas v rokah Italijanov, toda predor je bil preprečen, naša bojna črta je bila zopet postavljena v red. Sedaj so pošiljali Italijani samo še patru-He, kar je pomenilo, da ie niihova napa-
na GoriShem.
dalna moč zlomljena. Ne ve se, ali je bilo krivo po takem razsipanju pomanjkanje municije ali pa pomanjkanje svežih rezerv, da so Lahi prenehali z napadi. Mogoče oboje. Dejstvo je, da so se vršili četrti dan laških napadov boji pri višinah 57 in 77, dalje pri višini 144 le z presledki.
Od polnoči četrtega dneva bitke vlada mir, osma soška bitka je končana.
Oienziva na Krasu obtičala.
Lugano, 16. oktobra. Laško časopisje pravi, da je ofenziva na Krasu zato obtičala, ker morajo zavarovati osvojene postojanke pri Novi vasi in se pripraviti za nadaljne topovske napade. Trdovratno taje, da bi bil vojvoda Aosta odpoklican.
Kako Lahi prikrivajo svoje poraze.
Dunaj, 16. oktobra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Dne 10. t. mes. je izšla v laškem časopisju oficiozna notica, ki na dolgo in široko izvaja, da navajajo naša vojna poročila približno uspehe, ki naj bi ostajali le v naši domišljiji. V tej polemiki se izvaja: »Poročilo avstrijskega vojnega vodstva dne 10. t. m. se upa celo trditi, da je 9. t. m. popoldne italijanska pehota po osemdnevni topovski pripravi izvedla splošen napad proti postojankam na Krasu, da so ga pa — kar je samo ob sebi umljivo — z zelo težkimi izgubami za Italijane odbili.« To poročilo, tako izvaja laška notica, ni v nobenem oziru utemeljeno. Italijanska pehota sploh ni napadala zadnji teden in še manj včeraj; Italijani so se omejevali izključno le na obsežno obstreljevanje. Nekaj patrulj je napredovalo v presledkih, da doženejo, kaj se je doseglo; v razstreljenih jarkih se jim je tudi posrečilo, da so ujeli nekaj Avstrijcev ...« Nasproti tej objavi se omejujemo, da objavimo opis, kako so delovale »patrulje«, kakor je to poročalo armadno poveljstvo po došlih poročilih, ki izvaia dobesedno: Dne 2. oktobra t. 1. se je pričela osma bitka pri Soči. Krepko je nastopil sovražnik z najbesnejšim topovskim in z ognjem min proti celi naši kraški bojni črti; to obstreljevanje je trajalo neprekinjeno sedem dni, do 9. oktobra. Dne 9, oktobra se je pričel drugi del bitke: napad pehote. Sovražnik je ta dan nameril na postojanke od Za-graja do Nove vasi in še posebno na prostor okoli trig 208 in južno od tam nad vse ljut ogenj s topovi in z minami; istočasno je nameril na vsa dohajalna pota in na rezervne prostore ljut zapiralni ogenj. Med pripravljalnim topovskim ognjem je zbral sovražnik napadalno pehoto v najprednej-ših jarkih, kar se je opazovalo v vseh imenovanih delih bojne črte. Z naše strani se je nato pomnožil ogenj na sovražno prvo črto do najvišje višine. Ob 4. uri 30 minut in ob 5. uri je izpadel sovražnik na ccli bojni črti od reke Vipave do Nove vasi. Posebno močne sovražne sile so napadale med Lokvico in Novo vasjo; istočasno se je ponovil štirikrat tudi napad na severno krilo na Krasu. Le južnovzhodno od Opatjega sela se je sovražniku posrečilo, da je v širini ene stotnije vdrl v lastno postojanko, iz katere smo ga takoj vrgli. Pred odsekom lllb je prišel ob 3. uri 33 minut popoldne proti trig 208 podvzeti napad sovražnih oddelkov in končno ob 6, uri popoldne proti trig. 208 pričeti napad v našem osredotočenem topovskem ognju večinoma komaj čez sovražne jarke. Ker ta dan naši niso ujeli nič sovražnikov, ni podatkov o polkih, ki so napadali. Dne 10. oktobra je pa bilo ujetih veliko vojakov zelo mnogih italijanskih polkov, ki so izpovedali, da je 9. in 10. t. m. stalo samo od 4. zbora v boju približno že devet sovražnih brigad. Dalje so izpovedali vojni ujetniki, da so se bojev 9. oktobra udeležili le po en polk vsake brigade, medtem ko je nastopil drugi polk ponoči 10. oktobra, da se je ohranila sveža napadalna moč. — Polemika bi bila odveč.
Trst med osmo soško bitko.
(Odobreno od vojnotiskovnega stana.)
Vojni poročevalci poročajo dne 15. t, mes. iz Trsta: Ko smo se vrnili od brigade I in divizije, pri katerih smo se udeležili
osme soške bitke, v Trst, nas je vse ob-sulo z vprašanji: »Kak je položaj?« Še z nobene prejšnje soške bitke ni bilo v mestu tako čuti bobnenja topov, kakor sedaj. Enajst dni so šklepetala vsa okna, trepetali vsi živci. Neprestano so krožili v zraku letalci, ob obrežju so stali ljudje v gručah in zrli na morje. Med bitko se je pojavilo južno deževno vreme, ki je zavilo vse v gosto neprodirno meglo. Toda v Trstu je šlo delo mirno naprej. Kmalu je nenadoma nehalo bobnenje in grmenje topov. Nastopila je tišina, osma laška ofenziva je bila pri koncu. Vse se je odpočilo v tem tako tudi na zunaj v solnčnih žarkih se smehljajočem mestu.
Pot v Trs Italijanom zaprta!
Italijani so se za osmo ofenzivo ob Soči izredno dobro pripravili. Vse ogromne množice so bile sveže čete. Kar jih je bilo do ofenzive v jarkih, so jih zamenjali z novimi zbori. Vsi polki so bili izpopolnjeni z novimi formacijami in skoro vsi nadštevilni. Na južnem krilu so nekateri častniki na konjih vodili svoje moštvo k napadu; vsi so padli.
Ta tako sijajno pripravljena, z veliko-številno premočjo izvedena in z municijo, ne samo iz stoterih tvornic Italije, marveč tudi iz Amerike in Francije, podpirana ofenziva se je ponesrečila. Predor se Italijanom ni posrečil. Goriškega gričevja niso mogli ločiti od Komenske planote. Pot v Trst je zanje še vedno tako močno zaprta kot doslej.
Na goriškem bojišču mirno.
Na Krasu in vipavski dolini je sedaj zavladal z malimi izjemami mir. Majhne praske se vrše le okrog Vrtojbe. Lahi razvrščajo rezerve, dovažajo topove in municijo. Kakor poročajo vojni poročevalci, so izgubili Italijani v soški bitki 100.000 mož. Ponosni smo, da imajo velik delež pri odbitju laškega navala naše slovenske junaške čete.
Velikanske krvave izgube Italijanov.
Bern, 18. oktobra. Švicarski listi poročajo: Zadnja ofenziva na Krasu je naložila Italijanom nenavadno velike krvave izgube. Italijanski vojni poročevalci v svojih vojnih poročilih vsi brez izjeme hvalijo junaško obrambo avstrijskih čet, katerih natančen ogenj je zadrževal italijanske sile in jih prisilil, da so se morale obrniti. Iz laških listov se posnema, da je izgubilo približno 14 pehotnih polkov nad polovico svojih vojakov, ki so jih mogli začasno odvzeti iz vojne črte. Tucli laško topništvo je toliko trpelo, da so glede na to predčasno morali prekiniti ofenzivo na Krasu, če jo že niso sploh prekinili.
Curih, 16. oktobra. Iz Milana se poroča: Pred Cadornovo veliko ofenzivo so morali izprazniti vse vojaške bolnišnice severne Italije. Bolne in ranjene vojake so prepeljali v mesta srednje in južne Italije. V izpraznjene bolnice so vozili vlaki neprestano nekaj dni ranjence z bojne črte na Soči; bolnice so do zadnjega kotička prenapolnjene. Ranjencem so tudi zdaj prepovedali vsako občevanje s civilisti. Kolodvori so med prihodom ranjencev najstrožje zaprti.
Italijansko časopisje o vzrokih konca laške osme ofenzive.
Lugano, 16, oktobra. Italijansko časopisje skuša odmor v osmi laški kraški ofenzivi razlagati tako, da morajo pred vsem Lahi utrditi in zavarovati svoje postojanke pri Novi vasi in pripraviti nove napade s topništvom. Odpoklic vojvode Aosta od poveljstva tretje armade se odločno za-nikuje. V zadnjih bojih na Krasu je bil težko ranjen laški general Spcrri.
Italijanska vojna ladja razstreljena.
Lugano, 16. oktobra. Po tu sem doŠ. lih poročilih je zletela v zrak laška vojna ladja »Regina Margherita«.
XXX
Laška vojna ladja »Regina Margherita« je obsegala 13.100 ton; vozila je z brzino 20.3 morskih milj, oborožena je bila z 42. topovi (4 : 30.5 cm, 4 : 20.3 cm; 12 : 15 cm, 20 : 7.0 cm in dva 4.7
cm kalibra); posadka je štela 820 mož. Zgradili so jo v Speziji; v morje so jo izpustili 1. 1901.
Spcpad v Mesinskem prelivu.
Berlin, 16. oktobra. (K. u.) »Berliner
Tageblatt« poroča iz Rotterdama, da je v Mesinskem prelivu vsled megle došlo do spopada med angleškimi in italijanskimi bojnimi ladjami, ki so se medseboj obstreljevale. Težko poškodovano angleško oklopno križarko so privlekli v Neapelj.
Italijanski glasovi o mirovnih predlogih Bethmann-Hollwega.
Curih, 14. oktobra. »Idea Naziona-le« polemizira ostro proti tendenci nevtralnosti, ki v Italiji vedno narašča, posebno pri katoličanih in oficielnih So-cialistih. »Corriere d' Italia« se izreka proti uničevalni vojski Lloyd Georgeja in izvaja, da bo zelo težko za Anglijo tako uničiti Nemčijo kot 1. 1813 Napoleona. Zato bi bilo najboljšo sprejeti mirovna pogajanja Bethmann-Holwe-ga. Sicer pa je nemški imperializem že davno prešel k državam entente. »Idea Nazionale« izraža svojo bojazen, da utegnejo z izogibanjem sklepa miru z Nemčijo popolnoma trpeti laške koristi. Zahteve Italije po Trstu, Tridentu in Adriji so pozabljene.
»Avanti« smatra Lloyd Georgeja kot sovražnika, ki podaljšuje vojno. Tudi boj proti vojnim dobičkom industrial-cev je baje zlobna iznajdba Giolittijan-cev. Nevtralnosti v vsaki obliki neizprosen boj!
Italijanski oficielni socialisti za vojno,
Curih, 16. oktobra. Kakor poročajo iz Rima, so sklenili italijanski oficielni socialisti prenehati z bojem proti vojni.
Italijani v Epiru.
Albanska korespondenca poroča: Laško časopisje objavlja podrobnosti o nadaljnem prodiranju Italijanov v Epiru. Med tem, ko je en oddelek zasedel Klisuro v dolini Vojuše, je po teh poročilih iz Argyrokastra odposlani konjeniški oddelek zasedel Episkopi in Gjor-gneat in napravil zvezo s konjeniškim oddelkom, ki operira iz Delvina. Epi-skopi in Gjorgneat ležita v dolini Drina, 18 km južno ocl Argyrokastra, ob cesti v Korico. Tu se odcepi cesta v Santi Ouaranta. Ob tej cesti, 15 km od Santi Ouaranta, leži mesto Delvino.
Po italijanskih poročilih italijansko prodiranje v Epiru nikjer ne naleti na grški odpor. Grški oddeiki se na do-šla povelja umikajo v notranjost. »GI-ornale d' Italia« izjavlja, da tvori prodiranje Italijanov znaten del vojaškega balkanskega načrta, ki sta ga napravila Sarrail in Cadorna.
Odbil! Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. oktobra. Uradno se poroča:
Bojna črta generala konje« niče nadvojvoda Karla.
V	kotu treh dežel južno od Dornava-tre smo potisnili Ruse čez potok Negra, pri čemur smo ujeli 1 častnika, 217 mož in zaplenili 2 strojni puški. Pri Kirlibabi smo v zadnjih bojih ujeli 5 častnikov, 1097 mož in zaplenili 5 strojnih pušk, na Smotreču 3 častnike in 381 Rusov. V obeh odsekih so se izjalovili včeraj ruski protinapadi.
V	ludovskem ozemlju so se polastili bavarski bataljoni ene sovražne postojanke.
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega.
Ob Narajovki, pri zgornjem Seretu in južnozahodno od Brodov je morala odbiti močne napade vojna skupina generalnega polkovnika Bohm-Ermollija. Sovražnik je bil povsod vržen z velikimi izgubami zanj. Armado generalnega polkovnika pl. Ter-sztyanszkcga je rusko težko topovstvo cel dan obstreljevalo. Na obeh straneh Za-turcev je izpadla tudi sovražna pehota na napad, ki se je posebno ponovil pri nave-
denem kraju z nastopom velikih množic. Neuspeh sovražnika je bil zopet velik.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Zahodno od Lučka so se s širnim artilerijskim ognjem pripravljeni močni napadi v odseku Zubilno—Zaturci zrušili s težkimi Izgubami za sovražnika. Delni sunki južno od železnice Brody—Lvov in v Graberki so se pravtako izjalovili. Znatne ruske sile so brezuspešno napadle ▼ gostih vrstah ob Narajovki med Lipnico—Dolna in Skomorochy. Tudi tu smo zadali sovražniku težke izgube.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
V Karpatih so nemški bataljoni pri povečanju svojih uspehov ob Smotrecu odbili protinapade in ujeli 3 častnike in 381 mož. Ob D. Coman so bavarske čete z naskokom vzele več ruskih jarkov. Vzhodno od Kirlibabe so bili pri napadalnih bojih avstro-ogrskih polkov odbiti ruski protinapadi. Število privedenih ujetnikov znaša nad 1000.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
15. oktobra. Zvečer 13. t. m. je pod-vzel sovražnik pri Skrobovu (?) ofenzivo proti našim prednjim jarkom; s protinapadom smo ga z bajoneti vrgli z velikimi izgubami zanj. Severno od Koritnice so se polastili naši hrabri oddelki po ljutem boju sovražnih jarkov, osvojili dve strojni puški in ujeli veliko mož. Pet ljutih protinapadov smo odbili po boju na nož z velikimi izgubami za sovražnika. Pri Mieczyszowu (10 km severno od Brzezanov) smo preprečili z našim ognjem sovražni poizkus napasti naše oddelke, Sovražne oddelke, ki so ponovno poizkušali napadati naše postojanke pri Kirlibabi in pri Dorni Vatri, smo vrgli.
Razmere na rnskem bojišču.
Stockholm, 16. oktobra. Vojni dopisnik lista »Ruskoe Slovo« poroča o bojih v gozdnih Karpatih: Ruske armade se bojujejo sedaj pod zelo težkimi pogoji. Nastali so strašni snežni mete ži; zimskih bivališč manjka, pota so večinoma slaba in dovoz izostane. Sovražniki imajo množico baterij, iz katerih so na nas naperili peklenski ogenj. Mi stalno napadamo z bajoneti. Naši vojaki, vsled pomanjkanja oslabeli, nastopajo kot v spanju. Sovražnik neprestano ojačuje svoje strojne puške in tako pomenijo naši napadi v resnici v najvišji stopinji heroično požrtvovalnost.
Stockholm, 16. oktobra. Poslanec dume Puryskie\vicz se je vrnil z bojišča, kjer je proučeval razmere in napoveduje, da bo v dumi vložil interpelacijo o zdravstvenih razmerah in o brez-primernem razbitju cele fronte.
Obstreljevanje Aleksandrova.
Malmo, 16. oktobra. List »Archan-gelsk" poroča o obstreljevanju Aleksandrova ob Murmanski obali: Velik nemški podmorski čoln je zadnje dni dvakrat obstreljeval s 7'6 cm kroglami mesto in pristanišče Aleksandrov. Brzojavni urad in brezžična brzojavna postaja sta zgoreli. Porušeno je tudi poslopje upravnih oblasti; v pristanišču je bila potopljena nova vladna ladja, dva angleška parnika sta bila poškodovana. Ko sta priplula dva ruska in en angleški rušilec, je podmorski čoln izginil, a je drugi dan zopet obstreljeval.
Splošni nabori v Rusiji.
Curih, 16. oktobra. :»Zuricher Post« poroča: Rusko vojno ministrstvo je odredilo splošno prebiranje letnikov od 1^10 do 1916.
Tudi v Rusiji primanjkuje živil.
Kodanj. 15. oktobra. Rečj« je opozarjala 24. septembra na okolnost, da primanjkuje v Rusiji zelo živil in da bo nastala jeseni in pozimi kriza radi pomanjkanja živil.
Rusija zviša davke.
Stockholm, 16. oktobra. »Rečj« objavlja ukaz, s katerim se zdatno pomnože davki na čaj, sladkor, vino in na gledališke vstopnice.
Bsii on rumunski meji.
Osvoboditev Sedmograške od rumunskega vpada se bliža svojemu koncu. V severnem (Gyergyo-) odseku, torej približno med kotom treh dežela in med prelazom Gyimes, je treba očistiti še odsek obmejni pas gorskega ozemlja, pa tudi tu se sovražnik že umika, tako da naše zasledujoče čete nalete le še na zadnje rumunske čete.
Bilo bi nespametno, da bi se sedaj spuščali v kombinacije, če bosta generala Arz in Falkenhavn sedaj svojo csenzivo takoj
prenesla na Rumunska ali če se bosta omejila na to, da držita obsežni obmejni greben. Odločitev za eno ali drugo stališče od-visi od mnogih faktorjev, o katerih se more soditi le, če se natančno pozna vse razmere; v to pa imata popoln vpogled le zavezniški vrhovni vojni vodstvi. Vsekakor pa smemo upati, da Rumunija ne bo ušla svoji usodi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. oktobra. Uradno se poroča;
Na ogrsko-rumunski meji se položaj ni posebno izpremenil; bojujejo se dalje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. oktobra. Veliki glavni stan:
Jugozahodno od Dornavatre so zavezniške čete potisnile sovražnika čez dolino Negra nazaj.
Na sedmograškem bojišču se boji nadaljujejo ob rumunski meji.
Bojna črta maršala Mačke n-s e n a.
Položaj ncizpremenjen.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rumunsko uradno poročilo.
14. oktobra. Severno in severnozahodno bojišče: Od gorovja Kelemen do zgornjega dela doline Uz zahodno od meje lahke praske. Ujeli smo več mož, med njimi dva častnika, Naše čete so po skrajno krvavem boju zopet vzele vas Sosmezo. V Burzenški dolini severno od meje in pri Brestoceau f?) je delovalo topništvo. Pri Predelusul (?) se je sovražnik umaknil. Pri Predealu smo odbili dva sovražna napada. Pri Giurali (?) so bile prisiljene naše čete, da so se morale umakniti na Rucar. Med višinami na desnem in na levem bregu Alute živahno topovsko delovanje. Pri Cotzi (?) je padel general Praporgeanu junaške smrti. Na gori Jobul Chitziane (?) je razkropil naš topovski ogenj en sovražni transportni vlak. V okolici Iiul smo z naskokom vzeli gori Sigleulik in Rumel Mic (?). Izgube sovražnika so bile velike; v neredu se je umikal. Ujeli smo več vojakov in zaplenili eno strojno puško. Na bojni črti pri Oršovi topovski boj.
14.	oktobra. Na južni bojni črti obstreljevanje z obeh strani; pehota je streljala ob celi Donavi. Na več točkah smo potopili ladje z bolgarskimi vojaki, ki so se bližali naši obali, da bi plenili. V Dobrudži smo odbili sovražen napad na naše levo krilo. Dozdaj smo ujeli na vseh bojnih črtah in internirali 103 častnike in 11.911 vojakov.
Rusko uradno poročilo.
15.	oktobra. Iz Dobrudže se ni nič važnega poročalo.
,	4	«
Falkenhaynovo dnevno povelje.
Sedmograški list -Deutsches Tagblatt« prinaša Falkenhaynovo dnevno povelje, ki se med drugim glasi: Drzni vsiljivec, ki se je priplazil v srce Sedmograške, je s teh nam svetih tal prepoden in se skuša sedaj z najhitrejšim begom v gorovje odtegniti sili našega orožja. Nad sovražnika in v njegovo notranjost, to je in ostane naše geslo.
Braševo.
Braševo (Kronstadt), 16. oktobra. Mesto počasi dobiva zopet svojo staro sliko. Mnogokod so že pričeli s popravami. Vse nemške in mažarske napise so Rumuni črno prebarvali. Vrednost leva so Rumuni v Braševu določili na 1 K 40 v. Iz zaprtih trgovin oropana živila so prodajali za slepo ceno. Vreča moke jc n. pr. stala 1 K.
Zapuščeni Bukarešt
SoHja, 16. oktobra. Nek ujeti rumun-sik častnik, ki je šele pred nekaj dnevi zapustil Bukarešt, pripoveduje, da je v mestu ostalo komaj 20.000 prebivalcev. Vsi, ki razpolagajo s sredstvi, so takoj po prvem Zeppelinovem napadu zapustili glavno mesto v smeri proti severu.
Zakaj se Rumuni umikajo.
Baselj, 16. oktobra. Iz Bukarešta se
javlja: Rumuni so se morali umakniti iz svojih postojank na Erdeljskem radi premoči avstrijskih in nemških čet. Rumunske čete v Karpatih zdaj močno ojačujejo.
Izprememba v rumunskem vojnem vodstvu.
Stockholm, 16. oktobra. Kakor poročajo bukareški listi, se bo izpremenilo rumunsko vojno vodstvo. Generalu Ave-rescu bodo odvzeli višje poveljstvo, katerega bo formelno prevzel kralj Ferdinand, kateremu bodo pridelili štab zavezniških častnikov. Pravo poveljstvo bodo tvorili v prvi vrsti ruski častniki, ki se jim bo pri-delil francoski general Berthelot, prejšnji Joffrejev štabni načelnik, ker je to pogoj, da pošljejo Rusi pomoč, ki so jo zahtevali Rumuni od Rusov. Če bo pa pomoč Rusije zadoščala, se dvomi, ker se v Petrogradu trdi, da pravi general Aleksejev, da more začasno pogrešati le dva armadna zbora, a sedanjo priliko nameravajo izrabiti za lo, da bo novi zaveznik postal po-
polnoma odvisen od sporazuma, Ofenziva na Erdeljskem je bila onemogočena, ker so bili Rumuni po številu preslabi. Vsled slabih zvez ni mogoče pošiljati čet z ene bojne črte na drugo; sovražnik zato, ker raz-
Eolaga z ugodnim železniškim omrežjem — akor navaja neko oficiozno poročilo — lahko s svojo premočjo razbije po vrsti vsako armado. Poročilo dalje izvaja, da se bo umaknila začasno rumunska armada od meje. Izključeno ni, da bodo iz strategičnih ozirov sovražnika pustili celo v lastno ozemlje, ker bo mogoče Transilvanijo šele zasesti, ko bo razbita na severu stoječa sovražna armada.
Rumuni pod ruskim poveljstvom.
Baselj, 16. oktobra. »Morningpost« poroča iz Petrograda: Potrjuje se, da se je poverilo poveljstvo prve in druge rumunske armade ruskim vojskovodjem.
Ruski list o vrednosti novega zaveznika.
Malmtt, 16. oktobra. »Utro Rossi« poroča iz Jassy, cla se boj na rumun-sko-sedmograški meji nadaljuje in da se tam rumunske čete timikajo. Najbolj ogrožena je druga armada. Nevar-not predora je tukaj velika, ker je sovražnik zasedel važne karpatske prelaze in bi bil predor naperjen proti najvažnejšem obrambnem središču. Vstop Rumunije je zelo podaljšal rusko fronto, ki pričenja staviti svoje zahteve-Rusija gre za Rumunijo po kostanj v ogenj, njena naloga bi bila, da ne dopusti, da bi osrednji sili razbili Rumunijo.
Filipescu f.
Lugano, 16. oktobra. (K. u.) Laški listi poročajo, da je umrl Filipescu.
XXX
Filipescu se je pričel pečati s politiko, ne da bi bil kaj imel, umrl je pa kot bogataš. Pričel je politikovati kot avstrijski konzularni agent, pozneje je bil rumunski finančni minister. Pred kakimi 15 leti je postal rusofil, pravijo, da je takrat zelo veliko zaslužil, Filipescu, Take Jonescu in Bratianu so v prvi vrsti zakrivili sedanjo vojsko.
Velike izgu&e sovražnikov v Macedoniji.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16, oktobra. Veliki glavni stan:
V odseku Črna na obeh straneh Broda ljuti ponoči obnovljeni napadi srbskih čet niso imeli nobenega uspeha. Tudi delni sunki pri kraju Grunište in severno od planine Nidže so bili z znatnimi izgubami za sovražnika odbiti.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 16. oktobra. Uradno:
Po izpopolnjujočih poročilih je bil odbit napad sovražnika 14. oktobra na obeh straneh železnice Bitolj—Lerine s strašnimi izgubami za Francoze. Pred bojno črto enega samega našega bataljona smo pokopali 485 mrličev, med njimi 4 častnike. Zadnja dva dni, 14. in 15. oktobra so Srbi z nečuvenimi napori poizkušali utis-niti našo bojno črto ob Črni med vasema Brod in Skočivir, a vsi ujih napori niso uspeli. Ponoči od 15. na 16. oktobra so Srbi osemkrat povrsti skrajno ljuto napadali prednje odseke, a so bili z vel'kimi izgubami za nje odbiti. Naša pehota je dopustila, da so prišli do žičnih ovir njih jarkov in je neomajana odbila vse napade, nakar so Srbe s protinapadom vrgli vonjih prvotne postojanke. Na Moglen'ški bojni črti živahno topovsko delovanje. Z ognjem smo zadržali slabejši sunek sovražne pehote severno od Groništa. Zahodno in vzhodno od Vardarja do Dojranskega jezera slab topovski ogenj. Scvražna letala so metala brez učinka bombe na kolodvor Demirka-pu. Na vznožju Belašica Planine topovski ogeni z obeh strani in spopad patrulj pri vasi Bursuk, ki je izpadel nam v korist. Na bojni črti Strume boji med poizvedoval, četami in mestoma topovski ogenj. Na egejski obali mir. Sestrelili smo sovražno povodno letalo, k? ga je nato uničilo naše topništvo.
Francosko poročilo z Balkana.
15. oktobra. Srednje močno delovanje topništva na celi bojni črti. Srbske čete so napredovale na levi obali Črne. En francoski švadron je prerezal železnico južno od Sereta.
Angleško poročilo z Balkana.
London, 15. oktobra. (K. u.) Uradno poročilo iz Soluna: Naše topništvo jo obstreljevalo ob Struini Seres kakor tudi kolodvor in Barakli-Džuma. Na Doj-ranski bojni črti smo ponoči na 14. t. m. živahno obstreljevali sovražne zveze.
Težke srbske izgube pri Bitolju.
Ženeva, 16. oktobra. Iz Rima se poroča, da so došle iz Macedonije vesti, po katerih so imeli Srbi pri svojih napadih na
Bolgare pri Bitolju težke izgube. Dvomijo, da bo mogla ententa pred zimo zasesti Bitolj.
EnH gospodari v mml
Ententino policijsko nadzorstvo na Grškem.
Kontrola štirisporazuma.
Curih, 16. oktobra. Iz Aten poročajo: Poveljnik vojnih sil zaveznikov v Pireju je iz javnih varnostnih ozirov prepovedal vse shode in obhode v okrožju njegovega poveljstva, vštevši Atene.
Pariz, 16. oktobra. »Agence Havas« poroča iz Aten: Policijski prefekturi in policijskemu oddelku v notranjem ministrstvu bodo prideljeni francoski častniki.
London, 16. oktobra. (K. ur.) Reu< terjev urad poroča, da kontrola zaveznikov nad grško policijo ne bo samo navidezna. Policijsko nadzorstvo nameravajo urediti na posebnem temelju in dati državljanom svobodo, da izrazijo svoja čustva. Imena zavezniških častnikov, ki so prevzeli nadzorstvo nad železnico v Larisao, so poslali prometnemu ministrstvu. Potniški promet se nemoteno nadaljuje; vojaške osebe, ki se hočejo peljati po železnici, morajo imeti potrebna izkazila. Prevažanje vojaških oddelkov med Atenami in Larisse ter vmesnimi postajami je najstrožje prepovedano, ravno tako prevažanje orožja in vojnega materijala. Drugače promet med Larisso in Atenami v nobenem oziru ni omejen. Za prevažanje blaga je potrebno posebn< dovoljenje.
Lugano, 16. oktobra, »Secolo »poroča iz Aten z dne 14. t. m.: Kontrola entente na grških železnicah se je pričela. Kolodvori v Pireju, Atenah in vse postaje na progi do Larise so postavljene pod nadzorstvom po dveh častnikov. Prevoz čet, vojnega materijala in živil med Atenami in Lariso je prepovedan. Kontrola policije je poverjena ententinim častnikom in v najkrajšem času bodo med grške policiste pomešani tudi mornariški vojaki. Francoski in angleški mornariški poveljnik s potrebnim osobjem sta si že uredila svoje pisarne v pristaniškem poveljstvu v Pireju in nadzorujeta promet v pristanišču. Njune pisarne so telefonično zvezane s policijskim ravnateljstvom in francoskim konzulatom v Atenah.
Državni bankerot?
London, 16. oktobra. V tukajšnjih finančnih krogih se čuje, da se pričakuje državni bankerot Grške. Lastniki grških državnih zadolžnic, katerih število je pri osrednjih velesilah veliko, bodo zelo prizadeti. Grška državna blagajna je imela septembra samo 360.000 frankov na razpolago, nujnih terjatev pa 20 milijonov frankov. Denarne naložke grške vlade v Parizu in Londonu so zaplenjene v varstvo angleško-francoskih terjatev na Grškem.
Razdelitev grškega brodovja.
Haag, 16- oktobra. ;>Daily Chronl-ele poroča iz Aten, da so grško brodovje tako le razdelili: Grško oklopnico »Salamis« (19.500 ton) so prevzeli zavezniki, zapornice topov kakor tudi one treh linijskih ladij so torpedni rušilci prepeljali v Atene. Ladje same so prepeljali na Malto. Križarko »Hella (9000 ton) bodo dali na razpolago macedon-ski vladi, ki bo dobila še dva torpedna rušilca in 8 torpedovk kakor tudi en podmorski čoln.
O usodi ostalih ladij sporazum še ni odločil.
Kralj bo pregledal mornariško moštvo.
Atene, 16. oktobra. (K. u.) List >Chro-nos« poroča, da bo kralj pregledal moštvo brodovja in mu pri tem častital, da je ostalo zvesto svoji prisegi.
Grško bodo Še bolj oropali.
Haag, 16. oktobra. »Morningpost« zahteva, naj štirisporazum, da se vojaško zavaruje, zapleni tudi grške arze-nale in, Če se bo Grška še nadalje obotavljala izpolniti svoje zavezniške dolžnosti napram Srbiji, naj se za čas vojske prevzame tudi carinska uprava Grške in porabi del državnih dohodkov za kritje srbskih vojnih stroškov.
Načrt kralju zvestih čet.
Haag, 16. oktobra. »Morningpost« poroča iz Aten: Kralju zveste čete ne prikrivajo, da se bodo v slučaju, če bo hotel štirisporazum Grško prisiliti, da se mu priklopi, ob železnici s kraljem umaknile proti severu, se zbrale v Tri* kali in tam čakale na Nemce, da skupno ž njimi udarijo na štirisporazum. Atenski dopisnik omenjenega lista pa ne ve, če kralj soglaša s tem načrtom
Pred nnvimi aretacijami.
Ženeva, 16. oktobra. Francosko Časopisje poroča o aretaciji kurirja kralja Konštantina, ki jo hotel čez Epir prinesti pisma v Berlin. Njegovo korespon-
'denco so zaplenili. Po istem poročilu pričakujejo v Atenah aretacije posebno osovraženih prijateljev Nemčije po ententini policiji. Imenujejo se dr. Streit, Dusmanis, polkovnik Metaxas in Teothokis, brat berlinskega grškega poslanika. Da upajo na beg kralja, se sklepa iz izjav Venizela, ki je dejal en-tentinim časnikarjem, da se bo provi-zorična vlada preselila v Atene tisti dan, ko bo kralj spoznal, da je njegova igra izgubljena.
Fonrnlerov ultimat.
Pariz, 16. oktobra. »Temps« poroča iz Aten: Ministrski predsednik na ultimat francoskega admirala Fourni-era glede na razorožitev brodovja in zasedenja baterij in fortov v Pireju ni hotel dati natančnega odgovora. Nato je Fournier sporočil, da ga odgovor ne zadovoljuje. Ima nalog, da stre vsak odpor. Sele na to sporočilo je grška vlada opoldne obvestila, da se brezpogojno uda.
Posvetovanja.
Atene, 16. oktobra. (Kor. ur.) Reuter: V uradnih krogih vlada zopet velika živahnost. Francoski poslanik Guillemin je razpravljal z ministrskim predsednikom in ministrom za zunanje zadeve. Ministrski predsednik ni hotel o razgovoru ničesar poročati, marveč je le izjavil, da se je razgovor vršil zelo prijazno in da je s tem dana podlaga za nadaljna pogajanja. Nato je kralj sprejel ministrskega predsednika. Kakor sodijo, se je pri tem razpravljalo o kontroli nad železnicami in policijo. Poroča se, da so ententini poslaniki v Atenah dobili naročilo, še enkrat predlagati, naj Grška opusti nevtralnost.
Venizelos.
Lugano, 16. oktobra. Iz Pariza se poroča: Francija in Anglija sta priznali Veni-zelovo provizorično vlado v Solunu in na Kreti. Ostale ententine vlade se še niso odločile.
Rotterdam, 16. oktobra. V nekem razgovoru je Venizelos izjavil, da je na njegovi strani devet desetin prebivalstva Nove Grške in vseh otokov.
Zasedanje zbornice preloženo.
Lugano, 16. oktobra. (K. u.) Kakor
Soročajo italijanski listi iz Aten, je kralj ionštantin preložil zasedanje grške zbornice, katero sporazum smatra kot razpu-ščeno od včeraj na 13. novembra.
Razna poročila o Grški.
Bern, 16. oktobra. (K. ur.) »Temps« poroča iz Aten: Na Krfu se nahajajoče čete, katerim je ententa preprečila odhod, so vsled določbe vojnega ministra določene za Epir. 24. grški pešpolk so ukrcali v Santa Maura, da ga prepeljejo v Arto. Oklopnica »Hydra«, katere častniki in moštvo se je pridružilo pre-kucijskemu gibanju, se je zasidrala pred Solunom.
Japonska proli Kitajski
Ženeva, 16. oktobra. Iz Petrograda se poroča: Japonska vlada je 10. oktobra za brzojavni promet z inozemstvom in za poštni promet s Kitajsko ustanovila politično cenzuro. Vzrok tej odredbi so nepričakovano poostreni odnošaji med Japonsko in Kitajsko.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Petrograda: Brzojavke lista »Ruskoe Slovo« iz Pekina in Tokia poročajo, da je japon-eko-kitajski spor neizogiben. Japonska je pričela z mobilizacijskimi deli. Municijske izdelke bodo odslej pridržali za lastno potrebo. Tudi japonsko brodovje je dobilo povelje, da do nadaljnega ne prevzame nobenih prevoz več za inozemski račun.
Japonski odposlanec pri papežu.
Lugano, 16. oktobra. »Secolo« poroča, da je včeraj došel v Rim izredni odposlanec japonskega cesarja h papežu, ki ga bo danes sprejel v slovesni avdijenci.
Malt vrlovl železničarjev.
Zmisel za oskrbovanje vrtov je Železničarja lastnost. Je to znak privrženosti do grude, na kateri leži tir in ki jo je železničar zunanje službe oskrboval — in ako opravlja službo prometnega ali prožnega uradnika — tudi naseljeval skozi generacije svojega strokovnega stanu na mnogovrstne načine. Skrbnostno obdelani vrtovi stražnic, kinč cvetlic, kojega različnost barv mnogokrat prijetno odseva od enoličnosti okolice, spadajo ravno tako kakor reja sadjarstva in rož mnogih postajnih vrtov, v katerih je napravilo igrajoče se veselje dostikrat tudi jame, predore in vodometne umetnine k vtisom marsikatere vožnje po železnicah v mirnem Času.
Zraven tega ni manjkalo v širokih krogih železničarjev, ki ne stanujejo na zemljišču železnice, začetnih poskusov za napravo Schreberjevih vrtov, samo da se >e to stremljenje vdejstvovalo brez vpliva uprave in da ni nastopilo zaradi pomanj-
kanja enotnega načrta za pospeševanje teh nagibov železničarjev, v zadružno strokovni enotnosti.
Pod takimi predpogoji trebalo je bu-ditnega klica, da so speče moči napeljali k delu na upravi državnih železnic podvrženimi zemljiškimi površinami, kojih plodovi so težko prizadetim malim hišnim gospodarstvom neposrednejše in izdatnejše v prid, kakor bi to zamogli biti materijelni prispevki ob sebi.
Ko se je izvršil pred letom po ravnateljstvih državnih železnic oklic železniškega ministra Forsterja do železničarjev za obdelovanje neporabljenih zemljišč bila so ravnateljstva na podlagi daleč sega-jočega poizvedovalnega postopanja že izsledila vsa za napravo malih vrtov sposobna zemljišča železnic ter si zagotovila izven teh tuja zemljišča potom zakupa in na druge načine. Tudi drugače hiti uprava državnih železnic na pomoč. Priskrbela je ograde teh naprav, razdelitev v male vrtove, vsakega po dva do tristo kvadratnih metrov, izdelala je pota in napeljala vodo, zgradila je shrambe za orodje, streš-je za vrtnarje kot obrambo proti slabemu vremenu ter jih nadalje podpirala pri nabavi semen in gnojil, da bi sc omogočil že naprej nasad večvredne zelenjave.
Železničarji so se odzvali pozivu uorave z razvojem delavnosti, katera je našla mejo le v začetkoma na razpolago ležeči površini zemljišč. Ako torej uprava državnih železnic v prvem ni mogla zadostovati navalu prošenj za male vrtove, kar je gotovo dokaz polne razumnosti uslužbencev za smotrenost nove stanovske brige, obrnila je to brigo vendar najprej do družin z mnogimi otroki ter s tem izpolnila dvojno občno koristne smotre, (Dalje.
Dnevne novice.
•f Vojna procesija na Dunaju.
15.okt. popoldne se je pomikala po cestah dunajskega notranjega mesta velika vojna prosilna procesija — tretja v sedanji vojni —, katere se je udeležilo mnogo tisoč ljudi. Procesije so se udeležile iz cesarske hiše nadvojvodi-nje Cita, Marija Terezija, Marija Jožefa, Marija Anunciata, Blanka in Marija Terezija, žena nadvojvode Karola Štefana; dalje predsednik gosposke zbornice knez Windischgratz, deželni maršal princ Liechtenstein, župan dr. Weiskirchner s podžupani kakor tudi katoliška društva in organizacije. Procesija je šla do cerkve sv. Štefana, kjer sta čakala nadvojvoda Leopold Salva-tor in nadvojvodinja Izabela. Službo božjo je opravil knezoškof pl. Piffl ob veliki asistenci ter dal blagoslov z Najsvetejšim. Po službi božji je množica člane cesarske hiše živahno pozdrav^ ljala.
H- Princ Hohenlohe, avstrijski notranji minister, se bo, kakor poročajo z Dunaja, bodoči teden vrnil na Dunaj in bo zopet prevzel svoje mesto, ker se mu je zdravje izboljšalo.
+ Ogrski ministri na Dunaju. Dunaj, 16. oktobra. (K. u.) Na Dunaj so došli ogrski min. predsednik grof Tisza, finančni minister Teleszky, trgovinski minister Нагкапу in poljedelski minister baron Ghillany.
+ Novi predpisi jjlede usnja. Dunaj, 17. oktobra. (Kor. ur.) V »Wiener tg.« je priobčena cela vrsta odredb trgovskega ministrstva v katerih so zadržani novi predpisi glede prometa z usnjem in kožami in glede stroienja.
—	Seja kranjskega deželnega šolskega sveta dne 16. oktobra 1916, Predsednik izreče zastopnikom učiteljstva sožalje za padlimi in umrlimi tovariši in tovarišicami s prošnjo, naj ga sporočita učiteljstvu. — Vpokoje se: Valentin Burnik, nadučitelj v Metliki; Severa Zorko-Reil, učiteljica v Boštanju; Garbeis Leopoldina in Levstik Marija, učiteljici pri sv. Petru v Ljubljani; Fran Kovač, nadučitelj v Zatičini. — Gospod deželni šolski nadzornik poroča obširno o dnevnih zavetiščih. Poročilo se vzame z odobrenjem na znanje in sklene se izreči g. c. kr. mestnemu šolskemu nadzorniku Fr, Lavtižarju, voditeljem gg. Jeglič Jan, Nep., Cepuder Josip in Jos. Wag-ner ter gospodinjstvo oskrbujoči gdčni. Mariji Novak v Šiški priznanje in pohvalo deželnega šolskega sveta. Sklene se po možnosti delovati na stalno ustanovitev dnevnih zavetišč. — Metelkova ustanova se podeli učiteljem: Tomšič Emil, Ribnica; Pirnat Ivan, Mokronog; Slapa Jakob, 01-ševk; Mihelič Viktor, D. M. v Polju; Koželj Viktor, Št. Peter pri Rudolfovem; Ziegler Robert na Igu. — Ustanova bivšega vrtnarskega društva: Jezeršek Ivan, Sv. Križ pri Tržiču; Arnšek Ivan, Št. Peter v Ljubljani; Žirovnik Josip, Gorje.
—	Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem o ustanovitvi prevze-mališča za divjačino. Kot prevzemališče za divjačino, ki jo morajo lovski upravičenci po določilih ministrskega ukaza z dne 4. oktobra 1916. 1., drž. zak. št. 341, oddajati, da se pokrije potrebščina dobrodelnih
naprav posebno vojnih kuhinj, drugih apro-vizačnih mest in organizacij konsumentov, se določa »Kranjska aprovizačna družba« v Ljubljani Pošiljatve divjačine naj se naslove na imenovano družbo v roke trgovine z divjačino Anton S t a c u 1 v Ljubljani, Schellenburgova ulica. Prijave za divjačino sprejema »Kranjska aprovizačna družba« v Ljubljani, Frančiškanska ulica, ki bo razdeljevala vsakočasne zaloge po navodilih deželne vlade.
Nemščina v Dalmaciji. C. kr. dalmatinsko namestništvo je odredilo, da se v trgovskih šolah v Splitu in Dubrovniku italijanščina kot obvezni predmet odpravi in sicer v prvem letniku že s tem šolskim letom, v nadailjnem letniku pa s prihodnjim šolskim letom. Nasprotno se zviša pouk v nemščini v prvem letniku za 7 ur, v drugem letniku od 4 na 8 ur; uvede se tudi nemška korespondenca.
—	Umrl je v Krškem dne 14. oktobra 1916 po dolgi in mučni bolezni gospod Kristjan Španiček, Rajni je dolgo bolehal ter kmalu sledil svoji soprogi na oni svet. Hud udarec je to za gospoda sina Kristjana, sedaj c, kr, računski podčastnik I. razr. Boreč sc na bojnem polju, je izgubil v teku šestih mesecev starše. Tolaži ga Bog!
—	Orožnika ustrelil. 12. t. m. popoldne je prišel orožniški stražmojster v Oplotnici, Ignacij Glančnik, k 53 letnemu posestniku Antonu Matavšu v Kovačkem vrhu in mu napovedal, da bo zapečatil njegov ročni mlin, ki stoji blizu hiše v globokem jarku. Matavš se je najprej razburjal, imel nato kratek pogovor s sinom v veži, potem pa odvedel orožnika in obč. redarja Leskovarja k mlinu. Komaj je Matavš odprl vrata v mlin in stopil v kot, je od bližnjega gozda počil strel; stražmojster se je zgrudil smrtno zadet in kmalu nato izdihnil. Redar Leskovar se je sklonil k straž-mojstru, tedaj je počil drugi strel in šel tik nad sklonjenim Leskovarjem. V tem trenutku je videl Leskovar teči iz gozda Matavševega 23 letnega sina Leopolda s puško v roki. Oba Matavša so še tisti dan aretirali ter je Leopold takoj priznal umor in poizkušeni umor, taji pa, da bi bila v to dogovorjena z očetom.
—	Slaba vinska letina na Nižje-Av-strijskem. Dunajska »Reichspost« poroča, da je na Nižje-Avstrijskem bila letos tako slaba letina kakor že več desetletij ne. Po nekod se niti ni izplačalo grozdja prešati, ampak so tiste bore grozdja prodali na trgu. Slabe letine je kriv spomladanski mraz in razne bolezni.
—	Oslepariti se je dal za 800 K posestnik Peter Kermelj iz Kozarij nekemu neznanemu lopovu. Le-ta se je bil oglasil pri Kermelju s prošnjo, da mu izmenja bankovec za 1000 K. Kermelj je rekel, da ima samo 800 K, a neznanec je rekel, naj mu da ta znesek, po ostalih 200 K bo prišel pa naslednji dan, Kermelj je šel na lim in prejel od lopova za svojih dobrih 800 K staro zapadlo srečko državne loterije. Seveda lopov potem ni več prišel po »ostalih« 200 K in ga doslej še ni bilo mogoče izslediti. Bil je kakih 25 let star, srednje velik, srednje močan, rdečega obraza, črnih las, majhnimi brkami iu na zgornji ustnici ima majhen obrunek. Oblečen je bil v sivo obleko s črnim klobukom, na roki je imel prstan z rdečim kamenom, razen tega je nosil srebrno verižico. Izdajal se je za nakupovalca živine, govoril je v ljubljanskem narečju in je bil po vsej priliki kak mesarski pomočnik. Imel je skoraj novo črno pleskano kolo z veliko lepo svetilko.
—	Vinska letina v Dalmaciji. Al.
Štrekelj poroča iz Šibenika dne 2. akt. v »Allg. Wein-Ztg.«: Trgatev je končana. Ker je grozdje tako dobro dozorelo in je bilo popolnoma zdravo, bomo imeli dobro kapljico. Zadnji teden so prodajali mošt splošno po 115—128 K hektoliter. Vsak vinogradnik se je bil pri cenitvi ostalega grozdja zmotil za 30—50%. Vsak jc znatno manj natrgal, nego je upal.
V Mariboru se je naselil gospod Franc Orešec, c. kr. prosesor iz Gorice. Profesor Orešec je rojak od Št. Petra niže Maribora.
UuDiianske novice.
lj Osrednja komisija na magistratu, kjer so se dajale do sedaj zamudnikom med tednom krušne, sladkorne, mastne in kavine karte, od danes naprej nič več ne posluje. Kdor bo torej zamudil dan izdajanja imenovanih kart pri svoji komisiji, ki posluje vsakih štirinajst dni, v petek oziroma v soboto, bo ostal brez kart in si bo moral škodo, ki nastane vsled zamude, le sebi pripisati. Le onim strankam, ki res niso mogle priti na dan izdajanja kart k svoji komisiji, bodisi da so prišle pozneje v Ljubljano, bodisi da so bile na dan izdajanja izven Ljubljane in niso mogle dobiti nikogar, ki bi vzel zanje karte, se bodo izjemoma dale karte, to pa le v slučaju, če bodo imele za zamudo zadostne dokaze.
lj Za vojnega kurata jc imenovan č, g. Franc Krische, kaplan pri sv. Ja-
kobu. Oditi mora v vojaško službo tekom 24 ur.
lj Trnovska cerkev je danes oddala 3 zvonove za vojaško namene.
lj II. seznamek povodom dni darova-vanja došiih daril. Pri prodajanju znakov nabrano od dam delovnega odseka na mestnem magistratu 6419 K 57 vin,, Kino »Ideal« kot čisti donesek predstav in Rudolf Kokalj po 400 K, občina Grosuplje nabrala 125 K, darilo podčastnikov in prispevek trafike karantenske postaje za vojne ujetnike na Gradu v Ljubljani v korist zaklada za pljučne bolnike 100 K, skupaj 7444 K 57 vin., z že izkazanimi darili v znesku 23.276 K, torej skupaj 30.720 K 57 vin.
lj Zasilna oddaja krompirja. Dosedaj so dobivale stranke za prvo silo krompir od mestne aprovizacije na Dunajski cesti od 5. do 6. popoldne, in sicer po 10 kg za eno družino. Ker pa se je dan znatno skrčil in je oddaja v tem času neprilična, bo mestna aprovizacija odslej oddajala krompir za prvo silo od ene do dveh popoldne.
lj Prodaja žrebet. Po sporočilu c. in kr. etapnega trenskega poveljstva 7/13 v Ljubljani, se bode dne 22. oktobra 1917 prodalo 45 žrebet v Ljubljani v parku Tivoli. Dražiti smejo le poljedelci (konjerejci) ki se imajo izkazati s tozadevnim potrdilom, katerega izda pristojno okrajno glavarstvo (mestni magistrat). Trgovci s konji se ne pri-puste k dražbi.
lj Pogreša se 131etni Avgust Pau-čer, ki .je te dni neznano kam izginil iz materinega stanovanja na Zabjeku. Deček je majhen in močan, nosi črn zimski plašč, ženske čevlje in zelen klobuk.
lj Zatekel sc je lep rujav pes v trgovino O. Bračko, Dunajska cesta. Lastnik naj sc tam oglasi.
Drama o a Sommi.
Berlin, 16. oktobra. Wolffovemu uradu je došlo iz vojaških krogov poročilo o bojih, ki so se vršili od 9. do 13. oktobra ob Sommi in ki spadajo med največje vojne dogodke velike bitke ob Sommi. Po kratkem opisu bojev od 9, do 11. podaje poročilo obširno sliko bojev pri Sailly od 12. t. m., kjer je sovražnik šestkrat prešel k naskoku, in sicer po strašni artiljerijski predpripravi 6 do 10 vrst zaporedoma, v ozadju zopet goste kolone, katerim so poveljevali častniki na konju. Sovražnik je mislil, da je gotovo uničil nemško pehoto s tem strašnim artiljerijskim ognjem največjega kalibra. Pojoč in kričeč so šle množice domnevani gotovi zmagi nasproti. Tem straš-nejši je bil dogodek, ki je sledil. Smrt je imela bogato žetev. Nemška pehota ni izgubila kljub težkemu položaju nič na svoji moči, da ne bi vzdržala. Goste kolone Angležev in Francozov so bile v premoči nemškega ognja v pravem pomenu besede po-košene. Pred gozdom St, Pierre — Vaast se nahaja cela barikada mrličev, 13, t. m. so sovražni napadi nekoliko ponehali. Brezdvomno je gotovo, da je poizkušal sovražnik napeti vse sile in tako priboriti odločitev. Nameravan je bil za 12. t. m. predor v največjem obsegu. Izgube sovražnikove so dosegle do sedaj še nepoznano število. Kakor so izpovedali ujetniki, štejejo francoske pehotne stotnije komaj 50 za boj sposobnih mož. Vsi ujetniki poročajo, da so Francozi že siti vojne in ozna-čajo napor dne 12. t. m. kot brezplodno klanje. Izražajo svoje zadovoljstvo, da so zbežali iz pekla ob Sommi. Tem bolj samozavestno in zmagonosno je razpoloženje pri Nemcih. Poročilo konča: »Boji ob Sommi od 9. do 13. oktobra so bili velikanski boji prve vrste in so prinesli Nemcem ravno-tako veliko zmago, kakor Francozom in Angležem težek poraz. Drama ob Sommi se približuje — kakor vse kaže — svojemu višku.«
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. oktobra. Veliki glavni stan;
Na bojišču pri Somme je podnevi top-ništvo na obeh straneh živahno delovalo dalje. Angleški sunek severovzhodno od Gueudecourt je vdrl v nami širini v naše najsprednejše jarke, a smo jih s protinapadom zopet popolnoma pridobili. Francozi so napadli zjutraj in zvečer postojanke zahodno od Sailly, a smo jih odbili južnozahodno od vasi z novim protisunkom. Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
V Argonih in na obeh bregovih Moze je od časa do časa oživel artiljerijski boj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 15. oktobra. Ob 3. popoldne: Južno od Somme so Nemci sinoči poskušali več protinapadov na postojanke, ki so jih Francozi čez dan osvojili. Nekaj teh protinapadov smo razkropili z artiljerijskim ognjem, še predno čo prišli do naših vrst, vse druce smo
štrli z našimi napadi, s katerimi smo vse pridobitve obdržali in utrdili.
Na ostalih frontah je bilo ponoči razmeroma mirno.
Ob 11. u r i p o n o f i. Ob Sommi veliko delovanje letalcev in artiljerije. Število tekom včerajšnjih bojev v odseku Ablaincourt—Bellojr ugrabljenih neranjenih ujetnikov sp je zvišalo na 1100 mož, med njimi 19 častnikov.
Obnpno razpoloženje med Francozi.
Berlin, 16. oktobra. (Kor. ur.) \Volf-fov urad poroča: Ponovne nade, ki so jih gojili Francozi začetkom bitke ob Sommi, so davno izginile in navdušenje, ki je smatralo zmago za gotovo, se je umaknilo čustvu brezupnosti. čisto drugače nego listi v Parizu in Londonu sodijo o položaju francoski vojaki na fronti, kakor kažejo izpovedbe ob Sommi ujetih pripadnikov štirinajsterih divizij. Vsi se boje priti v pekel ob Sommi in ubežniki se množe. Neki ujeti Francoz je označil položaj z ozirom na pridobljeni prostor s tem-le drastičnim izrekom: »Še-le naši otroci bodo prišli do nemške meje.« Po mnenju izobraženih francoskih ujetnikov so Angleži tudi tekom sommske bitke zopet pokazali svojo tipično sebičnost. Angleži raje prevzemajo artiljeristično pripravo nego boj sam. Vsi ujetniki brez izjeme odkrito izražajo svojo jezo nad Angleži. Imenujejo jih amaterje, papirne* vojake, ki ne pridejo naprej, dočim morajo Francozi delati zanje. Tudi za fronto so se Angleži zelo primr-zili. Posedajo po kavarnah in dvorijo Francozinjam. Dočim izkrvavevajo zadnje francoske rezerve v najspred-nejšiii vrstah, pokupujejo Angleži za drag denar živila in navijajo cene. Vsled liudili nasprotij pride velikokrat do pretepov med angleškimi in francoskimi vojaki. Upanje na gospodarsko izstradanje Nemčije je med izobraženimi Francozi davno izginilo.
4
Izgube Angležev.
London, 15. oktobra. Zadnji seznam izgub obsega imena 148 častnikov (32 jih je padlo) in 2650 mož.
London, 16. oktobra. (K., u.j »Times« poročajo, da kroži vest o novih pogajanjih med Edvardom Carson in Rcdmondom o političnem kompromisu za pospešitev novačenja na Irskem.
Rotterdam, 16. oktobra. Iz raznih strani se poroča, da so bili Rusi na perzijski bojni črti popolnoma premagani. Turki mogočno prodirajo iz Hamadana.
Nemški podmorski Čoln „Bremen" v Ameriki.
Berlin, 16. oktobra. »Berliner Tage-nlatt« poroča: Glede na poročila raznih listov, da je bil baje nemški podmorski čoln »Bremen« torpediran, poizve Vaš poročevalec iz popolnoma zanesljivega vira: »Poročilo, da bi bil nemški podmorski čoln »Bremen« torpediran v nekem ameriškem pristanišču, je došlo berlinskim listom že minulo sredo po zasebnih virih; a cenzura je prepovedala vsako tako poročilo, ker uradno ni bilo potrjeno. Nevtralni listi so istočasno javljali po sovražnem časopisju, da se je našel na ameriški obali en rešilni pas »Bremena«, a tudi to poročilo se ni uradno potrdilo. Kljub temu je »Pommersche Tagespost« objavila v soboto brez cenzure to poročilo, ki je nato prišlo tudi v avstrijske liste. Armad-no poveljstvo v Stettinu je »Pommersche Tagespost« ukorilo, ker se je do-znalo, da ni po tem listu navedena brzojavka niti iz Bremena došla, marveč da je nastalo poročilo le po nekem zasebnem pismu. Nato so ustavili nadalj-ne izdajanje Pomerske »Tagespost«. Nemška oceanska družba v Bremenu, na katero se je obrnilo več berolinskih listov radi vznemirljivih poročil, je izjavila, da je poročilo o torpediranju »Bremena« popolnoma izmišljeno, a tudi, da se o »Bremenu« ne sme nič poročati. Bati se za »Bremen« pa ni ni-kakega povoda.
Hazna poročila.
Za oborožbo ladij.
Newycrk, 15. oktobra. (K. u.) Brezžično poročilo zastopnika Wolffovega urada: V Newyorker World izjavlja visok angleški uradnik, da se pričakuje odlok ad-miralitete — ako že sploh ni razglašen — ki bo naročil vsem, naj vzamejo na krov topove težkega kalibra, kakor to dovoljuje zgradba ladje. To se ima zgoditi izključno v brambne svrhe. Odlok naroča kapitanom vseh trgovskih, potniških in transportnih parnikov, da skrbe za izvežbano topniško moštvo, da se bo v slučaju napada do skrajnosti borilo.
Pomorsko letalo za polet preko Atlantskega oceana.
»Lokalanzcigerju« poročajo iz Kristia-nije, da gradi norveški inženir Kulbech pomorsko letalo za polet preko Atlantskega oceana. Prihodnje poletje namerava poleteti preko Stavangerja v Petcrhaed, odtod v Falmouth in potem v ravni črti v St. Johns na Novi Fundlandiji.
I IZ iifp m
Frančiška Stepančič ižče svojega moSa
Ivana Siepar.č «. Kdor kaj ve so prosi, da sporoči to ženi, ki se nahaja sedaj z družino v Podlo^u, pošta: Veliko Lašče, Đol.
Zanesljiva oseba z večletnimi dobrimi spričevali išče m?sta kot
v večjo hišo. Gre tudi k boljšemu samemu gospodu ali gospej. Naslov pove upr. pod št. 2462.
jg dobi, kdor preskrbi takoj uradniški begunski družini iz Gorice nemeblovano stanovanje v mestu, obstoječe iz kuhinje, dveh sob in pritikline v svrho pošiljanja otrok v šolo. Ponudbe na upravo tega lista pod »V. 6. 2418«.
Orehov les
Kostanjev les
v hlodih,
v polenih in hlodih
2407
kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta i3.
nove in stare	vsako množino
tvraka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija prohkovih zamaškov.
Kupi se
v S«. Peterskem aH Poljanskem okraju. —
Pismene ponudbe z opisom in ceno na upravo lista pod štev. 2455.
2456
Županstvo Komensko na Krasu, sedaj s serležem v Sežani, naroča svojim občinarjem, ki so sedaj razkropljeni po svetu, da vsaka družina brez odloga naznani istemu svoje sedanje bivališče. Ta evidenca bo služila v občo korist, osobito pa že, (Ja se bodo mogle vojakom, ki se nahajajo na bojnem polju itd., in ne vedo, kje da se njih družine nahajajo, podajati informacije.
Г^Џ t" - -	Glasovir;e,
jEo&Šlf	'i planine^ j Phonola,
ЧЦ}	"" električne glasovirje, Orchestrione i. t. d.
S.	KMETETZ
Ljubljana	Kolodvorska ul. 26.
r~ «nn.cn:r
Ivan Gričar
ŠeknbargOva ulica št. 3.
Zaloga
otovljenih oblek
za
gospode in dečke
21»
z vodno močjo
Proda se nov, eleganten
fiinM-liiliird
pod ugodnimi pogoji. Stanovanje, nekaj zemljišča posebno pripraven za družinsko vporabo
ter hlevi za prašiče in goved, primerno za kako družino, ki sc nahaja med bcgunci. Naslov se dobi pri upravništvu SLOVENCA pod »Mlin 2111«. —
L
trgovina s papirjem, lg Trst, Moiiuopiccoio
Št. 15681.
58 zakona o osebnih davkih in člena 38, št. 5, izvršilne naredbe I naznanja mestni magistrat, da so izvlečki Iz pridcbninsiega registra za leto 1916 na vpogled zavezancem pridobninskega davka od 16. oktobra do vštetega 29. oktobra 1916 v navadnih uradnih urah v ekspeditu mestnega magistrata, Mestni trg 27/111.
dne 14. oktobra 1916,
Jubilejne ustanove.
«•	0303
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1916: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske: b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete usianov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov, ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošiljajo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 1916, Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da jo prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositcljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika aL trgovca.
Št. 1828; m. š. sv.
2458
Razpis službe.
Na šišenski dekliški osemrazrednlci v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 2. oktobra 1910 pod št. 5734 v stalno popolnitev razpisano nanovo ustanovljeno službeno mesto
naduiiSelike m voditeljice
te šole, združeno z normalnimi sistemiziranimi službenimi prejemki.
Prosilke, ki se mislijo za omenjeno službeno mesto potezati, naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim službenim potom najkasneje
do 15. novembra 1916 "фЦ
predlože podpisanemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu.
Zakasnele ali pa pomanjk'jive prošnje se pri kompetenci ne bodo vpoStcvale.
C. kr. mestni šolski svel ljubljanski,
dne 11. oktobra 1916.
Zahvala.
Za izraze sočutja ob smrti nepozabnega ji sina
Janka
se v svojem in svojih imenu iskreno zahvaljuje
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1916. Др010ШЈЗ VCfbiČ. §
S