SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: V« leta K 2-— Va leta K 4*— celo leto K 8*— za Nemčijo:	n	n3—	n w6 — n	w12—- ost. inozemstvo:	„ fr 3*50	„ fr. 7*—	„	fr. 14*—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 10. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto III.	Posamezna številka 20 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 3.
Vojna na Balkanu: Grške vojne ladje bombardirajo Valono.
VLADIMIR LEVSTIK:
Doktorjev dolg.
Včasi se je zazdelo doktorju, da halucinira; njegova trudu ost ni več poznala želje po snu. Zmerom eno, že tretji dan: polki se koljejo z neprijateljem, sanitejci pobirajo krvavo snopje.
Neprepodljive misii, tuje kraju in času, so se mu vrivale brez preneha; kadar pa je stisnil zobe in se okrenil šiloma k resničnosti, je ostalo zgolj vprašanje: »Ali ne sanjam? Teh raztrganih teles, odprtih životov in razbitih udov — ali jih ni že na milijone? Pa morda ne štejem prav, in traja že mnogo dalje nego tretji dan.«
Žetev smrti se je množila v njegovih upehanih možganih sama s seboj in rastla v neštevilo. Včasi ga je mikala samo še
hladna radovednost:	»Kdaj bo prilično
konec te dolge, nemirne igre?« Ob neizmernem trpljenju klavne daritve ga je napadala sebična brezsrčnost človeka, nezadovoljnega z lastno usodo, in tuje misli so ponavljale ob monotonem šumu dežja: »Ti sam si nesrečen. Tako nesrečen, da bi menjal rad s temi umirajočimi, samo da mine ... da mine kmalu — kmalu ...« Bregovje je stresalo svoje rjavkastozelenc trebuhe v glušečem grohotu, po mokrem nebu so se nosili oblački granat, kr eh e tanje pušk je šlo od vzhoda do zahoda; na brdu, par tisoč korakov pred doktorjem, so se gnetle pravkar temne mase s čudnim, kaotičnim hrupom, zlivajočim se iz strelov, krika, ječanja, žvenketa in udarcev v orjaško sinfonijo moritve.
Najbolj čudno se je zdelo doktorju, da v vsej tej panorami ni videl niti romantike, niti teatra; manjkala so čuvstva, ki so mu ježila glavo, kadar je čital za mlada povesti o junakih.
Kiniaje se je ozrl na blatnega podpolkovnika, ki se je metal z odprtim bokom po lastnem drobu. »Strepetati ka-
lmi ta-le, in amen na večne čase!« Mahnil je z roko; trda guba na simpatičnem, nestarem obrazu se mu je zarezala globlje. Mari bi bilo nesreča? — Kratke muke, če bi jih sploh začutil; nato ga za-grebo, pal je za čast očine. Otroka sta še majhna, komaj bi se spomnila, da ga ni nazaj. In žena — ah, ona! Ne more ji vrniti ugonobljenih s!ar)j; a rešena b,i bila jarma, in kadar bi mislila nanj, bi se nasmehnila prizanesljivo:	»Njegov dolg
je plačan in pozabljen ..«
Gorko je prihajalo doktorju ob misli, kako bi ugasnil v njenih temnih očeh tisti mrzli izraz; še solza bi ji zasijala na trepalnicah. Za te solze bi dal več kakor svoje življenje.
Toda —? Mari ni že dal? Žrtvoval je stokrat več, ko je hotel nasloniti njeno dušo k svoji. Izdal je edino prijateljstvo, poteptal ga brez vesti: kod blodi zdaj po-
bratim Ar kadi jev? Poganjala sta bok ob boku kakor dve debli iz ene kali, in na študijah, v daljni tujini, sta delila žalost in veselje^, včasi zadnji košček kruha ... Sredi tresketnjave in ječanja se je obnovil v doktorjevem spominu tisti večer, ko sta pila sveto bratovščino po šegi dedov: kri za kri! Bila je vez kakor skala in bron.
A skala se je zdrobila, bron raztopil. Tu, na polju smrti, ob žvižganju izgubljenih krogel, ki so udarjale v tla na desni in levi in mu brnele mimo glave, se je zavedal doktor čudno jasno, kdo je kriv tega...
Bilo je v Heidelburgu, zadnje leto. Arkadijev je bil dovršil študije; drugoval je njemu, ki se je pripravljal na zadnji izipt, in čakal, da se vrneta skupaj v domovino. In že takrat je doktor zavidal pobratimu, kadar je umolknil sredi razgovora in zastrmel skozi okno v globoko nebo, na ustnicah pa se mu je zazibal srečen smehljaj; misel, ki je poletela k daljnji nevesti...
Takrat se je oglasila usoda. Na javnem kraju jima je zalučal nemški tovariš
psovko o rodnem ljudstvu. Doktor, ki je ravno kramljal z Rusinjo Nino, je preslišal besede; Arkadijev pa je mirno vstal, oprostil se in odvedel klevetnika v drugo sobo. Slišalo se je razburjeno govorjenje, nato ropot; gostje so prisluhnili, doktor je planil s sedeža. Toda že so se odprla vrata; Arkadijev se je vrnil veselo in pokojno, kakor ga se ni nič zgodilo. »Mož trdi neomajno, da smo kanalja,« je rekel doktorju odhajaje. »Prigovarjal sem mu v besedi in dejanju; on pa hoče ceremonij, in to ni dobro zanj.« Glas mu je zvenel zaničljivo in preteče; in res ga je položil drugo jutro s prvim strelom v travo. Nato se je peljal prepokojno na sodišče in povedal stvar, češ, sram bi ga bilo pobegniti, ker se je postavil za pravico. Dobil je poldrugo leto; pobratima je naprosil, da naj se pelje takoj po izpitu domov in potolaži nevesto ...
Da bi ne bilo tistega poslanstva!... Nevestin oče je imel cvetočo trgovino poleg doktorjevega doma. Zdaj ga je našel miniranega, hišo in imetje tik pred dražbo. Hči-edinka si je bila skoraj izplakala oči. In ko je pogledal po dolgem času spet v ta nežni obraz, ki mu je bila žalost le dozorela lepoto, ga je mahoma obsedla pogubonosna strast. Pozabil je pobratima v nemški ječi, pozabil zvestobo in priseg d, zapečateno s krvjo. Ostala mu je, slabiču, zgolj temna zavest, da zblazni, če ne bo ta krasna ženska njegova.
Stisnjenih zob in z rdečico sramu na obrazu je pisal Arkadijevu pismo. » .. Kri in dušo, če hočeš, le njo mi daj! Moja ledščina po materi zadošča, da rešim njenega očeta... Rotim te pri najinem po-oratimstvu: pljuni mi v lice, ako me za-hčuješ, a pusti mi njo ...«
Odgovor je bil kratek in suh. »Dana beseda mi je več, od srčne sreče, svetost orijateljstva višja od ljubezni do ženske. Ako ji moreš oteti dom in te ona hoče, czemi si jo namesto mene, berača. Vidim pa, da me nisi umel nikoli; zato te odvezujem pobratimstva. Če me boš ti potreboval in bom še živ — pokliči! Meni je prisega sveta...«
Zgodilo se je kakor povsod, kjer prodajajo neveste. Ko je slišal njen oče, da se mu obeta rešitev, jo je rotil, dokler se ni žrtvovala. Toda v poročno posteljo jo je moral doktor pehniti s sirovo silo svojega razgnevljenega pohlepa. Podjarmil si je nje telo — duša mu je ostala sovražna in mrzla; rodila mu je dvoje otrok, gorke besede mu ni privoščila. Vse noči, ko je on moledoval ob njeni strani, v vseh tistih strašnih, izsiljenih objemih, je pač poljubljala z bežno mislijo siromaka, blodečega brez sreče kdo ve kod, ker mu brez nje ni bilo povratka v domači kraj...
Sreča, ki jo je doktor hotel ugrabiti v svoji strasti, se je bila izpremenila v življenje kesanja in sramu... Takrat, v petem letu njunega zakona, je izbruhnil osvobodilni boj za podjarmljene brate. Doktor, ki se je odzval klicu domovine med prvimi zdravniki je rekel ženi odhajaje s tresočim glasom:	»Če me za-
dene krogla, boš prosta, in potem mi odpusti!« Ona pa ga ni objela, ni prelila solze v slovo; hladno mu je podala roko
Slovenci, navdušeni Srbi: Slika;z belgrajske boliiišnicc. X Sin Gjuro in X hčerka Jerica Slovu.c.i inženirja Roša, ki je doma iz Hrastnika na Štajerskem. (Po posebni fotografiji za Slov Ilustr. Tednik.)
pGo7rdko H. Suttner,
te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici: H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene! ---—------------------------------- Postrežba solidna in točna!
in dejala z brezčutnim pokojem: »Stori, kar je tvoja dolžnost! Vrni se ali ne vrni, ženske molčimo, ko narod govori!«
Jn tako je doktor obračal ranjence z nejevoljno zavistjo; obveze so se mu trgale med nervoznimi prsti, izgubljene krogle so skale, moritev je orala z brezdanjim gnevom, temna roka je kosila od obzorja do obzorja, on pa je brodil po raztrganem mučeniškem mesu, ves top in koprneč, da mine kmalu — kmalu...
'Voda zdaj so jeli pobirati ranjence zadnjega juriša: odločilna postojanka je bila zavzeta po strašnem mesarjenju z bajoneti. Bilo jih je nebroj, vse črno in škrlatno: vsi polki so bili pustili tu svoj najboljši cvet. Krvavi kupi so se vili na razriti zemlji, ječali, hropli, šklepetali z zobmi in umirali, preden jih je dosegla rešilna roka. Doktor je blodil kakor norec po tem groznem nakopičenju smrti; roke so mu gibale kakor vzvodi mašine.
Slavnoznani črnogorski junak I, Golubovič.
Prvi „Sokol“ v Zagorju 1. 1890.
Arkadijev je zrl na doktorja; kakor v snu ga je zazibalo nekaj mehkega, dobrega in hrepenečega. Gorka beseda se mu je borila na ustnicah s sladko peno. Zdajci pa je videl, kako se je pojavila na doktorjevem Čelu mahoma drobna rdeča lisa, zatemnela in pocedila tenko nitko krvi... Doktorjeva glava je začela kimati čudno in pohlevno; sklonila se je čisto na prsi, klečeče telo se je zamajalo in leglo nenadoma v blato. Doktojev dolg je bil poplačan in izbrisan.
Črna zavesa se je spustila po nebu; Arkadijevu je ugasnil vid in sluh. Mnogo dni pozneje se je predramil v sobi, beli od sveže posteljnine. Skozi okna se je videla cerkev domačega mesta; obrnil je glavo in spoznal sobo: bilo je v gimnaziji, kjer sta se učila s pobratimom Hristom. In zdaj je prihitela od druge postelje krasna žena v beli halji prostovoljnih strežnic, in davna sreča je cvetela v njenem pogledu ... n vč>Tf T| j	Lj>r i n
Širite „Slovenski Ilustrovani Tednik ' !
Slovenci — navdušeni Srbi. Priobčujemo sliko iz bolnišnice v Belgradu, ki jo je poslal inženir Seb. Roš iz Belgrada. Na sliki sta spredaj v sredi njegova sin Gjuro in hčerka Jerica (zaznamovana sta s X), ki sta se priglasila takoj v začetku vojne k srbskemu Rdečemu križu ter ves čas požrtvovalno stregla ranjencem v bolnišnici. Starejši sin g. Roša — Dušan — pa deluje istotako kot bolničar v Skop-Iju. — Inženir g. Sebastijan Roš je rodom Hrastničan blizu Zidanega mosta na Štajerskem in dasi živi že 30 let v Srbiji, govori še vedno dobro slovenski. Tudi njegovi otroci znajo slovenski in so navdušeni Srbi.
Zagorski Sokol. Prinašamo sliko prvih članov »Zagorskega Sokola« iz leta 1890. Tuji kapital, ki je pričel takrat dvigati bogate zaklade premoga v Zagorski dolini, se ni zadovoljil z bogastvom, ampak iskal je še drugih žrtev; dvignil je samozavestno glavo hoteč ponemčiti takrat ravno zbujajoči se slovenski živelj. Toda njegovo nakano je preprečilo par mož. navdahnjenih narodnega duha, ki so
»Gospod doktor!« Pošastno buleč z očmi, se je sklonil k njemu debeli strežnik ter mu pokazal bradatega ranjenca v krvavi, raztrgani bluzi. Kakor v megli ie videl zdravnik inteligenten, smrtno-bled obraz. »Prostovoljec!« je zamrmral sam pri sebi, preiskavaje mu bajonetno rano pod srčno jamico. »Tik mimo srca
—	kakor da bi zadel v loteriji!« Pokimal je zadovoljno, obvezal ga, kolikor se je dalo in dvignil glavo ...
»Moj Bog! jc kriknil z nečloveškim glasom; spodnja ustnica se mu je obesila, in moral se je upreti z rokami v krvavo blato, da ni padel na obraz...
Ranjenec je bil odprl oči; bolno se je zasvetilo v njih, biede ustnice so se zgenile in zašepetale neslišno: »Hristo... pobratim moj...« Doktor je hlastal z usti; brezzvezni zlogi so mu grgrali v grlu. Nato mu je mahema zavrelo preko lic; sklonil se je in zajecljal s hropečim moškim jokom, poljubljale ranjencu umazano, krvavo roko: »Arkadijev... rešen si!... Samo odpusti... živel boš, samo
—	odpusti!« Dvignil je glavo izkušaje ga pogledati skozi meglo, ki mu je plula po obrazu..,
Pogreb grško-vzhodnega patriarha'Joahima III. v Carigradu Mrtvega arhimandrita niso nesli v krsti, temveč oblečenega v polnem ornatu sedečega na stolu.
ravno v sokolski ideji, ti vzvišeni misli svobode, enakosti in bratstva videli ono jez, k se bo krepko ustavljala potujčevanju slovenskega prebivalstva, posebno pa delavstva, od strani nemške industrije, ki je že zadala toliko gorja slovenskemu narodu. Da, vsakovrstne žrtve ustanoviteljev »Zagorskega Sokola« tako že mrtvih kakor tudi še živečih gospodov Medveda, Jerina, Lajovica, Poljšaka, Tauferja, Korbarja in drugih niso bile zastonj, nam kaže ponosna narodno zavedna Zagorska dolina, krasna stavba Sokolskega doma in v njem vrlo delujočega Sokola.
f Grško-vzhodni patriarh Joahim 111. v Carigradu. Pred štirinajstimi dnevi je umrl v Carigradu armenski arhimandrit Joahim III. Po stari šegi, so ga oblekli v popoln cerkveni ornat ter tako sedečega na svojem škofijskem stolu izpostavili ter tudi nesli k pogrebu. Ko so pri Čatal-dži grmeli topovi se je po Carigradu pomikal čuden pogrebni izprevod. Kristjani so spremili k večnemu počitku arhimandrita Joahima III. Ves sprevod so stražili mornarji-vojaki pred Carigradom usidranih ladij velesil.
Mirovna pogajanja v Londonu so prekinjena in čitajo se najrazličnejše vesti. Turki nočejo predati Odrina in Egejskih otokov, Črnogorci pa so izjavili., da raje umro, kakor da bi morali pustiti Skader in Bolgari hočejo na vsak način dobiti Odrin. Nekateri skušajo nahujskati Romunijo zoper Bolgarijo, a najbrže se ro-munsko-bolgarska nesoglasja mirnim po-torh poravnajo, ker je Rusija odločno na strani Bolgarske. Med turškim in grškim brodovjem se še vedno vrše boji in praske in današnja naslovna stran predstavlja bombardiranje Valone, kjer so napravili streli grških vojnih ladij obilo škode, a še več straha.
Od Berlina do Londona.
Kljub raznim nedostatkom, brez katerih ni pač nobena družba in nobena
država na svetu, je Anglija vendar tista dežela, ki se sme ponašati, da koraka pred vsemi drugimi v visokem pojmovanju politike. In že samo dejstvo, da se vrše sedanja pogajanja o balkanskem miru na angleških tleh in pod gostoljubnim okriljem Anglije jc dobro znamenje, da bo njih konec srečen za mlade balkanske narode, željne razvoja in svobode. Srečen tako ah tako: države »trojnega sporazuma«, ki tvore ogromno vojaško premoč v sedanji Evropi, skrivajo čim dalje manj,
da so pripravljene premostiti nesoglasja z orožjem, ako ne zmaga preavična stvar z umnostjo diplomatskih besed. Anglija sama je izjavila že v začetku, da ne bo trpela, da bi padli sijajni plodovi jugoslovanskega junaštva v tuje naročje; in v razvoju pogajanj se vidi vsak dan iznova, da naklonjenost gostitelja lahko mnogo koristi — toliko vsaj, kolikor more škoditi gostiteljeva nenaklonjenost in zavist. London bo vrnil mladim Balkancem z obrestmi, kar jim je vzel zloglasni berlinski kongres leta 1878. V sedanjih zgodovinskih dneh bo gotovo zanimalo bralce, ako si ogledamo, kakšen kruh je narezala Jugoslovanom Evropa, ko se je bila zbrala pod streho sovražne Nemčije.
Zmagonosna ruska vojska je diktirala dne 3. marca 1878. Turčiji tik pod carigrajskim obzidjem (v San Stefanu) znani sanstefanski mir, s katerim je dobila Bolgarija skoro vso vzhodno polovico Balkanskega poulotoka, na zapadu pa bi bila objemala še ohridsko jezero z okolico, tvoreča tako močno predstražo Rusije na Balkanu. Manj je pazila Rusija na Srbijo, ki je jadrala pod dinastijo Obreno-vičevs polnim parom v avstrijsko vazalstvo; krona te politike je, bila Kajnova vojska z Bolgarijo leta 1885. Zato je dobila Srbija v sanstefanskem miru samo sandžak Novi pazar, a Črna Gora severno Albnijo — oboje po energičnem prizadevanju Avstrije, ki tistikrat še ni vedela ničesar o »svetih pravicah albanskega naroda.«
Toda z rezultati sanstefanskega miru ni bila zadovoljna kulturna Evropa, zlasti pa znani prijatelji Turčije. Na predlog nemškega državnega kancelarja Bismarcka so se šetali zastopniki velevlasti v Berlinu na kongres, ki je trajal od 13. junija do 13. julija 1878. V mesecu dni so se izjalovili pri zeleni mizi vsi sadovi enoletne vojske, kupljeni z jezeri slovanske krvi. Bismarck, ki je par let prej oropal
Berlinski kongres leta 1878.
Knez Hohenlohe. Grof Mouy.	v. Hohstein. Dr. Busch.
Grof Corti. Grof St. Vallier. Grof H. Bismarck. Sadullay Bey.
Desprez.	Lord Odo Rüssel. Lord Salisbury.
Baron Haymerle. Grof Launay. Waddigton. v. Radowitz.	Baron' Dubril. Lothar Bücher. v. Bülow. Karatheodori Paša.
Grof Caroly. Knez Gorcakow.	Lord Beaconsfield. jf j ■" Grof Andrassy, Knez;_Bismarck. Grof Šuvalov. Mehemed Ali Paša.
Francijo Alzacije in Lotarinške, je bil takrat gospodar Evrope, Rusija pa osamljena. Kongres je smatral sanstefanski mir samo provizoričnim ter ga revidiral, dokler je bilo kaj revidirati v škodo Slovanom. Bolgarska je ostala pod turško suvereniteto, res da z lastnim knezom, a vendar dolžna, plačevati Turčiji davek. Nje obseg se je skrčil na pas med Balkanom in Donavo Šele leta 1908. se je proglasila Bolgarska za somostojno državo, priklopivša si leta 1885. Vztočno Rumelijo, ki je bila dotlej pod krščanskim guvernerjem. Turčija se je obvezala, da izvede v Macedoniji reforme — ki jih nasrečna dežela ni učakala, dokler je ni osvobodil srbski in bolgarski meč. Grška se je razširila za 243 kvadr. milj. — Avstrija pa je dobila pooblastilo, da zasede Bosno in Hercegovino, ki so jo izželi Judje in Madžari v par desetletjih okupacije; domačin je obubožal še bolj, nego pod dušmaninom, in začela se je kolonizacija Herceg-Bosne z Nemci, ki napreduje še danes, tiho, a stalno. Črna Gora je dobila Bar —- pod avstrijsko pomorsko policijo. Tako »bogato« je obdaril Jugoslovane berlinski kongres! Za to je tekla kri naših bratov... Res se je priznala Srbiji in Črni Gori popolna neodvisnost; toda zgodovinsko srbsko ozemlje je moralo čakati pod turškim jataganom, da bi v ugodnem trenotku sledilo Bosni in Hercegovini, ki jo je Aehren-thal leta 1908. kljub protestu Srbije priklopil Avstro-Ogrski. Ostale določbe berlinskega kongresa so manj važne in jih tudi nihče ni vestno upošteval; dosežen je bil nemški glavni cilj — Slovanstvo je odšlo praznih rok!
Nova razdelitev Turčije, ki jo je zarisal zmagonosni meč naših bratov ob koncu preteklega leta, bo pravičnejša, sadovi zmag bogatejši. V Londonu se odreka bolni dušmanin deželi za deželo, položaj v Evropi je tak, da berolinskega kongresa ni mogoče ponoviti; in če bi bilo treba, štrli slovanski svet v milijonih bajonetov, da
za blagor očetnjave spet puška govori!«
iz čarobnih kuhinj moderne vojne.
Napredek tehnike, ki bi moral služiti pravzaprav samo blagru človeštva, je razvil tudi vojskovanje do nečuvene kompliciranosti. Največje triumfe pa slavi orožarska tehnika s kanoni; 8000 metrov in dalje lete njih krogle, raznovrstne po svojem posebnem namenu; granate, ki se razlete, ko zadenejo cilj, za obstreljevanje utrjenih postojank, in za obstreljevanje napadajočih ali bežečih čet — šrapneli, ki se dado naravnati na poljubno daljavo; razlete se toliko in toliko sto metrov daleč od izhodne točke in vržejo iz zraka na svražnika širok brizg svinčenih krogel, s katerimi so napolnjeni. Naše 4 slike pričajo živo, da zahteva moritev in pohabljenje zdravih ljudi še vse bolj umetnih naprav in vse več premišljenega dela kakor zdraVljenje bolnlih in pohabljenih v zavodih ljubezni do bližnjega.
Kaj je vzrok turškega poraza?
Prav primerno odgovarja na to vprašanje pariški »Petit Journal«, iz katerega posnamemo sledeče:
Nekateri potniki in pisatelji, ki so imeli priliko, seznaniti se s Turčijo, so pred začetkom vojne zagovarjali to deželo, češ, da je vredna sočutja:	Turčin
da ni slab človek, marveč miren in junaški, zadovoljen z usodo, trezen in svobodnega mišljenja, sovražnik strankarskega razdora. Povdarjali so, da je sam žrtev
zlega sistema in da zasluži boljšo bodočnost. In res je treba priznati, da stebrov evropske Turčije niso porušili samo bolgarski in srbski kanoni, nego ravno tako in pred vsem nepravičnost in nepoštenost turških oblastnij, podkupljivost in lena
brezbrižnost ljudi, ki so krmarili ladiji otomanskega carstva.
Prebivalci stare Srbije in Macedonije so poklicali svobodne brate, naj jih otmo neznosnega jarma: ne moremo se čuditi temu, ako beremo poročilo nekega fran-
Mirovna pogajanja v Londonu:
Seja zastopnikov Turčije in Balkanske zveze. Baš je vstal bolgarski zastopnik Danev, da ožigosa postopanje turških delegatov, ki hočejo pagajanja zavleči.
* (
?.=
H
' (
o
%
, i
C
I
C
Bolgarski delegati: 1. Dr. Danev, 2. general Paprikov. Črnogorski'delegati: 3. general Bojovič, 4. Vesnič. Srbski delegati: 7. Stojan Novakovič. 8. Andrej Nikolič Grški delegati: 9. ministrski predsednik Venizelos, 10. general Dauglio, 11. Gennadius. Turški delegati: 5. Osman Nazimi-paša, 6. Rešid-paša.
coskega konzula, ki pravi: Turški orožniki kradejo, požigajo, more in plenijo ubogo ljudstvo; njegova edina usoda je odiranje; in ta praksa čuvarjev turškega zakona ni posamezen pojav najzadnje
Nič boljši niso pobiralci davka in drugi davčni uradniki. Pred njimi ni varen niti najpoštenejši Turek. Turčija ima sicer dchdninski davek, slično kakor druge države; toda visoki in premožni
Kaj pa hoče sestradani vojak? Preden pogine gladu, bi kradel tudi marsi-kak kulturnejši človek, nego so —-v bistvu — dobri kmetje iz Male Azije, ki jih pošiljajo v službo v nesrečno Macedonijo. Glad in pomanjkanje poleg zgleda predstojnikov napravita iz jagnjet kmalu volkove, ki žive na račun prebivalstva. Plače turški vojak sploh ne vidi. Popotnik v Macedoniji je srečal rajše razbojnika, kakor turškega orožnika. Kdo bi se čudil? V Macedoniji bi imel dobiti orožnik 30 frankov mesečne plače. Ko spozna, da je plača zgolj na papirju, jame pleniti one, ki bi jih moral varovati. Pa uradniki? Od prvega do zadnjega si morajo kupiti službo. Plačo dobivajo vsi neredno, ni čuda, če si jo nadomeščajo z bakšišem in z izsiljevanjem ...
Umevno je torej, da se turški vojak kljub svoji odločnosti, treznosti in prirojenemu samozatajevanju ne more meriti z izborno organiziranim nasprotnikom. Tu gre vse kakor po nitki — tam manjka najpotrebnejšega. Čete nimajo redne in pravočasne oskrbe, v bojni črti manjka ambulanc, za hrbtom ni hitrih vozov in urejenih bolnišnic. Vojnih brzojavov in telefonov ni — in ko bi bili, oficirji jih ne umejo rabiti. Artiljerija je pomanjkljiva, streljivo obleži v prostornih žepih vojnih intendantov. Bilanco teh razmer nam zdaj porčajo dnevni listi. Turško gospodarstvo je samo najsilnejši zaveznik slovanskih narodov, sozmagalec kumanov-ski, bitoljski, lozengrajski in luleburgaški. Turška država se ruši, izpodrovana po lastnih grehih.
Nemški »pisatelji«, poiovalci, in politiki pa so dolga desetletja lagali svetu o vrlinah Turčije — samo za to, ker je bil madež na Balkanu potreben Nemštvu kot daveč oblak nad mladim solncem Jugoslovanstva. Ušteli so se. Lumparija ob Bosporu leži v smrtnem boju; njee zagovornik pa sloni mrklo na zloglasnih Krup-povih kanonih in ugiblje, kdo bo prihodnjič na vrsti...
Opozarjamo na oglas kavarne „Central“ v Ljubljani.
V oddelku za šrapnele.
Izdelovanje puškinih kopit.
so obdavčeni neznatno — ker lahko strahujejo pobiralce; zato pa tišče davčna bremena tem neizprosneje na siromaka; bogataš plačuje kakor bajtar, bajtar kakor lastnik palače. Revež se ne more braniti, niti ako mu namerijo krivične davke; bogataš pa. ki ne stiska napitnine, lahko goljufa upravo leta in leta.
Desetine jemljo raji do 30 odstotkov; a to še ni dovolj. Njeno življenje je oslajeno tudi z raznimi taksami in robotami za javna dela. In kako grade n. pr. ceste na Turškem? Vzemimo, da treba zgraditi cesto iz A v B. Denar za cesto se je izgubil že zdavnaj; romal je skozi premnogo rok. Vseeno pošlje načelnik robot-nike iz A v B in narobe; delajte cesto? S čim, ne smejo vprašati; to je pritožba, a pritožba je — punt! Orožništvo in vojaštvo preplavi nezadovoljne vasi; srečna raja, kjer jo samo pretepo in oropajo; običajno frfoče na strehah rdeči petelin, in po drevju se zibljejo obešenci —• v svarilen zgled. Najboljše se je odkupiti robote; odkupnino si razdele uradniki, in drugo leto se začne komedija iznova. Tako grade nekatere ceste že po 50 let; ni čudež, ako danes bežeče turške armade plavajo po blatu ...
V vojski cvete podkupljivost enako bujno. Premožni se odkupi službe, revež mora nositi puško; in ko dosluži zakonito dobo, ga še ne puste domov; nadomeščati mora bogatega. Nesrečneža pošljejo v Macedonijo ali Albanijo in ga puste brez plače, brez obleke, brez čevljev in brez kruha. Načelniki pa plene lastne blagajne, skladišča in arzenale, prodajajo moko, uniforme in orožje. Kaj preostaja lačnemu in raztrganemu vojaku drugega kakor ropanje?
Kakor »slučajno« izbruhne pogosto-ma požar v trgovini kakega premožnejšega kristjana. In s čudovito točnostjo pošlje turški načelnik vojake »gasit«, da ______________________ropajo pod krinko pomoči in obrambe.
Trgovci, peki!
dobe, marveč značilna za turško upravo v vseh stoletjih njenega obstoja.
Od tega očitka ni mogoče izvzeti nobene oblasti; niti sodnije. Turčija je eldorado krivih prič. Cela bujna obrt se je razvila tam iz krivega pričevanja; »obrtniki« stanujejo v neposredni bližini sodnij, in njih nagrade določajo podrobni tarifi, od bešlika (K 1.10) do petfuntovske-ga bankovca (105 K). Nenemški potopisci trde celo, da deli kriva priča svoj zaslužek običajno s sodnikom samim. Kakšen kruh se reže bedni raji pri takih sodiščih, pač ni treba povdarjati.
Izdelovanje velikih
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne droz IV. SUBAN, Trst-Vrdela, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni trvrdki, ki ------------------vam postreže po konkurenčnih cenah. — —---------------------
Koleda.
Bolgarski božič leta 1912.
Spisal Sp. Konstantinov. — Poslovenil prof. A. Bezenšek.
Sofija, 25. decembra.
Slišite li? —
Tara v okopih pred čataldskimi trd-navami se pozdravlja danes dvesto tisoč hrabrih bolgarskih vojakov, veselih obrazov in srečnih, s starim krščanskim pozdravom: »H r i s t o s se rodi!« (Kristus se je rodil!)
Okopi se razprostirajo od Črnega do Belega (Egejskega) morja.
Tam ob čudno lepih bregovih Vardarja, Stimme in Meste se pozdravljajo danes včerajšnji tripni — sužnji iz src, bijočih mogočno za svobodo naroda, vsi navdušeni z zvišenim pozdravom: »Hri-stos se rodi!«
Tam ob bregovih Belega morja, kjer se zrcali bolgarska trobojnica v morskih valovih, kjer narod že diha isvobodlno življenje, se pozdravljajo vsi: »H r i s t o s se rodi !« ali »Čestito roždestvo tir isto vo!«' (Blaženo rojstvo Kristusovo!)
nosijo še zdaj bodala na puškah — slišite li, kako radostno trepečejo srca in kako sladko doni: »Hristos se rodi!« In odgovor: »Vo istini se rodi!« (V resnici se je rodil!) Blaženo rojstvo Kristusovo!
Vsi ti vojaki so daleč od svojih domačih, od svojih milih — nocoj na sveti božični večer ...
Oni so gazili trupla sovražnikov, prelivali svoj kri ter morejo sedaj s pravim ponosom vzklikniti: »Mi smo letos darovali Bolgariji svetlo koledo. Mi smo dosegli, da je umolknila pesem suženjstva, mi smo povzdignili bolgarsko zastavo kraj bregov Mramornega in Belega morja!«
To so sinovi majke Bolgarije, ki so se zagnali kakor vihra proti sovražnim kroglam in šrapnelom, hiteli kakor levi od zmage do zmage, ter uresničili — z jedi n j e n j e Bolgarije.
Njim gre zasluga za današnjo srečno in svetlo koledo, ki jo more ves bolgarski narod, zjedinjen in svoboden praznovati v vsej sreči z vzklikom:
»Blaženo rojstvo Kristusovo!«
.. .Tam, v neki balkanski vasi sedi starček pred ognjiščem, na katerem tli
Abadie kotiček.
Nove doline, čudno lepe planine, bistri potoki, visoki vrhovi, sinja jezera — to vse je Bolgarija, nova in stara.
Blaženo rojstvo Kristusovo! Od prsi do prsi se prenaša radostno utripanje srca in burna navdušenost.
Vse to se zbira v en potok deroče radosti.
Do grobov umrlih junakov sega narodni ponos in krasi bratske gomile.
Rojen je iz gomilj, [kjer ispe junaki večno spanje.
»Hristos se rodi!«
To je prvi božič, prva koleda nove Bolgarije.
Prvo rojstvo svobode, odkupljene s krvjo.
Slišite li? —
Zvonovi zvonijo.
Njihov glas se razlega po celi Bolgariji — povsod, kjer bijo bolgarska srca.
Sužnjev ni več. Verige so pretrgane. Vešala so porušena. Vrata ječ so sneta.
Bolgarski vojaki pozdravljajo iz daljave svoje rodbine, domače in prijatelje:
»Hristos se rodi!«
Blaženo rojstvo Kristusovo!
Vojaki so tudi osamljeni na sveti večer, kakor njihovi pri domačem ognjišču. Kakor tukaj, tako tam tli »budnik«, tli vso sveto noč. iskre lete od njega — iskre vere, upanja in ljubezni.
Kaj je bilo še včeraj, kaj je danes!
Ali je mislil Bolgar pred letom dni, ko so Turki izpremenili mesto Štip v mesnico, kjer je uprizoril Turčin človeško klanje, ko je devica — sužnica s krvavimi solzami objokovala svojo nesrečo, ko je gledal oče z lastnimi očmi, kako oskruni a Turčin njegov dom, — ko so vešala »krasila« vasi in mesta, — ali je mislil tedaj Bolgar, da bo praznoval čez leto dni sveti večer kot svoboden človek, da bo skakal od veselja pri svojem skromnem ognjišču, poslušaje božične zvonove, ne da bi se plašil groze turškega tirana?
No... zgodilo se je po božji volji!
Slišite li?
I am v taborih, kjer so doživeli vojaki mnogo težkih časov, kjer so pretrpeli grozne dogodke z.veliko eneržijo, kjer
božični panj. imenovan »budnik« (badnjak); poleg njega kleči na tleh mlada žena, obdana s kopico otročičev. Samotni pričakujejo vsi pozne nočne ure, ko zazvoni iz cerkve, da se je Krist rodil. Tam je tuga. in je radost: »Hristos se rodi!«
»Al pride naš domov?« Tako vpraša mlada žena starčka, ki tudi željno pričakuje svojega sina.
»Prej zavzemo še C a r i g r a d«, razlaga starček svojim vnukom in njihovi materi...
Letos praznuje Bolgarija dan rojstva Kristusovega, obenem z vstajenj cm nove Bolgarije.
Prekrasen praznik!
Tam daleč, kjer se morski valovi lomijo ob skalah, tam daleč — je vse bolgarsko.
Kot najidealnejši način varčevanja in ! najprikladneje preskrbljenje za starost in družino priporočamo življensko zavarovanje. Tozadevno nudi posebno banka „Slavija“ s svojimi prikladnimi razkazili in vsem zahtevam odgovarjajočimi pogoji največje ugodnosti. Priporočati življensko zavarovanje je ravno v današnjih napetih časih največjega pomena, kajti banka „Slavija“ izplača ves zavarovani kapital, ne da bi bilo treba plačevati kako doklado ali višjo zavarovalnino tudi onim, ki padejo v vojski ali umro vsled ran, zadob-Ijenih v vojski. Ker se sprejemajo vojna zavarovanja le tako dolgo, dokler ni priglašena mobilizacija, priporočamo, da se vsak interesent pravočasno obrne glede pojasnil na generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Pozor! Pozor!
,Kavarna CENTRAL6
Ljubljana.
Vsak
dan
KONCERT
! ! Vso noč odprta. !!
Vsak mesec drugi umetniki. Vstop prost. Točna postrežba z naj finejšimi pijačami.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholie, kavarnar.
Zastonj se ježite nad trgovci in blagom, ter govorite draginja je, da si človek ne more nič več kupiti. To govorjenje ne pomaga nič, če bodete še naprej kupovali slabo blago in pri trgovcih, ki Vam drago računajo. Prihranite si le tedaj kaj, ako bodete kupovali vedno v trgovini z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom I. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. V tej trgovini kupite vsako blago od 20 do 30 odstotkov cenejše kakor drugod.
Književnost.
O najvažnejših političnih in socialnih strankah in strujah ali kratek uvod v praktično politiko. Vi.—X. zvezek Ljudske knjižnice, ki jo izdaja V. Špindler v Celju Cena s poštnino vred 2 70. Spisal je to zanimivo razpravo bivši urodnik „Domovine“, L. Furlani, in ki živi sedaj na Angleškem. Knjiga je zelo zanimiva in poučna za vsakogar, ki se zanima za politiko. Priporočamo!
Ljubljanski Zvon, mesečnik za književnost in prosveto, je rastopil svoje XXX11. leto. Sotrudniki so mu najboljši slovenski pisatelji in želeti je, da bi si ga naročila vsaka izobražena slov rodbina. Naročnina na leto 9'20 K, četrt leta 2 30 K.
Novi Zvuci. Tretja knjiga pesmi: „Pozivi“ hr-vatskega pesnika in novelista Franjina Magjera, čegar sliko smo priobčili v lanski 49. številki našega lista, je izšla že v tretji izdaji pod naslovom „Novi Zvuci“. Lepe pesmi so Magjerove in vsakdo jih čita z veseljem. F. Ž. Miler piše med drugim: „. . . moram šta više očitno priznati, da je meni starovjeren — malo ne rekoh: Staren — zapjevala duša slušajući te „nove zvuke“. — Magjerove pesmi lahko razume tudi Slovenec in priporočamo jih vsem, ki hočejo čitati lepe lahko razumljive hrvatske pesmi.	—g—
Slovenska Matica je. izdala šest knjig: 1. Letopis za L 1912.; 2. Zabavna knjižnica XXIV. zvezek: Zločinci. Mladež. Mojster Roba. Mladih zanikernežev lastni životopisi. 3. Zbornik: Abbe Martin Kuralt. Slomšekov učitelj Ivan Anton Zupančič. 4. A. M. Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma. 5. Radivoj Peterlin-Petruška: Po cesti in stepi in 6. dr. Fr. Detela: Tujski promet.
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, tigovce itd
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
Popolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu.
Vsebuje prawo pSastinske mleko.
Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji.
^^ložtiikom
knjig, časopisov, cenikov, letakov, koledarjev itd. oddaja
e e • e
• • • e
po znižani ceni
upravništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
1. ZÄMLJEN
UiOBlIAL.EUr
razvoj in lepo uspevanje dojenčkov
je odvisno od zadostne hranitve pri materinih prsih. Zadostno neutrudljivo dojenje omogočuje „GALEGOL“. Vpliva ugodno na množino in na kakovost mleka. Množina mleka narase za 33 do 50°/o. Doienčki postajajo redovito težji in se izvrstno razvijajo. — Ima prijeten okus, je raztopljiv v vseh tekočinah in zadostuje ena pušica za 20 dni.
■— Cena 3 K. ■
Glavna zaloga je v lekarni B. Fragner, Praga III., vogal Nerudove ulice. Zaloge v lekarnah. Kjer se ne do« biva, se pošilja po pošti proti vposlanim K 370 ena pušica, K 6‘72 dve pušici, K 9 72 tri pušice, K 12— štiri pušice franko.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje 1. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2-50 naprej. Ceniki brezplačno —
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen).
Brezplačen	Tovarna v
pouk v ve-	I Linču usta-
zenju.	J/ '\v J) novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.
iiiliiiiil:illliiiilliiiliiil!lllliliiliiiiiii!:iliili!iiiil:liili!llii!!!!!!l!llll!!llll!g
I Obvarujte se peg! 1 J Vaše obličje
jii bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. jji EH Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, EE: EH sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- EE: Hj dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- EEE |ee dicca balsamin“. Steklenica K 2’50. Rationell EEj III bals. milo K L20. Učinek je opaziti že po EEj EEE	enkratni rabi.
IH = Neprijetne dlačice = Hj
III z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EEE EEE lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EEE E:E ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-5u ee!
Bujno polnost-krasno I = oprsje = I
EH doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, he EH Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- |EE EH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- |EE EEE polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EEE EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- he EEE klenice univerzalnega sredstva Et - Admille il| HE z navodilom 5 K. K temu posebni kremni EEE HE	izvleček „Vladicco“. K 2-—.	|||
|e| Nikako izpadanje las, nikake luskine! |||
lij	Poarine lasna mast	|
EEE oživlja in krepi lasne korenine tako, da se EEE IH lasje' in brki krepijo in dobivajo krasno rast. |j| EEE Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. EEE |e| P.cdaja in razpošilja edino ord. kosmetični =H IH	laboratorij	EEE
jjj W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. jjj
|!|	Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
:EE (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba EEE EEE in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov EEE Hj	se jamči.	h|
SillililliililllilillliiiliiliillililiiiliHiiliiiiiililliiiiiilliiiilliiiiiiiliiiiiiiiiiiS
ee POZOR! Kdor hoče imeti POZOR! =
::	E
j lepo električno razsvetljavo g
|j naj se oglasi pri trgovskem zastopniku ||
H Francu Železniku,
Ü v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6, L nadstr. ||
5 Največja in najcenejša zaloga električnih ::
1 „Ergo Wolfram“ žarnic. Ij
P—.........-==-----^
] Sukneno blago =
za moške obleke se kupi najbolje pri
R. Miklauc
v Ljubljani.
Velika izbira. Zanesljive cene. Na zahtevo se tudi izdelovanje oblek preskrbi.
S. Benisch
Najboljši češki nakupni vir. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K ; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 28> K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6'4o K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega :0 K; najfinejši prsni pub 12 K.
Zgotovljene postelje iÄ’ÄÄ
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, >20 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K ; puh 24 K ; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm Široka 13, 14 70, 1780, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, llb cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko.
JABOLKA
proda vsako množino od 20 kg naprej po 12—26 vin. kilogram
ANDREJ OSET
posest, v Tolstem vrhu, p. Guštanj, Kor.
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
Lilijana, St. Pelra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno ::	leto.	::
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestri-jonov itd.
Mehanič. delavnica.
rruuaja ua obroke. — Ceniki franko.
Pri Batjel-u, Gorica,
Stolna ulica št. 2—1,