—I Seminar za sekretarje ZKS
V	ponedeljek se je začel na Dobrni seminar za sekretarje občinskih komitejev ZKS celjskega, brežiškega in trboveljskega območja. Seminarski ga je sklical centralni komite ZKS, bo trajal do konca tega meseca.
Na seminarju bodo sekretarjem predavali najuglednejši družbeni in politični delavci iz Slovenije. Sekretarje je CK S zbral na seminar zaradi tega, da se poglobljeno pripravijo za delo pri uresničevanju kongresnih dokumentov. Zato je ogram seminarja tako sestavljen, da ne obravnavajo zgolj teoretična vprašanja, pač pa se bodo sekretarji komitejev nanili tudi s praktičnim reševanjem bodočih nalog zveze unistov.
S tem v zvezi bodo sekretarji občinskih komitejev ZK iskali več temeljnih organizacij združenega dela, KS in te ter se pogovarjali s komunisti in drugimi.
V	sredo so bili sekretarji v Velenju in se pogovarjali z j m političnim aktivom o družbenem planiranju. O tej mi je pred tem na Dobrni govoril Miran Potrč. V Velenju
so se konkretno seznanili kako poteka družbeno planira-ije v občinski skupnosti. Velenjčani so spregovorili tudi o žavah, ki zavirajo planiranje.
Danes, v petek popoldne bodo sekretarji na seminarju tivno obravnavali delovno organizacijo TGO Gorenje, čer pa se bodo v velenjski tovarni sestali s člani tovarni-konference ŽK, sekretarji osnovnih organizacij, predstav-samoupravnih organov in vodstvom OZD. Režime o tej mi, ki jo bodo najprej teoretično predelali na seminarju, lično pa na pogovoru v tovarni Gorenje, bodo semina-Šsti podali, na večernem sestanku. Podobno so predelali tudi tijstvo, politiko gospodarske stabilizacije, trgovino, kra-vne in samoupravne skupnosti ter še nekatera druga ročja.
Poleg tega pa bodo sekretarji občinskih komitejev ZKS iz skega, trboveljskega in brežiškega področja govorili še o lejni, akcijski in organizacijski krepitvi ZK, o metodah poli-nega delovanja, sporazumevanju o dohodku in osebnih lohodkih, o nalogah na področju kulture in šolstva, samo-ravnem organiziranju delavcev v TOZD in povezovanju 'OZD, o idejnopolitičnih izhodiščih socialne politike, o upravnem konstituiranju stanovanjskega gospodarstva o uresničevanju sklepov o pospešeni stanovanjski izgradnji delavce ter še o nekaterih drugih najaktualnejših temah iz lovanja zveze komunistov.
Tudi pionirji velenjske občine so se vključili v akcijo za pomoč prebivalcem Kozjanskega, ki jih jc prizadel junijski potres. V pionirskih odredih so zbrali tri milijone starih dinarjev, kot prispevek za gradnjo nove šole. Prejšnji petek pa so pripeljali pred novo zibiško šolo poln tovornjak oblačil in igrač, ki so jih zbrali sami ter volnene izdelke, ki so jih spletle pridne roke članic Društva prijateljev mladine. V imenu pionirjev iz Šaleške doline je zibiške šolarje pozdravila pionirka Jana Božič z osnovne šole Biba Roeck Šoštanj.
KONFERENCA ŠESTIH MEST
edskega mesta Norikoepinga, kjer je bila te dni letna konferenca vropskih rnest: Esslingena (ZR Nemčija), Schiedama (Nizozemska), i (Francija), Vidma (Italija). Norrkoepinga (Švedska) in Velenja, seje ujan Marimšek, dipl. prav., podpredsednik izvršnega sveta SO Velenje, itopal naše mesto.
eženci komference so razčlenili medsebojne stike v letu in vskladili »mladinsko; izmenjave v prihodnjem letu. Velenjčani hodo potovali v cijo in Nemčijjo ter tudi sprejeli mladince iz teh držav. m drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja v letu 1975 velja [liti še razstavo otroških risb v Schiedamu, festival zabavnih ansamblov v enu in razstavo partnerskih mest v Velenju.
»nizator je priredil tudi nadvse zanimiv ogled švedskih šol, vrtcev.
Cijskih objektov, domov za invalide in onemogle ter razne domove za vetje prostega časa, da so se udeleženci lahko prepričali o visokem " irdu na Šved skem.
OB DNEVU MRTVIH
JUTRI V VELENJU JAVNA RADIJSKA ODDAJA
Spoznavajmo svet in domovino
V domu kulture v Velenju bo jutri, 26. oktobra ob 20. uri javna radijska oddaja spoznavajmo svet in domovino. Na vprašanja s področja političnih dogodkov, kulture in športa bosta odgovarjali petčlanski ekipi ZSMS Koper in Velenje.
Velenjsko ekipo bodo sestavljali Jože Hudales, Janko Lukner, Eta Gaberšek,-Jože Krebl in mladinka iz Zibike Darinka Drame. Velenjsko-zibiška ekipa pričakuje, da jo bodo prišli ljubitelji teh oddaj bodrit v čimvečjem številu.
25. oktobra 1974 leto X št. 41 (249)	cena 2 din
Glavni in odgovani urednik Ljuban Naraks
komemoracije v velenjski občini
ievu mrtvih, 1. novembru bo združenje borcev NOV orga-lo številne žalne komemoracije pred spominskimi obeležji v ijski občini. V sredo, 30. oktobra bo ob 16. uri žalna sveča-pri spomeniku talcev na Partizanski cesti v Starem Velenju, bodo program pripravili učenci z osnovne šole Gustav Šilih in di iz Starega Velenja.
Ob 16.45 istega dne bo sve-ost na pokopališču v Šmart-L Program bodo pripravili nci z osnovne šole Miha Pin-Toledo, sodelovali pa bodo mladi s Konovega. Ob pa bo komemoracija pri tem spomeniku NOV na m trgu v Velenju, kjer program pripravili učenci ivne šole Antona Aškerca z mladimi z rudarskega :ga centra.
aslednji d;an, v četrtek, oktobra ob 16.00 bo naj-
prej žalna svečanost na pokopališču Podkraj ob grobu 143 neznanih padlih borcev IV. divizije. Program bodo izvedli velenjski gimnazijci ter mladi iz Kavč. Ob tej priliki predstavniki ZZB NOV Velenje sporočajo, da letos niso mogli postaviti spomenika padlim borcem štirinajste" v Podkraju, bodo pa to zagotovo storili pozimi.
Ob 16.45 bo komemoracija pred spominsko ploščo v Pesjem. Program bodo pripravili šolarji in mladina iz Pesja.
Učenci podružnične šole iz Škal pa bodo popoldne skupaj z mladino Škal pripravili ob 17.30 priložnostni program pred spominsko ploščo na osnovni šoli v tem kraju.
Pri vseh teh žalnih svečanostih bodo sodelovali tudi velenjski godbeniki in moški pevski zbor Kajuh.
V Šoštanju bo komemoracija v četrtek, 31. oktobra ob 16. uri pri centralnem spomeniku na Trgu svobode. V programu bodo sodelovali učenci z osnovne šole Biba Roeck, upokojenski pevski zbor in godba na pi- v hala Zarja. Komemoracije ob dnevu mrtvih bodq tudi v Šmartnem ob Paki.
KONSTITUIRANJE SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENIH PODJETIJ ELEKTRO KOVINSKE INDUSTRIJE
Prva seja delavskega sveta
LJUBLJANA, 17. OKTOBRA - V Ljubljani se je sešel na prvo sejo delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Združenih podjetij elektro kovinske industrije. Zraven delegatov iz Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje in Združenega podjetja Iskra Kranj so se prvega zasedanja delavskega sveta udeležili tudi številni gostje, med drugimi dr. Marijan Brecelj, predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije in diplomirani inženir Andrej Marine, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Delavski svet SOZD Združenih podjetij elektrokovinske industrije je za svojega predsednika izvolil Vladimirja Logarja, predsednika skupščine Združenega podjetja Iskra Kranj, za namestnika predsednika pa Janeza Miklavčiča iz Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje. Vršileč dolžnosti predsednika poslovodnega odbora je postal Ivan
Atelšek, glavni direktor Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje, njegov namestnik pa Jože Hujs, glavni direktiv Združenega podjetja Iskra Kranj. V poslovodnem odboru so predstavniki Združenih industrijskih podjetij Gorenje še Avgust Jeriha, diplomirani inženir Gregor Švajger in Jože Herlah iz Velenja, Aleksander Uzelac iz Subotice in diplomirani inženir Hrabroslav Sterdin z Mu-te.
Predsednik odbora za gospodarsko načrtovanje je postal diplomirani inženir Ljubo Kovačič iz Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje, predsednik odbora za trženje Mile Gregorič iz Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje, namestnik predsednika odbora za programiranje razvoja pa je Janez Miklavčič iz Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje.
mm
r
ZA VSE, KI SE RADI OBLAČIJO PO MODI IN TUIDI ZA TISTE, KI JIM JE LJUBŠI KLASilČEN STIL,
je pripravila
VELEBLAGOVNICA
Opnama
t—J V VELENJU
LEPO IZBIRO PLAŠČEV, OBLEK. KOSTIMOV IN DRUGIH OBLAČIL ZA DEŽEVNE JESENSKE DNI, ZA HLADNEJŠE VREME PA TUDI ZA SONČNE OKTOBRSKE POPOLDNEVE
PRED KONSTITUIRANJEM SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
Decembra volitve
Sindikalne organizacije in konference socialistične zveze so že začele z volilnimi opravili za volitve delegacij in delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Predkandidacijski in kandidacijski postopki so potrebni zavoljo volitev, ki bodo 5. in 8. decembra letos. Takrat bomo volili svoje delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Te volitve pa zahtevajo enako kot spomladanske pripravljalni postopek, ki se je že začel.
Najprej je potrebno oživiti volilne komisije in koordinacijske odbore za volitve. Do 26. oktobra bodo na sestankih koordinacijskih odborov za volitve v TOZD in krajevnih skupnostih pregledali evidentirane možne kandidate, evidentirali nove možne kandidate in se dogovorili o poteku volilnih priprav. Iz predalov bo za te akcije potrebno znova potegniti že znane dokumente - volilni pravilnik SZDL (sprejet februarja letos), zakon o volitvah delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti (za potek kandidacijskega postopka).in kadrovska načela ter merila, ki so bila sprejeta za letošnje spomladanske skupščinske volitve. Zatem pa bodo seje občinskih konferenc SZDL ali razširjene seje izvršnih odborov na katerih bodo obravnavali volilne priprave, izhodišča za samoupravne akte samoupravnih interesnih skupnosti in kadrovska merila za vodilne funkcije. Takoj po sprejemu zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine SIS - tega bo sprejela v začetku novembra skupščina SRŠ - bodo delavski sveti oziroma sveti krajevnih skupnosti razpisali volitve.
Kandidacijski postopki pa bodo trajali od začetka novembra do 25. novembra. Sem spadajo sestanki volilnih komisij, ki bodo vodile izvedbo volitev v TOZD oziroma krajevni skupnosti, sestanki kandidacijskih konferenc v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter povsem tehnična opravila kot so volilni imeniki, volišča in volilni odbori.
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela bodo odšli na volišča 5. decembra, občani v krajevnih skupnostih pa 8. decembra. Od 27. do 28. decembra morajo biti že prve seje skupščine zveze samoupravnih interesnih skupnosti, pred tem od 20. do 22. decembra pa konstituirane (izvoljeni organi in funkcionarji) skupščine SIS. Zato bomo morali delovati hitro in ustrezno zahtevam, da bodo v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih delegati, ki nas bodo zastopali tako kot so naše in zahteve širše skupnosti.
Lj. Naraks
Komentar tedna
Neštetokrat smo že povedali, da je v ospredju vseh naših prizadevanj rinjenje gospodarskega voza iz šlamastike. O tem pričajo tudi stališča Zveze komunistov, ki so označila boj za ekonomsko stabilizacijo gospodarstva kot nosilno nalogo sedanjega, pa tudi še prihodnjega družbenega trenutka. Za razliko od zlonamernosti tistih, ki trdijo, da je gospodarstvo v precepu zaradi zamotanosti novih samoupravnih odnosov, ki jih opredeljuje ustava, trdimo, da je res prav obratno.
Tako ugotavljamo, da je minilo več kot pol leta od zakonskega roka, ki je obvezoval vse delovne ljudi v delovnih organizacijah, da združijo svoje delo in sredstva v skladu z ustavnimi dopolnili, oziroma novo ustavo ter konstituirajo TOZD oziroma druge oblike organizacij združenega dela. Ugotavljamo pa, da nismo še povsod zadovoljili zakonu - torej tudi novi ustavi.
Srečujemo se z nosilci akcije, ki želi ohraniti stare odnose odločanja v imenu ljudi. Imamo primere-organizacij združenega dela, ki
________X 1.„* 1 nnn ^nlminih lin/4i i cr» nrnoni/iranp pplnuitn
zaposlujejo več kot 1000 delovnih ljudi, a so organizirane celovito. Skozi takšno celovitost pa zelo težko - ali sploh ne - „curljajo" pobude delovnih ljudi. Zato je nujno, ko že kritično pretresamo
gospodarski položaj Slovenije in Jugoslavije, da naš pogled usmerimo tudi v trenutno situacijo uveljavljanja ustave in oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela. Kar je pozitivnega bo ostalo - pod kritično lupo moramo vzeti pomanjkljivosti in napake. Povsod tam, kjer so družbenopolitične sile omogočile delovnim ljudem, da so se vsebinsko poglobili v nove ustavne opredelitve, so samoupravno institu-
PRVI POGOJ
iranje izvedli temeljito in premišljeno. V takih organizacijah združenega dela - v Sloveniji jih ni malo - so delovni ljudje tudi lažje izločili vse tiste družbeno negativne skupine in posameznike, ki so se iz političnih ali iz povsem osebnih razlogov izmaknili družbeni aktivnosti, čeprav bi, največkrat, glede na svoj delovni položaj, morali bistveno sodelovati in prispevati k spremembi samoupravnih odnosov.
Danes tudi že lahko ugotovimo, da je bilo nemalokje osnovno vodilo in izhodišče pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela ekonomsko materialna baza, nemoteno samostojno nastopanje na trgu, šele v drugem planu so bile spremembe samoupravnih odnosov v posamezni temeljni organizaciji združenega dela in med njimi.
Naj še enkrat poudarimo, da v negativnih primerih formalnega uresničevanja ustavnih določil ne gre samo za nerazumevanje ustavnih opredelitev. Razumljivo je, da v številčno močnih organizacijah združenega dela ni objektivno možno uveljaviti samoupravnih odnosov do take mere, da bi lahko delavci neposredno vplivali na vse tiste odločitve, ki se dotikajo njihovih osnovnih in ustavnih pravic. Prav zato lahko tudi ugotovimo, da se nekatere vodilne strukture v organizacijah združenega dela izgovarjajo zaradi slabega gospodarskega položaja na „oblast delavskega razreda", odgovornost za napake pa valijo na anonimne delovne ljudi. To pa je mogoče samo zato, ker samoupravni odnosi ponekod še niso zaživeli v Vsej svoji polnokrvnosti. Uveljavljati sklepe ZK o~ racionalizaciji, štednji itd., - skratka o boljšem gospodarjenju - ne bo mogoče brez vseh delovnih ljudi. Prvi pogoj za to pa je ustrezna ustavna organiziranost delovnih ljudi.
MILAN MEDEN
ZAPNjE DNI PO SVETU...
i
• PREŠTEVANJE
Avstrijski kancler dr. Kreisky je izjavil, da bodo število slovenske manjšine v Avstriji ugotovili z rednim popisom prebivalstva (po zakonu naj bi bilo štetje leta 1981) in ne z nedavno tega napovedanim popisom „po-sebne vrste" predvidenim samo za Koroško. Dodal je, da ni izključeno, da bi splo-šri popis prebivalstva utegnili opraviti tudi preje, kot je z zakonom predvideno, ker za to že obstojajo zahteve posameznih avstrijskih pokrajin.
Izjava kanclerja je nov in vsekakor pozitiven preobrat glede na nedavni sporazum treh strank (sprejet 17. septembra na Dunaju). Predstavniki treh parlamentarnih strank Avstrije in Koroške so se tedaj dogovorili, da bodo izvedli na Koroškem popis prebivalstva ,.posebne vrste", s čimer bi ustvarili ..odločilen temelj" za izvajanje zakona o dvojezičnih krajevnih napisih in reševanje manjšinskega vprašanja sploh.
Nova izjava kanclerja Kreiskega praktično anulira pristanek vladajoče socialistične stranke Avstrije za ugotavljanje manjšine, kot pogoja za reševanje manjšinskega problema. To so namreč odločno zahtevali opozicijska narodna in svobodnjaška stranka.
Na nov položaj je očitno vplivalo odločno zavračanje, pa tudi protesti koroških Slovencev glede štetja manjšine in da se to štetje vzame kot temelj za izpolnitev državne pogodbe, hkrati je dala Jugoslavija jasno vedeti, kako bi obravnavala takšno potezo Avstrije. V Avstriji je bilo slišati tudi glasove, da se ni treba bati „groženj po internacionalizaciji manjšinskega vprašanja". Govora je bilo celo o tem, katera država od obeh bi imela na mednarodnem prizorišču več „možnosti", da se ji verjame. Kljub vsemu, vprašanje popisa je zdaj „zamrznjeno" iz bojazni do internacionalizacije manjšinskega problema.
Toda kaj bo v prihodnje? Ali naj se čaka na pomiritev protestov in se to ugotavljanje manjšine pozabi •ter nato stori karkoli v tem smislu, ali pa vse to glede „štetja" predstavlja sestavni del splošnega predvolilnega boja v Avstriji za splošne parlamentarne volitve leta 1975. Opozicija prav gotovo, vsaj do volitev, ne bo odstopila od svojih zahtev, da se ugotavljanje manjšine izvede, čeprav morda ne pred volitvami.
• TOKRAT DRUGAČE
Na pobudo centralnih komitejev KP Italije in polj-
ske združene delavske partije je bil pred dnevi v Varšavi ♦ posvetovalni sestanek predstavnikov evropskih KP. Sestanka so se udeležile delegacije 28 evropskih komunističnih in delavskih partij, ki so v izmenjavi mnenj razgrnile svoja stališča o smotrnosti sklicanja konference evropskih komunističnih partij. Tega sestanka se je udeležila tudi delegacija ZK Jugoslavije.
Podoba sveta se danes močno razlikuje od tiste, sredi katere je delovalo delavsko in komunistično gibanje v minulih desetletjih. Ta strnjena ugotovitev iz govora šefa delegacije ZKJ Aleksandra Grličkova na sestanku v Varšavi se je na svojevrsten način izražala tudi v delu tega posvetovalnega sestanka, v njegovi vsebini in proceduri, ter v opazni stopnji izkazane medsebojne tolerance.
Za srečanje, na katerem je bila zelo aktivna tudi naša delegacija, je bilo upravičeno poudarjeno, da ga ni moč ocenjevati skozi prizmo prejšnjih posvetovanj. To isto bo najbrž značilno tudi za konferenco, ki bo, tako je bilo dogovorjeno, zasedala prihodnje leto.
Poudariti to, lahko bi rekli „posebnost" najnovejših medpartijskih dogovarjanj ni tako nepomembna nadrobnost; ta namreč kaže
na odnose in ponašanja v komunističnem gibanju, ki morajo, da bi bila smotrna in obrnjena v prihodnost, temeljiti na polni enakopravnosti vseh ter biti razbreme-1 njena vodstva enega centra ali pa institucionaliziranih in obvezujočih sestankov.
Trodnevni sestanek ,y Varšavi je s svojo široko izmenjavo mnenj in potrpežljivo izdelavo dokumentov prvi takšen uradni in delovni' sestanek za pripravo konference evropskih komunističnih partij. Do takrat naj bi se podobni sestanki nadaljevali, da bi se demokratično, vsestransko in ob spoštovanju gledišč vseh udeležencev razpravljajo o varnosti, sodelovanju in družbenem napredku kontinenta, o poteh ki bi vodile k utrjevanju miru v tem delu sveta in o drugih temah evropskega življenja, v katerem se pozitivni elementi prepletajo s težavami in negotovostmi."
Tudi v Varšavi se je, ne
glede na takšne ali drugačne razlike, v pogledih posameznih partij pokazalo, da beseda o Evropi neizbežno potegne za seboj tudi misel o položaju v svetu sploh. Namreč, v Evropi pa tudi drugje, spet ob neizogibnih razlikah in intenzivnosti na politične in gospodarske odnose vse bolj vplivajo sile, ki želijo hitro preobrazbo; delavski razred se vse močneje uveljavlja kot nosilec družbenega napredka, socializem je postal proces v svetovnih razsežnostih.
i

i ■
8
DOHODKI - Cez nekaj dni bo svet zveze sindikatov Jugoslavije objavil za vso Jugoslavijo enotna načela delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ta načela so zajeta v že pripravljenem akcijskem programu. Sindikati predlagajo, naj bodo najvišji zaslužki omejeni samo na tistih delovnih mestih, TOZD in delovnih skupnostih, ki se ne potrudijo dovolj, da bi določile otipljive in realne kriterije za ocenjevanje delovnega prispevka vsakega posameznika. Sindikat se bo tudi bojeval proti nazorom, da imajo pravico do najvišjega osebnega dohodka (ne pa minimalnega) tudi tisti, ki ne delajo, to je, ki ne izpolnjujejo delovnih nalog.
JUBILEJ - Kolektiv tovarne pohištva „Stol" v Kamniku je proslavil svojo 70-letnico dela. Centralni delavski svet je imel slovesno sejo, ki so se je udeležili sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik skupščine Slovenije Marjan Brecelj, predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič in član sveta federacije Franc Leskovšek. Na slavnostni seji je govoril Stane Dolanc, ki je med drugim poudaril, da se delovni ljudje po vsej Jugoslaviji vztrajno prizadevajo za hitro in dosledno izvajanje stališč in sklepov X. kongresa ZKJ.
PRAZNOVANJE - V Črnomlju je bilo praznovanje ob 30-letnici Društva novinarjev Slovenije. Ob tej priložnosti so odprli razstavo partizanskega tiska, odkrili spominsko ploščo na kraju, kjer je bila pred 30. leti prva skupščina društva novinarjev Slovenije, osrednje proslave ob 30-letnici Radia osvobodilna fronta pa so se med drugim udeležili tudi Sergej Kraigher, Marjan Brecelj, France Popit, Mitja Ribičič in drugi. Na izrednem občnem zboru Društva novinarjev Slovenije je govoril sekretar centralnega komiteja predsed-" stva ZKS Franc Šetinc, predsednik republiške konference Mitja Ribičič pa je predsedniku DNS Slavku Bezniku izročil red republike s srebrnim vencem, s katerim je DNS ob jubileju odlikoval predsednik republike.
RAST - Najnovejše raziskave so pokazale, da so slovenski fantje pri 18. letih kar za 2,1 centimetra višji od svojih vrstnikov izpred tridesetih let. Poprečna višina 18-letnega fanta je bila leta 1939 na primer 173,7 centimetra, leta 1969 pa 175,8 centimetra. Podobno so „pognala v višino" tudi slovenska dekleta: leta 1939 je bila poprečna višina 18-letnic 161,1 centimetra, leta 1969 pa že 163,1 centimetra. To so prvi rezultati iz obsežne raziskave o rasti in razvoju šolske mladine. To raziskavo je financirala raziskovalna skupnost -sklad Borisa Kidriča, v njej pa sodelujejo republiški zavod za zdravstveno varstvo, ekonomska fakulteta in antropološki inštitut. Raziskava bo predvidoma končana čez dve leti.
...IN DOMOVINI
BEOGRAD - HEROJ -Ob 30-letnici osvoboditve našega glavnega mesta je bil slavnostni splošni zbor Beograda, ki so se ga udeležili mnogi gostje, med njimi tudi predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko, Edvard Kardelj, Peter Stam-bolič, Kiro Gligorov, Stane Dolanc, Dragoslav Markovič, Džemal Bijedič in drugi. Pred začetkom slavnostnega zbora je predsednik skupščine Beograda Živorad Kova-čevič izročil predsedniku Titu zlato plaketo mesta Beograda. Po uvodnem govoru na slavnostnem zboru, ki ga je imel Živorad Kova-čevič, pa je predsednik republike Josip Broz Tito izročil predsedniku mestne skupščine Beograda red narodnega heroja - veliko priznanje s katerim je odlikovano naše glavno mesto.
znamenju dveh velikih oblfflrij 30. obletnice ustanovitve riških odredov pri IX. korpus NOVJ in 20. obletnice podjetj Splošne plovbe. Osrednja prini ditev tega praznovanja pa je bik množično zborovanje na Tartini jevem trgu v Piranu, kjer je govo ril Jože Smole, član predsedst« CK ZKJ. Ob letošnjem praznili občine Piran so položili tud temeljni kamen turističnega« selja Bernardin.
PRAZNIK - Ob prazniku piranske občine so bile številne prireditve, ki so letos potekale v
IZVOLITVE Delegati delavskega sveta združenih podjetij elektrokovinske industrije Ljubljana v katerem sta Iskra in Gorenje, so na prvi seji izvolili oig» ne upravljanja ter izvršilni ' poslovne organe te največje ganizacije združenega dela v Sfe veniji. Seje sta se udeležila tli predsednik slovenske skupščii Marjan Brecelj in predsednik it publiškega izvršnega sveta Al drej Marine. Za predsednika d« lavskega sveta je bil izvoljt predsednik skupščine združen ga podjetja Iskra Vladimir L gar, za v. d. predsednika poslu nega odbora generalni dire" združenega podjetja Gor Ivan Atelšek, za namest predsednika poslovnega odBcj pa generalni direktor Iskre Jol Hujs.
.....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................i......mi.........i..........................I
Aktualno
30 let slovenske časnikarske organizacije
Slovensko časnikarsko društvo se ni rodilo po naključju. Ustanovili so ga pred tridesetimi leti ljudje, ki so s kleno slovensko pisano besedo pozivali zasužnjeno ljudstvo k uporu. To ljudstvo so tudi sproti obveščali o borbah in zmagah naše partizanske vojske ter porazih okupatorja.
Partizanski časnikarji pa so hoteli biti organizirani in so se zaradi tega 5. maja 1944 zbrali v Semiču na prvi novinarski konferenci. Nanjo je prišlo več kot sto partizanskih novinarjev. Takrat so se domenili, da bodo čim prej ustanovili časnikarsko društvo, za predsednika iniciativnega odbora pa so izbrali danes že pokojnega pisatelja Franceta Bevka.
Sklep, ki so ga slovenski partizanski časnikarji sprejeli, so uresničili že 21. oktobra istega leta. Na osvobojenem ozemlju, v Črnomlju so se zbrali in ustanovili slovensko časnikarsko društvo. Prvi predsednik je bil pisatelj Ivan Potrč, ki je tedaj nosil po slovenskih gozdovih še časnikarsko beležnico.
V soboto, dva dni pred dejanskim datu-(mom tridesete obletnice, smo se slovenski no-' vinarji zbrali v Črnomlju in proslavili jubilej. Novinarji - delegati iz vseh slovenskih novinarskih aktivov smo na jubilejnem občnem zboru svoje organizacije znova potrdili izročilo slovenskih časnikarjev izpred tridesetih let. Veliko priznanje za ustvarjalno tridesetletno delo slovenskega novinarskega društva pa je dal tudi predsednik republike Tito, ki je društvo novinarjev Slovenije odlikoval z redom republike s srebrnim vencem. Tega je na sobotni proslavi izročil Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL.
Pred tridesetimi leti je na prvi novinarski konferenci Vida Tomšičeva med drugim povedal?: „Vsak
novinar mora biti nujno politik, s politično presojo položaja in nalog, s širokim razgledom po svetu in po domačih problemih, v trdni povezanosti z našo osvobodilno borbo kot borec in ne kot najet uradnik." To sporočilo, da je slovenski novinar družbenopolitični delavec, velja tudi danes v procesu po-družbljanja politike. Ko je na sobotnem jubilejnem občnem zboru ob 30-obletnici ustanovitve slovenskega časnikarskega društva v Črnomlju sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc govoril o liku socialističnega časnikarja je dejal: ,,V procesu podružbljanja politike se na ustrezen način podružblja tudi funkcija novinarja in publicista. To nikakor ne krni njegove samostojnosti, temveč jo, nasprotno, krepi, postavlja ji trdno oporo pred raznimi pritiski in poizkusi privatizacije in monopolizaci-je po skupinah in posameznikih. Samostojnost časnikarja ne izvira iz nekakšne abstraktne svobode, pojmovanje malomeščansko - anarhično ali kako drugače. Casnikaricva samostojnost je toliko večja, koli-
kor bolj korenini v žitju in bitju naše socialist samoupravne dmžbe: če je časnikar vključen v bit in napore za družbene odnose. Takšna samostojno ki dopušča tudi tveganje, pogum, iskanje, pa t zmote, jc neločljivo povezana z odgovornostjo. C je - odgovornost in svoboda - sta le dve strani b ga problema. Prava svoboda, pojmovana v marksi čnem smislu, je tista, ki temelji na znanju, dobil poznavanju problemov družbe, človeka in njego družbenih problemov in spoznavanju zakoniti družbenega razvoja. Ustvarjalna uporaba marksi je tisti zanesljivi kompas, ki pomaga človeku, dt di z odprtimi očmi in deluje z močnim miseln aparatom. Tak časnikar ne bo izgubil smeri, na t* zmedel vsak pok, znal bo razločevati bistveno^ nebistvenega, ne bo omahoval in v njem ne bo it mljenja glede smeri in uresničevanja politike zvt komunistov in socialistične zveze."	j
Lj. Nai
slovenskih gozdovih še časnikarsko beležnico.	renči Vida Tomšičeva med drugim povedal?: „Vsak gače. Casnikaricva samostojnost je toliko večja, koii-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll........................................................................................................................................................................................................................ ........................
_ --------——1
# NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTE DO LETA 1980 $ NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI DO LETA 1980 $ NAŠE KRAJEVNE SKUPNOST!
ZADNJI KILOMETER PREKRIT Z ASFALTOM
V Zavodnjah še ne bodo mirovali - Zdaj pripravljajo razvojni program do leta 1980 - V njem bodo podrobneje obdelali kmečki turizem
• GABERKE POSTAJAJO VEČJE NASELJE
„Pri vas raste asfalt na cestah kot gobe po dežju," mi je pred idavnim dejal prijatelj, ki ga je po dolgem času spet zanesla pot v denje. Moral sem mu priznati, da je kar precej resnice v njegovi Jitvi. Še pred nedavnim, ko sem vozil po serpentinah v Zavodnje kd Šoštanjem, sem se spraševal — le kdaj bo cesta Šoštanj—Zavod-e v celoti pokrita z asfaltom. Prejšnji mesec sem se spet odpravil v ivodnje. Ob tej priliki mojih ugibanj ni bilo treba več vleči na in. Cesta je bila tisto popoldne zaprta, ker so delavci cestnega idjetja iz Celja ravno prekrivali z asfaltom še preostali kilometer ikadama.
V ŠOŠTANJU
Ugrezajoča se cesta bo kraj oddaljila
„Naša glavna naloga je, da čimprej končamo gradnjo doma družbenih organizacij," so nam dejali predstavniki,krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Družmirje-Gaberke, ko smo se pogovarjali o planu njihove krajevne skupnosti do leta 1980.
Temeljni kamen za njihov
dom je položil 14. julija letos prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek Luka. Hkrati so prebivalci ta dan razglasili za svoj krajevni praznik. .,,Znano je," je začel govoriti predsednik krajevne skupnosti Rafko Blatnik, „da leži del naše krajevne skupnosti na lignitu, ki ga rudaiji že kopajo. Zato se Družmirje ugreza in mnoge hiše izginjajo pod zemljo. Takšna usoda je doletela tudi dom družbenih organizacij v Družmirju. Ko smo ga izgubili; smo postali še bolj prepričani, da ni mogoče razvijati ustrezne družbene dejavnosti brez primernih prostorov. Zavedali smo se, da moramo dobiti drugega. V okviru naše krajevne skupnosti je ponovno stekla akcija, ki je vzbudila zanimanje in razgibala vse občane naše krajevne skupnosti. Ker se južno območje krajevne skupnosti ruši, so Gaberke razglašene za gradbeno področje. To pomeni, da se bo število prebivalcev v naši krajevni skupnosti v naslednjih letih občutno povečalo. Zato smo sklenili, da v domu zgradimo tudi manjši trgovski lokal ter tako omogočimo krajanom nakup vsakodnevnih potrebščin v kraju samem."
Predstavniki krajevne skupnosti so se že v začetku gradnje obrnili na posamezna trgovska podjetja v občini pa tudi zunaj nje z željo, da bi prevzela oskrbo v kra-
ju in postala soinvestitor gradnje lokala. Vendar doslej v teh prizadevanjih niso uspeli. Kljub temu so prepričani, da bodo gradnjo izvedli po projektu. „Uspeli bomo zato, ker se je tudi tokrat pokazala velika pripravljenost ljudi, da s prostovoljnim delom kar se da zmanjšamo stroške gradnje in ker pričakujemo pomoč in potrebno razumevanje širše družbene skupnosti. Takšno razumevanje sta že pokazala rudnik in solidarnostni sklad za stanovanjsko izgradnjo, za kar smo jima še posebej hvaležni," je dejal predsednik krajevne skupnosti. Podobno kot Skalčani Se tudi Gaberčani soočajo s pro-
blemom oddaljevanja kraja od mestnega središča. Cesta, ki jih zdaj povezuje z mestom, se bo ugreznila (škalska se je že pred leti), zato krajani že dalj časa razpravljajo o novi cestni povezavi s Šoštanjem oziroma Velenjem. Na zboru občanom so se odločili za cestno povezavo Gaberke-Ravne-- Šoštanj, zahtevajo pa tudi povezavo z Velenjem prek Skal.
To je le del želja prebivalcev krajevne skupnosti Gaberke--Družmirje do leta 1980. Sedaj živijo le za novi dom družbenih organizacij, ki naj bi bil kljub temu, da s prvim izvajalcem del niso imeli sreče in so si morali poiskati drugega, pod streho še pred zimo. Otvorili pa ga bodo - v to trdno verjamejo - 14. julija prihodnje leto ob njihovem krajevnem prazniku.
Član sveta federacije in prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek-Luka je 14. julija letos položil temeljni kamen za dom družbenih organizacij na Gaberkah.
„Cesto smo začeli graditi red dvema letoma," sta mi ka-eje. povedala predsednik krame skupnosti Zavodnje Franc iželak in predsednik krajevne .anizacije socialistične zveze e Svetina. Najprej so asfalti-dva kilometra, lani štiri in as še zadnji kilometer ceste, zdaj spada med republiške
te drugega reda. Pri gradnji te so seveda veliko pomagali ije z udarniškim delom. Porod so morali z lastnimi sred-prestavljati in širiti cesto.
skozi Lajše so jo sami ivali. Pri tem je krajevna most poskrbela za okrog kubičnih metrov materiala. , ki je zdaj v celoti asfalti-in bo prav gotovo privabila več obiskovalcev v to naj-injšo krajevno skupnost v veliki občini, pa ni edina pri-bitev kraja v zadnjih nekaj le-| Predsednika sta začela na-S: Potem ko so leta 1961 Hi elektrike smo si uredili irni dom. Naslednje leto so i šolo. Sledilo je stano-za učitelja in šolsko igri-i bazenom. Do leta 1969 so i vse vaške ceste, poleg so to leto elektrificirali še ntvida. V tem letu so po-tudi vaški vodovod, na-leto pa so se povezali s s telefonom. Lani so i krajani zgradili še smu-vlečnico), ki lahko pre-na uro 650 smučarjev. Vsi lezniki, ki so zaposle-dolini pa so se zelo razvese-lavskega avtobusa, saj ima-ij rešen problem vožnje na in nazaj domov. Ob tem naštevanju pridobi-ijevne skupnosti pa Franc in Jože Svetina seveda ta pozabila, da so otroci nji-e podružnične šole letos do-brezplačno vse šolske po-
trebščine — od radirke do šolskih plaščev. Tudi pozimi, ko bo mraz, bo v šoli prijetnejše in predvsem tepleje kot je bilo prejšnja leta. Ob stenah zdaj namreč stojijo radiatorji, ki bodo odslej prav tako toplo greli učence iz Zavodenj kot njihove vrstnike na centralnih šolah. Še ta mesec bodo uredili šolsko kuhinjo in jedilnico. Ker sta bi' la moja sogovornika z naštevanjem pri kraju — seveda tudi nista pozabila omeniti, da so letos v okviru akcije ,,V Zavodnjah se dobimo" odkrili spominsko ploščo kiparju domačinu Ivanu Napotniku, sem ju vprašal, če so že sprejeli tudi plan za prihodnje.
Napisanega še nimamo. Imamo pa že idejni plan do leta 1975. Sicer pa tako vsako leto več naredimo kot pa načrtujemo," sta dejala. „Sedaj, ko< imamo asfaltirano cesto in vse tisto kar sva prej naštela, bomo morali čim večjo pozornost posvetiti izgledu kraja, saj ima zdaj zelo velike možnosti za razvoj turizma. Za tiste, ki so jim pozimi ljubše sani kot pa smuči, nameravamo urediti san-kaško progo. Ker prihaja vsako leto veliko mladih na Žlebniko-vo domačijo, kjer je padel pesnik Karel Destovnik Kajuh, nameravamo urediti še cesto do Žlebnika; tako da bo prevozna tudi za avtomobile. To nameravamo storiti še do konca letošnjega leta. V prihodnje name-ravamo asfaltirati še nadaljne štiri kilometre ceste, in to do Kopina, do koder vozi šolski avtobus. Preostali del ceste proti Šentvidu bomo morali na določenih mestih utrditi, ponekod pa tudi razširiti. Že nekaj časa pa razmišljamo tudi o obcestni razsvetljavi."
To je le nekaj načrtov, ki jih želijo v Zavodnjah uresničiti v prihodnje. Podrobno pa bodo vse zapisali v plan krajevne skupnosti, ki ga bodo te dni sprejeli. Njihova velika želja pa je, da bi tudi prihodnje leto pripravili kmečki praznik. Na njihovem območju je namreč vse več kmetov, ki imajo kmetijske šole in se odločajo za preusmeritev. Doslej se je odločilo za preusmeritev že sedem kmetov.
Čeprav so morali šolarji izstopiti iz avtobusa in pot nadaljevati peš, se niso jezili. Saj se bodo
vozili do Zavodenj le po lepi črni asfaltni preprogi.
PROGRAM KOMUNALNIH DEL DO LETA 1980
DO KONCA DESETLETJA OGREVANA STANOVANJA
V program komunalnih del za prihodnje leto so vključili ureditev okolice novega kulturnega doma, ki bo predvidoma zgrajen do letošnjega dneva republike, ureditev okolice Kajuhove šole, košarkarskega in rokometnega igrišča, obnovitev stadiona v Širokem, gradnja skladišča za krajevno skupnost ter še vrsto drugih del od rednega vzdrževanja cest in zelenic ter ureditve prometne signalizacije do popravila bazena. V vsakoletni program del do leta 1980 je zajet tudi prispevek za gradnjo toplovoda. Velika želja Soštanjčanov je, da bi ob koncu tega desetletja vsi imeli v stanovanjih centralno ogrevanje. Za zdaj imajo centralno kurjavo le v elektrarniškem naselju, blokih
ob Kajuhovi cesti, mizarstvu, v obeh osnovnih šolah ter v vzgojno-varstveni ustanovi. V tem letu pa jo bodo napeljali po vsej verjetnosti še v dom Partizana.
V letu 1976 nameravajo asfaltirati cesto heroja Rozmana, urediti parkirni prostor za tovornjake, asfaltirati cesto Talcev od graščine do Lokovice, obnoviti cesto na Pusti grad kot tudi zaščititi Pusti grad pred nadaljnjim razpadanjem. V naslednjem letu bodo obnovili naslednje ceste: Kajuhovo od mostu do železniškega prehoda, Lole Ribarja vključno z razširitvijo mostu za pešce pri termoelektrarni, Grajsko in Slandrovo pot in cesto v Metlečah. Leta 1977 naj bi zgradili manjše drsališče in kotalkališče, leto za tem avtobuusno postajo, leta 1980 pa še kegljišče.
SKiupnosi ao stanj uvrstimo med tiste skup-v velenjskii občini, ki že napisan in sprejet pro-komunalniih del do leta
1 70V.
Na seji sveta krajevne skupnosti, kije bila 3. septembra, so po pregledu sklepov zadnje seje, potrditvi dohodkov in izdatkov
za lani, sprejeli najprej rebelans komunalnih del za letošnje leto. Poudarili so, da so morali spremeniti že sprejeli program komunalnih del v Šoštanju za letos zato, ker so dobili le 80 starih milijonov dinarjev (65 milijonov iz sklada za komunalno dejavnost in 15 iz cestnega sklada). Ponovno so poudarili, da se zbere na območju krajevne skupnosti Šoštanj v sklad za mestna zemljišča približno 370 starih milijonov. Od tega pa dobijo nazaj le slabo petino, kar je — kot so poudarili — nesprejemljivo.
Tako popravljeni program komunalnih del za letos med drugim predvideva asfaltiranje naselja heroja Šercerja, Partizanske poti, Vodnikove in Koroške ceste ter vhoda na kopališče.
Šoštanj danes
V	spomin Ivanu Živku
Kruto, nenadno ga je iztrgalo iz naših vrst.
Nasmejan, v pogovoru na službeni poti je omahnil v smrt sredi najlepših let moža, dobrega očeta in težko nadomestljivega gospodarstvenika.
V	sredo 15. oktobra smo ga pospremili na zadnji poti. Mladost je preživel kot stotine delavskih otrok zasavskih revirjev. Letos 12. junija je slavil petdesetletnico. Očeta je zgubil kot 11-letni deček. Mati je z dvema fantoma le s težavo vezala kraj s krajem, in v dneh pred vojno je obiskoval učiteljišče v Ljubljani. Vojna in meja ob Savi sta pretrgala njegovo šolanje in Ivan se je znašel pri osnovnem kruhu revirjev - zaposlil se je v rudniku v rojstnem kraju Zagorju.
Pomembna je bila Ivanova odločitev, ko se je maja 1946 vlčlanil v kolektiv TOBI v Bistrici pri Limbušu. Tu je leto zatem našel osebno srečo, kot mlad, sposoben, vztrajen, poln energije in domiselnosti pa je uspel tudi v vrstah kolektiva. 1950. leta postane s komaj 26 - leti eden najmlajših direktorjev v naši domovini
Novosti, kot so bile: razvojni oddelek, prototipni, nova organizacija dela, kontrola in drugo so. botrovale strmi poti prvih proizvajalcev emaj-liranih štedilnikov na trda goriva, električnih štedilnikov, kuhalnikov, hladilnikov in radiatorjev. Ta vzpon je dokazoval, da je mlad in sposoben kolektiv imel sposobnega gospodarstvenika. Še pomembnejša pa je Ivanova pot v Velenju -v Gorenju, kjer je v desetih letih skupaj s sodelavci ustvaril Gorenje takšno, kakršno danes je. Kot direktor prodaje Gorenja je nenehno širil prodajno področje, razvijal prodajno službo, da je bila kos masovni proizvodnji katero je Gorenje s hitrimi koraki osvajalo.
Vse svoje življenje je namenil „beli tehniki". V svoje delo je vgrajeval prijateljstvo in spoštovanje, bil je nosilec poglobljenega samoupravnega sporazumevanja s trgovino, ki je plod poštenih delovnih navad.
Z Ivanom smo izgubili izrednega sodelavca, tovariša, velikega prijatelja in čudovitega človeka. Ostaja nam Ivanovo delo, naši skupni uspehi in če je karkoli bilo nedorečenega, bo v nadaljevanju njegovih zamisli dorečeno.
S svojim delom, snovanjem in uresničevanjem bo Ivan v vrstah tako današnje kot jutrišnje podobe Gorenja in Velenja.
KULTURA # KULTURA • KULTURA • KULTURA * KULTURA
>
PREDLOG ZA ZBIRANJE SREDSTEV ZA GRADNJO
DIJAŠKI DOM V VELENJU JE PRAVA NUJNOST
Letos se šola v Rudarskem šolskem centru že dva tisoč mladih ljudi. Zanimivo je, da je manj kot polovica teh iz velenjske občine. Struktura učencev je zelo pisana. So kar iz 86 občin iz vse Jugoslavije.
Ogromna večina teh je iz delavskih in kmečkih družin. V klasični dom internatskega tipa so lahko sprejeli le 230 učencev, 216 pa so jih zasilno namestili. Ti imajo sicer ležišča, toda nikakršnih drugih prostorov za učenje. V dom niso mogli sprejeti več kot trideset učencev, ki pa so jih pozneje le stisnili k ostalim in jim tako omogočili šolanje v Velenju.
Potrebe po bivalnih prostorih za učence in dijake v Rudarskem šolskem centru se nenehno stopnjujejo, ker je število vpisanih vsako leto višje. Uprava Rudarskega šolskega centra se zaveda, da je treba problem čimprej rešiti. Zato je že pred letom poslala Izvršnemu odboru republiške izobraževalne skupnosti prošnjo za udeležbo
pri financiranju izgradnje dija-
škega doma v Velenju. Res je, da tudi mladina Velenja nima svojih prostorov. Zato "bi novi dijaški dom bil "tudi telesno-vzgojno, kulturno in rekreacijsko središče mladih. Projekt za izdelavo novega doma imajo. Ta bi lahko sprejel več kot petsto mladih ljudi. .
Že dalje poteka v dnevnem časopisju razprava o potrebi po izgradnji dijaških domov ne samo v Velenju, ampak po vsej Sloveniji. Seveda je osrednje vprašanje financiranje njihove izgradnje.
V Velenju so izoblikovali predlog, Jki je zanimiv in sprejemljiv. Viške sredstev, ki bi jih nabrali pri raznih interesnih skupnostih v republiki, naj bi dali za izgradnjo dijaških domov. Predlog je umesten, kajti v bistvu gre za to, da bi lahko uresničili obširen vzgojni program v dijaških domovih. Vemo, da smo to področje dela z mladimi doslej zaradi neurejenih razmer zanemarjali. Ali lahko upamo na dokončno rešitev? !
V. Š.
Na slovesnosti ob otvoritvi novega šolskega igrišča pri škal-ski šoli, je voditeljica te podružnične šole Pavla Lipnik seznanila vse navzoče tudi s kratkim nuvojem šolstva v tem kraju. Ker menimo, da tega razvoja mnogi občani, še zlasti pa mladi ne poznajo, njer. opis v celoti objavljamo.
V Škalah je že delovala leta 1807 ..nedeljska šola". V bližnji okolici so obstojale takšne šole le še v Šoštanju, Mozirju, Žalcu, Vitanju in Slovenj Gradcu. Drugih šol takrat pri nas še ni bilo. S to šolo je bila dana osnova za razvoj šolstva v Škalah.
Ko je leta 1980 prišel v Škale učitelj Jožef Begunt, je šola postala redna. Učitelj je vodil šolo s pomočjo dveh katehetov, obiskovalo pa jo je 40 do 50 otrok z območja Škal, Hra-stovca, Stare vasi, Pesja, Prelog, Kavč, Podgorja in Zabrda.
Patronat nad šolo je prevzela gornjegrajska gospoda, ki je prispevala tretjino stroškov za gradnjo prvega šolskega poslopja, ostali dve tretjini pa so prispevali Škalčani.
Leta 1891 je bilo krajevnemu šolskemu svetu v Skalah ukazano, da začne graditi drugo šolsko stavbo in da uredi prostor za telovadbo ter preskrbi za to potrebne pripomočke.
Avgusta 1892 so položili temeljni kamen, 30. avgusta naslednje leto pa se je v njej že začel pouk.
11. oktobra 1894 so imenovali za kateheta v Škalah pesnika Antona Aškerca, ki je služboval v tem kraju do 3. maja 1898. Leta 1906 je bila triraz-redna šola razširjena na štiriraz-redno, leta 1918 pa je bil pouk prilagojen razmeram v „ujedi-njeni" Jugoslaviji.
Ko so leta 1941 našo deželo zasedli Nemci, so že 5. maja tega leta organizirali pouk za dečke od 10 do 14. leta. Nemški učitelj je zapisal v našo kroniko, da je bila lepa spodnješta-jerska - stara nemška dežela, spet priključena Nemčiji. Od 71 vpisanih dečkov je znal nemško le eden, ostali pa niti besede. Pouk, da je težak, ker otroci ne ubogajo, ne poslušajo in ne pozdravljajo. Mi pa vemo, da sta bila neposlušnost in nespo-štovanje le oblika protesta proti potuj čevanju.
Devetindvajset Škalča-nov je padlo med NOV kot talci ali pa so umrli v taboriščih, kdo ve kako; tudi zato, da so škalski otroci leta 1945 lahko spet vstopili v slovensko šolo.
Toda težkih preizkušenj še ni bilo konec. Dve leti po osvoboditvi je na predlog okrajnega odbora Mozirje ministrstvo za prosveto SRS izdalo ukaz o ukinitvi šole v Škalah, z obrazložitvijo, da se bo šola zaradi rudarjenja porušila. Škalčani niso mogli verjeti, da bi po več kot
140. letih organizirane šole v kraju ostali brez nje. Ukaza ministrstva niso upoštevali, ampak so imenovali gradbeni odbor za gradnjo šole, pouk pa prestavili v Vaznerjevo hišo. Leta 1949 so pouk v Skalah ukinili In otroci so morali v šolo v Plešivec, Cir-kovce, Pesje in Velenje. Ker Škalčani niso dobili odobrenih
sredstev za gradnjo šole, so sklenili, da bodo na mestu, kjer je zdaj šolo, sezidali novo šolsko poslopje. Tam so namreč že prej pričeli graditi zadružni dom. Z velikimi prispevki in udarniškim delom so do zime 1952 spravili šolo pod streho. Nato so zahtevali od rudnika lignita Velenje naj jim pomaga
Takole so škalski šolarji čakali na otvoritev igrišča.
pri nadaljnji gradnji, ker so se zaradi lcopanja premoga porušila prejšnja šolska poslopja. Po enoletnih pogajanjih je investi-torstvo prevzel mestni odbor občine Velenje. Skupaj s prostovoljnim delom Škalčanov so do jeseni 1954 usposobili dva razreda za pouk. Neurejene šolske razmere pa so pustile porazne posledice. Ko so se otroci vrnili leta 1954 v redno organizirano šolo, je kar 30 odstotkov otrok moralo ponavljati razred.
Leta 1959 so uredili fasado šole, otroci pa so zravnali velike kupe zemlje, ki so ostali še od gradnje. Tako je bil zasilno omogočen pouk telesne vzgoje. Stanje v šoli se je počasi urejevalo z vztrajnim prizadevanjem učiteljev in Škalčanov.
Vsako klop, pomembnejši učni pripomoček, vodovod, centralno kurjavo so si morali izprositi. Veliko pa jim je pri nabavi vsega tega pomagalo trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje, ki je prevzelo patronat nad šolo.
KLEPET MED KNJIGAMI
Dobra knjiga človek^sprosti
Velenjska knjižnica je dokaj bogata, saj je v njej preki 14000 knjig. Tu lahko vsak dan srečamo ljudi, ki jim knjigi nekaj pomenijo. Starejši posegajo .bolj po strokovni literatu ri^ mladi pa največ berejo leposlovna dela. Tudi najmlaj! najdejo dovolj zabave, saj ptavljic in slikanic ne manjka Skratka, poskrbljeno je za vse. Tudi sama večkrat zaidem knjižnico in vsakokrat me sprejme prijazna knjižničark Zdenka Strniše. Kar precej dela ima. Nekateri jo vprašaji tudi za nasvet, saj med tolikimi knjigami se je kar težki odločiti. No, tokrat nisem prišla po knjigo, ampak mej zanimalo predvsem Zdenkino delo.
—	Vam je všeč (o delo?
Delo mi je zelo všeč. Težko ni, je pa po svoje zanimivo Ob takem delu ti čas kar hitro mine.
—	Kdo pa največ bere?
Bralcev je okoli 4000. Seveda niso vsi iz-Velenja. Preči
jih je iz okolice, tudi Pake, Mislinje in Šoštanja. V knjižnic največkrat prihajajo mladi. Predvsem med šolskim letom, k potrebujejo knjige za obvezno branje. Zdaj, med počitnicam jih je manj.
—	Ljudje pravijo, da je knjiga ogledalo človeka. Vendi pa se vsak ne zaveda tega in pusti na njej posledice svoj malomarnosti. Se to pogosto dogaja?
Lahko rečem, da nekateri zelo pazijo na knjige. Sej najdejo fudi taki, ki vrnejo poškodovane. Zato je vedno di volj dela z lepljenjem in ovijanjem teh knjig.
—	Zadnje čase opažamo, da postajajo knjige v knjigarn zaradi svoje cene vedno manj dostopne širšemu krogu lju Kaj mislite o teem?
Res je, da si vsakdo ne more privoščiti tisto knjigo, kili jo rad imel doma na polici. Zato pa prihajajo v knjiž ' Sposojevalnine so nizke, še posebej za otroško litera kajti otrokom so knjige najbolj potrebne.
—	Če človek vsak dan preživi med tolikimi knjigami, ji mora najbrž imeti rad?
Rada berem. Vendar pa imam zdaj, ko je hčerka za hoditi v šolo, manj Časa. Seveda se pa ta za dobro ' vedno najde.
Nekdo lahko prebere na stotine knjig, pa vendar iflj med njimi eno, ki se mu je posebej priljubila. Mogoče son všeč samo dela enega pisatelja. Seveda me je zanimalo, kan pisatelj je Zdenki najbolj všeč. Stopila je do police iit vrnila z debelo knjigo V vrtincu. Najraje imam tole pisa$ co - Margaret Mitchell. Še posebej pa mi je všeč ta knj&K
Tudi Zdenkina hčerka Mojca rada prebira knjige. Široko $«| nasmejala in povedala: ..Pravljice imam rada."
Preden sva se poslovili, sem Zdenko še vprašala, kaj ji knjf pomenijo.	'
Dobra knjiga te lahko sprosti, bereš lahko tudi za kratek a Najpomembnejše pa je to, da.se iz knjig lahko naučiš marsikaj življenje. Res, kdor bere knjige, je za nekaj bogatejši. Dokopljel lahko do novih spoznanj in izkušenj, ki so potrebna v vsakdanji življenju.
Poslovila sem se od prijazne Zdenke Strniša, s polic pa so n vabile knjige.
ME LITA V0V1
ZANIMIVOSTI Z VELENJSKEGA GRADU
Letos že desettisoči obiskovalec
Velenjski grad, ki se kot samoten čuvar na mrtvi straži vzdiguje nad naseljem, čegar ime je v zadnjem času postalo simbol sodobnega industrijskega mesta, novega življenskega utripa - tako je namreč zapisano v brošuri ..Velenjski grad", ki je izšla letos, v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, iz leta v leto privlači vse več obiskovalcev. Kot nam je povedal vodja muzejske zbirke na gradu magister Jurij Jug pričakujejo, da se bo že letos vpisal v evidenčno knjigo desettisoči obiskovalec. To bi pomenilo, da obišče velenjski grad na leto vsak drugi Velenjčan. Žal, pa ta podatek ni niti približen odraz stvarnosti, kajti glavni obiskovalci muzejske zbirke so izletniki, v glavnem šolarji, ki prihajajo iz drugih krajev.
Muzejsko zbirko na gradu sestavljajo trije oddelki. Jedro sedanjega muzeja tvori stalna razstava premogarstva, ki je bila postavljena v obdobju 1965 do 1966. Oktobra 1967 so odprli oddelek delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe. V naslednjih letih so v sodelovanje s Prirodoslov-nim muzejem Slovenije pripravljali stalno razstavo mastodont in jo uspešno uresničili leta 1970. Svojo sedanjo podobo pa je muzej dobil z otvoritvijo črnske umetnosti oktobra lani.
Na gradu je bilo leta 1965 le 794 muzealij, konec lanskega leta pa je to število naraslo že na 3.175. Število zbranih muzealij, listin in fotografij je skoraj trikrat večje od števila razstavljenih. Tako je zdaj razstavljenih le 1.220 raznih eksponatov.
„To je povsem razumljivo," je dejal magister Jurij Jug. „Pot od novopridobljenega materiala do razstavljenih muzealij, fotografij, listin in drugega materiala je zelo dolga in zahtevna. Predpogoj je ustrezna kadrovska zasedba in notrknja delitev dela. Konzerviranje muzealij še ni opravljeno. Izjema je le material mastodont, ki je v celoti prepariran in
konzerviran. Zelo ogrožena je tudi celotna zbirka črnske umetnosti, ker ni preparirana. To zahtevno in drago delo - restavracija ene maske stane 2.000 dinarjev — bodo predvidoma opravili letos pozimi in prihodnjo pomlad.	v
Poleg tega nameravajo v prihodnjem letu čim večjo pozornost posvetiti zbiranju raznih kulturno-umetniških predmetov, ki tako ali drugače odhaja-
Plastiki Sv. Jurij - Sv. Florjan,
jo iz velenjske občine. Tako so letos odkupili župnijskega urada v Velenju dve plastiki Sv. Ju in Sv. Florjana, ki sta stali v nekdanji cerkvi škalskem griču.
Prav tako želijo obogatiti še prirodoslovno zbil ko in to s prikazom razvoja človeka na obmoi11 Šaleške doline. Na novo bi radi uredili tudi oddel NOV, saj jim je medtem uspelo zbrati še več gra va. Razmišljajo tudi, da bi ta oddelek dopolnil prikazom razvoja delavskega gibanja na obmr"1-občine v obdobju stare Jugoslavije.
„Da bi pa lahko muzej uspešno delal, „mi Jurij Jug," bi morali ustanoviti samostojen zavodi samostojnim financiranjem, razširiti delo™ (ustanovitvena odločba iz leta 1965 predvideval tri oddelke), da bi lahko z vso pravico zbjj umetnostno-zgodovinske predmete, ki bodo » sprotnem primeru „odšli" iz občine."
Če bi bilo rešeno financiranje bi lahko velei grad naredili ob pomoči širše družbene skup še bolj privlačen za obiskovalce iz doline. Gi ambient bi lahko izkoristili za različne kult prireditve. Tako bi lahko v grajskem jedru ori rali razne komorne koncerte, nastope folklornih tudi gledaliških skupin. Okolica gradu ima zelo liko zelenja, zato je primerna za ureditev boti čnega vrta. V avgustu in septembru bi lahkr gradu organizirali razne festivale, kiparske ko je .. ., ki bi postali tradicionalni. Možnosti je 7 ko, seveda je glavni problem denar.	|
In ko smo tako razmišljali, kaj vse bi bilo lahko še na velenjskem gradu in njegovi neposredni ok<* ci, smo prišli do ugotovitve, da bi vsaj eno stm lahko rešili brez ali pa z zelo majhnimi stroški.! zdi se nam najbolje, da stoji nad vhodom v grajski prostor tabla z napisom Ljubljanska cesta. Alinei bilo boije Grajska pot!?

IZ OBČINE SLOVCMJ GRADEC $ !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC $ IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC ® IZ OBČINE SLO\
Šest mesecev je verjetno še prekratko obdobje za podrobnejšo oceno o uveljavitvi in delu novega izvršilnega organa naših občinskih skupščin, izvršnega sveta občine. Kljub temu pa smo v pomenku s predsednikom Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, Petrom Planinšcem, diplomiranim inženirjem, skušali izvedeti prvo oceno dosedanjega dela ter novega izvršilnega organa občinskih skupščin.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je ob konstituiranju sprejel tudi že kratkoročni program svojega dela. Pri oblikovanju delovne usmeritve so dali poseben poudarek zlasti še gospodarskim vprašanjem, dogovorili pa so se tudi, da bodo sproti spremljali vsa druga dogajanja v Mislinjski dolini.
združenega dela, torej z gospodarstvom in drugimi dejavniki. Potrebo, da se kar najtesneje povežejo z bazo, so upoštevali že pri sestavi Izvršnega sveta. V Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenj Gradec je 6 članov, več kot polovico, iz temeljnih organizacij združenega dela. Na ta način je ustvarjena neposredna povezanost z go-
spodarstvom in drugimi dejavniki v občini.
Izkušnje, sposobnost in znanje pridejo tako mnogo bolj neposredno do izraza. Problemi, o katerih razpravljajo na sejah Izvršnega sveta, so vsestransko preučeni, gradivo in predlogi sklepov pa takšni, da se potem delegatom občinske skupščine resnično ni težko odločiti zanje.
Vpliv baze na oblikovanje gradiva in sklepov, ob upoštevanju celovitosti nalog, s. katerimi se soc\ča Izvršni svet, pa so dosegli tudi z ustanovitvijo več odborov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Slovenj Gradec, v katerih so prav tako v večini člani iz temeljnih organizacij združenega dela in drugih služb izven občinske uprave oziroma občinske skupščine.
Slovenj Gradcu se že v kratkem obeta novo šolsko poslopje. Za novimi prostori osnovne šole v Šmartnem ter posebne osnovne šole v Slovenj Gradcu in pa vzgojno varstvenih ustanov na Legnu in v Podgorju je pred dograditvijo novo šolsko poslopje za Ekonomski šolski center Slovenj Gradec.«
Inž. Peter Planinšec
Pot, ki jo je zastavil Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec na začetku svojega dela, se je pokazala kot primerna. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec so na dosedanjih stejah sprejeli vse predložene: analize in drugo gradivo, prav tako pa tudi osnutke sklepov, ki jih je predlagal Izvršni svet. Kljub temu, da je bilo gradivo za seje v razpravi v delegacijah temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, nanj ni bilo pripomb.
Na štirih dosedanjih sejah (zadnja, peta seja Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec je bila ta torek, 22. oktobra) je Izvršni svet preučeval gospodarsko problematiko v Mislinjski dolini, procese sodelovanja in povezovanja v* občini, ocenil pa je še stanje in probleme na negospodarskem očju v občini. V pomenku s predsedni-Petrom Planinšcem nas še posebej zanimala vez " Izvršnim svetom ter temeljnimi organizacijami
> NA SEJI KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENJ GRADEC SO SPREGOVORILI 0 PROBLEMATIKI OBVEŠČANJA V MISLINJSKI DOLINI
Delovne skupine — osnova za vsestransko obveščanje
Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec je nedavno tega razpravljal o problematiki obveščanja delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Med razpravo je bilo še posebej naglašeno, da spada vprašanje obveščenosti delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih med tista pomembna vprašanja, ki morajo biti predmet stalne kritične obravnave in prizadevanj za izpopolnitev.
Dobra obveščenost je namreč eden od temeljnih pogojev za uveljavljanje samoupravnih odnosov, zapisanih v novi ustavi, ter dokumentov Zveze komunistov. Ker s sedanjo stopnjo obveščenosti delovnih ljudi v Mislinjski dolini niso zadovoljni, je Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec zadolžil vse osnovne organizacije Zveze komunistov, da še v letošnjem letu temeljito ocenijo obveščenost delovnih ljudi in občanov, pri čemer morajo izhajati iz potreb ustavnega samoupravnega organiziranja delovnih ljudi, sprejeti pa morajo konkretne sklepe in ukrepe za izpopolnitev sistema obveščanja.
V Mislinjski dolini ugotavljajo, da se je v zadnjih letih razširil obseg pismenih obvestil, ki jih dobijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela, prav tako tudi vsebina. Vendar takšna obveščenost ne more povsem zadovoljiti zahteve po sprotnem in celovitem obveščanju delovnih ljudi, niti ne zahteve po ustvarjalni vlogi obveščanja in pretoku stališč, mnenj in predlogov od delovnih ljudi do samoupravnih organov in vodstev organizacij združenega dela. Zavoljo tega bo treba nameniti večjo pozornost kot doslej prav osebnemu obveščanju in živi be-
sedi na zborih delavcev in občanov.
Delegati morajo biti povezani z delovnimi ljudmi in občani, da bi lahko uspešno uresničevali svoje delegatske dolžnosti. Ob tam pa je Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Giadec ugotovil, da v Mislinjski dolini v večini temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela delovni ljudje in njihovi delegati niso primerno organizirani in medsebojno povezani. Zato se kaj lahko zgodi, da bodo delegati v skupščinah in samoupravnih organih zagovarjali druge interese, kot pa so resnični interesi delovnih ljudi. Zato bo treba, upoštevaje tehnološko organizacijsko zaokroženost obratov znotraj posameznih temeljnih organizacij oblikovati delovne skupine in nanje vezati delegate za samoupravne organe in skupščine. Te delovne skupine pa predstavljajo tudi osnovo za vsestransko učinkovito obveščanje delovnih ljudi.
Komite Občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec je med razpravo o problematiki obveščanja v Mislinjski dolini poudaril, da je treba za boljšo obveščenost občanov in delovnih ljudi še naprej razvijati in krepiti lokalno radijsko postajo. Organizacije združenega dela
Industrijja delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" iz Slovenj Gradca gradi v novi coni lahke imdustrije v Slovenj Gradcu nove proizvodne prostore za slovenjgraški obrat. Naložba i bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj te slovenjgraške organizacije združenega dlela.
in krajevne skupnosti naj bi v prihodnje še bolj kot doslej uporabljale lokalno radijsko postajo kot sredstvo obveščanja delovnih ljudi in občanov. Da pa bi lahko lokalna radijska postaja opravljala, pomembno poslanstvo, morajo člani Zveze komunistov v Občinski konferenci Socialistične zveze Slovenj Gradec in v njenem izvršnem odboru, čimprej začeti z akcijo za oceno kadrovske zasedbe in programa lokalne radijske postaje. Prizadevati pa si je tudi treba za trajno sistemsko rešitev gmotnega položaja lokalne radijske postaje Slovenj Gradec.
• V Mislinjski dolini v prihodnje 8 krajevnih skupnosti?
V občini Slovenj Gradec je do nedavnega delovalo 5,krajevnih skupnosti, in sicer Mislinja, Pameče', Podgorje, Slovenj Gradec in Šmartno pri Slovenj Gradcu.
Med zadnjo javno razpravo o novi organiziranosti krajevne samouprave so se za ustanovitev novih krajevnih skupnosti odločili v Dohču, Starem trgu in na Selah. V nekaterih diugih večjih Krajih Mislinjske doline so sklenili, da bodo tudi v prihodnje samoupravno organizirani in povezani tako, kot so bili doslej.
Tako kaže, da bo v Mislinjski dolini v prihodnje delovalo 8 krajevnih skupnosti, oziroma tri več, kot doslej.
• Razprava o statutih krajevnih skupnosti v KO SZDL
V prihodnjih dneh se bodo začeli v Mislinjski dolini sestanki Vodstev krajevnih organizacij Socialistične zveze, na katerih bodo obravnavali predloge novih statutov krajevnih skupnosti-ter priprave novih vodstev krajevnih skupnosti. Spregovorili pa bodo še o nalogah krajevnih organizacij Socialistične zveze pri volitvah delegatov. v samoupravne interesne skupnosti.
• Delegati
za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije
Na predkongresnih konferencah Občinskih svetov Zveze sindikatov v občinah Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec so izvolili tudi delegate za bližnji VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 7. in
8. novembra v Celju. Delegati
so:
Dravograd: Milan Lauko iz Gradbenega podjetja Dravograd;
Ravne na Koroškem: Tone Potenc iz Železarne Ravne na Koroškem, Stanko Bezjak iz Rudnikov svinca in topilnice Mežica, Bogomir Gabrovec iz temeljne organizacije združenega dela Gradiš Ravne na Koroškem ter Jurij Srnko, ki ga je izbrala konferenca delavcev vzgoje in izobraževanja;
Slovenj Gradec: Oto Skobir iz temeljne organizacije združenega dela Gozdarstvo Mislinja in dr. Nado Vodopija iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
Na predkongresnih konferencah pa so volili še delegate za VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Izvoljeni so bili:
Dravograd: Anton Tomaž iz Industrijskega gradbenega montažnega podjetja Monter Dravograd,
Ravne na Koroškem: Ciril Vidrih iz Rudnikov svinca in topilnice Mežica ter Tone Polanc iz Železarne Ravne na Koroškem,
Slovenj Gradec: Jurij Sume-čnik iz Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec.
# še en
solidarnostni delavnik za Kozjansko tudi
na Koroškem
Pozivu Medobčinskega sveta Socialistične zveze delovnih ljudi za Koroško in Medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Koroško, da bi v mesecu oktobru opravili še en Solidarnostni delavnik za pomoč po potresu prizadetemu Kozjanskemu, se je zadnjo soboto, 19. oktobra, odzvalo vrsto temeljnih organizacij združenega dela iz vseh štirih koroških občin.
Zadnjo soboto so drugi solidarnostni delavnik za Kozjansko že opravili v Industriji delovnih zaščitnih sredstev „Prevent" Slovenj Gradec, v temeljni organizaciji združenega dela „UTEKS" Tovarne usnja Slovenj Gradec, pa v slovenjgraškem Gozdarstvu- in lesni industriji, nadalje v tovarni Gorenje--Muta, pa v Tekstilni industriji Otiški vrh pri Dravogradu, v več obratih Železarne Ravne na Koroškem, v mežiških Rudnikih svinca in topilnici itd.
V nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela na Koroškem bodo opravili drugi solidarnostni delavnik to soboto, 26. oktobra, zaposleni v negospodarskih organizacijah združenega dela pa bodo prispevali 3,5 % mesečnega osebnega dohodka.
PO KOROŠKI
• Pred sindikalnimi kongresi
Tudi v občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem potekajo nadvse živahne priprave na bližnja delovna dogovora slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Člani Zveze sindikatov iz Dravske, Mežiške in Mislinjske doline so med dosedanjo razpravo že izrekli svoj „da" tudi za statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v Socialistični republiki Sloveniji ter sprejeli osnutke sklepov VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in poročila republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za VIII. kongres.
V občini Dravograd so člani osnovnih organizacij sindikata v pripravah na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije in na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije opozorili na številne naloge, s katerimi se bo morala v prihodnje spoprijeti Zveza sindikatov v tej koroški občini. Zavzeli so se za večje usklajevanje dela med sindikalnimi organizacijami znotraj posameznih organizacij združenega dela. Sicer pa bi morali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela čimprej izoblikovati programe stanovanjske izgradnje, da bi zaposleni končno vedeli, kdaj lahko pričakujejo rešitev najbolj perečih stanovanjskih vprašanj. V Dravogradu so se nadalje zavzeli še za oživitev dela organov samoupravnega delavskega nadzora in za tesnejše sodelovanje teh organov z osnovnimi organizacijami sindikata. Omeniti velja še, da so se na predkongresni konferenci dravograjskih sindikatov zavzeli za brezplačno šolanje osnovno šolskih otrok, za kar naj bi čimprej pripravili podroben akcijski program.
Za dvig proizvodnje in produktivnosti dela, zlasti še za večje izkoriščanje že obstoječih proizvodnih zmogljivosti, so se zavzeli med dosedanjimi pripravami na VIII. kongres zveze sindikatov v občini Ravne na Koroškem, sicer pa so menili, da so dokumenti za bližnji slovenski sindikalni kongres še zmeraj preveč načelni, torej manjka večja konkretnost. V Slovenj Gradcu, kjer imajo še zmeraj veliko težav zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj delavcev, vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda pa so namenili doslej premajhno pozornost, pa so podprli predlog za zvišanje stanovanjskega prispevka iz osebnih dohodkov na 9 %.
Nasploh pa prevladuje prepričanje, da so osnutki sklepov za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije dobra osnova za to, da vse osnovne organizacije sindikata ter vsi organi Zveze sindikatov v občinah izoblikujejo konkretne akcijske programe, v katerih bodo zapisali vse tiste naloge in vprašanja, na katere opozarjajo delovni ljudje tudi v Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini.
POMENEK S PREDSEDNIKOM PETROM PLANINŠCEM, DIPLOMIRANIM INŽENIRJEM, 0 DOSEDANJEM DELU IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENJ GRADEC:
TRDNA VEZ Z BAZO
IMAŠ ROMAN
„Oh, seveda! Vstopite, prosim. Danes imam toliko dela, da že ne vem več, kje se me drži glava.
Odpeljala je Yuki po tesnem hodniku v dnevno sobo. Gospa Brownsword jo je posadila na stol ob veliki mizi, sama pa sedla nasproti. Herbert se je stegnil po zofi in si počasi z glavnikom urejal dolge lase.
„Vaše ime ..."
„Yuki Okano."
„Prav, Yuki, položaj je takšen. Kot lahko vidite sta v družini, poleg mene, še moj mož in sin. Hiša je velika, zato nujno potrebujem pomoč. Moj mož je upokojeni oficir in odkar smo se vrnili iz Indije, se nam stvari niso obračale preveč rožnato. Imeli boste sobo, hrano
# RONALD KIRKBRIDE
ponosno, ko je vlekel iz žepa „Evening News", ne da bi prej slekel plašč in ga obesil na obešalnik. Nato je strumno odkorakal v dnevno sobo, kot bi igrala vojaška godba in sedel v udoben naslanjač.
,^Zdravo, oče," je zaklical Herbert.
„Zdravo, fant." Nato pa zaradi sinove prisotnosti ves zaskrbljen dvignil glavo iznad časopisa in vprašal: ,,Kako pa to, da nisi v službi? "
„Zato, ker je sobota."
„Ah, seveda." Odložil je časopis in z nejevoljo strmel v siha, stegnjenega po zofi. „Mislim, da sem ti že rekel, da moraš zaradi las k brivcu."
„Nebom šel, oče. Ti sjsloh ne razumeš tega - jaz sodim v drugo generacijo. To je del moje osebnosti."
„Ampak je umazano. Da se mi danes popoldne spraviš k brivcu in storiš, kar sem ti rekel."
Plešivski fantje so šrangali
Zadnjo soboto je bilo pri Gorčani na Plešivcu zelo veselo. Imeli so ohcet in ženili so hčerko Slavico. Ker pa je po njo prišel ženin Drago Iršič iz Skomarja na Pohorju, so mu plešivški fantje postavili šrango. „Če jo bo hotel imeti bo moral zanjo plačati. .." so menili fantje na Plešivcu. In tako je tudi bilo. Postavili so mu šrango, in predno je mlad ženin nevesto Slavico lahko odpeljal pred matičarja, je moral seči globoko v žep . ..
Plešivški fantje so hoteli za mlado dekle visoko ..odkupnino" in ženin je' moral le odpreti denarnico ter odšteti denar, da je lahko nevesto odpeljal.
In takšno ..barantanje" je zabeležil tudi naš objektiv.
F. Jurač
Modna kreatorka Staša Gorenšck
Jesenske
Križanka
VODORAVNO: 1. potegljaj, 7. mnogočlenik, tudi vojaška utrdba, vadišče, 8. veznik, 9. del voza, 10. rt na jugu švedskega otoka Gotland, največjega v Baltiškem morju, 12. arabski žrebec, 13. grška pokrajina z glavnim mestom Atene, 15. predstojnik notariata, 18. avtomobilska oznaka za Leskovac, 20. slovenski slikar impresionist, Matija, 21. kratica za „in drugi", 23. britanski otok v Irskem morju, 24. reka v Severni Ameriki, ki tvori znamenite slapove, 26. italijanski popevkar.
NAVPIČNO: 1. elan, vnema, 2. olivno zelena vulkanska rudnina, 3. znak za kemično prvino titan, 4. jaz v latinščini (odtod egoizem), 5. rusko žensko ime, Zofija, 6. francoski pisatelj Ariane, Claude, 7. del dinarja, 11. kratica za Savez komunistične omladine Jugoslavije, 15. kozaški poveljnik, 16. znani aperitiv, 17. posledica ranitve, 18. okence,
FELJTON
Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28
Zato so novico takoj poslali admiraliteti, ta pa je obvestila admirala Jellicoa v Scapa Flowu.
V veliki pomorski bazi je zavladala mrzlična aktivnost. Ladje, ki so se že odpravljale na morje, so še bolj pohitele s pripravami. Kmalu je bilo vse nared in veliko ladjevje je izplulo.
Hkrati je izplul iz pristanišča tudi tisti del Velike flote, ki so ga bili poprej poslali na jug, da bi branil obalna mesta pred piratskimi napadi nemških križark.
Malone vse, kar je v tistem trenutku premogla Anglija, je krenilo proti Nemcem.
Iz Scapa Flowa so izplule vse ladje Velike flote razen ene - ladje za letala (težko bi dejali, da je bila to že letalonosilka, saj je lahko sprejela na krov le nekaj primitivnih dvomotornih izvidniških letal) „Campa-nia". Ta ladja je bila namreč v nekem odročnem zalivčku velike baze v Scapa Flowu in jo signal za odhod ni dosegel pravočasno. Zato ji je Jellicoe, ko je vendarle sprejela signal (tačas pa je bilo ladjevje že daleč spredaj), ukazal, naj ostane v bazi, ker se je bal, da bi jo spotoma srečala kaka nemška podmornica in jo potopila, ko bi brez spremstva plula po morju. To pa je bila huda napaka, ki se je komaj 24 ur kasneje usodno maščevala staremu admiralu. Oropala ga je letalskega izvidništva.
Tako sta ladjevji, nemško in angleško, krenili drugo proti drugemu -£ ne da bi natanko vedeli, kaj sc pravzaprav pripravlja.
Proti Nemcem sta hiteli dve skupini ladij. Glavnina . Velike flote, ki ji je poveljeval admiral Jellicoe (ta je izplula iz baze v Scapa Flovvu) in manjši del, kije imel predvsem lažje enote (čeprav je bilo vmes tudi nekaj najnovejših bojnih ladij), in je prihajal iz pristanišča Rosyth. Slednjemu jc poveljeval admiral Beatty.
Nemci, ki so se na operacijo (med katero so kanili bombardirati mesto Sunderland in potem počakati na reakcijo dela angleškega ladjevja) dobro pripravili, so | že nekaj dni prej poslali pred angleško obalo več skupin podmornic. Te so imele nalogo paziti na premike angleške Hote in sproti poročati glavnemu štabu o vsem, kar bi videle. Razen tega je admiral Scheer zah-
teval, da po letijo v izvidnice tudi nemški zepelini.
Na veliko nesrelo Nemcev pa njihove podmornico, ki so čakale ob vsej dolgi angleški obali, sploh niso opazile mogočnega ladjevja, ki se je premaknilo na morje - razen nekaj manjših skupin lahkih križark.
To je Nemce še bolj utrdilo v prepričanju, da jim ne grozi nič hudega. Zanje je vse potekalo natanko po predvidenem načrtu.
Noč od 30. na 31. maj je bila mirna in mornarji, ki so imeli straže, so se dolgočasili.
Tudi jutro je bilo mirno. Velike ladje, obkrožene z lahkimi križarkami in številnimi rušilci, so plule po dokaj mirnem morju. Bilje jasen spomladanski dan.
Angleži, ki jih je vzpodbudil prestrežen signal, so hiteli proti Nemcem ne da bi sploh vedeli natanko, kam morajo. Nemci so, nasprotno, ravnali po točno določenem načrtu. Ta pa je bil nehote sestavljen tako, da sta se ladjevji morali srečati!
Raztegnjeni v dolgi pahljači, sta se ladjevji bližali drugo drugemu.
Toda kazalo je že, da se bosta po čudni igri usode vendarle zgrešili, kajti eskadra angleškega admirala Beattyja je zavila malce levo, da bi se srečala z ladjami admirala Jellicoa, ki so prihajale s severa.
DANSKI PARNIK SPROŽI SPOPAD
Tedaj se je vmešal v veliko igro majhen slučaj.
Med obema eskadrama, ki se zaradi oddaljenosti še nista mogli videti, je namreč plul danski parnik „N. J. Fjord".
Malone istočasno sta ga zagledali obe ladjevji in poveljujoča častnika obeh eskader sta ukazala svojim sprednjim ladjam, naj se zapeljejo tja in ugotovijo, čigav je dim (obe ladjevji sta bili tako daleč od parni-ka, da sta videli samo njegov dim na obzorju), ki jc pritegnil pozornost.
Angleška križarka „Galatea" in nemška križarka „Elbing", ki sta dobili ukaz, naj preverita, kaj pomeni dim na obzorju, sta malone hkrati zagledali druga drueo.
HHHaHHHBOHaBHHHHn
Ura je bila natanko 14.28, ko je angleška posadka I spoznala nemško lahko križarko onstran danskega I parnika in začela streljati.
Bitka pri Jutlandu se je začela.
Obe ladji sta kar med streljanjem sporočili svojim I nadrejenim, da sta se zapletli v boj - dasi v tistem J trenutku ne Angleži, ne Nemci, niso vedeli, koga imajo I pravzaprav pred seboj. Eni in drugi so bili tedaj prepri-1 čani, da prihaja sovražnik le z lažjimi enotami.
Pri tem so Angleži, ki so si želeli srečanja z vso I nemško floto, mislili bolje nekaj, kot nič, Nemci pa so 1 bili veseli, zakaj to je bilo natanko tisto, po čemer so I hrepeneli: srečati z vso nemško floto le del, manjši del, I angleške.
Oba vrhovna poveljnika, admiral Jellicoe na angleški I in admiral Scheer na nemški strani, sta ukazala glavnini 1 ladjevja, naj poveča hitrost.
Medtem se je prvi spopad med angleškimi in nem- I škimi lahkimi križarkami nadaljeval, čeprav preči l zmedeno.
Angleži so že takoj na začetku zagrešili resno ma^t ko. Admiral Alexander-Sinclair, poveljnik Prve.cskaduH lahkih križark, čigar ,,Galatea" je prva opazila Neme« in začela streljati na njih, ni nadaljeval vožnje naprej in* skušal zvedeti, koga ima pravzaprav pred seboj (zbjH ranje informacij pa je bila glavna naloga lahkih krifl žark), ampak je obrnil svoje ladje nazaj.
VELIKA NAPAKA ADMIRALA ALEXANDRA 1
S tem je, tako je mislil, naredil dobro potezo, zakaj bil je prepričan, da ga bodo Nemci zasledovali, onpM jih bo pripeljal pred glavnino tistega dela ladjevja, ifl mu je poveljeval admiral Beatty in ga je sestavljalo medfl drugim tudi nakaj težkih bojnih križark.
To se je nekoliko kasneje sicer res zgodilo, zato ptfl so ostali Angleži brez prepotrebnih informacij o moči® nasprotnika.
Kljub temu sta se glavnini angleškega in nemškej® brodovja težkih križark kmalu srečali. Težke križarlflM admirala Beattyja so stale nasproti težkim križarkaj® admirala Hipperja.
Nova jesenska moda se nam je predstavila kot zelo praktična, lepa, razgibana in nadvse udobna. Docela se bomo navadile na mehka dolga krila, ki jih bomo še najbolj vesele v hladnejših, dneh, ko nas bodo tudi prijetno grela. Prav rade bomo oblekle tudi daljše hlačno krilo, saj bomo v njem zelo moderne. Jesenska ■ krila bodo ukrojena v širokih, ohlapnih krojih in sešita iz mehkih toplih materialov v lepih jesenskih rumenkasto rjavih tonih. -
Krila bodo lepo dopolnjena z dolgimi jopiči, ki pokrivajo boke. Jopoči so ukrojeni ohlapno, skoraj vedno pa imajo poudarjen pas. Navadno so nad prsmi rezani in nabrani, ramena so široka in rokavi napihnjeni, v zapestju stisnjeni. Spet
in dva funta tedensko. Pričakujem, da boste pospravljali stanovanje, servirali hrano in mi pomagali v kuhinji. Nedeljske popoldneve boste imeli proste, toda moram jasno povedati, da nikakor ne morem dovoliti sestajanja s prijatelji v stanovanju, lahko pa izven njega. Imate priporočila? "
„Nisem bila nikoli pomočnica," je Yuki hitro pojasnila. „V Anglijo sem prispela ..."
„Nič zato, saj jih ne potrebujem." Pogledala je Yu-ki in kot bi se šele ta trenutek zavedala, da je oblečena v kimono, se je začudila: „Za božjo voljo, dekle, mar nimate nobenega drugega krščanskega oblačila? "
„V kovčku imam krilo in bluzo," jo je pomirila Yuki. „Prav. V ponedeljek bova odšli k Pontingsu in bova videli, kaj se da storiti. Plačala vam bom za dva tedna naprej in prepričana sem, da boste za ta denar našli primerno domačo obleko. Sedaj pridite, da vam razkažem stanovanje."
Brovvnsvvordova jo je vodila iz ene sobe v drugo, v vseh je bilo temno, hrastovo pohištvo - ogromne omare, vitrine, dvojne zakonske postelje, veliko število polic, ki so bile vse izredno čisto zloščene. V vseh sobah pa je lebdel kiselkast duh po kuhanem zelju in ovčini, celo v sinovi sobi, ki je bila tako razmetana, kot bi v njej bataljon vojakov vadil začetne vojaške veščine.
V vsem stanovanju je bila le ena kopalnica, v zgornjem nadstropju. Yuki kaj podobnega še nikoli ni videla. Plinski kotel je zavzemal skoraj tri četrtine prostora in v njej je bilo komaj mesta za majceno kad, v-katero,je menila Yuki, niti sama ne bi mogla sesti. Nasprotje pa je bila ogromna klet, v kateri je bilo dovolj prostora za starinsko peč, kup premoga, veliko mizo in celo armado podgan, katerih se je Yuki resnično prestrašila;_____
Vhodna vrata so treščila in vstopil je Hamilton Brownsword. Bil je okrog meter devetdeset visok. Pod dežnim plaščem je imel rjavkasto srajco, pod katero je bilo videti močno poprsje. Rdečemu obrazu so dolgi, temni brki dajali izredno pomemben videz. Čeprav je rahlo šepal in ne preveč gotov na nogah, ker je prihajal naravnost iz vojaškega kluba, se je držal dostojanstveno in
humor
„Kadar dežuje, ribe bolje prijemljejo'
„Ne, oče. Prekoračil sem dvajseto leto in bom takšen, kot me je volja. Samo zato, ker postajaš star..."
Hamilton Brownsword je vrgel na tla časopis, vstal in se ves tresel od jeze. „Zdaj pa me poslušaj, ti, razvajen-ček. Ne bom trpel tvojih ugovorov, si razumel? Zaradi tvojega šolanja sem ostal v vojski, bil ranjen v Impaha-lu, streljan v Malaji, zamini-ran v Cassinu ..."
,,Oh, daj, no, nehaj, oče."
„Kaj pa je to? Ti se mi upaš ugovarjati? " Herbert se ni premaknil, le smehljaje ga je opazoval. „Naučil te bom nekaj stvari!" je kričal, a nenadoma utihnil, ko je na vratih kuhinje zagledal ženo.
,,Hamilton! Prosim, ne smeš govoriti tako s Herber-tom, ko je tu služkinja!"
„Služkinja! V tem gospodinjstvu ni bilo služkinje, od kar smo zapustili Kuala Lumpur! Mar si ob pamet, Ruth? "
modne novosti
Brez besed
bodo zelo priljubljeni raglan rokavi.
In kot vedno bodo pravi modni pečat dali oblačilom modni dodatki, ki so zelo raznovrstni: izbiramo lahko med pokrivali, šali, rutami in pasovi.
19. v starem Rimu nadzornik poslopij in svetišč, 22. otok, kjer je bilo med sko koncentracijsko taborni znak za kemično prvino
OKUPACIJE NE PRIZNAMO! KAPITULACIJE NE PODPIŠEMO!
Sreda, 2. oktobra, ob 18.10. Ribnica na Dolenjskem je zavita v temo. V snope avtomobilskih žarometov ujamem od časa do časa po dve, tri postave v uniformah partizanskih in teritorialnih ;not. Oborožene so in mudi se jim. Pred vhodi v javna poslopja stražaiji. Ulice prazne. Na steni v ovinku cela zbirka napisov. Največji: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!
Končno se z vsemi predpisanimi dovolilnicami in oznakami prebijem do občinskega poverjenika za informacije. Nezaupljiv je, zlog za zlogom vlečem podatke iz njega:
„Ob 18. uri smo razglasili splošno mobilizacijo. Domala vsi so že zbrani.. ."
Pogledam na uro: 18.25.
Potem mi pomaga občinski vojni sekretar ZK, s katerim sva stara znanca. Vendar tudi njemu ne gre beseda rada z jezika:
,V ponedeljek ob 15.30 smo zvedeli, da je adalec začel z ofenzivo. Čeprav smo že prej 1 ii, kaj se pripravlja, smo se šele ta trenutek zares zganili. Čez dobri dve uri smo že seznanili s iožajem vsa vodstva družbenopolitičnih organi-ij in še isti večer so se sestali po vsej občini odbori za splošno ljudsko obrambo ter vojni odbori družbenopolitičnih organizacij. Naslednje jutro so zasedali vsi trije zbori občinske skupščine, dopoldne pa tudi vojna vodstva v organizacijah združenega dela.
•Užaljena bi bila!«
Razglasili smo delno mobilizacijo teritorialnih enot, ki je stekla izredno hitro in brez pripomb, navzlic slabemu vremenu. V eni krajevni skupnosti smo vključili v pododbor SZDL tudi starejšo žensko, ki je takoj rekla: Ponosna sem, da ste se me spomnili. Rada bom delala, kolikor bom mogla. Užaljena bi bila,.če me ne bi povabili! J| Odborom SLO se kar naprej prijavljajo prostovoljci za trosilne akcije, za obveščevalne naloge. Zlasti mladiina kot da je komaj čakala, da se lahko izkaže;."
Začeli so izhajati bilteni krajevnih odborov za SLO: v Dolenji vasi UPOR, v Ribnici BOJNI .KLIC, pri Sv. Gregorju in v Velikih Poljanah RDEČA ZVEZDA, v Sodražici ISKRA UPORA, v Loškem potoku V BOJ ZA SVOBODO. Občinski izvršni svet je začel izdajati GLAS SVOBODE.
Si med četrtkom in petkom je izšla tudi prva i partizanskega Dolenjskega lista
Še,isti večer sem bil pri odboru za SLO v Sod-"cL Tudi tukaj že dve noči niso zatisnili očesa, rana je enota narodne zaščite, pripravljena ata civilne zaščite. V štab prihajajo kurirji, ščevalci, mladinke po navodila. Čeprav je vse ravljeno, vendarle ni še vse razčiščeno. Težko od vsakdanje demokratičnosti preiti na pravo »jaško disciplino. „Vsak bi rad čim več koristil, več naredil," mi potoži predsednik odbora, ati pa se mcjramo našega vojnega načrta, •jutri ne bomo vedeli, kdo pije, kdo plača!" f četrtek so v GLASU SVOBODE izšli trije ni odloki: o zatemnitvi, o obveznem sodelo-pri rešievanju in o usposobitvi zaklonišč.
Napadalec je že skoraj na mejah občine, toda ta je pripravljena kot en mož, od kratkohlačnega pionirčka do stare mamice za pečjo: SVOJEGA NE DAMO!
+ *********************** ******** * * *
$ VOJAŠKI POLOŽAJ V PETEK DO-$ J POLDNE: Napadalcem se je posrečilo prod- * + reti globoko na ozemlje branilcev. Zlasti * $ drže v oblasti važne prometne žile in večja * J krajevna središča. Čeprav se bijejo hudi boji J
*	na fronti in v zaledju, skuša napadalec vzpo- *
*	staviti s pomočjo policije svojo oblast na Ra- $ J keku, v Cerknici, Begunjah, Cajnarjih, Novi J
*	vasi, Grahovem in Starem trgu. Zabeležen je *
*	močan izpad na obronke Javornika in trije * helikopterski desanti med Grahovim in J
*	Cajnarji. Kaže, da si hoče napadalec trenut- *
*	no zagotoviti predvsem varno zaledje in pro- * J ste ceste za zbiranje svežih sil.	* ¥ Branilčeve enote je izurjenost napadalca * $ sprva, presenetila. Večja partizanska enota, $ J ki se je skušala prebiti v nasprotnikovo za- *
*	ledje, je bila odkrita in je morala spremeniti * $ načrt. Z dolgim pohodom se je pridružila $ J enoti redne vojske na drugem koncu bojne *
*	črte, da bi skupaj prebili napadalčev zid in *
*	udarili na njegovo najvažnejšo prometnico. * J Helikopterski desanti so presenetili partizane *
*	prav tam, kjer so mislili napasti najvažnejše *
*	policijske postaje. .	$
*	******************************* *
Seznanjen s položajem sem se odpeljal po asfaltu proti Grahovemu. Še ovinek ... Pritisnil sem na zavoro, da me je po mokri cesti dobro odneslo. Ustavil sem se tik pred mladim hrastom, podrtim čez vso širino ceste. Kaj pa zdaj?
Na srečo se je čez nekaj minut na drugi strani zaprekfc ustavilo vozilo s sodniki. S skupnimi močmi smo potem naredili toliko prostora, da smo zrinili oba avtomobila med vejami in se hitro zgubili vsak na svojo stran. Blizu zapreke je bila prav gotovo zaseda branilcev in nič nismo hrepeneli po križnem ognju, če bi se na cesti slučajno pojavila kolona napadalčevih vozil!
Pred vstopom v Grahovo sem začutil, da gre zares. Zapornice čez cesto, znak STOJ - KONTROLA in vojaki v čeladah z name uperjenimi puškami. Vse dlake so se mi naježile, saj so mi take kontrole ostale v spominu še izpred dobrih tridesetih let. Vojak je vzel v roke moje dokumente, druga dva sta-z očmi prebadala prtljago na zadnjem sedežu.
„Kje ste bili? Zakaj imate fotografski aparat? Kam greste? " Saj po oznakah in dokumentih vendar vidijo, da sem nevtralen!
Bajoneti in čokolada
Na trgu sredi vasi stojita dva tovornjaka, polna vojakov v čeladah, z bajoneti na puškah. Po tleh raztrgani lepaki s svobodoljubnimi napisi, na bližnjem skednju napadalčevi proglasi, ukazi in vabila vaščanom za sodelovanje.
Sicer pa nikjer žive duše, le pred gostilno mlad poročnik ogovarja fantka in triletno punčko, ki se mu ritensko umikata:
„Kako ti je ime? Jožica? Anica? Na čokolado ... Vzemi!"
To so torej napadalci... Pri Martinjeku sem dohitel tovornjak z vojaki, ki so obnavljali kažipote in table z imeni krajev ter odstranjevali gesla in plakate, ki jih je nalepila mladina. Dvesto metrov naprej, sredi vasi, je bil „porušen" most. Še sto metrov naprej je gruča otrok trosila listke, tiskane s prerezanim krompirjem, trije starejši pionirji pa so na zid pribijali velik plakat s pozivopi Socialistične zveze. Raz-bežali so se, še preden sem se ustavil, potem pa so se počasi približali, ko so videli moje oznake.
„Ali se nič ne bojite, da bi vas polovili? " sem namignil čez most proti tovornjaku.
„Saj nas ne morejo," se je hitro odrezal najmanjši iz trojke, „Tonček in Pepi bosta zažvižgala, ko bodo šli čez!" Pokazal je proti mostu, kjer sta za zidom res stala dva pobiča osmih ali devetih let, in še dodal: „Sicer pa ga morajo najprej popraviti!"
Predsednika so spoznali po glasu
V	Cerknici se je slika ponovila. Do zob oborožen napadalčev oddelek je s psi preiskoval javna poslopja, če niso kje skriti organi ljudske oblasti. Dva vojaka sta gnala prodajalko v belem plašču na policijsko postajo k zaslišanju. Druga dva sta lepila na zid plakat, da je občinsko vodstvo že ujeto in zaprto . . .
Ta trenutek se je oglasil svobodni Radio Cerknica: „Občani! Ne nasedajte napadalcu! Vaše občinsko vodstvo še dela. Spregovoril vam bo predsednik občinske skupščine . .."
Cerkničani so prisluhnili. Res, to je glas njihovega predsednika! Tako so napadalčeva prizadevanja doživljala drugo za drugim neuspeh.
V	mesnici je mladinka previdno pogledala naokrog in za hrbtom vojaka, kije stal pred izložbo, prilepila na šipo rdeč plakat: OKUPACIJE
NE PRIZNAMO! * *********** ******************** *
* *
J VOJAŠKI POLOŽAJ V PETEK ZVE- * + ČER: Napadalec je zbral velike sile blizu £ J Sodražice. Vsa svoja prizadevanja je usmeril J + na uspeh te akcije. Razmeroma dobro obvla- *
*	da glavno cesto, doživel pa je prve resne $ $ neuspehe na bokih svojega prodora, še zlasti $
*	v krajih frontalnega zaledja, kjer so oživele *
*	akcije ilegalnih skupin. Partizani so uničili * J polovico oklepne izvidniške enote, potolkli J
*	dve tretjini helikopterskega desanta, popol- *
*	dne pa so napadli tudi poveljni&o mesto * $ taktične skupine napadalca. Obe strani sta J J odkrili več točk nasprotnikove obveščevalne *
*	službe, vendar je to prizadelo predvsem na- * $ padalca, saj ima branilec neprimerno bolj J J razpredeno (civilno!) obveščevalno mrežo, *
*	ki daje presenetljivo izčrpne in uporabne po- *
*	datke.	$
i ******************************* *
Ta čas je na vsem vojnem področju živahno teklo tudi delo družbenopolitičnih organizacij. Sodelovale so pri sprejemanju odločitev z oblastnimi organi in bile v stalnem stiku z vojaškimi enotami vseh vrst. Zlasti pomembne uspehe so družbenopolitične organizacije dosegle na propagandnem in psihološkem področju. Mimo že omenjenih biltenov izhajajo še Glas Notranjske, Partizanski Dolenjski lisi in Svobodni Dnevnik. Prizadevajo si tudi odkriti somišljenika napadalca, hkrati pa razkrinkavati lažne obljube, načrte in gesla, kijih rašiija napadalec.
Z vojaškimi enotami usklajujejo akcije, organizirajo obveščevalno službo, hkrati pa prirejajo tovariške pogovore in partizanske mitinge. Skrbe za kadre na najrazličnejših ravneh ter v pogovorih, tečajih, predavanjih in filmskih predstavah seznanjajo ljudi s položajem. Hkrati dvigajo njihovo patriotsko in politično zavest. Tako govore vsa poročila o izredno ugodnem razpoloženju med prebivalci in o njihovi pripravljenosti za sodelovanje.
Vse konje so pripeljali!
Prebivalstvo je res prisrčno sprejelo enote teritorialne obrambe, ponudili so jim streho pred slabim vremenom v zasebnih stanovanjih. Na vseh množičnih sestankih so ugotovili neobičajno veliko udeležbo. Od velikega števila konj, mobiliziranih za partizanske in teritorialne enote, ni izostal niti eden!
V vojnih pogojih so delovale tudi druge ustanove. Gospodarski organi so skrbeli za preskrbo prebivalstva in oboroženih sil. V Dolenji vasi je bil narejen poskus racionalizirane preskrbe z živilskimi kartami. Kulturne in šolske oblasti imajo svoj vojni načrt: če bi se nevarnost na svobodnem ozemlju povečala, se bodo šole umaknile v druge stavbe, v opuščene podružnične šole, vzeli bodo s seboj najpotrebnejša učila in knjige ter prilagodili pouk skromnejšim razmeram. Zdravstvena služba je s pomočjo Rdečega križa postavila bolnišnico v šotoru: z visoko kvalificirano ekipo so bili pripravljeni resnično izpeljati najzahtevnejšo operacijo na bojnem terenu!
*	****»*************4-*
*	VOJAŠKI POLOŽAJ V SOBOTO ZVE-
*	ČER: Danes je branilcem uspelo zaustaviti £ vse ofenzivne akcije napadalcev, zadnji del
*	včerajšnjega helikopterskega desanta pa je J bil razbit zlasti z izdatno pomočjo prebival-
*	cev. Partizanske in teritorialne enote so raz-
*	bile 3 napadalčeve policijske postaje. Večja
*	partizanska enota je tako ogrozila zaledje na-
*	padalca, da je moral uporabiti precejšen del
*	rezerv za boj z njo. Napadalec se je znašel v $ pravi pasti, saj je dobesedno priklenjen na
*	komunikacije, branilčeve enote pa nadzoru-
*	jejo dve tretjini njegovega ozemlja. Napada-
*	le: bo moral uporabiti vse rezerve za boj s J teritorialnimi in partizanskimi enotami, da £ bi zaščitil sistem oblasti, ki se naglo razkraja.
*	Zapori, taborišča in preiskave mu ne prinaša-£ jo nobenih uspehov. — Pričakovati je, da
*	bosta to noč obe strani pripeljali na bojišče
*	sveže sile.
*
Medtem je bila osvobojena Cerknica in več manjših naselij. Napadalcu ni uspelo z začasno zasedenega ozemlja izpeljati prodor v nobeno smer — preveč je imel dela s tistimi nekaj kraji in z zavarovanjem cest, ki-jih je še držal v svojih rokah. Tako tudi v nedeljo ni mogel izkoristiti udarnih enot na čelu fronte, ker bi tvegal, da jim
odmre žila do vodnica. Vseeno pa se je njegovo zaledje neustavljivo razkrajalo kot kos trhlega lesa. Še nekaj ur in vaja se je iztekla.
S preizkusom potrjeno
Ni se iztekla tako, ker „bi bil načrt tak", da bodo branilci zmagali. Na obeh straneh so bili naši vojaki, naši ljudje, napadalec z uigranimi enotami redne vojske je bil celo večkrat močnejši kot branilec! Bili smo ponosni, ko smo videli njegovo izurjenost, sodobno tehniko in udarno moč. "Obe strani sta o akcijah odločali popolnoma samostojno. Ocenjevala ju je cela vojska strogo nepristranskih sodnikov. Pa vendar se je končalo' tako, kot smo vsi mislili, da se mora končati.
Samo preizkusiti smo hoteli. Prvič so namreč na taki vaji sodelovale najširše zvrsti splošnega ljudskega odpora, prvič je bila njim dana glavna' vloga. Veliko se je bilo treba pripravljati, veliko smo se naučili, nekaj bo treba tudi še dodati in izpopolniti. Vendar je premiera navzlic rahli tremi in pošastno slabemu vremenu vsestransko odlično uspela. Ponoven dokaz, ponovna potrditev za našo zamisel odpora, ki je navzlic izkušnjam iz NOB, Vietnama in drugih osvobodilnih gibanj dovolj izvirna in dejansko prežeta z duhom naše nove ustave. Temelji na samoupravnih socialističnih odnosih, pa tudi na dveh odločnih stavkih iz našega najvišjega zakona:
Nihče nima pravice priznati ali podpisati kapitulacijo niti sprejeti ali priznati okupacijo Socialistične federativne republike Jugoslavije ali njenega dela. Nihče nima pravice preprečiti občanom SFRJ, da se borijo proti sovražniku, ki je napadel državo.
V tem je naša moč, v tem je naša javna vojna skrivnost.	M. MOŠKON
MMm,
f»m
V- W	.
—*	^	:■ ^	*	n ...............................- *	*	■
mora ldebdi nad začasno zasedeno Cerknico. Racije, zasliševanja, policijska ura in patrole napa- Vse drugače je po Menišiji: navzlic snegu in mrazu, navzlic napornim in hitrim premikom, so partizani e policčije na vsakem koraku. Ulice so prazne. Le v špeceriji ali pri mesarju si izmenjata sosedi in teritorialci vedno dobre volje. Vse ljudstvo je z njimi, nikoli jim ne manjka prijazne besede, latvice
besedi, dwa pomenljiva pogleda ...
toplega mleka ali šilca ta kratkega
Iskrene čestitke
za dan varčevanja in 100-letnieo hranilništva ter posojitništva v Šaleški dolini
Ljubljanska banka
poslovalnica Velenje
TUDI PIONIRJI IZ VELENJSKE OBČINE ZBIRALI ZA ZIBIKO
Maijan Petauer
Marjan Pevec
Sandi Bračko
Zdenka Zavski
Nadja Jagodic
Marica Gobec
Pripe
V petek, pred tednom dni so učencem nove šole v Zibiki, ki so jo zgradili občani in delovni ljudje velenjske občine, spet sijale oči od presenečenja. Skupaj s tajnico občinske ZPM Elfrido Ambrožič jih je obiskala štiričlanska pionirska delegacija z osnovnih šol velenjske občine. Vendar pionirji niso prišli praznih rok. Na tovornjaku so pripeljali oblačila in igrače za zibiške učence in njihove mlajše bratce in sestrice ter volnene izdelke - darilo članic prijateljev mladine.
Še preden so učenci iz Šaleške doline izročili pakete svojim zibiškim sovrstnikom, smo pokukali v enega izmed razredov. Izbrali smo drugi razred. V njem je bil samo en učenec. Marjan Petauer, je skoraj neslišno povedal. Tega dne je prišel malce prej v šolo, ker so jih pionirji iz Šaleške doline obvestili, da jih bodo obiskali. Maijan pa je s svojo sestrico, ki hodi v četrti razred, prišel med prvimi popoldanci. Na novi »Osnovni šoli solidarnosti občanov in delovnih ljudi velenjske občine" imajo dvoizmenski pouk. Nižji razredi hodijo v šolo popoldne, višji pa dopoldne. Ker ob našem prihodu, dopol-danci niso imeli pouka, smo pač čebljali s popoldanci, ki so prišli malo prej.
Marjan je imel ob našem vstopu čisto rdeč obraz. Mislili smo, da joče. „Saj ne jočem. Le vroče je, zaradi centralne kurjave." Nato smo ga vprašali, kakšna se mu zdi šola. „Le-pa ... Stara je bila zidana iz kamna in ni bila tako močna kot ta. Ta je močna. Te potres ne bo porušil."
Zapustili smo Marjana in vstopili še v četrti razred, kjer je bilo kar precej glasno. Več kot polovica učencev je že sedela na svojih prostorih. Ker se ni hotel nihče prostovoljno javiti, da se bo pogovarjal z nami — pa čeprav tovarišice ni bilo —, smo začeli postavljati vprašanja kar vsem. Odgovarjati so začeli vsevprek, da smo komaj zapisovali njihove odgovore. Vseh si seveda nismo mogli zapomniti.
„Zdaj je lepo v razredu. Prej je bilo slabše, ker je bila šola zelo stara. Tiste nismo tako čuvali. To pa. Ne mažemo s prsti po stenah. Tistile tamle v prvi klopi, poglejte, pa kar naprej
prijemlje steno pri vratih s prsti.
Ze desetkrat smo jo morali ra-dirati... Kadar imamo film lahko zagrnemo zavese in ga gledamo v temi. Tudi danes bomo gledali film. Tamle, vidite, imamo diaprojektor. Dali so nam ga Velenjčani... Na stenah imamo slike ... Novo sliko tovariša Tita. Dobili smo nove knjige, copate, žoge, sanke ..."
—	Zakaj so vam Velenjčani naredili novo šolo? smo jih vprašali.
„Zato, ker je bil potres," se je glasil prvi odgovor ...
„Zato ker so pridni," je dejal drugi.
' - Zakaj so pridni?
„Ker so nam jo zastonj naredili ... Ker so solidarni.."
-	Ali veste, kaj je solidarnost?
„To je to, da so nam šolo naredili zastonj ..."
Medtem sta v šolo prispeli tudi učiteljici Nadja Jagodič in Marica Gobec.
»Otvoritev šole smo šolniki pričakovali z veliko nestrpnostjo," je dejala Nadja Jagodič. „Sploh nismo mogli verjeti, da je vse to resnično. Nismo mogli verjeti, da bomo kdaj poučevali v tako lepi šoli. Zares je prekrasna. Ko nam je potres porušil staro, smo se z mislijo že preselili drugam. Saj nismo mogli pričakovati, da bodo naši zgradili novo. V tem kraju poučujem že osmo leto. Prišla sem s Primorske. To je bilo moje prvo delovno mesto in ga zlasti sedaj ne mislim zlepa zamenjati. Dobili smo vse. Doslej so se otroci učili iz starih in raztrganih knjig, ker jim starši ne morejo kupovati novih. Zdaj pa imajo nove. Na hodniku imamo nekaj opreme za telovadbo. Opreme doslej sploh nismo imeli. Šola ima ozvočenje. Dobili smo pianino, gramofon, magnetofon, projektor, televizor, na stenah visijo slike velenjskih slikarjev ... Za vse, kar smo dobi-
li, smo Velenjčanom zelo hvaležni. Oddolžimo se jim lahko le z našim delom. Z obljubo, da bomo vse storili, da bodo naši učenci dosegli takšno raven znanja kot jo imajo drugi, ki ne živijo na zaostalem območju.
MARIJA GOBEC že petnajsto leto poučuje v Zibiki. Tudi njej je Zibika prvo delovno mesto. „Mislim, da bi vsaka beseda, s katero bi se zahvalila prebivalcem velenjske občine za njihovo veliko darilo, izvenela preskromno. Neka ženska, ki je brez otrok, mi je v nedeljo na otvoritvi dejala, da jo kar stiska pri srcu ... Šola je svetla, čista, v njej je vse novo. Sploh je ni mogoče primerjati s staro šolo. Ko so prišli otroci prvi dan k pouku, so samo gledali in občudovali. Njeni učenci, ki letos šele drugo leto trgajo šolske klopi, so morali napisati tudi nekaj stavkov o novi šoli za domačo nalogo.
MARJAN PETAUER je napisal takole: Šolo v Zibiki je gradilo Velenje. Šola je zelo le-
pa. Gradili so jo dva meseca. Otvoritev smo imeli v nedeljo.
MARJAN PEVEC: Ko je bilo proslave konec, smo šli v šolo. Tam smo dobili malico. Nato smo šli gledat razrede. Ko sem videl moj razred, sem bil zelo vesel. Tako lepo je opremljen.
Zibiška šola ima namreč tudi lepo kuhinjo in tako zdaj otroci prvič dobivajo v šoli tudi malico.
SANDI BRAČKO: Vsi učenci moramo paziti na novo šolo. Da bo še lepša, bomo okrog nje nasadili rožice. Šola ima štiri učilnice. V njih je parket, drugje pa so položene ploščice. Gradili so jo Velenjčani. Mi smo jim hvaležni.
ZDENKA ZAVSKI: Zibiška šola je zelo lepa. Poleg šole smo dobili tudi knjige. V šoli imamo televizor. Sedaj, ko imamo nove šolske prostore, se bomo zelo pridno učili. Na šolo bomo zelo pazili...
MED POPLAVLJENCI V SLAVONIJI IN BOSANSKI KRAJINI
Opusteli dimniki

Skoraj mesec dni neprenehnega dežja je povzročilo ogromno &odo ljudem v Slavoniji in Bosanski Posavini, kjer je Sava z nekaterimi pritoki prestopila bregove. Prebivalci tega območja, ki so pogosto žrtev tovrstne ujme že vrsto let opo-zaijajo na prepočasno gradnjo zaščitnih nasipov. V teh dneh nekaj tisoč ljudi dan in noč gradi zasilne nasipe iz vreč s peskom in navaža zemljo ter bdi nad že zgrajenimi nasipi, da bi ti vzdržali izredno silo naraslih voda.
Če bi tudi Sava s svojimi najnevarnejšimi pritoki začela upadati, bi sedanje narasle vode povzročila neprecenljivo škodo, saj je na deset tisoč hektarih ostala neobrana koruza in sladkorna pesa, jesenska setev pa je v zamudi za več kot mesec dni. Po ocenah strokovnjakov bo moč na polje po kakšnem mesecu, če se bo voda s poplavljenega območja umaknila. V ilustracijo naj povemo, da je Slavonija žitnica Hrvaške, trenutno pa je na njej opravljen le en sam odstotek od predvidene jesenske setve.
Če odštejemo škodo, ki so jo narasle vode povzročile kmetom na ostalih poljščinah, ne moremo mimo škode, ki so jo ti utrpeli z govejo živimo. Črede goveje živine je zidesetkana, poleg tega pa večiina kmetovalcev nima na voljto niti krme za živino, ki je oistala. Prav zato je na tem ob močju velikanska ponudba jgoveje živine, ki zvečine ne bo mogla preživeti zime, k;er je trenutno najpogosteje do kolen v vodi ali leži na wlažnih tleh.
NOČ MA NASIPIH
Meedtem, ko je sedanja vodna ujma prizanesla ob-
močju na slovenski strani, novozgrajeni nasipi so obvarovali tudi Zagreb, je prvi klic na pomoč prišel že iz Siska. Tamkaj so razlite savske vode ogrozile več industrijskih objektov in preplavile celo vrsto vasi. Medtem, ko so prebivalci nekako obvarovali območje okrog Siska, jim je to komaj uspelo na območju Jasenovca. Tamkaj je cel teden trajal neenaki boj z vodo za nasip, ki med železniško progo in spomenikom žrtev taborišča varuje dvotirno progo Zagreb - Beograd.
Od Siska, točneje že od Zagreba naprej, seje Sava razlila na območju, ki zajema na desetine tisočev hektarov površin. Boj za vodno ujmo se je tako začel že nekaj kilometrov iz Zagreba in sega vse do Mačve. Na tisoče ljudi brani in gradi nasipe, ta fronta sega na Obeh straneh Save, njenih pritokov in po vaseh v dolžino več kot 2,000 kilometrov. Najhuje je trenutno na območju Bosanske Gradiške, ki je skorajda odrezana od sveta. Zaradi poplavljene ceste in ogroženega mostu med Staro in Bosansko Gradiško, zaradi poplavljenih vpadnic na des-. nem bregu Save, je v Bosan-
sko Gradiško trenutno moč priti le preko Bosanskih hribov.
Bosanska Gradiška, ki jo sicer pred najhtijšim še varuje nasip, v teh dneh nudi kaj čudno sliko. Ulice v mestu so skoraj v celoti zazidane z vrečami peska. Zaradi visoke ravni gladine Save, voda po principu pretočnih loncev dobesedno vre iz zemlje. Tako se nenadoma razpre asfalt na sredi ulice, iz razpoke pa bruhne gejzir. V petek so razpustili šole, srednješolce pa vključili v mladinske brigade, ki skupaj z ostalim občinstvom bdi nad temi „gejziri". Mladina in prebivalstvo noč in dan z vrečami peska maši razpoke, da bi tako obvarovali mesto pred poplavo. Kljub temu je nekaj ulic in zgradb v njih že ogroženo. Tudi v skupščino občine, kjer nenehno sprejemajo in izdajajo odločitve ni moč drugače, kot po mosto-čku, ki so ga zbili iz desak. Voda je zalila tudi kletne prostore novozgrajenega hotela Kozara in kinodvorano. Poplavljena je cela vrsta okoliških vasi, v katere je moč priti samo s čolni. Na pomoč so prihiteli pripadniki Armade, ki s svojimi jurišni-mi čolni zdaj prevažajo v glavnem — vOdo. Da je absurd večji, v tej obilici vode primanjkuje prav -vode. Ker je voda prelila tudi vodnjake, ti zaradi okužb niso uporabni. Da bi se izognili epidemijam, zdravstvene ekipe nenehno izvajajo vakcinacijo prebivalstva.
Zaradi dežja in poplav skoraj pol hektarov površin pod vodo. Na desetine poplavljenih vasi in mest, na stotine ogroženih družin, zdesetkani posevki in živina.
NEUSTRAŠNI NIKI
KRAJIŠ-
Med najbolj prizadetimi so v Bosanski Krajini. In to na tistem delu, ki sije komaj opomogel od zadnje vojne vihre. Gre za prebivalce, ki so se po vojni vrnili v razrušene in požgane domove na obronkih legendarne Koza-re, oziroma Prosare in Mota-jice. Pogovarjamo se s temi ostarelimi ljudmi, ni bil redek primer, da se je v zaselek od prejšnjih sto prebivalcev po vojni vrnilo le deset preživelih in si obnovilo ognjišča, ki so zdaj znova poplavljena. Njih otroci, zvečine so vsi rojeni po vojni, so se raztepli po svetu, največ jih je na delu v zamejstvu. Ti kleni ljudje, ki dobro skrivajo svoja leta ne tožijo, niti ne obupujejo. Osemdesetletni možakar, ki še vedno vztraja v iz neožga-
ne opeke zgrajeni hiši, ki je poplavljena do oken pravi, da bo tudi ta „ujma tako, kot je prišla - odšla". V navadnem koritu, ki mu drugače služi v povsem druge namene se prevaža od hiše do njive in dovaža koruzo ter buče, kijih voda še ni odplavila ...
Podoben primer smo doživeli tudi v vasi Poloj pri Bosanski Gradiški. Ta vas je bila nazadnje poplavljena pred štirimi leti. Ker je tudi v bodoče ne bo moč braniti pred naraslimi vodami, so na občini sklenili, da občanom omogočijo gradnjo novih domačij na varnejšem območju. Našli so lokacijo, preskrbeli denar, našli tudi drugo obdelovalno zemljo, z gradnjo je začelo že nekaj družin, vendar so se skoraj vse vrnile v - Poloj... Zdaj je cela vas pod vodo, oskrbujejo jo vojaki s svojimi čolni.
Če vprašaš prebivalce ali se bodo le izselili, te čudno pogledajo in pobarajo zakaj? „Saj bo voda tako kot je pritekla - tudi odtekla ..." Žal so medtem zvečine ob vse, saj se hiše druga za drugo sesedajo v vodo, z njimi pa- tudi borno imetje. Po tem sodeč je navezanost na zemljo, ki je odhranila prednike in nešteto generacij enaka vsepovsod. Tu mislimo na navezanost občanov Družmirja in okoliških zaselkov, ki se s tako težavo poslavljajo od svoje zemlje, ki jo izgubljajo iz povsem drugih razlogov, počasi in z velikimi odškodninami. Po dveh dneh sonca, se je na ogroženo območje znova zgrnil dež. Z njim pa nove skrbi. Prve radostne vesti o malenkostnem upadanju vode grenijo vesti o novem naraščanju, o novih prečutih nočeh, o novih poplavah, ko ljudje v dveh dnen ne dajo v usta niti enega toplega obroka. Vendar vztrajajo v boju z ujmo, v boju s sabo.

ZLATO ODLIČJE ZA GOSTINCE IZ PAKE NA XXII. GOSTINSKEM TURISTIČNEM ZBORU
ZLATO ZA »SREBRNO POROKO«
V Portorožu je bil 17. in 18. oktobra XXII. gostinsko turistični zbor. Gostinski in turistični delavci iz vse Slovenije so na tem zboru razpravljali o njihovi dejavnosti. Bilo pa je tudi več razstav in. priložnostnih prireditev.
Na razstavi pogrinjkovje bilo razstavljenih kar 63 miz. Po-grinjek so razstavili tudi gostinci iz gostinskega podjetja Paka Velenje. Rado Ježovnik, Aco Košak, Ivo Mavrin in Martina
cev iz velenjske Pake so dodelili zlato kolajno. To je veliko priznanje za to, v slovenskih razmerah sicer majhno gostinsko organizacijo. Zlasti zavoljo tega, ker so razstavljale tudi renomi-
Pavčič so pripravili nadvse zani- rane hotelske in gostinske hiše miv in tudi uporaben pogrinjek iz znanih turističnih središč.
in ga imenovali „srebrna poroka". Posebna strokovna komisija je ocenila razstavljene po-grinjke v Portorožu in podelila 6 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih kolajn. Pogrinjku gostin-
Z ustvarjalci nagrajenega pogrinjka smo se pogovarjali kako pravzaprav pripravijo mizo in če lahko za tak pogrinjek sede v njihovem hotelu gost ob naročeni priložnosti.
Rado Ježovnik - V Portorožu je bilo razstavljeno veliko lepih in domiselnih pogrinjkov. Zato je zlata kolajna, ki smo jo dobili za našo mizo, izredno pomembno priznanje. Na republiški razstavi sem prvič sodeloval, ker v našem podjetju vsako leto menjajo ekipe. Pogrinjek „sre-brna poroka" smo dalj časa pripravljali. Prvič smo ga razstavili že na našem domačem kulinaričnem večeru v Velenju. Zdaj pa smo mizo temeljito dopolnili iti popravili.
Aco Košak — Predno začne ekipa natakarjev in drugih sodelujočih pripravljati pogrinjek mora vedeti kakšen pribor je na
Rado Ježovnik, Ivo Mavrin, Martina Pavčič in Aco Košak za pogrnjeno mizo, ki je v Portorožu dobila zlato kolajno
voljo. V našem podjetju imamo zdaj že toliko izbranega pribora, da lahko resnično pripravimo lepe in domiselne pogrinjke. Naj povem, da smo že drugič sodelovali na republiškem tekmovanju, večkrat pa tudi v Celju. Vendar pribor še ni vse. Naša ekipa je intenzivno pripravljala nagrajeno mizo ves mesec pred nastopom v Portorožu. Zaradi tega je trud poplačan. Zlata kolajna je izredno veliko priznanje. Takšna tekmovanja so koristna. Gostinski delavci se izpopolnjujemo in na napakah učimo.
Martina Pavčič - Pogrinjek bi bil brez primernega šopka suhoparen in brez veljave. Za razstavljeno mizo v Portorožu sem dalj časa pripravljala primeren šopek. Izhajala sem od gostov, ki bodo sedeli za to mizo. Srebrna poroka je jubilej. Zakoncema želimo še nadaljnje srečno življenje. Za to pa rabita zdravje in trdnost. Brinje daje moč in je kleno. Poleg brinja pa sem izbrala še oranžne vrtnice, ki predstavljajo ljubezen.
Zvedeli smo, da mora pogrinjek predstavljati celovito podobo, od izbranega in nameščenega pribora, šopka in tudi jedilnika. Zato morajo sodelovati še kuharice. Jedilnik za jubilejno kosilo „srebrna poroka" obsega gnjatne medaljone, krepko juho mimoza, sladkovodni potpuri, nadevan kapun, goveji file po portugalsko, krompirjev kipnik, radič s fižolom, kostanjevo torto s smetano in kavo. Pa tudi pijače so temu primerno izbrane. Gostinci iz Pake so zagotovili, da lahko takšno jubilejno kosilo naročite pri njih kadar hočete. Povrhu pa boste sedeli še za pogrnjeno mizo, ki je dobila zlato kolajno!

i Razstava del Stanislave Lušnic-Arsovske v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu
Zadnjo soboto, 19. oktobra, so odprli v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu razstavo likovnih del Stanislave Lušnic - Arsovske. Pokrovitelj razstave, ki bo odprta do 3. novembra, je Kmetijska zadruga Slovenj Gradec. V priložnostnem kulturnem programu ob odprtju razstave pa sta sodelovala ženski kvartet , Angel Besednjak" iz Maribora in moški pevski zbor „Svoboda" Mislinja.
Stanislava Lušnic - Arsovska razstavlja tokrat v slovenj-graškem Umetnostnem paviljonu 57 oljnih pastelov na teme ,,Vizija„Hude luknje", „Vizija kamenin" in „Krajine" ter 1 mozaik „Okameneli cvet".
•	Pred volitvami delegatov v samoupravne interesne skupnosti
V	vseh štirih koroških občinah morajo nemudoma začeti s pripravami na volitve delegatov v organe samoupravnih interesnih skupnosti. Tako so sklenili na posvetovanju predstavnikov občinskih vodstev Socialistične zveze in Zveze sindikatov iz Koroške, ki je bilo zadnji ponedeljek v Dravogradu. Na Koroškem predlagajo, da bi bile delegacije splošne za vse samoupravne interesne skupnosti in da bi štele po najmanj 10 članov.
•	Priprave na sejo občinske konference Zveze komunistov
Tudi v Slovenj Gradcu bo še v mesecu oktobru seja Občinske konference Zveze komunistov, na kateri bodo razpravljali in sprejeli statutarni sklep občinske konference Zveze komunistov, obravnavali pa bodo še idejno politična vprašanja vzgoje in izobraževanja.
V	oktobru se bodo sestale na rednih sejah tudi še občinske konference Zveze komunistov v drugih koroških občinah, 31. oktobra pa tudi Medobčinski svet Zveze komunistov, ki bo obravnaval analizo o izbraževanju na delovnem mestu.	'
•	Skrb za izobraževanje
in usposabljanje članov ZK
Prejšnji teden je bil v Slovenj Gradcu enotedenski seminar za novosprejete člane Zveze komunistov, ki gaje obiskovalo okrog 30 članov zveze komunistov iz Mislinjske doline. Na seminarju so govorili posebej še o statutu in programu Zveze komunistov ter o osnovah gospodarskega razvoja Mislinjske doline.
V	novembru pa bo začela v Slovenj Gradcu z'delom politična šola. Predavanja bodo v strnjeni obliki, šolo pa bo obiskovalo 20 komunistov iz Slovenj Gradca, predvidoma 10 pa tudi iž Dravograda.
95 let
Karnerjevega očeta
V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je te dni v krogu svoje družine, vnukov in pra-vnukov praznoval 93. rojstni dan Franc Karner. Življenjska pot Franca Karnerja je bila vseskozi težka in trda. Že v mladih letih je okusil vse težave življenja, prijeti je moral za vsako delo. Pa vendar nikoli ni klonil.
Rad se spominja težkih a trdih dni, ki so ga spremljali vse življenje.
Najraje pa pripoveduje tiste trenutke, ko so po Mislinjski dolini gradili železnico progo. Takrat je bil star 15 let. Sam pravi: „Ne morem vam povedati, kakšno je bilo veselje takrat ko je pripeljal po mislinjski dolini prvi vlak. Vsak se je vozil zastonj. A danes mi ne gre v račun, da sem dočakal tudi to, da so to isto železnico poidrli. Ni dočakala take starosti kot jaz ..."
Še in Se rad pripoveduje 93-letni Franc Karner. Zdaj na stara leta si krajša prosti čas z branjem časopisov. Ti časopisi in revije so njegovi največji prijatelji.
Številnim čestitkam Kar-neijevemu očetu se pridružujemo tudi mi.
F. JURAČ
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
#	Tečaj za voznike motornih vozil
Avto-moto društvo v Šmartnem ob Paki je razpisalo tečaj za voznike motornih vozil in sicer za kategorije A, B in F. Prijavljencev je bilo toliko, da vseh niti sprejeti niso mogli. Prijavili se niso samo Šmarčani, temveč tudi iz drugih krajev.
•	Upokojenci za Kozjansko
Upokojenci iz Šmartnega ob'Paki so zbrali za oškodovance po potresu na Kozjanskem 4.610 dinarjev. Med drugimi sta dala Dragan Dajič
in Fanika Selišnik vsak po 500 dinarjev.
• Asfaltiranje ceste
Delo na cesti Rečica ob Paki -Podgora lepo napreduje: Zal le dež delavce moti pri delu. Kljub temu so z deli že tako daleč, da bodo ta teden lahko pričeli z asfaltiranjem. Želja nas vseh je, da ti tudi krajevna skupnost Polzela asfaltirala ostali del ceste, ki pelje na njenem področju do Polzele. Če se bo to v kratkem zgodilo, bo vožnja do Celja z avtomobilom precej bližja, kakor okoli na Letuš in BraslOvče. Na drugi strani pa bo tudi gora Oljka imela več obiskovalcev.
Z. KOTNIK
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za gospodarstvo
1. V okviru srednjeročnega programa razvoja občine Velenje do leta 1980, bomo začeli uresničevati tudi naloge področja razvoja kmečkega turizma. Program razvoja predvideva v ta namen naslednje kraje: Bele vode, Skorno, Sv. Florjan, Zavodnje, Ravne, Šentvid, Plešivec, Cirkovce in Paški Kozjak. Prednost imajo kmetije, ki so preusmerjene, se preusmerjajo ali imajo za to ustrezne pogoje.
2. Vzporedno bomo organizirali tudi izobraževalne tečaje za kmečke gospodinje, ki se bodo ukvarjale s kmečkim turizmom. Tečaj bo predvidoma v zimskih mesecih. Interesente prosimo, da se čimprej prijavijo. Prijave sprejemamo do 4. 11. 1974, na oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Velenje.
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO SO Velenje
Razpisna komisija
Krajevne skupnosti Velenje center — levi breg
RAZPISUJE VODILNO DELOVNO MESTO
RAVNATELJICE VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE VELENJE
pod sledečimi pogoji:

% visoka izobrazba pravne, upravne, organizacijske ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih
0 moralno-politična neoporečnost
£ organizacijska sposobnost.
Prijave sprejema razpisna komisija KS 15 dni od dneva objave na naslov: Krajevna skupnost Velenje center — levi breg.
w
M
objavlja prosta delovna mesta: |
______TOZD-VELENJE
1. PRODAJALCE oblačilne in tehnične stroke Pogoji: prodajalec in 1 leto prakse, poskusno delo en mesec, I delo za nedoločen čas
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja 5 dni po objavi.
Organizacije združenega dela trgovske dejavnosti območ občine Velenje
obveščajo cenjene potrošnike.
da bodo od 26. 10. 1974 dalje odprte vse prodajalne ob J sobotah in dnevih pred enodnevnimi prazniki.do 15. ure.
Osnovna šola Miha Pintar - Toledo Velenje
razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA
Pogoj: končana ESŠ ali ASŠ. Zaželeno je nekaj let prakse. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Oddaja sadnih drevesc in vrtnic: 20. 10. do 30. 10. v Velenju (nasad pri tovarni IGE), od 30. 10. naprej pa doma v Šentilju vsak delavnik. Anton Jelen, Šentilj pri Velenju.
kupim
MOPED APN 4 kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v uredništvo Našega Časa pod šifro ..Ohranjen"
POZIV VOZNIKU
Prosim, če se mi javi traktorist, ki je vozil dne 12. ni. 1974 ob 9. uri po cesti Velenje — Šoštanj ter videl nesrečo, pri kateri je avto zbil mopedista. Ivan Brišnik, Lokovica 60, 63325 Šoštanj.
Petek 25. 10. ob 17.30 Španski barvni vestem ZLATO IN MRHOVINARJI Režija: Rafael Romero Marchent. Igrajo: Peter Lee Lavrence, Orchide-; ia de Santis, Carlos Romero Marchent.
Sobota, 26. 10. ob 17.30 in 19.30, španski barvni vestem ZLATO IN MRHOVINARJI
Nedelja, 27. 10. ob 17.30 in 19.30 španski barvni vestem ZLATO IN MRHOVINARJI.
Torek, 27. 10. ob 17.30 in "19.30 angleško ameriški film LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA Režija: Carol Reed. Igrajo: Mia Farrovv, Topol, Michael Jayston, Margaret Raw-lings
Sreda, 30. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna risanka TOM IN JERRY ; Četrtek, 31. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriška barvna risanka TOM IN JERRY
Petek, 1. 11. predstava odpade.
r Sobota, 2. 11. ob 17.30 in 19.30 OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE franc. film. Režija: Philippe Labro. Igrajo: Jean - Louiss Trintignant, Do-minigue Sancda, Sacha Distel, Carla Gravina
Nedelja, 3. 11. ob 17.30 in 19.30 OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE francoski barvni film.
KINOGLEDALIŠČE VELENJE
. Ponedeljek, 28. 10. ob 20. uri angleško ameriški film LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA.
Režija: Carol Reed. Igrajo: Mia Farrow, Topol, Michael Jayston, Margaret Rawlings. I Nedelja, 3. U. ob 17.30 limeriška barvna risanka TOM IN JERRY
POPRAVEK
Pri objavi zahvale za pokojnim Jožetom Ramšakom je v zadnji izdaji Našega časa prišlo do neljube pomote pri priimku, ki jo je napravila tiskarna.
Sorodnikom in bralcem se zaradi tega opravičujemo.
, Uredništvo NC
Veseli obrazi ob podelitvi pokalov in diplom veterinarjem-športnikom
Športne igre veterinarjev
V Velenju je bilo prvo športno srečanje društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije. Tekmovanje je v imenu pokrovitelja, Skupščine občine Velenje, otvoril predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun.
Tekmovanje je bilo v odbojki, košarki, kegljanju, streljanju
in šahu. Sodelovala so društva iz Ljubljane, Gorenjske, Primorske, Maribora in Celja. Največ uspeha so imeli veterinarji področja Celja, ki so osvojili prehodni pokal.
Sklenili so, da bo-to tekmovanje postalo tradicionalno in ga bodo priredili vsako leto.
Hitri in spretni natakarji__________
Na gostinskem in turističnem zboru, ki je bil letos v Portorožu, so pripravili tudi šport-' na in spretnostna tekmovanja. Natakarica Milka Košak iz gostinskega podjetja Paka je bila prva v hitri hoji s pladnji na 400 metrov in dobila pokal. V keg-
»Kolesarjenje po Mislinjski dolini
V soboto, 12. oktobra, je pripravila Temeljna telesna kulturna skupnost Slovenj Gradec novo manifestacijo rekreacije, „Kolesatjenje po Mislinjski dolini". Žal organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno vreme, saj je prireditev motil dež. Tudi zato se je na 24 km dolgo pot Slovenj Gradec — Pod-goije - Šmiklavž - Dovže - Šmartno. - Legen - Slovenj Gradec podalo le nekaj nad 300 kolesarjev. Med udeleženci akcije so bili v večini najmaljši, vsi, ki so prevozili progo, pa so dobili kolajno „Trim — kolesar".
hotel
paka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča In priporoča
V PREUREJENEM NOČNEM BARU HOTELA PAKA VELENJE PESTER BARSKI SPORED.
NASTOPAJO: URANELA, ANA MARIJA, MIRJANA, ČELO IN ALONZO.
VLJUDNO VABLJENI!
REZULTATI: Odbojka: 1 Kranj, 2. Ljubljana, 3. Celje, 4 Primorska, Košarka: 1. Ljublja na, 2. Celje, 3. Primorska, 4 Maribor, Šah: 1. Celje, 2. Pri morska, 3. Ljubljana, 4. Mari bor, Kegljanje: 1. Primorska, 2 Ljubljana, 3. Kranj, 4. Celje, 5 Maribor, Streljanje: 1. Celje, 2 Kranj, 3. Primorska, 4. Ljublja na.
Skupno - 1. Celje 35, 2. Ljubljana 32, 3. Primorska 30, 4. Kranj 22, 5. Maribor 8 točk.
rokomet
atletika
Uspeh atletov v Avstriji
V bližini Celovca je bil tradicionalni kros, ki se ga je udeležilo več kot 200 tekačev iz Avstrijske Koroške, kot gostje pa so sodelovali tudi atleti Velenja in celjskega Kladi-varja.
Kljub slabemu vremenu so organizatorji prireditev brezhibno izvedli. Največ uspeha so imeli slovenski atleti, saj so osvojili večino prvih mest - od tega tri prva mesta velenjski atleti: Andreja Šverc v teku na 1.100 m, 4. Renata Zupančič; mladinci na 3.300 m je zmagal Bojan Britovšek pred Hižaijem in Bizjakom. Pri članih je v teku na 5.500 m prvo mesto osvojil Balek pred Vedenikom, četrti je bil Koselj.
Prvi na orientacijskem prvenstvu
Na letošnjem osmem republiškem prvenstvu v orientacijskem krosu je v tekmovalnem delu nastopilo več kot 350 tekmovalcev, v manifestativnem trim pohodu pa kar 800 udeležencev.
Velenjčani, člani AK Velenje so se tudi topot dobro izkazali. Med mladinci so osvojili ekipno prvo mesto (Bizjak, Lampret in Lemež), pred drugo velenjsko ekipo (Lah, Sladič in Jamnikar). Mladinke so osvojile tretje mesto v.svoji konkurenci (Šverc, Zupančič, Meh). Člani pa so med 83 ekipami osvojili 10. mesto (Balek, Vedenik in Grošelj).
ljanju so tekmovale Milka Košak (6. mesto), Majda Koren (7.) in Marinka Karo (9.). V hitri hoji s pladnji pa si četrto mesto delita Aco Košak in Rado Ježovnik.
Pa povejte, če natakarji iz Pake niso hitri in spretni!
Točki za Šoštanj in Slovenj Gradec
Bliža se konec prvega dela tekmovanja v slovenski rokometni ligi. V 9. kolu so Šoštanjčani in Slov. Gradčani osvojili obe točki.
Šoštanjčani so brez posebnih težav premagali rokometaše trboveljskega Rudarja z rezultatom 20 : 13 (11:6). Največ zaslug za visoko zmago imajo Kompan 7 golov, Bubik in Met-ličar s štirimi goli. Izkazal se je tudi vratar Slatinšek, ki je večkrat uspešno branil svoj gol.
Slov. Gradčani so imeli težko borbo z rokometaši iz Škofje Loke in le za gol razlike zmagali 28 : 27 (13:17). Gostje
iz Škofje Loke so bili žilav nasprotnik in so imeli že pet golov prednosti, vendar so domačini v zaključnem delu bili zbranejši in zasluženo zmagali. Najbolj se je izkazal Potušek, ki je dosegel 11 golov. Lestvica po 9. kolu:
Inles
SI. Grad.
Šešir
Šoštanj
Tržič
Sevnica
Jadran
Branik
Izola
Polet
Drava
Rudar
990 9 8 0 95 1 95 1 950 94 1 94 1 9 3 1 9 3 1 9 30 9 1 1 90 1
0 206 1 193
195 170 155 179 190 149 147
6	177
7	146
8	130
154 18 157 16 167 11 165 11 141 10 164 9 190 156 195 187 201 160
Šahovske novice
—	Na hitropoteznem šahovskem turnirju za prehodni pokal je zmagal Franc Nežmah 10 točk, sledijo Godec in Šutič 9,5, Cvar 9, Kristan, Dordevič 8,5 itd. Sodelovalo je 16 šahi-stov.
--Na zadnjem rednem hitropoteznem turnirju je bil vrst rti red naslednji: 1. Goršek 11,5, 2. Cvar 10,5, 3. Alič 9, 4. - 5. DOrdevič in Stropnik 8,5 itd. Sodelovalo je 14 šahi-stov.
-	V ekipnem srečanju med TGO ,-,Gorenje" in Rudar-sko-elektroenergetskim kombinatom so bili boljši Gorenjča-ni in zmagali z rezultatom 51 : 49. Najboljši igralec je bil Golob, kije zbral 7,5 točk.
r		\
	zavarovalnica sava	
	roslovna enota	celje
	ekspozitura	velenje
	zastopstva	slov. konjice
		šentjur
		rogaška slatina
v		V
Šmartnu
Težko pričakovani derbi med Šmartnim in Rudarjem je kljub slabemu vremenu privabil na stadion v Šmartnem približno 600 najzve-stejših ljubiteljev nogometa. Izredno slabo igrišče pa jih je prikrajšalo za lepo nogometno predstavo. Že po prvem sodnikovem žvižgu je bilo jasno, da bomo videli malo zadetkov in, da bo slavil tisti, ki je telesno bolje pripravljen. Razmočen teren je onemogočil, da bi se igra razvila, zato akcij, ki smo jih vajeni, nismo videli ne na eni, ne na drugi strani. Kljub temu so domačini v tem delu imeli nekoliko več od igre in pripravili so si dve priložnosti, ki pa sta ostali neizkoriščeni. Šele v 37. mU nuti je Železniku »spelo doseči zadetek in postaviti rezultat, ki se do konca srečanja ni več spremenil. V drugem delu so bili pogoji za igro še slabši. Igralci Šmartnega so se na težkem igrišču bolje znašli, vendar jim rezultat kljub priložnosti v zadnjih minutah ni uspelo spremeniti. Igralcem obeh moštev je treba čestitati za izredno požrtvovalno igro, saj so se skozi vso tekmo borili do zadnjega atoma moči.
ŠMARTNO: Podgoršek III, Pokleka, Napotnik, Podgoršek II, Podgoršek I, Kompan, Zeieznik, Hribcrnik, Vizovišek, Prašnikar, Bene-tek.
RUDAR: Blagus, Hanže-kovič, Frangež I, Softič, Hu-darin, Hrastnik, Pašič, Šmid, Hodžič, Topčič, Frangež II (Zlodej).
J. KRAJNC
arednistvo rm uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni	inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij
ircdnik Ljubaan Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -	ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto
Franci. Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar" izhajal do 1.	- Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne
19733 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za	plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
AŠ ČAS>
BODICA ZA ZADNJO STRAN
Tako ni prav
Delavci, ki se vozijo na delo v Velenje, se pritožujejo nad obnašanjem nekaterih mladih do starejših ljudi. Dne 23. 8. se je med drugim peljal na delo z vlakom, ki odhaja iz Šmartnega ob Paki ob 5,15. uri zjutraj tudi Klančnik Jože iz Gorenja. Ker zaradi pokvarjene hrbtenice težko stoji, je bilo pričakovati, da bodo mladi, ki so sedeli na klopi, prazen prostor odstopili njemu. Ko je hotel sesti na prazen prostor, se je oglasil nek mladenič iz Gavc, da je prostor rezerviran. In tako je moral bolan in starejši človek do Velenja stati. Pripominjamo, da za ta vlak ni rezervacij !
Zopet drugič vstopi v vagon mati z dvema otrokoma. Enega drži na rokah, drugi ji stoji ob strani. Še preden je mislila, da bo dobila prazen prostor, se isti mladenič zopet oglasi, da je prostor rezerviran. In uboga mati ni mogla sesti in je tako z otrokom v naročju morala stati do Velenja. Ker pa njegov znani prijatelj ni prišel, je bil prostor prazen do Velenja.
Sprašujemo se, kaj mislijo ti mladi, da so do starejših tako nevljudni? Drugič pa pridemo z imeni na dan!
Tradicija varčevanja v Šoštanju
Letos slavi hranilništvo v Šaleški dolini pomembno obletnico. Sto let mineva odkar je Mihael Vošnjak ustanovil v Šoštanju posojilnico in ji načeloval do leta 1879. Ža takratni čas je bila ustanovitev posojilnice v malem kraju ob bregovih Pake izrednega narodno buditeljskega pomena. Seveda v takratni posojilnici niso opravljali toliko poslov, kakor jih sedaj, pa tudi poslovanje je bilo za današnje razmere v malem obsegu. Zgodovina in tradicija varčevanja v Šoštanju sega še dlje v preteklost. Prihodnje leto bo 100. obletnica smrti Petra Mussija, tamkajšnjega učitelja. Ta je pred 126. leti (1848) ustanovil prvo šolsko hranilnico na Slovenskem.
Katere sadove beležimo sedaj ob teh obletnicah? Iz preteklega burnega stoletja, raznih vzponov in padcev, nadaljuje začeto delo Ljubljanska banka, podružnica Velenje, ekspozitura v Šoštanju. Sedež ima v prijetni, mirni ulici, polni domačega cvetja in zelenja. Stavbo so letos obnovili in povsem preuredili njeno notranjost. Varčevalec sploh nima več občutka, da je prišel v urad, temveč ga vseskozi spremlja prijeten občutek. K temu brez dvoma močno pripomore nov način poslovanja, pri katerem postavijo uslužbenke med pogovorom s stran-
ko občutek zaupanja. Stare šal-terje, pisalne mize, mreže in težak zrak so zamenjali lepo urejeni poslovni prostori. Zdaj ljudje v banko ne prihajajo več pod morečnostjo kot nekdaj. .Varčevalci imajo vtis, da so prišli v prijeten prostor, kjer lahko vedno pričakujejo pomoč prijaznega osebja in ne zgolj stroge bančne informacije.
Zato dosega ekspozitura v Šoštanju vidne uspehe, saj hra-• nilne vloge stalno naraščajo, vedno več delavcev pa dobi svoje osebne dohodke izplačane preko hranilnih knjižic.
Gimnazija iz Vrnjačke Banje v Velenju
• NAŠA ZNANKA • NAŠA ZNANKA • NAŠA ZNANKA • NAŠA ZNANK
NEŽIKA VRHOVNIK
Napotila sem se z vlakom v Pe-trovče v cerkev. Molila sem za sinova, da bi prišla srečno iz zapora. Sta pa bolj srečno umrla ... Vsaj nista trpela . . .
Pred smrtjo je Lojze vprašal Arturja, če se boji smrti. Kaj se boš bal, ga je hrabril. Malo bo zabolelo pa bo konec. Tako mi je kasneje povedal Arturjev prijatelj, s katerim sta se skupaj učila za klepaija. Ko sem se vrnila iz Petrovč, je bilo tu vse zaprto.
Njena hiša stoji na majhni ravnini nad cesto, ki se vije iz Šoštanja proti Zavodnjam. Na spodnji strani ceste je star kozolec, malo naprej za drugim ovinkom pa se od glavne ceste odcepi krak proti Ravnam.
Čeprav je bilo zunaj kljub soncu precej mrzlo, je sedela na dvorišču pred kuhinjskimi vrati. „Mislila sem že, da ste me že zjutraj iskali pa ste šli, ker sem bolj dolgo spala." Ko me je dan poprej povabila na sprejemu, ki ga je za matere padlih sinov in. mož priredil predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, naj jo obiščem na domu, mi je dejala, da lahko pridem tudi pred sedmo, če hočem. „Zgodaj vstajam, ker grem zvečer navadno še pred šesto v posteljo,"je še dodala.
Čez čas je spet nadaljevala; kot da bi se opravičevala, ker je sedela. „Težko hodim. Hrbtenico imam bola-no ... Zdravje sem pustila v taborišču. Če pa nekaj časa stojim, imam čisto mrtve noge."
NEŽIKI VRHOVNIK iz Koroške ceste v Šoštanju je vojna vzela vse, kar je imela. Iztrgala ji je najdražje. Moža in njena dva sinova Lojzeta in Arturja.
Prisluhnil sem njeni žalostni pripovedi, zgodbi, ki jo je zapisala tudi v svoj dnevnik. Iz predala je vzela tanek zvezek in mi ga izročila. »Preberite, vse je v njem zapisano. Lahko ga odnesete tudi domov in ga pretipkate. En izvod pa pošljite potem še meni." Vendar ji zvezka nisem odnesel. Prebiral sem ga poleg nje v kuhinji. Od časa do časa sem pogledal vanjo. Ves čas je strmela skozi vrata na dvorišče, kot da bi nekoga pričakovala... Začela je pripovedovati.
„Že v stari Jugoslaviji so nas imeli nemškutarji zapisane v ,črni knjigi". Vseskozi smo pomagali. Sinova sta bila že leta 1937 člana SKOJ. Leta 1942 so ju ustrelili. Istega dne, ko so naju z možem aretirali, sta dala svoji mladi življenji za svobodo. Ko sem za to zvedela pozneje, v taborišču, nisem hotela verjeti, da more sploh kdo streljati take otroke. Lojze je imel enaindvajset let, Artur pa je bil leto mlajši. Pa tako pridna sta bila . . .
Nemci so naju z možem zaprli 15. avgusta 1942. Moža so odpeljali že ob šestih zjutraj, mene pa zjutraj niso našli doma, ker sem odšla zgodaj z doma.
• PRED KONGRESOM SLOVENSKIH SINDIKATOV
Zagotoviti večji vpliv na delitev ustvarjenega dohodka
BRANKO BRIŠNIK je zaposlen na REK-TOZD termoelektrarna Šoštanj. Je eden izmed sedmih delegatov iz velenjske občine, ki se
bodo udeležili 7. kongresa zveze sindikatov Slovenije. Na kongresu bo spregovoril o nalogi sindikatov pri nadaljnjem razvoju energetike. V zvezi s tem je na predkongresni konferenci dejal:
„Na področju energetike bi se morali sindikati boriti za to, da bi se cene električne energije oblikovale prek interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, s čimer bi zagotovili tudi večji vpliv potrošnikov na cene električne energije na eni strani in prodajalcev na drugi. Prav tako se morajo sindikati boriti za to, da bi zagotovili večji vpliv proizvajalcev električne energije na delitev ustvarjenega dohodka znotraj elektrogospodarske skupnosti. Na 8. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije pa bi morali dati veliko poudarka pospešeni gradnji jugoslovanskega elektrosiste-ma. S tem bi zagotovili boljšo preskrbo z električno energijo. Sindikati v občini, še posebej pa osnovne-organizacije sindikata v temeljnih organizacijah združenega' dela v REK pa bi morali vztrajati na tem, da bo termoelektrarna IV res zgrajena do predvidenega roka. Zato bodo morali sindikati stalno spremljati letne razvojne programe in njihovo uresničevanje."
Sta se z možem pozneje še kdaj srečala?
„Najino slovo je bilo že na vlaku. Prisedel je k meni in mi dejal, naj mu oprostim za vse, kar je bilo.
Jaz vem, da boš ti vse to prestal jaz pa ne, sem mu rekla. Mož pa mi je odvrnil: Ti boš prestala in jaz ne ... In tako se je tudi zgodilo. Sedemnajstega septembra je umrl v plinski celici. Pred-tem je hudo zbolel za tifusom. Tudi sama sem imela
Nemci so hišo zapečatili. Sosedje so mi povedali, kaj se jc zgodilo. Odšla sem k mami v Šoštanj, kjer nisem bila niti pet minut, ko so že prišli za mano. Zasledovali so me vseskozi, ker me je nekdo izdal. Ce bi bila to vedela, bi jo bila popihala. Vso noč sem bila zaprta v neki shrambi. Tam kjer je zdaj zdravstveni dom v Šoštanju. Zjutraj pa so me odpeljali v Celje, kjer sva sem prišla skupaj z možem. Pet dni po najini aretaciji sva bila že v Osvieci-mu na Poljskem, kjer so nas Nemci dočakali s strojnicami in psmi."
tifus, malarijo. Ne vem, kako sem vse to prestala. Stradali smo . .."
V	dnevnik je zapisala: Tri mesece nam niso dali vode. Niti za piti niti za umivanje. Tudi svežega perila nismo dobile. Tako smo bile žejne, da smo imele čisto razpokane in vse črne ustnice ...
V	jeseni 1943 so Nežiko pripeljali iz Osviecima v II-senburg. Po dolgih treh letih trpljenja in gorja se je 26. julija 1945 vrnila domov.
„Vsa bolna in izčrpana sem se vrnila na ta lepi in nesrečni dom. Vsedla sem se na tla pred hišo in jokala. Vse je bilo tako pusto in prazno. Najraje bi se bila vrnila nazaj, med svoje sotrpine."
Na eni strani njenega dnevnika so tudi besede: ne morem in se tudi ne da povedati, kakšna žalost je v materi, ki je ostala brez otrok...
„Večkrat slonim pri oknu in čakam. Čakam in si mislim: mogoče si bo pa kateri prižvižgal po poti proti domu. Tako kot včasih. Vendar se to ne zgodi. Pa tako pridna sta bila .. ."
S. V.
• SMRTNA NESREČA V VELENJSKEM PREMOGOVNIKU
Zobniki zmleli človeka
V Velenje sta 8. oktobra prispela dva avtobusa tamkajšnjih gimnazijcev, ki so bili na izletu po Sloveniji. Velenjski gimnazijci so jih prisrčno sprejeli in kljub dežju so si ogledali parado in proslavo na Titovem trgu.
Dijaki, ki so prispeli z avtobusom, so še isti dan odpotovali, še prej pa so naredili krožno vožnjo po velenjski občini, kjer so si ogledali zanimivosti Velenja in Šoštanja. Delegacija pa je ostala gost gimnazijcev in profesorjev še tri dni. V tem času so si ogledali RLV in bili tudi v jami. Tam so se seznanili s težkim delom rudarjev, ki s svojo požrtvovalnostjo spravljajo na dan vedno nove tone predloga. Naslednji dan jih je sprejel predsednik občine, Nestl Žgank. Pogovaijali so se o razvoju mesta in občine ter o pomenu bratskih vezi. Pomen le-teh se je pokazal že v času vojne, ko so tamkajšnji ljudje z odprtimi rokami sprejeli naše izgnance. Še isti dan so si ogledali tudi tovarno Gorenje, kjer so se s sekretarjem pogovaijali o razvoju tovarne in o načrtih, ki jih nameravajo v bodoče uresničiti. Gostje so bili tudi v novem otroškem vrtcu, z zanimanjem pa so si ogledali še ostali del mesta ter se čudili njegovemu hitremu napredku.
JERŠIČ - HOJAN Gimnazija Velenje
V petek, 17. oktobra! je na drobilni postaji izvo Pesje na velenjskem rudnii smrtno ponesrečil Jože Hli stec iz Velenja, star 27 kvalificirani premikač.
Po besedah očividcev prišel na drobilec kljub m gnetni zapori kos žele; Jože Hlastec, ki je bil skuj novodja, se je želel preprič ti, kaj je padlo v drobili Zato je odprl vstopna ka trolna vrata ohišja, zlezel žrelo drobilca in začel stranjevati zagozdeno žel zo. Predtem je izklopil di bilec na krmilni mizi, ni izklopil posebnega varno! nega stikala, ki zagotavlj da nihče ne more z noben ga drugega mesta pogna drobilca v pogon.
Ker ni ničesar našel, kosi leza naj bi bil že padel skozi d bilec, je dejal svojemu šestnaj letnemu sodelavcu D. N. naj s sti v pogon trak, ki teče ; drobilcem. Jože Hlastec seje: lel verjetno prepričati, če je Ž! zo že prišlo skozi drobilec. Sen lavec je po pomoti zavrtel sti lo tako, da je poleg traku vid čil tudi drobilec. Ce bi bil sku novodja Jože Hlastec predti izključil tudi varnostno stikal njegov sodelavec kljub nepoul nosti ne bi bil mogel vkljui hkrati s tekočim trakom še i bilca.
Zobniki drobilca so zgral Jožeta Hlasteca in povzrd njegovo smrt.
•	Vozil z neregistrirani mopedom
Mopedist Frančišek Polil pripeljal 17. oktobra z neregi ranim mopedom in neprimd hitrostjo po Prešernovi cesti d ti križišču z Jenkovo. Pred la ščem se ni prepričal, če i prosto pot. V tem času je sttj čez cesto dva metra pred i dom za pešce deklica Kušar. Pri trčenju je deklica bila lažje poškodbe po tel Mopedist je s kraja nesreče d peljal ne da bi bil nesrečo p vil.
•	Prehitra vožnji
Voznik osebnega avtoir tuje registracije Jurij Kova 18. oktobra pripeljal iz " proti Velenju. Na nepreglet levem ovinku na Ljublji cesti je iz nasprotne smeri p ljal s precejšnjo hitrostjo vo osebnega avtomobila Ce 416-| Silvo Soline, ki ga jc kljub i ranju zaneslo v nasproti vo avtomobil. Na vozilih je za J dinarjev škode.
• V cestno ogra
Franc Rihtar se je 16. i bra peljal proti Slovenj t V levem nepreglednem ovi Paki pri odcepu ceste za' dov peskolom, ga je zaradi p tre vožnje začelo zanašljj cesti. Zavozil je na desnr ceste, in po pribUžno šest metrih vožnje po bankini I cestno železno ograjo ter i metre odtrgal. Škode je za<| dinarjev.
# Avtobus trčil v priklopnik
Dne 14. oktobra s parkirne^ renjc voznik pičnik. Pred krTžiščem se je ustavil i prednost tovornjaku s kom, ki je peljal iz Pesju. Takoj za tovornim mobilom jc vozil neki avtomobil-. Voznik zavil na dcino in se promet zai Omenjenima raa. Cez lekaj časa je avtomobil prehitel priklopnikom. Po metrih veftnje po cesti je vofcnik avtobusa tovorni avtomobil s kom in s sprednjo desno zadel v zadnji levi del ka. Pri nesreči so se potniki avtobusa, jih v slovenjgraško