Leto ¥11, štev. 156
Ljubljana, nedelja 11. julija 1926	Poštnina pavsaiirana.	Cena 3 Din
»a Izhaja ob 4. zjutraj, o
Stane mesečno Din 25-—; sa ino-sevstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Ilrednifttvo 1
LJubljana, Knaflova ulic* Stev. 5/L Telefon Stev. 71, ponoči tud< Stev. 34..
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upramištv«: Ljubljana, Preža nun
ulica	— Telefon it. <6
lDseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica it «. — Telefon it «oa
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celie, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. u>mJd i L>]ut>-jana št 11.841 • Praha čisto 78.180. Wien.Ni; 105.1*'
Ljubljana, 10. julija.
<In ltalia si prega in italiano.»
Pred kratkim se je v Puli vršil faši-stovski kongres. Fašizem ni zadovoljen z delovanjem dosedanjih oblasti v Julijski Krajini. Vrši se nekakšna revizija, v celoti gre pa za poostritev nacijonal-nega boja proti našim rojakom. V Puli je med drugim ob splošnem odobravanju znani kapetan Host Venturi razvijal tudi nekak verski, oziroma cerkveno-po-litični program. Fašizem je po trditvi g. Hosta religiozen, branitelj vere, zakaj »cerkev ima predvsem v Italiji veliko nalogo, ki je historično italijanska.* Govornik se je zgražal nad duhovščino, ki opravlja svoj poklic v slovanskem jeziku. Fašizem pa povdarja, da v Italiji treba moliti italijansko.
Poročali smo že, da je v smislu sklepov puljskega zbora sledil predlog v Rimu, naj se izda predpis, da se ima vse delo duhovščine v cerkvi in izven nje vršiti v italijanskem jeziku, duhovniki pa, ki niso za to, naj se odstranijo in zamenjajo z Italijani. Vatikan je predlog odklonil vsaj začasno, češ. da ni po-voljen trenutek za to, ker bi v Jugoslaviji bilo preveč razburjenja. Odločitev je torej le odložena.
Potrebno pa je vsekako, da se faši-stovsko stališče pred vsem svetom podvrže ostri kritiki. Naš narod je v svoji tragični povesti bil podvržen Nemcem, Osmanom, od leta 1918. pa tudi Italijanom. Nemci so podjarmili Slovence v znaku križa in privedli tujce, škofje so bili germanizatorji prvega reda in do zadnjega orodje tuje državne sile. Borili so se proti narodnemu jeziku v obredih in izpodrinili glagolstvo, a da bi se kdaj lotili narodnega jezika, kadar duhovnik občuje kot posredovalec božji prilikom podelitve zakramentov z ljudstvom, to se ni nikdar culo. Je res, da so škofje forsirali nemško pridigo-vanje zlasti v mestih, a polagala se je važnost na to, da priprosto ljudstvo ču-je propovedi v materinem jeziku. Kako pa moli narod, v to se ni nihče vmešaval.
Mnogo poštenejši so bili Turki. Dasi so osvajali v znamenju vere in se je naš narod boril proti njim v znamenju <krsta častnog i slobode zlatne», vendar Turki niso zabranjevali verskega življenja naroda v njegovem jeziku.
To divjaško stališče je pridržano fašistični italijanski stranki, ki je istočasno povdarjala, da sta v Italiji fašista tudi kralj in vlada. Ko listamo po svetovni zgodovini, srečamo mnogo strašnih pojavov, ki bi se radi njih moglo ob-upavati nad civilizacijo. Nepojmljive se nam danes zdijo grozote katoliške inkvizicije, ki je v imenu božjem mučila in zažigala ljudi in doba verskih bojev spada med najtemnejša poglavja človeške zgodovine. Zdi se nam neču-veno nasilje, da je moglo kdaj biti uveljavljeno načelo, <cuius regio, eius re-ligio», kogar podanik sem, tega vgro imam. Vse to je bilo, a zaman iščemo v zgodovini časov naibrutalnejšega nasilja, da bi bil kdo rekel, kar pravi fašizem: In ltalia si prega in italiano, v Italiji smeš govoriti z Bogom le italijansko! Ta v pravem smislu besede nečuveni barbarizem je bil prihranjen za Jugoslovene, za oni narod, ki je v svetovni vojni krepko pomagal tudi Italiji zanašajoč se na Wilsonov program in lepe besede zastopnikov italijanskega naroda . . .
Kaj more biti bolj značilno, kakor da fašistovski režim v trenutku, ko se izreka za izvršitev najgršega duhovnega nasilja nad onim delom našega naroda, ki ga je usoda izročila tudi še gospostvu prosvetnega Rima, solidarizira svoje interese z interesi rimske cerkve, postavljajoč se v pozo njenega zaščitnika! Fašistovski režim je bojkotiral praške svečanosti, ker je bila z njimi združena proslava največjega duha češkega naroda Jana Husa z motivacijo, da Italija ne more biti prisotna, kjer se slavi spomin moža, ki je pospešil oddaljevanje Cehov od Rima in od vpliva latinske cerkve. Ali meni, da je njegova zarota proti občevanju slovenskega človeka z Bogom delo za Rim in njegovo cerkev?
Cilj, ki ga hočejo doseči Italijani, je jasen. Raznaroditi hočejo naše ljudstvo v Julijski Krajini v eni generaciji. Sredstev ne izbirajo in vseeno jim je, če pri tem zapravijo zadnji del svojega kulturnega ugleda. Res je izvedba puljskega sklepa za enkrat še odložena. Zakaj? V Rimu so povedali, da ne zato, ker jih je sram, ampak ker se boje razburjenja v Jugoslaviji! Najsi se puljski sklep izvede ali ne, Italijanstvo od tega ne bo srečno, pač pa se bo osramotilo pred vsem svetom. A naš narod bo še bolj vedel, kje mu je sovražnik.
Poravnava na rumunskem kraljevem dvoru
Berlin, 10. julija p. Po zanesljivih informacijah ie prosil bivši rumuuski prestolonaslednik Karol kralja Ferdinanda, na} mu odpusti zaradi njegove poslednje akcije. Računajo, da pride do poravnave med očetom in sinom.
Sestanek g. Uzunoviča s Pavlom Radičem
Sporazum ni bil dosežen« — G. Uzunovič pusti Nikiča pasti? — Odhod ministra Ninčiča na Bled. — Kaj poreče Pašič? — Bo-
drero pri Uzunoviču.
Beograd, 10. julija, p. Z nocojšnjim ljubljanskim brzovlakom se je zunanji minister Ninčič odpeljal na Bled. kjer
bo sprejet od kralja v avdijenci. Temu potovanju se pripisuje velik pomen. Vlada hoče kralja obvestiti, kaj vse je govoril Radič o svoji avdijenci. Zlasti neugodno se je dojmilo. da je Radič proglasil, da se kralj strinja s tem, nai se nettunske konvencije odobrijo mesto za 5 let, kakor se glasi pogodba, le za tri leta.
Ves dan so se danes vjšile konference radikalskih članov vlade in vzbudilo je občo pozornost, da se g. Uzunovič čez dan ni sestal z radičevci, odnosno Pavlom Radičem.
Šele zvečer ob pol osmih je prišlo do tega sestanka, ki je trajal eno uro. Oba gospada sta bila po konferenci jako rezervirana in vse kaže, da diference niso bile likvidirane. Zatrjuje se, da je P. Radič nocoj postavil zahtevo, da mora dr. Nikič iz vlade.
V radikalskih krogih se govori, da g. Uzunovič te zahteve ni odklonil, pač pa smatra, da še ni aktualna. Ta informacija je bila od nikičevcev sprejeta z veliko indignacijo, češ g. Uzunovič še ni radikalska stranka in če ministrski predsednik misli, da si bo z žrtvovanjem zvestega zaveznika podaljšal življenje, se jako moti.
Novinarejm je Pavle Radič izjavil, da je prinesel ministrskemu predsedniku pozdrave svojega strica in da sta razpravljala o delovanju skupščinskih odborov, ki bi jih z ozirom na obč. volitve v Srbiji po mnenju g. Uzunoviča kazalo poslati na dopust. Sklepov kluba HSS, ki je imel v sredo svojo sejo v Zagrebu, ni bilo treba sporočiti predsedniku vlade, ker jih je g. Uzunovič itak čital v listih in ker klub ni deman-tiral časopisnih vesti o tem. Pavle Radič je končno povedal poročevalcem, da se še nocoj odpelje v Zagreb, da obvesti Stjepana Radiča o vsem, kar je potrebno.
Tudi min. predsednik Uzunovič je v svojem razgovoru z novinarji nagla-šal, da sta razpravljala s Pavlom Radi-
čem o delovanju skupščinskih odborov. O političnih vprašanjih nisva govorila. Ne vem, čemu naj bi jih obravnavala. Stjepan Radič ničesar ne zahteva in tudi ni napravil vprašanja radi dr. Nikiča. Nikakor ni povoda za otvoritev krize. Po mnenju g. Uzunoviča je vse v redu in nobeno vprašanje ni odprto. Pavle Radič pojde nocoj v Zagreb, kjer bo obširno poročal Stjepanu Radiču o svojih vtisih v Beogradu. Predsednik vlade ne ve, kakšna sporočila mu prinese Pavle Radič iz Zagreba. Doslej ni povoda za kakršnokoli razburjenje- G. Uzunovič se je delal ravnodušnega in optimističnega.
Minister za šume in rude dr. Nikič je popoldne v razgovoru z novinarji povdarjal, da še nima oficijelnega obvestila, da so ga izključili iz vrst HSS. Tudi min. predsednik Uzunovič o tem oficijelno še nič ne ve. Morda mu je to sporočil nocoj Pavle Radič. Vaš dopisnik je vprašal dr. Nikiča, na koliko poslancev računa, da jih bo pridobil iz Radičevega kluba na svojo stran. Dr. Nikič je odgovoril, da tega ne more vedeti, ker so vsi poslanci večinoma med svojimi volilci in so morda dobili šele danes liste v roke. Na vprašanje, ali misli odstopiti, je odgovoril dr. Nikič, da mu to niti v glavo ne pade. Ko je vaš dopisnik kasneje opozoril ministrskega predsednika na to Nikičevo izjavo, je zamišljeno zmajal z glavo. Večina ministrov je danes zapustila Beograd. Med drugimi je odpotoval minister za socijalno politiko Simonovič domov v Kruševac, fin. minister dr. Perič pa v Podrinje, kjer bo jutri v va$i Raznje prisostvoval v imenu vlade odkritju spomenika narodnemu junaku Zeki Buljubaši.
Z velikim interesom se pričakuje po-vratek ministrov, ki so v Karlovih Va-rih konferirali s Pašičem. Smatra se, da vlada ne bo mogla preko Pašičeve-ga mišljenja o situaciji na dnevni red.
Veliko pozornost jc zbudilo dejstvo, da je posetil zvečer min. predsednika Uzunoviča italijanski poslanik general Bodrero-
Nikičevo vprašanje jedro kritične situacije
Radičevci očitajo radikalom nelojalnost ter jih dolžijo, da pripravljajo zahrbten napad na koalicijo RR.
Beograd, 10. julija, p. Minister Nikič živahno pripravlja ustanovitev svoje lastne parlamentarne grupe. Imel je več razgovorov z ministrom Maksimovičem in min. predsednikom Uzunovičem, ki so, kakor vse kaže, potekli zanj ugodno. Dr. Nikič ne namerava podati ostavke in s tem se strinjajo tudi radikali. Ostal bo torej v kabinetu in da si za-sigura položaj bo osnoval svoj posebni «neodvisni hrvatski seljaški klub».
Iz njegove okolice se zatrjuje, da ima že dosedaj zasiguranih 11 poslancev, ki izstopijo iz Radičevega kluba. Zadnje dni je dr. Nikič telegrafično pozval v Beograd razne zaupnike iz Hrvatske, Bosne in Slovenije, med njimi tudi gospoda Prepeluha iz Ljubljane.
Radičevci se sicer omalovažujoče izražajo o njegovi akciji, vendar je očividno, da so silno nervozni. Dejstvo, da radikali držijo Nikiča, smatrajo radičev-fci za dokaz, da se navzlic vsem deman-tijem za Radičevim hrbtom pripravlja razbitje koalicije. Ugledni radičevec je danes Vašemu dopisniku izjavil sledeče:
Mi smo sicer rekli, da nas nadaljna usoda dr. Nikiča po njegovi izključitvi iz HSS ne briga in smo se tudi desin-teresirali na tem, ali on še nadalje ostane v vladi ali ne. Storili pa smo to v mnenju, da bodo radikali postopali lojalno ter uvideli nemožnost situacije, ki mora nastati, ako v koaliciji RR sedi človek, ki ga je ena od koaliranih strank izključila iz svoje srede in proti kateremu ta stranka celo pripravlja obtožbo radi korupcije. Ne dovolj na tem. Ker je jasno, da dr. Nikič snuje svoj klub, v katerega vabi poslance kluba HSS, znači to, da naj mi (radičevci) sedaj pristanemo na neko novo kurijozno koalicijo, ki bi obstojala iz NRS, HSS in — odpadnikov naše lastne stranke. To je nemogoč položaj in če je g. Radič na Bledu označil situacijo za normalno, je to storil gotovo v predpostavki, da bo Nikičevo vprašanje s strani radikalov pravilno in lojalno likvidirano. Ako se to ne zgodi — in vse kaže, da radikali nimajo te namere — moramo reči, da je skoraj pričakovati novih vrlo težkih zapletljajev.
Ta izjava radičevskega prvaka točno obeležuje položaj. V zvezi z Nikičevo akcijo se zatrjuje, da radikali samo čakajo kako in v koliko bo uspela. Ako se Nikicu posreči ustanoviti lasten klub, potem bo v tem trenutku izbruhnila kriza, ki se bo reševala brez Radiča in proti njemu. Z veliko napetostjo se pričakuje povratek ministra Šuperine. gle-
de katerega ni povsem sigurno, na katero stran se bo odločil. Zdi se, da doktor Šuperina še ni povsem na jasnem, ali naj gre z Nikičein ali z Radičem. Ako bi šel z Nikičem, bi pač ne mogel ostati v vladi, ker dva portfelja bi ta skupina težko dobila. Ako ostane pri Ra-diču se mu more zgoditi, da ž njim vred odleti v opozicijo. Dr. Šuperina stoji torej pred težko dilemo.
Dr. Nikič v ostalem osporava pravilnost zagrebškega^ sklepa, s katerim je bil izključen iz HSS.
Naši ministri pri Pašiču
Službena zdravniška izjava o stanju starega državnika.
Beograd, 10. iulija p. Iz Karlovih Varov ie dospelo poročilo, da so včeraj dospeli tja iz Prage minister Trifunovič, Srskič in Šuperina, ki so posetili Pašiča. Posebna konferenca se je vršila med Pašičem in Sr-skičem, ki je očividno bil od Uzunoviča pooblaščen, da poskusi pomiriti šefa radi-kalske stranke. V Karlove Vari je včeraj dospel iz Opatije tudi Pašičev sin Rade. Danes ie prispelo tudi službeno poročilo zdravnika dr.ia Besaroviča, ki zdravi Pašiča. To poročilo pravi:
G. Pašič je prišel v Karlove Vari 7. junija s težko zlatenico, posledico zastalega kamenčka v žolčnem kanalu. Po 8 dneh je zlatenica prešla in g. Pašič se je počutil mnogo bolje. Po nekoliko dneh pa je zastal kamenček in povzročil povišanje temperature, ki je zopet prešla. Od 26. junija do danes temperatura ni nikdar dosegla 37°. Sedaj se g. Pašič počuti popolnoma dobro, zlatenice 111 več in tudi kemičnim potom ni dognati nobenih žolčnih snovi v urinu. Radi velikega deževja je ostal g. Pašič po nasvetu zdravnika v svojem apartmanu. Od 7. t. m. se je vreme izboljšalo in g. Pašiču ni treba več ostati v sobah.
Rumunsko-bolgarski obmejni incident
Sofija, 10. julija p. Bolg. brzojavna agentu ra javlja: Dne 8. t. m. okrog 10. zvečer je napadla močna skupina rumunskih vojakov bolgarsko obmejno stražnico št. 15. in lo zasedla. Naše obmejne straže so se umaknile, a so po 20 minutah zopet zavzele čuvajnico, nakar je bil vzpostavljen popoln mir. Žrtev ni bilo. Zaradi tega incidenta na meji je napravila bolgarska vlada korake v Bukarešti iti zahtevala preiskavo, ki naj ugotovi krivdo.
Prva Caillauxova zmaga
Zbornica je odobrila Caillauxov sanacijski načrt. — Jutri odpotuje Cailiaux v London, da končno uredi plačevanje francoskih vojnih dolgov. — lalekosežni angleški pripusti.
Pariz, 10. julija (brezž.) Ponoči je koiu^a zbornica štiri dni trajajočo finančno debato in izrazila vladi zaupnico z 269 glasovi proti 247. Proti vladi je glasoval večji del republikansko - demokratične unije, vsi komunisti in socijalisti, nekateri radikalni so-cijalisti in desničarji. Večina obstoji iz največjega dela radikalnih socijalistov, republikanskih socijalistov, centra, iz vsega majhnega dela republikanske unije demokratov in celotne demokratske skupine.
Takoj po glasovanju je predložila vlada v enem samem členu zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da potom sklepa ministrskega sveta povzame vse mere, potrebne za stabilizacijo franka in uravnovesenje državnega proračuna. Načrtu je pridejana priloga, ki vsebuje celo vrsto davčnih vprašanj in ki pridejo v javno razpravo 20. julija.
Pičlo večino, ki jo je danes dosegla vlada, bi pod drugimi okolnostmi Briand gotovo tolmačil za nezaupnico in bi izvajal posledice. V današnjih razmerah pa se more zadovoljiti b tem izidom. Nadaljni obstoj Briandovega kabineta je odvisen od uspeha londonskih pogajanj za odplačilo medvoj nega dolga Francije napram Angliji. Če se ta pogajanja ugodno zaključijo — dejstvo, da bodo francoska plačila odvisna od plačevanja nemških reparacij, je izvrsten omen — se bo Briand - Caillauxov položaj znatno učvrstil. Gotovo bo v tem slučaju prestopil na stran vlade še del onih skupin, ki niso hotele glasovati za zaupnico vladi, ker se niso upale prevzeti pred volilci odgovornosti za sanacijski načrt Caillauxov, ki je neizvedljiv brez težkih žrtev in globoke krize v gospodarstvu,
Pariz, 10. julija, s. Na današnji seji ministrskega sveta je Briand v imenu celokupne vlade čestital finančnemu ministru Cail-lauxu k njegovemu uspehu v zbornici. Caillaus je nato obrazložil svoj finančni program ter poročal o stanju pogajanj glede dolgov. Briand je govoril o ureditvi maroškega vprašanja po špansko-francoski konferenci.
Po končani seji je ministrski predsednik izrazil svoje prepričanje, da bo vlada rešila državo iz sedanjega težkega položaja, ako se ji bo omogočilo mimo delo.
Potrjuje se, da bo Caillaux v pondeljek dopoldne z letalom odpotoval v London, da sklene s Churchillom dogovor glede dolgov.
Pariz, 10. julija, d. Kakor vse kaže, se bodo pogajanja za ureditev francoskih vojnih dolgov na Angleškem v najkrajšem času povoljno končala. Angleško - francoska pogodba ima varnostno klavzulo, po kateri je povračilo francoskega dolga odvisno od plačevanja Nemčije na račun vojue odškodnina. Francija računa, da bo ua podlagi te angleške koncesije tudi Amerika popustila v svojih zahtevah. Mislijo, da Zedinjene države ne bodo spremenile pogodbe, sklenjene med francoskim poslanikom Berengerom in finančnim ministrom Mellonom, ampak «ii se to zgodi v obliki obojestranskih izjav poslanske zbornice, ameriške in francoske vlade, namreč kar se tiče razlage besedila pogodbe.
London. 10. julija, s. Kakor poroča <Dailv Telegrapkj, je angleška vlada privolila prt angleško-1 rancosk i h pogajanjih glede dolgov v koncesije v vprašanju varnostnih klavzul. Angleška vlada je v načelu pristala na klavzulo, ki faktično vzpostavlja zvezo med francoskimi plačili in nemškimi reparacijskimi plačili. Kakor piše isti list, bo ta angleška koncesija olajšala stališče Biianda in Cail-lausa v zbornici. Z druge strani se izraža bojazen, da bi Francija izrabila to koncesijo proti \Vashingtoiiu, kar bi imelo neugoden vpliv na angleško-ameriške odnošaje.
London, 10. julija (brezž.) Da se je francoski frank na današnji borzi nekoliko zbolj-šal, je pripisati vestem, da je sporazum o plačilnih modalitetah francoskega vojnega dolga Angliji skoraj perfekten. Ker je med tem časom po dolgi nočni seji izrazila zbornica francoski vladi zaupnico, se pri ca kuj a v kratkem prihod finančnega ministra Cail-lauxa.
Zopet državni prevrat na Portugalskem
Padec diktatorja da Coste, — Novo vlado je sestavil general Carmona. — Spori med «prvaki revolucije«.
Lizbona, 10. julija, d. General Carmona je včeraj zopet izvedel državni prevrat. Prisilil je predsednika da Co-sto k odstopu. Ponudil mu je sestavo nove vlade, kar pa je Comez da Costa odklonil. Nato je Carmona sam sestavil novi kabinet, v katerem je nekaj oficirjev in civilistov. Carmona je poleg predsedništva vlade prevzel tudi vojni resort.
Lizbona, 10. julija, d. General Gomez da Costa je poslal iz Brage eno divizijo svojih čet proti prestolnici, kjer je bil podadmiral Cabecadas njegov zaupnik. Vlada se je prvotno nameravala upirati, potem pa je to opustila, ko je zvedela, da so posadke v Lizboni, Oportu, Santaremu in Evoru na strani vstašev. Vlada je odstopila, njen predsednik pa je pobegnil. Nato je predsednik republike Machado poveril podadmiralu Ca-becadasu sestavo novega kabineta. Cabecadas je svojčas skupaj z Machadom pomagal odstraniti dinastijo. Sedaj sta se ta gospoda sprla, ker je Cabecadas v imenu revolucijskega odbora napovedal, da bo poslal parlament domov. Vsled tega je Machado odstopil.
Cabecadas je dne 2. junija proglasil ministrsko listo, ki vsebuje le tri ime-
na: Cabecadas, general da Costa in admiral Armando da Gama Ochoa. Ta trojica naj bi si razdelila vse portfelje. Toda general da Costa ni sprejel trium-virata, kjer je imela mornarica pre-vladje. Izdal je armadno povelje, v katerem je rekel: «Znajte, da se ne strinjam z novim ministrstvom in da ostanem še nadalje na čelu gibanja, ki je popolnoma vojaško. To delam v interesu veličine države in v korist republike in vojske.» To je bila dovolj jasna bojna napoved.
Cabecadas je nato brzojavno zaprosil Costo za razgovor, da bi se odstranila nesoglasja, ki bi državo lahko vrgla v velikansko zmedo. V resnici se je dosegel sporazum v tem smislu, da je bilo sprejetih v kabinet tudi nekaj civi-Iistov-strokovnjakov. admiral Ochoa pa je izpadel iz vlade. Ali civilisti-mini-stri so kmalu izjavili, da ne nameravajo prevzeti dodeljene jim naloge. Na brzo roko so jih zamenili dva generala in en polkovnik.
V ministrski listi, sestavljeni začetkom junija, je bil Antonio Carmona zunanji minister. Ta general je pri vojakih zelo priljubljen.
Švica obsoja fašistovska izzivanja
Švicarska vlada uljudno toda odločno zavrača iašistovsko vme šavanje v švicarske zadeve.
Rim, 10. julija, o. Kakor poroča agencija Radio Nazionale, so švicarski listi objavili poluradno noto bernske vlade, ki obsoja postopanje Italije napram švicarski federa-
ciji.
Nota pravi, da se italijanski listi v zadnjem času po nepotrebnem razburjajo radi naselitve nekaterih Nemcev v Tičinskem kantonu ob italijanski meji. Švicarska vlada kategorično zanika, da bi se vršila v Ti-činu kaka germanizacija. Gre le za nekatera švicarske Nemce, ki so 6e nastanili v Tičinskem kantonu, kar je naravna posledica preseljevanja prebivalcev v notranjosti
Švice.
Nadalje pravi švicarska nota, da so dale povod italijanskim listom za lažnivo pisanje nekatere italijanske organizacije, ki so izdale zemljevid, v katerem se prikazuje Tičinski kanton kot del italijanskega ozemlja ter naglasa, da je sedanja Italija prožet3 najbolj fanatičnega imperijalizma.
Nota zaključuje, da nima nihče pravice, vmešavati 6e v notranje zadeve Švice in tudi Italija ue, ki hoče opravičevati svojo postopanje z izgovorom, da ji ni vseeno, kdo se naseljuje ob severni meji Italije.
-SS-
Velik politični proces v Budimpešti
Budimpešta, 10. julija, s. Pred tukajšnjim senatom se prične v pondeljek glavna raz« prava proti komunističnim agitatorjem, ki so se spomladi vrnili iz Rusije, in sicer pro« ti Matiju Rakoszyju in 54 tovarišem, med njimi proti Zoltanu NVeinbergerju in Igna« ciju Gogosu. Imenovani so obtoženi, da so pripravljali prevrat in zopetno uvedbo pro« letarske diktature. K razpravi je povabi je« nih nad 50 prič. Razprava bo trajala najbr« že dva tedna. Odrejeni so vsi varnostni ukrepi Zanimanje inozemstva za ta pro« ces je zelo veliko. Iz Nemčije je prispel sociialistični poslanec dr. Kurt Rosenfeld,
iz Francije Harrv Barbusse, iz Anglije pa bivši član Macdonaldove vlade Ponsombv.
Novi boji v Cirenajki
Rim, 10. julija, o. V Cirenajki so izbruh« nili novi boji med italijansko armado in domačini. Na potu iz Apolonije v Cirene so uporniki napadli italijanski oddelek, ki je spremljal provijantno kolono. Italijani so imeli 28 mrtvih in več ranjenih. Radi te« ga so italijanske oblasti polovile v bližnjih vaseh več poglavarjev plemena Zauja, ki bodo služili kot talci za morebitne nadalj« ne napade. Ob egiptski meji so se italijan« ski vojaki spopadli s četami teh talcev. Po srditem boju so bili domačim razpršeni. Italijani so imeli dva mrtva in štiri rmjeati
Ameriška finančna misija
na Poljskem
m Varšava, 9. julija.
Znano je, da ima Poljska največje težave s svojimi iinancami in sploh z gospodarskimi problemi, ki jih ne more rešiti na zadovoljiv način. Da bi se izmotala iz večnih neprilik, je še vlada grofa Skrzynskega povabiia znamenitega ameriškega finančnega strokovnjaka Kemmcrerja, profesorja na univerzi Princetovvu, predsednika Ameri^ can Economic Association, eksperta v vprašanjih ameriških državnih financ, da prid-j v Poljsko, prouči njen finančni in ekonomski položaj ter na temelju svojega študija izdela načrt, ki bo tvoril za poijsko viado bazo njene nadaij-ne gospodarske politike. Vlada SkrZyn-skega je sicer med tem odstopila, Wi-tosGvo, ki ji je slediia, pa je takoj odplavila revolucijo Pilsudskega; ali vendar Piisudsk: ni zavrgel načrta Skrzyn-skega, marveč je vztrajal na njegovem tinančno-gospodarskem zasnutku. Dne 23. junija je prof. Kemmerer s svojo tratijo odpotoval iz Nev/yorka ter dospel v Varšavo v soboto dne -3. julija, kjer je pričd i svojim poslom.
Profesor Kemmerer ne pnha.ia na Poljsko kot novinec: bil je v Varšavi ze pretekio leto, prav tako v svrho gospodarskih študij. Ne prihaja kot zastopnik kakega bančnega ali finančne-gd konzorcija, marveč le kot prvovrsten strokovnjak na povabilo poljske viade. v svrho, da formulira svoj& nabiranje o načrtih poljske vlade, k: želi za vsako ceno regenerirati gospodarsko življejne države. Misija profesorja Kem-mererja bo do podrobnosti preštudirala situacijo državnih podjetjih, kakor tudi poslovanje važnejših industrijskih in trgovskih podjetij. Prav tako bo izrekla tudi svoje mnenje o gospodarski zakonodaji Poljske in gospodarskem vladnem programu. Rezultati dela profesorja Kemmererja in njegovih odličnih sodelavcev bodo nedvomno iztfatna pomoč poljski vladi, da dovede do uspešnega zaključka delo finančne ozdravitve in oživitve ekonomskega življenja v državi. Kemmererjeva misija ima tedaj mnogo sličnosti z misijo Hiltona Youn-ga. ki je prišla svojca s v Poljsko in podala dragocene nasvete varšavski vladi,, le žal, da se takrat v Varšavi niso ravnali po nijh. tako osobito da tiiso poprej stabilizirali marko, preden so se lotili načrta, preiti z uvedbo zlota k zlati valuti. Vsekakor pa je ekonomski položaj poljske republike danes izdatno boljši nego takrat in tudi izkušnje so bogatejše; upati je tedaj, da bodo nasveti prof, Kemmererja in njegovih sodelavcev našli v Varšavi hvaležnejše poslušalce.
Misija prof. Kemmererja, ki ostane po dosedanjih dogovorih na Poljskem tri mesece, sestoji iz petih ekspertov in treh tajnikov. Razen Kemmererja, ki je sodeloval tekom zadnjih dvanajstih let že pri mnogih zelo važnih sličnih zadevah. tako n. pr. tudi pri znamenitem Da\visovem načrtu in je priznan kot eden prvih sodobnih ekonomskih strokovnjakov, šteje ameriška misija odlične može; dr. Harley Lutz, ekspert v davčnih zadevah, profesor ekonomskih ved na Leland Standford University v Kaliforniji, bivši svetovalec pri davčni komisiji v Washingtonu. Joseph A. Bro-derick, bančni ekspert, podpredsednik National Bank of Commerce of New-York. bančnik, specijalist glede privatnih bank, Joseph T. Byrne. ekspert v računovodstvu in finančni kontroli. Wal!ace Clarfc, ekspert za organizacijo in administracijo državnih podjetij in znanstvene organizacije dela ter Frank A. Eble, ekspert za tarife in carinske naklade.
Časopisje pozdravlja Kemmererjevo misijo z nadami, da pripomore k defi-nitivnemu ozdravljenju financ in gospodarstva sploh.
BrazOjska likvidacija v Ženevi
Ženeva, 10. julija, (brezž.1 Predsednik braziljskc republike je ukinil brazilsko de« legacijo pri Društvu narodov. Naročil ie zunanjemu ministru, naj stori vse potreb« no za povratek osobia delegacije v domo« vino.
Nemške reparacije
Pariz. 10. julija, (brezž.) Po podatkih ge« neralnega agenta za reparacijske dajatve je plačala Nemčija v drugem letu izvrševanja Dawesovega načrta vsega skupaj 930.34S.000 mark. Od te vsote so dobile Francija 444 milijonov. Anglija 183.5, Italija skoraj 940, Belgija skoraj 84, Jugoslavija nekaj manj kot 31-5. Rumunija skoraj 7, Portugalska nad 5, Grčija nad 2.5 milijona, Japonska nekaj manj kot 480.000 in Poljska nad 97 tisoč mark. Druga plačila so znašala skoraj 103.5 milijonov mark.
Nevihte v Ameriki
Ncwyork, 10. julija, k. V Zediujemh dr« žavah je bilo ubitih pri nevihtah 12 oseb. V več krajih so viharji odnesli strehe. Na otoku St. Josef River je tornado izruval 100 dreves. Pri tem so bile tri osebe ubite, ne« kai pa ranjenih.
Škoda na Moravskem
Praga, 10. julija, s. Škodo, ki je nastala po zadnjih povodnjih na Moravskem, se ceni na skoro eno milijardo češkoslovaških kron. Poplavljenih je bilo več kot 100.000 fca gozda in 20.000 ha polja.
Požar v bolnišnici
Pariz, 10. julija, (brezž.) Ogromen požar je popolnoma uničil bolnišnioo v Harfleur« ju. Dva bolnika sta zgorela v plamenih, vsi ostali so bili rešeni.
Hudi očitki voditelja dalmatinskih radikalov proti Stj. Radiča
Beograd. 10. julija r. Današnja ^Politika« prinaša odprto pismo voditelja dalmatinskih radikalov dr. Uroša Desnice na St Radiča z ozirom na njegove izjave v Makarski, ko je rekel, da so oderuhi in itali-janaši, kakor je Uroš Desnica v Beogradu opisovali Dalmacijo kot srbsko ter povzročili, da radikalna stranka ni več seljaška. temveč gosposka. Dr. Uroš Desnica izjav-Ija, da ni oderuh, uiti italijanaš, ker je pošten človek Ln dober Srb oziroma Hrvat in da je Radič navaden iažnik ter oforekova-lec. Nadalje oči-a Radiču, da je bil v službi Avstrije in habsburške politike, da ie izdajalec domovine, ker je prod njej iskal pomoči pri Italijanih in se z njimi pogajal. Radiča poziva, naj ga za žalitve, da je laž-•njivec, obrekovalec, avstrijski Izmeček in •rdajica toži pred sodiščem, kjer bo poskrbi;'. tla se mu bo io dokazalo. Poziva ga •rudi. naj pride osebno tire4 sodišče, da si .bosta lahko v obraz povedala vse, kar si nista mogla povedati - Narodni skupščini, v karterl dr. Desnica ni hotel biti poslanec in ki Radiča n: smatral za dostojnega, da bi ostal poslanec. Obenem izraža tudi prepričanje. da ga Radič ne bo tožil pri sodišču. ker je že poda! dokaz, da se izogiba sebni odgovornosti is da ss pred nevarnostmi skriva v luknjah zidov, da je neobčutljiv za žalitve osebne Č3sd. ker ni reagira! niti tedaj, ko mu ve eden izmed ministrov rekei, da ie bitanga in viicibatina.
Poostritev s porov med beograjskimi radikali!
Ma.ksiir.OYii zalile r a izključitev Bobtfa iz stranke.
Beograd, 10. julija r. PredscoSnjem je imel pozno v noč mestni odbor radikalne franke za Beograd sejo v hotelu <Parizu>, ua kateri se je sklepalo o postopanju namestnika podpredsednika beograjske obči* ne Bobič-u. Na koncu je Boža Ivlaksimovič predlagal nai Bobič ua podlagi člena 10. strankinih statutov odgovori do d;uies ca <. btožnico, ki jo je pripravil mestni odbor. Čleu 10. statutov radikalne stranke pravi, da se člani stranke, ki bi delali proti njenim interssom, kaznujejo s pismenim ukorom ali se pa izključijo po zaslišanju iz stranke. Pismeni ukor izreka mestni odbor, o končni izključitvi pa sklop;: glavni odbor. V obtožnici t-e Bobič obtožuje, da je samovoljno skliceval konference strankinih pristašev, da je vabila za te konference stili ziral na tak način, kakor da bi mestni odbor zavzel frtališče proti Kikoli Pašiču, kar ni resnica, nadalje, da so na te konference prihajali tudi neradikali. s čemer se je izzival razkol v radikalni stranki, da je storil vse, za kar ga je obsodil Klub radikalnih mestnih odbornikov, da je v svojih izjavah v javnosti tendončno širil prepričanj*. da zatira mestni odbor ljudsko \oljo, da je- izzval pretep na radikalnem »hodu v <.SIaviji> in da razširja o »t?bi po Beogradu razne reklamne slike. Bobič izjavlja, da ie ta obtožnica zahrbtno pripravljen napad ia da s« bo branil z vsemi sredstvi.
*2 OS
odbora
za izenačen ie
davkov
Beograd, 10. julija, p. Zvečer je skupščin« ski odbor za proučevanje zakonskega na« črta o neposrednih davkih razpravljal o členih 19. in 20. Pri čl, 19., ki se nanaša na klasifikacijo poljskih kultur, se je razvila dtbafa, v katero so posegli poslanci dr. Po« lič, dr. Svetislav Popovič", Stankovič, Mo« skovljevič, Šečerov in generalni direktor neposrednih davkov Letica. Ta člen je bil sprejet z neznatnimi spremembami. Pri čl. 20., ki govori o dosedanji karastralni vrednosti zemljišč, določeni v kronah se je razvila daljša debata. Govorniki so na« glašali potrebo, da je treba to vrednost spremeniti v dinarje v razmerju ena krona za en dinar. Povdarjali so tudi, da je zelo nujno, da predloži vlada Narodni skupšči« ni zakon o katastru, ki naj se najkasneje v desetih letih izvede v vseh onih krajih Ju« goslavije, kjer površina še ni izmerjena. Fi« nančni minister dr. Peleš je obljubil, da bo v smislu izrečenih želja govornikov v naj« krajšem času predložil novo stilizocijo tega člena, nakar je bila seja zaključena.
iican
proti »madžarskemu bogu"
Budimpešta. 10. julija, d. Veliko pozorno6t je vzbudil članek vatikanskega glasila < Osservatore Romano, ki kritizira način, kako iMadžarska napravlja za junake nekatere osebe, ki so si stekli zasluge v vojni in tudi za vojno. Zlasti se lisi obrača proti temu, da pri takih slovesnostih sodelujejo tudi duhovniki katoliške in drugih krščanskih cerkva, ki na ta način dajejo slavno-stim versko obiležje. Osebe, ki jih proglase za junake, morajo v svoji prisegi omeniti tudi ^madžarskega Boga vojno. Baje namerava napraviti Vatikan v tej stvari korake pri madžarski vladi.
To akcijo Vatikana zavračajo zlasti prote-stantovski krogi. Evangelski škof Kirch-knopf izjavlja, da pomenja korak Vatikana vmešavanje v notranje razmere Madžarske. V ministrstvu ver in prosvete izjavljajo, da je treba počakati, da pride v Budimpešto besedilo tega članka, šele potem bi kazalo nanj reagirati.
Nova pogajanja radi Soluna
Beograd, 10. julija p. Nocoj je odpotovala v Atene jugoslovenska delegacija z načelnikom prometnega ministrstva Avratno-vičem na čelu. Naloga te delegacije je, da konča z grško vlado pogajanja za ureditev prometa s Solunom in z našo cono v tamošnjem pristanišču. V tej stvari se ima med Jugoslavijo in Grčijo skleniti troie konvencij o prometnih, carinskih in zdravstvenih vprašanjih.
govori
Tri njegove poze (po skici Matinovega ri«
sarja Beringsa).
Radikal? In radičevci se prepirajo za ljubljansko gerestsivo
Složno so pa proti razpisu obč. volitev.
Beograd, 10. julija p. V skrbi, ki Jih imajo sedaj radikali in radičevci s položajem, so se vmešali te dni tudi ljubljanski radikali in radičevci. O tvorili so novo borbo za ljubljansko občino, a ne za volitve, temveč za podaljšanje gerentstva, ki ga zahtevajo vsak za sebe. Prvotni predlog ljubljanskih radikalov je bi!, da se mesto izroči dr. Ravniharjn, dr. Županičn in pasariu g. Kregarju kot gerentom. Ta predlog je bil rad; neresnosti a llmlne odbit. Nato ie del ljubljanskih radikalov, tkzv. Ravni h ar jeva grupa, sestavi! nov predlog, ki predvideva imenovanje nekega bivšega višjega funkci-Jonarja za gerenta, kateremu naj bi bil pri-delien sosvet, sestoječ iz dr. Ravniharja, dr. Zupaniča in dr. Marnšiča kot zastopnika radičevcev. Proti termo predlogu Je ostro nastopi! drugi de! ljubljanskih radikalov, ki postavlja zoper drugačno kandidatno listo z drugim Wv"m visokim drž. funkcijo-n ar jem na čelu. Ministru Puclju se ne dc-pada niti ena niti druga kombinacija, češ da sc peresne. Postavil ie svojo listo in iz. njegove okolice se zatrjuje, da bo vztrajal pri njej, Z vseh treh strani se je zadnje dri pritiskajo na ministra Makstmoviča, da nai izroči občino zastopnikom obeh najne-znataieisih ljubljanskih strank, ki sice- nimajo nikogar za seboj, a zahtevajo, da se °!!m Ljubljana, ki bi jim pri volitvah niti 300 glasov ne dala, izroči, da jo nekaj časa v vladajo«. V resnih radikalnih krogih so bile te intrige sprejete z indignacijo, češ { kaj vendar hočejo ti ljudje, ki še sebe ne morejo v redu držati. Značilno je, da se i eni i drugi izjavljajo proti razpisu volitev. Na vprašanje zakaj so priznali, da radi tega, ker je sigurno, da bi pri ofcč. volitvah v Ljubljani zmagala SDS, kar pa smatrajo za »neoportuno«. Minister, ki otvorjeno priznava, da je gospodarstvo sedanjega ge-rentskega sveta vzorno in ki tudi uvideva, da so vse te intrige koncem koncev le voda na klerikalni mlin, se je do sedaj odločno upiral b je intervencijam ustregel le v toliko, da ne da razpisati volitev. Tntri-ganti se zadnje dni hvalilo, da bodo le uspeli — ako med tem ne nastopijo drugi dogodki.
iubilami zbor Svetozar ja Pribičeviča v Glim
Prihodnjo nedeljo se vrši v Glini velik j ubil aru i zbor SDS, s katerim zaključuje Svetozar Pribicevič svojo poletno agitacij-sko kampanjo. Za ta zbor se delajo velike priprave ter je pričakovati ogromne udeležbe naroda. Zbora se v večjem številu udeležijo tudi naši Belokranici, ki imajo preko Metlike in K ar'ovca dobro zvezo z Glino Iz K ar lovca bo vozil k zborovanju poseben vlak. Na zbor pridejo delegati skoraj vseh okrožnih organizacij SDS iz Hrvatske in Slovenije ter mnogi narodni poslanci. Po zboru se vrši v Glini velika narodna svečanost.
Politične beležke
Klerikalna interpelacija o dr. Sarletu
»Jutro* je zapisalo, da ni izključeno, da bo pri odgovoru dr. Ninčiča na klerikalno interpelacijo o odpustu dr. Barleta iz drž. službe prišlo na dan, kdo je ukradel v zunanjem ministrstvu znano dr. Žerjavovo pismo, da ga je dr. Kulovec lahko objavil falzificiranega v »Slovencu«. Sedaj odgovarja »Slovenec«, da tudi ni Izključeno, da bo prišlo na dan, kako se Je pismo naenkrat pojavilo v »Jutru« kot pristen faksi-mile. Duhovit »Slovenčev« odgovor pač nI, ker je itak že splošno znano, da Je »Jutro« omenjeno pismo dobilo od dr. Žerjava, ta pa osebno od ministra dr. Ninčiča. Povsem druga stvar pa je dejstvo, da dr. Kulovec omenjenega pisma ni dobil na vpogled od 4'. Ninčiča, ki je kot minister pač
edini upravičen za izročanje aktov zunanjega ministrstva neuradnim osebam. Sicer pa gre predvsem za to, da je objavi! dr. Kulovec dr. Žerjavovo pismo v »Slovencu« potvorjeno in da je lagal, ko je trdil o »Ju-trovem« iaksimilu, da je ialziiikat Dr. Ku-lovcu je bila že ponovno očitana ta laž, pa doslej našega lista zaradi tega očitka še nI tožil. Zato bi bilo predvsem potrebno, da bi "Slovenec* povedal, zakaj dr. Kulovec ne toži »Jutra.« To bi bilo veliko več vredno, kakor pa so njegova bedasto lažcjiva zavijanja.	: -
On ostaja nepoboljšljiv
V	naše telefonsko poročilo o Radičevih Izjavah se je vrinila neznatna tehnična po-greška, da je Radič glede ministra ža socijalno politiko Simonoviča demantiral, da bi bil zahteval od radikalov, naj ga odstranijo iz vlade. Dejansko je Radič izjavil, da se o Simonovičn s kraljem ni razgovarjaL Pač pa je Radič glede komandanta kraljeve garde generala Živkoviča dejal: »Povodom lažnjivih in tendencijoznih novinskih vesti, da sem v svojem govoru na seji HSS govoril o milijardah in ob tej priliki omenil ime Pere Živkoviča, sem Nj. Vel. kralju dejal, da je ono o Živkoviču podtikanje. Podtikanje je vsekakor, pa bodi storjeno iz tendence ali pomotoma, to v tem primeru ne menia bistva stvari.«
Na ta svoj demanti pred kraljem je Radič včeraj dobil prompten odgovor od zagrebških »Novosti«, ki v uvodniku pod naslovom »Ne, g. Radič, to ni podtikanje!« ponovno pribijajo, da je Radič na seji svojega kluba zares govori! o »naših milijardah« ter o »temni in tajni sili«, ki iih »požira«, OT.enjuJoč v zvezi s tem ime generala Pere Živkoviča. »Novosti«, ki za svojo ugotovitev stavljajo priče na razpolago, proglašajo Radiča za brbljavca, ki demantira vse, kar mu je neljubo, pa makar za ceno laži. Ako Vas, g. Radič — pravi »Novosti« Vaš jezik končno ubije, mi zares ne bomo žalovali za Vami...
V	ostalem Radičev demanti o gen. Živkoviča ni bila edina perturbacija pred kraljem. Radič je izprožil še nekatere druge — najmiiejše rečeno — smešr.osti. Radič, ki ne vidi pedenj daleč, opisuje dvoje impresije, da je kralj bil najprej vesel, nato tekom njegovega razlaganja zamišljen in končno umirjen. Vse te detajle pa še nadkriljuje njegova politična šarlanterija. Še v četrtek so zagrebški listi beležili Radičeva izvajanja, da je politična situacija »vrlo nezgodna, še več, kritična«. A po avdijen-ci izjavlja isti Radič: »Politična situacija je čista, jasna, usavršena. O krizi niti govora! Sedanja vlada je načelno najboljša izpre-membe se lahko izvršijo samo na bolje itd.
Radiču ni para v Jugoslaviji. To je staro dognanje. Toda žalostno je. da taki ljudje krojijo politiko »sporazuma«.
Kampanja proti dr, Ninčič«
Poročali smo že. da je prišlo med ministrom Ninčičem in ministrom Maksimovi-čem do preloma in da se dr. Ninčič vrača med pašičevce. Kako oster je konflikt, to najboljše dokazuje najnovejša številka politi ene revije »Politični Glasnik«, ki ima najožje zveze z ministrom Maksimovičem. »P. G'.« je vedno pisal o dr. Ninčiču z največjim re&pektom, sedaj pa je pričel proti njemu uprav brezobzirno kampanjo. Širši javnosti je znano — piše »Pol. Gl.« — da je dr. Ninčič eden giavnih nasprotnikov Paši-ča. Svoje vztrajno rovarjenje proti Pašiču je zelo spremo prikrival, toda dogodki so bili jačji kakor njegova diplomatska sposobnost in končno se je razkril, dr. Ninčič ima glavno zaslugo, da je bil iz vlade odstranjen šef radikalne stranke. Dočim pa so Ninčičevi sotrudniki med radikali delali za Pašičevo odstranitev iz popolnoma političnih nagioov, je dr. Ninčič delal za Pa-šičevo odstranitev izključno zato, ker Je trdno veroval, da bo njemu poverjen mandat za sestavo Viade in da mu bo mogoče odstraniti Pašiča tudi iz vodstva stranke. Pašičev padec z ob.asa pa se je končal s hudim razočaranjem za dr. Ninčiča, ker je dobil mandat za sestavo vlade Uzunovič. Njegovo razočaranje Je bilo tem večje, ker je Uzunovič sestavil vlado s Pašičevim pristankom. Razočaranje se je kasneje izpre-menilo v bojazen, da mu Pašič ne bo ostal dolžan. Kmalu nato je res tudi Pašičeva okolica razvila v radikalni stranki in v javnosti živahno kampanjo proti dr Ninčiču. Napadi so se vrstiii drug za drugim in najvažnejši Je bil oni o vmešavanju kraljevega imena v politiko, ki ga je vprizoril proti dr. Ninčiču Krsta Miletič s tovariši. Tudi grožnja z Izključitvijo iz stranke ni ostaja brez vtisa. Dr. Ninčič se je silno prestrašil in njegov strah se je še povečal ob vesti o jjotrebi razširjenja vladne koalicije z davidovičevci pod pogojem, da se zunanje ministrstvo poveri kakemu uglednemu članu omenjene stranke. Ker pa je dr.. Ninčič osebno zelo občutljiv človek, se je takoj lotil dea. Nenadoma mu ie šinila v glavo rešilna misel in pričel je oprezno za hrbtom svojih tovarišev v vladi delati za Pašičev povratek na državno krmilo. Njegov načrt je priprost: Pašič naj se vrne v vlado i>od pogojem, da ne postavi vprašanja o osebni sestavi svoie vlade. To stvar bi ime! prepustiti dr. Ninčiču in njegovim prijateljem. Na vest o. tem Ninčičevim pre-okretu je bilo s pašičevske strani takoj odrejeno, naj prenehajo napadi na njegovo osebo. Pašič sam je v nekem razgovoru pohvalil svojega dolgoletnega sotrudnika. »Pol. Glasnik« vprašuje, ali se bo dr. Ninčiču posrečilo uresničiti svoj najnovejši načrt ter naglaša, da bi Pašičev povratek v vlado oomenjal neizogiben polom sporazuma RR.
Nenavadna tragedija
Rim. 10. julija, k. V občini Pareto pri Ca« serti se je radi poplav zrušila koliba ter nokopala pod seboj mater in dva otroka, očeta ua je ubila strela.
Najumefnejšat
metoda. ohranitev zdra? veqa in lepega
zobovja, je dosledna nega i z Odoi-om
„Tigrovska brigada" pred sodiščem
S palicam! nad češkoslovaško vojsko!
d Budimpešta, 10. julija
Kazensko sodišče se je imelo včeraj ba-viti z grotesknim procesom politične narave. Gre namreč za naivni načrt p-uča, ki se ga je izmislilo enajst m!adih ljudi, ki so hote!i prekoračiti češkoslovaško mejo, izzvati splošen upor in potem na ta način zopet združid Slovaško z materjo Madžarsko.
Glavna obtoženca sna slušatelj medicine Ivan Vankay in magi9tratni računski uradnik Ev gen Kovacs. Spoznala sta se v nacionalističnem klubu in sta se našla v »obrambi domovine*. Z obojestranskimi poročili, ki so uspeh agitacije v raznih'pokrajinah neverjetno pretiravali, sta drug drugega varaia. Na podlagi teh poročil sta nabrala za svojo stvar več stotisoč pristašev, v resnici pa jih Je bilo le devet. Dva obrtniška pomočnika, Preussner in Gorbe!y, ki sta bila med nabranimi, sta v denarni stiski sklenila izdati zasnovani načrt puča češkoslovaškim oblastim, ki pa njuno priznanje niso vzeie za resno.-
Iz devetih oseb obstoječa »napadalna skupina«, ki se Je imenovala »tigrovska brigada«, je bila prijeta in je sedal obtožena zločina oziroma prestopka zoper ugled madžarske države ln madžarskega naroda. Zasliševanje je podalo drastične dokaz? ■naivnosti obtožencev, ki so bili najprej zelo arogantni, kasneje pa so postajah vedno bolj malobesedni In ponižal.
Glavni obtoženec Vankay je izpovedal, da je bil puč določen za Veliko noč, ker po-menjajo ti prazniki vstajenje.
Predsednik: »Saj vendar niste bili oboroženi?«
Obtoženec: »Mislili smo, da je na meji dovolj orožja pripravljenega. Sovražnika smo hoteli na vsak način napasti.«
Predsednik: »S palico? Nad milijonsko vojsko ste hoteli iti s palico? Kaj pa naj bi se imelo zgoditi?«
Obtoženec: »V Budimpešti smo hoteli proglasiti diktaturo, kakor je v takih slučajih navada.«
Obtoženec Kovacs je slikal namere puristov na način, da je predsednik nestrpno vzkliknil: »To je vendar cirkus! Kako ste si neki vse to predstavljali brez orožja?«
Kovacs: »Mi bi že vzeli Čehom orožje!«
Drugi obtoženec, neki nadsprevodnik, je •nekaj govoril o načrtih pučistov, nakar je predsednik opomnil: »Ako res pride do boja za obnovitev Madžarske, gotovo ne bo kak nadsprevodnik prevzel vodstva!«
Vsi obtoženci so bili obsojeni na zapor od dveh do treh mesecev. Najlepše pri vsej stvari je, da sta bila ona dva pomočnika, ki sta izdala načrt češkoslovaški vladi, obsojena na dve leti zapora!
Socijalni vestnik
Zobotehisiine naprave članom O. U. Z. D.
Na razna vprašanja obveščamo interesente, da je izdal okrožni urad nova navodila, po katerih morajo k stroškom zobne nege in zobotehmčnih naprav deloma prispevati zavarovanci sami.
V tem oziru aoloča ta okrožnica sledeče: I. V slučaju plombiranja zob za člane in njih svojce prispeva urad po sledečem ključu: po 6 mesečnem nepretrganem članstvu 30%; po 1 letnem 50%; po 2 letnem 75°/o; po 3 letnem 100%. Popraviti se v:' mora vse zobovje, ki Je potrebno nege, ne pa le delno.
II. Za naprav oumetnega zobovja prispeva le članom, pod nobenim pogojeni pa ne njih svojcem, in sicer po sledečem ključu: v slučaju 1 letnega Članstva v zadnjih dveh letih za 4 zobe: v slučaju 2 letnega članstva v zadnjih	letih za S zob:
v slučaju 3 letnega 'članstva v zadnjih šestih letih za 12 zob; v slučaju 4 letnega članstva v zadnjih osmih letih za 16 zf+>: v slučaju 6 letnega članstva dovoli OUZD zobne naprave v celoti.
Prispevek za napravo umetnega zobovja se dovoljuje le pod pogojem, da manjka članu 12 zob in da ugotovi stroga zdraviliška preiskava tako slabo zdravstveno stanje in stanje telesne prehrane, da je umetno zobovje nuino potrebno.
Delavska zbornica za Slovenijo.
Otvoritev postajališča Gorenja vas - Reteče
Danes otvorijo med postajama Medvode-Skorja Loka novo postajališče Gorenja vas-Reteče. Postajališče stoji v- lepem smrekovem gozdu cb reki Sori na Sorškem po-Iju. Od tu se nudi ljubljanskim izletnikom lepa prilika za sprehode v divno okolico, bogato na gostih brezovih in smrekovih šu-mah. Reka Sora je prav prijetna za kopa-
temnimi smrekami in pitoresknimi borovci, pod njimi od najnežnejše rmenktaso zelene do zagorelo zlate barve se izpreminjajoča praprot ali pa rožnato in bakrenordeče res-je so dali nebroj motivov za najbolj uspela dela Groharju, Jakopiču in Sternenu, ki je tudi več let živel prav v naši vasi. Okolica postajališča je torei zakladnica slovenskih
Novo postajališče Gorenja vas—Reteče, ki bo danes slavnostno otvorjeno.
nje. ker je ena najtoplejših rek. Teče nam-rtč ves čas po solncu in ne dcbiva dotokov iz snežnikov.
Postaja stoji sredi Sorskega polja, katero je opeval naš pesnik Simon Jenko in vpleta! v svoja prerokovanja bivši sorski župnik pisa-teU Finlžgar, češ da pride čas, ko se bo na Sorškem polju pod trivrhato smreko »glihalo* troje kraljev.
Je bolj kot pesniki in pisatelji so pa divno okolico poveličevali naši največji slikarji. Koprenasti brezovi gaji s posamnimi
impresionistov, tu se nahaja slovenski Bar-bizon, tu ie naš Worps\vede.
In danes, dne 11. julija popoldne, je najlepša prilika, da si vsakdo ogleda to lepo okolico. Danes se prvič ustavi vlak tia novem postajališču. Ljubljanski vlak pride v Gorenjo vas-Reteče cb 15.15, jeseniška cb 16.10. Pri prihodu cbeh vlakov slovesen sprejem. Po pozdTpvnem govoru pripravljalnega odbora bo slavnostna povorka z godbo v Reteče, kjer se bo vršila velika ljudska veselica z bogatim sporedom.
Koča
Hausedjichlerjeva planinska koča na Mrzlici, 1119 m, last Slov. plan. društva, žalski odsek, oskrbovana ob nedeljah in praznikih, nudi izletnikom prelep razgled Čez vso Savinjsko dolino, Pohorje, Posavje, Kamniške planine. Najbližja železniška postaja le Hrastnik, od katere je oddaljena Mrzli-
ca po novo markirani poli 2 uri hoda. Razen nedelj in praznikov se dobijo ključi od koče pri g. Pilihu, tajniku SPD v Žalcu, pri oskrbniku Ivanu Draksleriu ml. v Hrastniku, pri g. Sporinu, Sv. Katarina nad Trbovljami in pri kmetu Špeizeriu, vulgo Šlo-ser, pod Planino
Nova katastrofalna neurja
Velike poplave v niškl okolici. — Morava prestopila bregove. — Poplave v Bački in Baranji.
V	niški oblasti so se na mnogih krajih utrgali oblaki, kar je povzročilo več poplav. V niškem srezu sta največ trpeli vasi Donja Studena in Cukljanik, kjer se je utrgal oblak v četrtek ob 2. popoldne. V Čukljaniku je poplavljenih in porušenih nad dvajset hiš. Ljudje se potikajo po vasi brez strehe in brez vsega, ker jim je voda vse uničila. Razrušene so tudi vse ceste, vsled česar je promet onemogočen. Poleg tega je toča pobila vso posetev. Donja Studena leži ob vznožju Suve Planine in je ze v prejšnjih letih trpela mnogo od poplav, pri katerih je bilo tudi več smrtnih žrtev.
V	svrljiškem srezu so se v petek ob 11. dopoldne in ob 1. popoldne utrgali oblaki nad vasmi Željevo, Beloinje, Cu-rir.ac, Prekonoga in nad mestecem
Svrljigo. Vsled velikega deževja je svr-Ijiški Timok prestopil bregove ter poplavil okolico. Mnogo njiv in travnikov je pod vodo. Mestece Svrljiga je skoro napol pod vodo. Poleg drugih hiš so pod vodo osnovna šola, davčni urad in srezki sadovnjak. Voda je odnesla po-košeno žito in seno. V Željevu je padala debela toča. Škoda je ogromna, vendar pa se še ne ve, kolika je, ker še ni poročil iz oddaljenejših krajev. Človeških žrtev ni bilo.
V aleksinskem srezu je pred nekoliko dnevi prestopila Morava bregove ter poplavila okoli 100 ha polja v bližini se-ia Bujimira in povzročila ogromno škodo. Tudi v bogoviški občini je Morava poplavila mnogo polja.
Iz Somborja poročajo, da po poročilih iz Pasave še vedno preti nevarnost novih poplav. Donava je v Pasavi narasla v petek na 490 cm. Velik naval vode, ki je začel prodirati od Pasave pred 4 in 5 dnevi, je došel sedaj na naše ozemlje ter osrroža obrežne nasipe pri
Lahkoatletska damska reprezentanca Ljubljane,
ki je tvorila gros naše državne reprezentance in je na medmestnem mitingu Brno* Ljubljana * Pariz » Praga zasedla v končni klasifikaciji tretje mesto. — Od leve ea desno: D. Šantel, S. Preveč (obe Primorje), M. Cimperman (Atena) in nova sve=„ tovna rekorderka v metu diska B. Krisch (Primorje).
Margitskem otoku. Zahtevana je bila nujna pomoč iz Somborja.
Kritičen je tudi položaj pri baškem Monoštorju, kjer so le z velikim naporom v zadnjem trenutku preprečili katastrofo. Vas Bilje, ki je bila poplavljena v četrtek, je močno prizadeta, vendar pa ni bilo človeških žrtev. Na cesti Osijek—Beli Manastir je vsled poplave vsak promet ustavljen. Pri Kozarcu je močno prodiranje vode onemogočilo zgradbo novih obrambnih nasipov.
Sedaj se posveča največja pozornost nasipom dardjanske vodne zadruge, ki branijo nad 20.000 oralov najplodnejše zemlje. Ako bi popustili ti nasipi, bi prišla vsa Baranja pod vodo, razen malega uela pri Kneževu. Upati je, da bodo nasipi vzdržali.
Po zadnjili poročilih je znašala višina vode v petek pri Pasavi 490 cm, pri Budimpešti 630, pri Bezdanu 680, pri Apatinu 730, pri Bogojevu 733.
Po poplavah - epidemije
Na Hrvatskem so se v petek ponoči na več krajih utrgali oblaki. — Novih 25 tisoč oralov v nevarnosti.
I Na zagorski progi je v noči od petka na : soboto povodenj odnesla del nasipa želez-: iiiške proge med postajami Zlatar, Bistrica in Konjščica. Jutranji mešani vlak iz Va-raždina je moral čakati tri ure, predno je bila proga popolnoma popravljena. Na progi Zagrcb-Drnje je razsajala v petek ponoči silna nevihta, kateri je sledila grozna ploha. Divja voda je nagnila most v bližini postaje Mučna Reka tako, da vlaki tamkaj ne morejo obratovati. Osebni promet se viši s pomočjo prestopanja, tovorni pa je ustavljen. Tudi na progi Koprivnica -Kloštar se je utrgal oblak in je nastala velika poplava, ki je na več krajih raztrgala železniški nasip in premaknila ponekod tudi tračnice. Potniški promet ni mogoč tamkaj niti s prestopanjem ter bo promet v polnem c-bsegu obnovljen morda šele čez pet dni.
Na progi Caprag-Karlovac se je vsled ve'ike poplave na treh krajih sesul hrib ter zasul železniško progo. Vrh tesa je voda odnesla nasip v dolžini 90 m. Oblak se je titrgal dalje nad Sunjo in Banjalukn, kakor tudi na Ioni ski železnici pri Banovi Jarugi.
Včeraj zjueraj so z ekrazitoni porušili že j predrti nasip na državnem veleposestvu v 1 Beliu, da se na ta način izenači voda v obeh bazenih. V Baranji grozi nevarnost, da se razširijo razne kužne bolezni. Po ponovljenih krajih leže namreč trupla poginulih živali in zverjadi, ki že močno razpadajo. Oblasti so ukrenile že energične odredbe, da se ta živina takoj pokoplje. Pri Dardi delajo noč in dan, ker je tamkajšnji nasip v veliki nevarnosti. Dvomi pa se, da bo mogel na:-ip vzdržati velikanski naval vode. ki še vedno narašča. Ako razpade tudi ta nasip, potem bo poplavljenih 25.000 oralov zemlje na našem in 15.000 na madžarskem ozemiju.
Elementarne nezgode na Pteiske® poliu
Ptuj, 9. julija
V	hudourniku narasli Dravinja in Polj-skava sta prebivalstvu gornjega Ptujskega polja v zadnjih dneh povzročili veliko škode, dvakrat pa so prizadeti prebivalci vasi Apače, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Kakor smo že kratko poročali, je nedavno pogorel velik del vasi, zadnje deževje in povodenj pa jim je še poslednje ostanke njihovih poslopij poškodovala.
Pred nekaj dnevi se je podal g. veliki župan dr. Pirkmajer v spremstvu oblastnega gradbenega referenta inž. Vaneka na lice mesta, da se osebno prepriča o obsegu katastrofe, ki je prizadela Apače. Posestniki se nahajajo v obupnem položaju, zlasti ker so bili zavarovani za malenkostne zneske tako, da večini primanjkuje vseh sredstev, da bi se mogli lotiti zidanja. Ker je skoraj cela vas prizadeta — po požaru je prizadetih 28 rodbin — je število pogo-relcev tako visoko, da v naših krtjih običajna vzajemna pomoč okolice nikakor ne zadostuje. Z ozirom na katastrofalni cbseg požara je neobhodno in nujno potrebno, da priskoči na pomoč tudi država, ker so prizadeti večinoma mali posestniki, ki posedujejo komaj po dva orala zemljišča, in ker jim je ogenj uničil vse že spravljene poljske pridelke in druge življenske potrebščine, predvsem obleko in pohištvo tako, da si je večina otela komaj golo življenje. Tako srečavamo sedaj po vaseh Ptujskega polja celo vrsto prošnjikov-pogorelcev, ki jim dobra srca ne morejo nuditi primerne pomoči.
V	bližnji vasi Sv. Kungota je tudi pred kratkim uničil požar štirim posestnikom po več poslopij.
Nič manj škode ni povzročila narasla Pesnica na spodnjem Dravskem polju, kjer I je najbolj občutno prizadeta vas Form in. ■ Uničeni niso samo poljski pridelki, temveč tudi več hiš, ki jih je voda izpodkopala. Obžalovanja vredno je, da so to nove stavbe, ki so jih ljudje šele nedavno zgradili, i Nekaj poslopij je tako poškodovanih, da jc i nevarnost, da se kar sesedejo. | Pesnica je na tem mestu razdrla regula-! cijski nasip v širini 20 metrov in poplavila | celo okolico. Prebivalstvo je tako obupano, ! da se namerava iz teh krajev izseliti, ker | jih stalno ogroža voda. Mnogo krivde na nesreči se pripisuje nezadostnim regulacijskim napravam, ker razdalja nasipov ni preračunjena na tolike količine padavin.
Neurje je napravilo po vsem ptujskem okraju veliko škodo, ker je tudi več cest, občinskih in okrajnih, tako poškodovanih, da iih bo mogoče samo z velikimi žrtvami postaviti v prejšnji stan. Nujno potrebna bo tudi tukaj pomoč države, ki pa ne bo
Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. veliki filmski veleumotvor
»Skrivnosti vladarske hiše
»
Dvorna tragedija v 10. dejanjih, oba dela naenkrat brez poviška cen. Lepi Ramon Navarro in še lepša Alice Terry nosita glavno vlogo v tem monumentalnem lilmskem delu.	5
KINO «LJUBLJANSKI DVOR» 5400 Telefon 730. f V..................................................................^^^J
smela in samo za tem, da da podporo le valstva še bolj obremenjevati. Da se bo posameznim prizadetim osebam. Občine in moglo dose/či normalno stanje, bo morala
okraj v očigled ponavljajočim se elementarnim nezgodam ne bodo mogle več z do-kladami itak že težko prizadetega prebi-
rudi država zopet redno prispevati k vzdrževanju cest in skrbeti za vzdrževanje regulacijskih naprav.
-S3-
Osnovna šola za Celje-okolica
Staru poslopje celjske okoliške osnove šole.
Načrt za veličastno novo poslopje.
Gradbena dela lepo napredujejo.
Z najnovejšim oaiokom ministrstva prosvete je vprašanje glede zgradbe novega šolskega poslopja za Celje okolico končno veljavno ugodno rešeno ter s tem končan polstoletni boj okoličanov za primerno lastno elementarno vzgajališče. Zdi se nam primerno, da podamo ob tej pomembni priliki širši javnosti kratko zgodovino o razvoju tega šolskega vprašanja, ki ostane značilen dokument, kako so celjski Nemci pod avstrijsko vlado pojmovali enakopravnost slovenskega življa na njegovi lastni zemlji.
Leta 1925 je praznovala celjska okoliška osnovna šola SOletnico svojega obstoja. Do leta 1875 so bili otroci iz občine Celje-oko-lica v mestni šoii. v takozvani »Kreishaupt-schale« nasproti mestne župne cerkve, kjer se nahaja danes mestni muzej in šola Glasbene Matice. Ker pa so bili ti šolski prostori za vedno večje število mestnih in okoliških učencev premajhni in neprikladni, prispevki okoličanov za šolske potrebščine izredno visoki, ker se je uvedel v šolo po mestnem šolskem svetu izključno le nemški učni jezik, da bi se s tem šikanirali otroci iz okolice, se je krajni šolski svet za Celje-okolico z ozirom na obsežnost okoliške občine začel potegovati za lastno osnovno šolo. Tej želji je deželni šolski svet ustregel z odlokom z dne 13. marca 1874 tem raje, ker so nemški meščani v Celju sami želeli, da bi bili njihovi otroci sami zase in brez slovenske kontrole. Že pri iskanju novih šolskih prostorov so se pokazale skoro nepremagljive težkoče. Mestni župan dr. Neckermann je pri komisi-jonalnem ogledu sicer izjavil, da prepusti mestna občina poslopje Kreishauptschule okoliški šoli, ker se je mestna osnovna šola že prej preselila v grofijo. Zastopniki mesta Celja pa o tem niso hoteli ničesar vedeti. Krajni šolski svet je bil zaradi šolskih sob celo v taki zadregi, da je zaprosil višje šolske oblasti, naj sistirajn šolsko vprašanje za toliko časa, da si zgradi okoliška občina novo šolsko poslopje. Ta korak je bil usodepoln v toliko, da si je
moral krajni šolski svet pozneje priboriti pravo do javne dekliške osnovne šole šele pred upravnim sodiščem, ker je nemški deželni odbor štajerski nastopal v tem vprašanju skrajno krivično in šovinistično. Celjska okoliška občina pa pošilja zaradi pomanjkanja šolskih prostorov še do danes svoje deklice v zasebno šolo, katero so otvorile šolske sestre v Celju 3. 1878.
Po dolgem iskanju je krajni šolski svet vendarle našel eno šolsko sobo v Kod-er-manovi hiši v Gosposki ulici št. 16, kjer sta bila nastanjena dva razreda do leta 1919, drugo sobo v nekdanjem mestnem bolniškem poslopju, a tretjo v okoliški občinski hiši v II. nadstropju. Že v prvem šolskem letu se je vpisalo 305 otrok. S pritrditvijo okr. šolskega sveta je še istega leta sklenil občinski zastop, da se naj zgradi novo šolsko poslopje na Bregu poleg občinske hiše. Zaradi raznih težkoč pa je občina 1 1S76 raje kupila še danes obstoječe šolsko poslopje v današnji Razlagovi ulici št. 5 od meščana Tapeinerja za 14.500 gld. Pod tem krovom okoliške osnovne šole so uživali v dolgih desetletjih nemške strahovlade in nasilstva celjski Slovenci redko gostoljubje Tu so se n. pr. polagali temelji za danes tako močno in vsestransko ugledno celjsko sokolsko organizacijo, v to edino slovensko šolo so pošiljali vsi zavedni celjski Slovenci svojo šoloobvezno deco, da se je nemoteno vzgajala vsaj v prvih letih v materinem jeziku in da ni bila izpostavljena sramotenju in skrajni nestrpnosti nemškega mestnega učiteljstva. Ko se je otvorila po dolgotrajnih bojih v šolskem letu 1895/96 nemško-slovenska spodnja gimnazija, je okoliška šola za prvo silo prepustila tej tri šolske sobe.
Kljub temu, da je imela okoliška šola z nakupom tega zasebnega stanovanjskega poslopja v učne svrhe svoio lastno streho, ideja nove šolske stavbe ni ugasnila, ampak se je izkazala vsled nedostatkov šolskih prostorov kot iskrica, ki je tlela vsa nadaljnja desetletja. V odločilnejši stadij ie stopilo to vprašanje, odkar je prevzel pred-
.CIGAN-KAVALSR
Danes zadnji dan 99
z šarmantnm Charles de Roche in Rin Tin Tin.
Predstave ob pol 11. popoldne, 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri
Kino Ideal
(i
54(1
1. avgusta vsi v Kranj
spomenika kralja Petra I., kjer bo slovesno odkritje Osvoboditelja.
sodstvo krajnega šolskega sveta leta 1899 sedanji celjski župan dr. Juro Hrašovec, ki ima po več kot 251etnem predsedovanju ln boju za novo šolsko st;:1 - * danes to prijetno zadoščenje, da žc :e iz tal osvo-bo jene jugoslovenske ti!je veličastna stavba, za katero je delovni ves čas z največjo energijo na čelu .zavednih celjskih Slovencev. Leta 1899 je krajni šolski svet soglasno skleni!., naj se nova šolska stavba zgradi za dečke in deklice Leta 1900 Je kupil v to svrho prav primeren stavbeni prostor v današnji Gregorčičevi trlici, sedaj last g. MajdJča. Izdela! se je 2e popoln stavbeni načrt, ki pa leži danes v arhivu. Preprečil ga Je nemški mestni občinski svet na ta način, da je da! izdelati nov regulacijski načrt ter vrisati vanj preko tega stav-bišča novo, popolnoma nepotrebno cesto. Za Slovence je bil namen prozoren, a nem-Skt občinski svet ie imei zaslombo pri vseh" višjih oblastih. Iztirati je hote! okoliško šolo v okolico, da bi bil na ta način manj ogrožen nemški značaj celjskega mesta. Stremel je tudi za tem, da bi okoličani zidali v okolici dve nižje organizirani osnovni šol!, iz katerih bi potem sinovi Imovitej-ših staršev prestopali v nemško mestno Solo, k!e.r se le prav pridno kupčevalo za slovenske duše.
Okoliški krajni šolski svet se dolgo ni Hotel udati. Ko pa je videl, da ie ves boj proti celjskemu nemštvu brezuspešen, Je skleni! leta 1910. da nakupi v Gaberju stav-bišče za dekliško osnovno šolo, kateri bi se bili priključile deške paraletke. dočim bi temeljni razredi deške osnovne šole iz principiie'Tiih razlogov ostali v dosedanjem poslopju v mestu Svetovni požar je potisni! okoliško šolsko vprašanje v ozadje. Po svetovni vojni so nameravali prvotno zidati novo šolsko stavbo pri Kapucinskem mostu ter se ie v to svrho že nakupilo stavbišče od Celjske posojilnice. Mestna občina na stareca gimnazijskega poslopja tudi zato n! hotela odprodati. ker je občinski zastop pravilno shitiL da bi v tem sldčaui okoliška občina ne zidala, pač pa premestila svojo osnovno šo!o v staro, za učne svrhe popolnoma neprimerno gimnazijsko poslopje
VabinveJSI dogodki glede stavbnega prostora, gMe zgradbe same in glede najetja posnii'a so vsem CeManom Iti okoličanom v živem spominu. Nekateri nahirjskanf okoličani so naravnost tekmovali v tem, da b! se pokazali manj kulturni In kot večji nasprotniki okoliške šole, kakor je bila svoj čas reprezentanca celjskega nemšfcva. Brez-dvommo slabo In neprimerno pa le zastopal Interese okoličanov v tem vprašanju tudi celjski klerikalni poslanec, ki bi bil moral kmečko prebivalstvo čisto odkrito potičiti, da bo pri stavbi najmanj prizadeto kakor drogi, Z neresničnimi podatki se le klerikalnim pos'amcem posrečilo niortientano doseči samo to, da le bilo ministrstvo oro-svete popolnoma zbegano in izdalo ope-tovano si nasprotujoče odlok"
Zgradba okollšk? šole vidno napreduje, naj bi Jo v nadaljnjem razvoju rosila ljubezen hi medsebojni sporazum Da bi ta nova ponosna stavba vzgajala naši ujedi-nlenl domovini nove generacije delavnih in rodoljubnih molž in da bi bili ponosni nanjo vsi oni, k! bodo z gmotnim! žrtvami In z duševnimi napori pripomogli celjski okolici, da bo Imela po desetletjih trdega boja vvojo lastno moderno osnovno šolo.
Kdo je organiziral atentat na Spasoja Hadžipopoviča
Bitolj, 10. julija.
Preiskava radi uboja novinarja Spasoja Hadžipopoviča je prinesla presenetljive re« zultate. Prvotno se je mislilo, da je umor organizirala grška nacijonalna organizacija »Makedonska pesnica«. Sedaj pa se je ugo« tovilo, da ga je organiziral bivši bolgarski komitski vojvoda Krsta Londrev, ki jc bil že za turških časov aktivni bolgarski čet« nik in je pozneje skrivaj organiziral prista« še makedonskega komiteja v Grški po mo< žnosti tudi na našem ozemlju. Meseca ja« nuarja se je predal po nalogu makedonske« ga komiteja našim oblastem v Beogradu in bil poslan v Bitolj v stalno bivanje. Ker se je vedelo, da je mnogo let de!a! kot ko« mitaš za Bolgarsko, so mnogi sumili vanj, zlasti pa Spasoje Hadžipopovič. Londrev je spretno skrival svojo preteklost in je postal v Bitolju celo zaupnik naših oblasti. Ker ni mogel sam izvesti nalog komiteja, je zaprosil velikega župana, r.aj mu dovoli pri« peljati iz grške Makedonije nekaj svojih tovarišev v Bitolj. V resnici je pripeljal tri svoje tovariše, bolgarske četnike, ki so bili istotako pri nas prav dobro sprejeti. Kmalu se je pričelo njihovo delo. Atentat na Hadžipopoviča je Londrev pripravil osebno svojimi tovariši, pri čemur je ra» čunal, da bodo atentat pripisovali Grkom, kar se ie tudi prvi trenotek zgodilo. Aten« tat sta izvršila Londrova tovariša Koča Be« čerovič in Laza Mile. Hadžipopoviča je ustrelil Bečerovič, Mile pa je s streljanjem odbijal ljudi, da sta lažje pobegnila. Uprav« niku mesta Bitolja pa se je posrečilo pri« jeti dva druga bolgarska četnika in kmalu je prišel na sled, kdo je atentator Hadžipo« poviča. Londrev je imel tudi nalogo ubiti narodnega poslanca Antiparmakoviča. Cela zadeva je vzbudila v bitoljskem okrožju veliko senzacijo.
Sv.
PriUr
Timcevic rešen smrti
Novi Pazar, 10. Julija
Svetozar Pribičevič je došel v Novi Pazar v sredo ob 10. zvečer potem, ko je na povratku iz Belega Polja posetil Pievlje ln Sjenico, kjer je govoril na shodih SDS.
Na potu se je pripetila nesreča, ki bi mogla imeti katastrofalne posledice ter prinesti smrti Sv. Pribičeviču in njegovemu spremstvu. Pri 27. km od Sjenice, ne daleč od Čebinskega Hana, je vozil avtomobil Sv. Pribičeviča na ravnini s polno hitrostjo. V trenotku, ko se je Pribičevič razgo-varjai s posiancem Božovičem, se Je velik
:z.ojavni drog ob cesti zamajal in s stra-h</ iiim treskom zrušil na avtomobil skupno	mi in izolatorji. Šofer se ni mogel (jravočasn. izogniti ter je šele po katastrofi ukrenil a-.-:omcbii na stran. Drog Je pade! na spred.tii del avtomobila, kjer se nahaja motor. S;»rednji del karoserije se je razbil, k sreči pa je ostal motor nepoškodovan
V	prvem trenotku, ko je drvil avtomobil še pod drogom in dokler se niso napete žice ovile okoli glav potnikov, se ni vedelo, ali se Je kdo ponesrečil. Prvi se je oglasil Pribičevič, ki Je vprašal, ali so vsi živi Tako se je ugotovilo, da so ostali vsi samo vsled srečnega slučaja brez težkih poškodb; lažje je bil poškodovan samo šofer, poslanec Božovič pa nekoliko na ušesu. Sv. Pribičeviču se ni ničesar pripetilo. Le -rečnemu slučaju se je zahvaliti, da se ni pripetila večja nesreča, ker Je le malo manjkalo, da ni padel brzojavni drog na glave potnikov.
Nekoliko kasneje so prišli tudi na mesto nesreče seljaki, ki so odstranili drog z žicami z avtomobila. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je bi! brzojavni drog na tleh popolnoma gnil in da se Je zrušil vsJed tres-liaiev temlje, ki Jih je povzročil avtomobil. Sv Pr;bičeyič je došel z veliko zamudo v Mnvi Pazar, kj-er so dobili poškodovanci prvo zdravniško pomrič.
V	Novem Pazarju se Je vršil v četrtek dopn:d.ne shod SDS, na katerem Je Sv. Pribičevič govoril živahno pozdravljen od ptri-• otnih. t; političnem položaju ta o programu SDS. Popoldne se je odpeljal v Kosovsko Mitrovico, kjer se vrši v oeifelJo velik shod SDS.
Skrivnosti rožniških noči
Ljubljana. 10. julija.
Ura je udarjala v enem izmed zvonikov ljubljanskih cerkva enajstkrat, ko se je lo« vila po ozki in razjedeni gozdni poti z Rož« nika v dolino 171etna izgubljenka Justica Lukšič, ki je pobegnila od svoje matere na Dolenjskem že pred dobrim letom. Odkar je prišla v Ljubljano, se je zapletla v mre« že raznih dobrih prijateljic, ki so jo sezna« njale dan za dnem z moško družbo vse do« tlej, dokler ni spoznala, da ne potrebuje več posredovanja Pričela ie " '■ eti veselo življenje male pustolovke, dokler se ni se« znanila s policijo in zaporom. Nato je po« stala zopet previdnejša; sprijaznila se je vnovič s starimi znankami in zahajala z nji« mi v Tivoli in še višje gori v šišenski gozd. V mesto se je vračala samo na večer in se zabavala v različni družbi v raznih zakot« | nih lokalih.
i Ko je šla v četrtek nekam boječe, čeprav v okrilju teme, po zgornji poti v dolino pro ti Tivolskemu gradu in dalje doli v Latter« manov drevored, je postala nekam otožna. Prebredla je že dober ko3 gozda, pozdravi« la tri prijateljice, ki so se stiskale v zave« tišču, mali kočici, spleteni iz vej, nekje nad Večno potjo. V bližini bivšega kina Tivoli se je vsedla na klopico in za hipec zadre« mala. Zbudil jo je rahel sunek in ko ie strahoma obrnila glavo, je opazila poleg sebe starega poznanca. bivšega krojaškega pomočnika Milana S. Spomnila se je hipo* ma, da s tem premetenim in surovim zvod« nikom, ki je bil strah in trepet vseh lahkih deklet v mestu, ni dobro imeti posla, čeprav je ravno takrat potrebovala človeka, ki bi jo rešil iz zadrege. Nočni družabnik je pri« čel siliti v močno zbegano in že utrujeno nevesto noči na kratek izprehod v senco gozda. Ker pa se ona rti hotela odzvati, je planil nanjo in jo pričel obdelovati s pest« mi. Grozil ji je tudi, da jo izroči stražniku.
Kar je pretrgal noč prestrašen vzklik. Ta hip je namreč stražnik že sta! poleg obeh za klopjo. Še isto noč sta prespala oba v zaporu; zvodnik na deskah na policijski di« rekciji, Lukšičeva pa v policijskem zaporu v justični palači. Naslednji dan sta stopila oba pred zasliševalnega uradnika, nadzor« nika Jakoba Podreberška. Tu sta razgrnila oba v medsebojnem očitanju vsak svoj ko« j šček umazanega življenja. Ona je odkrila vse njegove grehe in spletke, ki jih uporab« lja nevarni pustolovec pri priganjanju de« klet raznim moškim že nad leto dni. Boje in tresejo se pred njim vse njene tovariši« ce, ki so mu izdajale za posredovanje veli« ke vsote denarja. Pod silo njene izpovedi se je razmahnil tudi zvodnik sam. Hoteč rešiti samega sebe, je pripovedoval o orgi« jah po raznih stanovanjih po mestu, o ple« sih Adamov in Ev ter o vseh mogočih slič« nih prireditvah v rožniških svetiščih
Policija pripravlja sedaj na podlagi nji« hovih izpovedi temeljito preiskavo, katere rezultat bo gotovo imel v ljubljanski škan« dalni kroniki velik odmev.
Zadnji iz nevarne družbe
Ljubljana, 10. julija.
Ko je šel v petek popoldne stražnik Kvas v c-ivilu na izprehod po Dolenjski cesti, je pred Jesihovo gostilno vzbudil njegovo pozornost visok mladenič, ki se je živahno razgovarjal z nekim dekletom. Stražnik je nekoliko razmišljal, nato pa se takoj spomnil, da ima pred seboj enega najbolj premetenih malopridneže v, že več mesecev zasledovanega vlomilca in tatu, 241etnega bivšega mesarskega pomočnika Josipa Petriča iz St. Jurja pri Grosupljem. Kvas se mu je previdno približaj za hrbet, zgrabil nato bliskoma Petriča za obe roki in mu zavil nato desno na hrbet, tako da je postal izredno močni Petrič v trenotku pohleven kot ovca. Čeprav je presenečeni vlomilec vede!, da je v pravih pesteh, se kljub svoji znani nasilnosti sploh ni branil. Kva9 mu je napovedal aretacijo ter ga, držeč krepko za roko na hrbtu ter z drugo za vrat, odpeljal na dolenjsko stražnico, odkoder so ga z moSno esltorio odpeljali na policijsko direkcijo.
Josip Petrič je v noči na 25. marca vlomil v družbi svojih tovarišev Lesjaka in Cenle v Mencingerjevo trgovino na Sv. Petra cesti ter napravil tamkaj za približno 6000 Din plena. Policija je, kakor pano, nekaj dni po tem vlomu zajela vlomilce na Tur-kovem dvorišču v Komemskega ulici, le Petri? je Se pravočasno pobegnil in odšel proti Posavju. Tamkaj je našel slučajno v neki goetOnl svojega starega poznanca in ravno
tako nevarnega vlomilca Josipa Malnerja iz
Sodražice, s katerim sta krenila čez poljs v Koseze, na Dobrovo, Brezovico in v Pod peč. Tamkaj sta vlomila zaporedoma kar v več hiš, nato pa se skrila v Črni vasi na Barju. Ponoči sta krenila zopet proti Dobrovi in vlomila v 6osednj: vasi na Sujci v dve hiši, Knezovo gostilno ter v hišo posestnika Žagarja, line 13. aprila sta vlomila skupno tudi v hišo posestnika Hribarja na Rudniku ter odnesla več zlatnine in obleke. Maiuar se je naslednjega dne opil, odšel v mesto, kjer so ga na Zaloški ccsti aretirali in odvedli v zapor.
Petrič seveda ni bil tako nepreviden in ie raje ostal na deželi, kjer se je pridružil znani Klemenovi vlomilski družbi. Ko «> tudi !e postopače večinoma polovili. se je premeteni Peirič ustrašil in se je odpeljal na Hrvatsko. Toda tamkaj se ga je polastilo kmalu doniotožje, nakar se je zopet vrnil in se vnovič posvetil vlomilstvu. Neredko je pojavil tudi v Ljubljani in gre morda marsikak večji vlom, ki je bil izvršen zadnje čase v Ljubljani, na njegov rovaš.
Šah idejam?
In vendar brez njih ni življenja!
Motociklisti na ljubeljski konkurenci
Na lanskih in letošnjih velikih gorskih dirkah, n. pr. Katschberg m drugih, se je pokazal nepričakovano dober uspeh motor« nih koles Da je bilo temu tako, je uteme« Ijeno po dejstvu, da ima motorno kolo pre« magati mnogo manj trenja, stroj stoji na dveh, kvečjemu, ako ima prikolico na treh kolesih, nima nikake težke karoserije, je toraj resnično mehanično in tehnično ideal« no gorsko vozilo. Moderna motorna kole« sa, ki imajo obsežno opremo, dovoljujejo dosti udobno vožnjo tudi na ovinkih, ker je stroj stabilen in ima dobre vzmete, vrhute« ga ima mnogo modernih strojev še balonke. Dosedanji rezultati pri treningih so poka« zali presenetljivo dobre rezultate za mm torna kolesa, da je pričakovati zanimivih bojev tako med motociklisti samimi kakor tudi med motornim kolesom ter avtomO« bilom.
2e opetovano smo imeli priliko videti lepe uspehe ob sodelovanju Avtokluba in Motosaveza, zato upamo da bosta delali organizaciji druga drugi v roke in da poka« že Motosavez za prireditev avtokluba tisto razumevanje in vso podporo, ki ji gre.
Za olajšanje prehoda meja države SHS. Da se enkrat za vselej odpravijo šikane, ki so jim še vedno izpostavljeni potniki«avto» mobilisti na naših mejah je odposlana po« sebna komisija od finančnega ministra, da prouči stanje na licu mesta. Komisija dela že teden dni na prelazih na Ljubelju. Pod« korenu. Ratečah, Vršiču in v Kranjski gori. Želeti bi bilo. da se tujcem otvori dohod v našo državo ne le iz športnega, marveč tu« di iz narodnogospodarskega vidika. Mnogo avtomobilistov»turistov, ki bi radi ogledali gorenjska letovišča, ki so navdušeni o do« brem stanju slovenskih cest, se ne upajo preko meje, ker jih je strah pred carinsko kontrolo. Da šikane ne izvirajo iz nalogov z višjega mesta, da so marveč osebna sit« nost in šopirjenje posameznih organov, do« kazuje prihod omenjene komisije, z drage strani dogodki zadnjih dni. Da se izognejo vsem sitnostim, pozivamo avtomobiliste in motocikliste, ki trenirajo na Ljubelju, naj si preskrbijo sigurno trening«karte pri Av« to klubu v Ljubljani.
Kolesarski podsavez za Slovenijo ima danes v nedeljo 11. t m. v restavraciji Zvezda ob 10. dopoldne važno sejo. Radi nujnosti udeležba odbornikov obvezna. — Vodja.
A S K. Primorje (kolesarska sekcija) ima odborovo sejo danes v nedeljo 11. t. m. v restavraciji Zvezda ob 11. dopoldne. Radi važnosti seje udeležba odbornikov obvezna. Načelnik.
Ilirija : Gradjanski. Današnja tekma med Ilirijo in Gradjanskim za prvenstvo države se vrši danes popoldne ob 17.30 na igrišču Gradjanskega.
SK Slavija : SK Triglav 40. pp. Poleg prireditev kolesarskega in motociklističnega društva «Sava» dne 11. t. m. na igrišču SK Ilirije nastopita tudi moštvi SK Slavija in SK Triglav 40 pp. v nogometni tekmi po 2 krat 30 minut. PriČetek točno ob 17.30.
SK Krakovo v Domžalah. Danes gostu« je II. moštvo najmlajšega kluba LNP«a, SK Krakovo v Domžalah ter igra prijatelj« sko tekmo s SK Diskom, nad katerim je zadnjo nedeljo zmagalo I. moštvo SK Kra« kovo z rezultatom 7:1.
SK Krakovo poživlja igralce, ki nasto* pijo pri tekmi v Domžalah, da bodo točno ob 13.45 na juž. kolodvoru. — Kapetan II.
Včerajšnje lekme v Zagrebu. Popoldne je bila ^prijateljska nogometna tekma Ha« ška proti Derbvju, ki je končala z 2 : 1 v korist Haška. Nadalje so se vršile pokalne tekme klubov vzhodnega dela Zagreba. — Igrali so štirje klubi. Maksimir je igral pro« ti Borongaju z 2 : 2. Žreb je prisodil zrna« go Maksimira. Slaven je pa igral proti Ate« ni s 4 : 3. Jutri igrata poražena kluba za tolažilni pokal, zmagovalca pa v finalni tekmi za pokal vzhodnega dela Zagreba.
125
©sram — vsakovrstne najceneje
aalača Kreditne banke.
Gtuasija les,
sullkol, saliarol, mazavo milo, losol, tobačni izvleček, fenoftalein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, ribizu in vrtnicah 5189 a
Dobi se v drogsriU Sanitas, Celje
ali pa v Ljubljani, Prešernova ul. 5
Slotouonja po Švici.
Vsakovrstna pojasnila in znižane vozovnice pri flmtliches Schweiier Verkehrs-bareau, WSen I., Schwarzen-bergplatz 18.	172a
Z zanimanjem zasledujem krizo idej
in značaj, ki se zrcali v <Učit. tovarišu« zadnje mesece. Šali idejni strani učiteljske organizacije, dol s programom narodnega edinstva in nacijonalne državne in neodvisne šole, živela brezbarvna organizacija! Tako je završalo, ko ie nastopil nov režim. Ker nobena stranka ni zahtevala, da bodi UJU njen del ali privesek, in tega nikdar tli bilo, je šlo — in to se je tudi pokazalo — pravzaprav le za to, da se nekateri opravičijo, zakaj so v javnosti nedelavni, oziroma zakaj prehajajo v vlžidne stranke. Z ganljivo odkritosrčnostjo uvodni član-kar v «U. T.» od 2. t. m. priznava, da je novi pokret nastal zato. ker bi sicer <nohti protivnopolitičnega reakcijonar-ja praskali po naši koži«. Tako je! To smo od prvopočetka vedeli, da je slavni nagib — strah. Čudno, da danes tega strahu pri «Slomškarjih» ni in da pri njih vlada obča radost nad samomorom UJU. Oni pravijo: Živela revolucija, seveda le v UJU. Z gospodo, ki se boji vsake borbe, tudi <novemu» UJU. nič ne bo pomagano. ker jih bo vsak nasprotnik z mokro cunjo nagnal. Ni je namreč zdrave organizacije, ki bi ne imela protivnikov in ki bi se mogla vzdrževati in napredovati brez boja. Gospoda ne vidi daleč v bodočnost. A kmalu bo prišlo spoznanje, da si brezbarvno učiteljstvo ni pridobilo nobenega prijatelja, da so mu ostali sovražni vsi dosedanji nasprotniki, da pa je odbilo od sebe zveste preizkušene prijatelje, ki so se v najnehvaležnejših razmerah in z velikim končnim uspehom borili za učiteljstvo proti vsem, za učiteljstvo, o katerem eden glavnih de-klarašev trdi, v «U. T.» od 2. t. m., da v ljudstvu živi vera, da je učitelj <go-spod», kar pomeni po njihovem «člove-ka, ki nič ne dela . . .»
«2ebelj na g!avo» pa je zadel doktor Lončar, ki se v *U. T.» brani, zakaj kljub striktni obljubi ni premestil učitelja, ki je sodno žigosan kot kameleon. On pravi, da bi potem moral še mnoge druge premestiti, ki zdaj tišče v radikale in radičevce. Novo gibanje morda ni bilo od vseh tako mišljeno, rezultati pa so tu. Ni čuda. da komaj pridobljeni ugled učiteljskega stanu zopet naglo pada. Izjava g. Lončarja v <U. T.» je strašna obtožba. Suhe veje gnijejo. Čimprej zgnijejo, tem bolje za vse.
Kamen, ki so ga sprožili »brezbarvni«, pa izgleda, da se že kruši. In to tam, kjer je gibanje vsaj na zunaj pričelo. <U. T.» poroča o sestanku učiteljskega društva za marenberški okraj: Gospod Juvančič je imel predavati o centralizaciji in o decentralizaciji prosvetne uprave z ozirom na šolski zakon. Predavatelj pa je izjavil, da tu trči ob vprašanje, smo li eno ali troje. V resoluciji se obsoja, da se je to idejno vprašanje doslej zanemarjalo. «1V1I še danes ne vemo, smo li en narod, ali trije! Tu je jedro vseh nadaljnjih razprav, tu se moramo ustaviti in jasno povedati, potem se lahko izrečemo za en ali drug sistem«. Resolucija nadaljuje: <Naši znanstveniki se še niso lotili omenjenega vprašanja, zato pa moramo mi slediti našemu zdravemu razumu in njegovi logiki, da bomo stali pri prihodnjem šolskem zakonu pripravljeni z vsemi argumenti za in proti.* Resolucija je sprejeta in že na celjski skupščini naj poročevalec to sproži.
Ko smo to čitali, smo vzkliknili: Glej, glej, ravnokar pokopano idejno vprašanje zopet vstaja in sili v organizacijo, ki — dasi deklaraška — priznava, da je od tega vse odvisno. In če so eni za edinstvo, drugi pa za separatizem, kaj pa potem? Ce smemo verjeti deklaraciji, majoriziranja ni, oziroma z drugimi besedami, manjšina sme zaprečiti organizaciji zavzeti stališče v kardinal-nem vprašanju, od kojega zavisi ves upravni šolski sistem. Torej tako se UJU samo izključuje iz debate in vpliva. Tak je zakon logike zdravega razuma, ki ga kliče na pomoč g. J.
čim pa se organizacija zavzame za stališče edinstva ali za avtonomizeni, mora manjšina ven ali pa se pokoriti, idejno »nasilje« je tu! Ta hip bo iz brezbarvnega zopet od mrtvih vstalo dosedanje UJU.
Resolucija marenberških učiteljev je popolno priznanje, da vsaka učiteljska organizacija mora imeti jasno stališče, k problemu našega šolstva in tu nastane aut-aut: Ali za nacijonalno državno šolo, ki po predpisu ustave vzgaja mladino v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti, ali za premembo ustave v avtonomistični smeri, s šolo. ki vzgaja deco v separatističnem duhu, po ustrojstvu, ki bo za enkrat precej podobno deželnemu šolskemu svetu gg. Evgena Lampeta in prof. Jarca.
II.
Celo vprašanje, ki v Marenbergu še ni odglasovano, pa je v stvari že rešeno. Kateri naš znanstveni zavod naj bi odločil, ali smo trije ali en tiarod. Univerza? Mar bogoslovska fakulteta ? Kemiki? Prirodoslovci? Pravniki., tehniki? Če bo g. Juvančič to stvar do jeseni študiral, bo dognal, da narodi niso nikdar nastali po sklepu znanstvenih forumov in da je pač edinstven slučaj, da je Avstro-Ogrska ustvarila «bosan-ski» narod s peresom enega znanstvenika.
Ko bo z. J. to zanimivo vprašanje proučaval, naj ne zamudi stopiti v knjižnico po knjige, ki poročajo, kako je nastal iz Latinov, Keltov, Frankov in dru-
gih narodov francoski narod. Našel bo celo več literatur in dialektov ter celo jezikov, ki se ne razumejo med sabo. pa so vsi Francozi. Naj stopi tudi v Anglijo in pri kolegih morda kaj izve o razvitku italijanskega naroda. Tudi tam so bili separatisti, ki so zadrževali narod v pohodu na solnce. Lahko se dokaže, da se masa ni nikjer udeleževala aktivno tega boja, ona je samo zlorabljena od nazadnjakov. ki so pod raznimi gesli divjali proti edinstvu.,
Kdo je odločil? G. J. lahko pogleda tudi v ono kratko zgodovino, odka; se Slovenci zavedamo kot Slovenci. Skra-ja jih je bilo par omizij inteligentov. ki so se borili proti tedanjim separatizmom, ki niti danes niso izumrli. (Štajerci, Kranjci, Korošci itd.). Njihova volja, program in delo na vseh poljih je zmagalo neuko maso in zavedne nasprotnike. Kdo pa je nauči! Slovence, da so Slovenci? V glavnem šola, kakor je na Koroškem šola ustvarila slovensko govoreče Nemce. Morda je potem razumljivo, zakaj je čl. 16. ustave rešil nacijonalno nalogo naše šole, katero je za vselej odtegnil razpologanju pru-vinčnih separatizmov.
Po zaslugi faktorjev, ki so bili močnejši, kakor volja naroda, so se razvili razni kulturni centri, kakor tudi razna narodna imena in središča na onem neprekinjenem področju od Nadiže do Soluna, kjer biva narod, ki govori en in isti jezik, čegar narečja prehajajo neopazno v eno in drugo. Ta narod je v svojem poletu vedno čutil, da mu je usoda skupna. Čutil je krvno edinstvo. ln ko je svetovna vojna prišla na vrhunec, je instinktivno zaigrala zavest edinstva. Vsi in tudi mi Slovenci smo pred vsem svetom z besedo in dejanjem potrdili prisego, da smo in hočemo biti s Srbi in Hrvati en narod, ki naj se mu da. državna svoboda, da bo razvil svoje moči in organiziral Balkan za civilizacijo. Na temelju narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev (t. j. Jugoslovenov, ne morda južnih Slovanov!) je osnovana Jugoslavija, in tisti, ki niso dobili pozneje drugih navodil užaljenega katoliškega Rima ali pa postali, sedeč na varnem, recidivni. so ustvarili ustavo ter zagotovili v čl. 16 tudi idejo narodnega edinstva kot vo-diljo državne šole.
Med tistimi, ki so se za to borili, je bilo tudi celokupno UJU, ko se še drugi niso upali izreči besede »jugoslovenski \ so si poleg Sokolov in inženjeriev učitelji nadeli ponosno ime <Udruženje ju-goslovenskih učiteljev«! V tem je program in stališče, ki ne pozna gesla «na-zaj«, če bi tudi marenberška organizacija jeseni glasovala drug-ače.
Ul.
Torej zavest in volja, da so Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod in da jih moramo v kolikor so še nezavedni, vzgojiti v duhu edinstva, ta volja je precej krepka in jamči, da bo popolnoma uspela kakor je uspelo Francozom. Angležem, Italijanom. Ta volja ie navdajala srbsko državo, ko .se je si;us..i.i v boj z Avstrijo in navdaja danes našo državo, ki nima eksistenčne pravice in možnosti, ako bi prodrla ideja treh narodov. Zakaj vsaki narodni ideji je imanentna zahteva lastne državnosti. Ta volja navdaja našo dinastijo, je vzgojni princip v naši vojski, ki ni \u,-ska treh narodov, ta volja navdata svet inteligence Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tej volji služimo po skromnih močeh mi in vemo, da bo zmagala. Četudi na videz vlada včasih separatizem in sedi g. Lončar v prosvetni upravi.
Mi bi torej prosili, da tnarenberško društvo uvidi, da je vprašanje, ki si m je stavilo, že rešeno. Rešeno samo ni č.i poedince, ki nimajo še moči. da se odločijo. Kakor ni bilo rešeno za maso v Prekmurju in na Koroškem in še marsikje. A za druge je že bito!
Danes, ko je vprašanje slovenskega pismenega jezika nesporno, in ve.;uj vsi, da je slovenski pismenf jezik dragocena obogatitev našega nacijona!nega življenja, a istočasno vidimo, kako sila dogodkov vse usmerja v skupno strugo, za inteligenta pač ni težko odločiti se: ali biti sotrudmk na ustvaritvi močnega jugoslovenskega nar<.>;.';i aii biti temu razvoju nasproten. Nevtralen ne more biti nilue. to so gg. v A'a~ renbergu pogodili, najmanj pa more K:i nevtralen učitelj in njegova organizacija. Deklaracija ie v tem oziru r;i_ unikum.
Naši generaciji ni lahko odvreči stare nazore in stara gesla. /.las'i ^e so biln koristna in plodonosna. kakor je bila v naši preteklosti ideja slovenskega naroda. A v večjo idejo se m^ra uvrstili manjša kot predstopni?.. Novo generacijo pa že vzgojimo na širok: bazi. Smehljala se bo. ko bo čitaia ia je iet* 1926., t. j. osmo leto po osv obojemu, učiteljska organizacija priznai;: ma stališča do najvaznvj-ega nacionalnega problema, ln pra bo dala nn-. šemu stališču, da učiteliska organizacija lahko menja osebe in mani važne zahteve, ne more pa zapustiti zastave jugoslovensl«. nacijonalne šole in njene nezavisnosti od cerkvenr-pniitične-ga jerobstva.
Jos.Rojina, Ljubijana, Aleksandrova 3.
Domače vesti
Dr. Žerjav je hotel razbiti SDS?
G. Janko Bukovec, ki je menda tajnik Puc-Ijeve stranke, je v »Kinetskem listu« izjavil, da bo ostal dr. Žerjavov politični nasprotnik, dokler ne prelomi s SDS. Zraven je tudi pristavil: »Težko vam menda to ne bo, saj ste pred leti izjavili, da če se Vas kandidira na SKS listi, da ste pripravljeni razbiti tedanjo demokratsko stranko v Sloveniji.« To Bukovčevo izjavo je ponatisnil tudi »Slovenec«, češ da je vsekakor zanimiva. Da ne bosta ostala -Kmetski list« in »Slovenec* osamljena, jo kot tretji ponatisku-jem jaz podpisani Macafizelj. Ker je prilično znano, kdo in kaj je dr. Žerjav in kaj g. Bukovec, kaj SDS in kaj Pucljevo ostanj-karstvo, sem prepričan, da sem v sedanjih deževnih časih s ponatisom te pretresujoče ves a nekaj pripomogel k splošnemu razvedrilu in boljši prebavi težavne poletne dobe.	M. A. C.
Kraljevič Gjorgje ostal na Belju. Kakor javljajo beograjski listi, kraljevič Gjorgje ob priliki povodnji ni odpotoval v Beograd, marveč je ostal v poslopju generalne direkcije državnega posestva Belje.
*	Iz katoliške cerkve je izstopil duhovnik, izredni proiesor na ljubljanski univerzi in bivši glavni urednik »Slovenca« g. dr. Izidor Cankar. Kakor čujemo, se dr. Cankar prihodnje dni poroči s hčerko ene najuglednejših ljubljanskih rodbin.
*	Povratek Stjepana Radiča in familije z Bleda v Zagreb. V posebnem vagonu pri-klopljenem jutranjemu brzovlaku, ki je včeraj vozil s tričetrurno zamudo, se je Stje-pan Radič s familijo in spremstvom vračal z Bleda v Zagreb, odkoder se po izjavi njegove okolice v kratkem poda na zopetni oddih v Baško.
*	Izpremembe v državni službi. Okrajni sodnik in predstojnik na Brdu Alojzij Debe-ljak je pomaknjen v S. skupino I. kategorije, proiesor nižje kmetijske šole v Mariboru Ferdinand Vončina ter računski uradnik iste šole Joško Sotler sta premeščena na srednjo vinogradniško in sadjarsko šolo v Mariboru. Državni ekonom v Konjicah Pr. Šlamberger je po potrebi službe premeščen kot kmetijski referent h glavarstvu šmarsko-rogaško-kozjanskega okraja.
*	Odlikovanje. Pri poštni upravi v Ljubljani so odlikovani z redom Sv. Save IV. razreda: šef splošnega odseka Anton Ve-senjak, poštni inšpektor Tomo Vrkljan in upravnik glavne pošte Josip Vrtovec.
*	Promocija. Na ljubljanski univerzi je bil te dni g. Miroslav Dev, sin sodnega svet r.ika Oskarja Deva, promoviran za doktorja prava. Čestitamo!
* Diplomirala sta na tehniški fakulteti univerzi v Ljubljani v petek 9. t. m. za elektroinženjerja gg. Janez Jezeršek iz Stra žišča pri Kranju in Janko Gaberščik iz Kam cika. Čestitamo!
4 Diplomski izpiti na kemičnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani. V letošnjem poletnem terminu je napravila diplomski (inženjerski) izpit z odličnim uspehom gospodična Zora Antonovid iz Pančeva pred-loživši kot diplomsko delo razpravo: O pcptizaciji škroba v ultravijolični luči.
*	Pravilnik za srednje kmetijske šole. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 62 številki pravilnik za srednje kmetijske šole.
*	Smrt češkega pisatelja Raisa. V četrtek ponoči je v Pragi umrl odlični češki romanopisec Karel Rais. Rojen je bil 1859. v Belohradu. Bil je od I. 1895. ravnatelj dekliške meščanske šole na Vinohradih. Njegove najbolj znane povesti so »Zapad«, »Ka-libov zločin«, »Med ljudmi«, »Roditelji in otroci« in dr. Več njegovih del je preloženih v poljščino, ruščino, nemščino in srbohrvaščino. Že dokaj let je bil pok. Rais član Češke akademije.
*	Francoski narodni praznik. Prejeli smo: Radi odsotnosti g. vicekonzula odpade običajni sprejem na francoskem konzulatu v Ljubljani ob priliki francoskega narodnega praznika dne 14. julija. Ta dan se ne ura-duje.
*	Odhod generala Vrangla iz Jugoslavije.
General Vrangel, ki se je te dni vrnil iz Pariza, likvidira svoj štab v Sremskih Kar-lovcih ter izroča vse svoje organizacije velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. V kratkem odpotuje v Belgijo, kjer hoče živeti povsem kot privatna oseba.
"■Razpis službe zdravnika specijalista. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pri ekspozituri v Mariboru službo specijalista za otroške oolezni. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listne.
*	Novinarske brzojavke v prometu z Italijo. Direkcija pošte in brzojava v Ljubljani nam sporoča: Po odloku poštnega ministrstva štev. 31.973 od 1. julija je minister pošte in telegrafa odredil, da se v prometu z Italijo lahko oddajajo novinarske brzojavke po znižani pristojbini ob vsakem času podnevi , in ponoči. Ta naredba stopi takoj v veljavo.
*	Dr. Josip Stoje f. V petek popoldne je podlegel v Ljubljani po kratkem trpljenju zavratni bolezni, bivši primarij državne splošne bolnice g. dr. Josip Stoje, star komaj 50 let. Pokojnik je bil znan širom Slovenije kot eden naših najboljših kirurgov. Radi svoje ljubeznjivosti in dobrosrčnosti je užival med občinstvom, posebno med pa-cijenti, izreden ugled in spoštovanje. Rodom Ljubljančan je vstopil 1. 1902 v splošno bolnico in bil imenovan sedem let kasneje za primarija na kirurgičnem oddelku kjer je s svojo spretno roko neštetim ljudem rešil življenje. Pogreb popularnega zdravnika se bo vršil danes, ob 4. popoldne iz hiše žalo sti, Resljeva cesta 12, na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše so-žalje!
*	Prometne težave v Škofji Loki. Radi
malenkostnih kreditov za vzdrževanje so ceste v škofjeloškem okraju vsled ogromnega prometa t>o selški in poljanski dolini,
posebno pa radi transportov lesa iz obeh dolin na škofjeloško postajo v tako slabem stanju, da so avtobusi med postajo in me-stem morali ustaviti vožnjo. Občina je bila zato prisiljena poseči po samopomoči in vpeljati posebne cestne takse za vsa vozila, ki vozijo po tej cesti. Interesenti in občine pa se dogovarjajo, da na lastne stroške, s prostovoljnimi prispevki in kulukom urede cesto, ki so jo začeli že posipati, da bo omo gočena vsaj vožnja s konji. Upamo, da priskočijo na pomoč tudi poslanci, ki so jih Škofjeločani izvolili.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl v petek ponoči g. Tone B r o z o v i 5, strojni stavec. Pogreb se bo vršil danes, ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu spomin!
*	Razpis proiesorskih (suplentskih) mest,
Na Tehniški sredni šoli v Ljubljani se razpisujejo s šolskim letom 1926-27 nastopna učna mesta: 1) tri za gradbeno stroko (arhitekturo), 2 za strojno stroko, 3) eno za elektrotehniko, 4) eno za matematiko iu fiziko, 5) eno za matematiko in opisno geometrijo, 6) za prostoročno in dekorativno risanje, 7) eno za srbohrvaščino, 8) eno za slovenščino v zvezi s francoščino ali nemščino ali 1 mesto za komercijelno stroko. Za mesta pod 1) do 3) se jemljejo v poštev samo inženjerji z drugim državnim izpitom ali pa absolvirani slušatelji tehniške fakultete z daljšo prakso. Prošnje, opremljene po členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine iu industrije v Beogradu, vložijo pa do dne 26. julija pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole v Ljubljani.
*	Na naslov poštne uprave. Odvetnik nam piše: Dne 9. julija mi je dostavil pi-smonoša skupno z ostalo pošto tudi ekspres go pismo, ki je bilo oddano, kakor kaže poštni pečat, 8. t. m. v Zagrebu na pošto. V tem pismu me prosi tvrdka X, naj jo zastopam pri naroku, ki je bi! razpisan na 9. t. m. ob pol 9. uri Ker je prišlo pismo za celo uro prepozno v moje roke, je bila seveda tožena tvrdka pri sodnem naroku kontumacirana. Pismonoša mi ie pojasnil, da poštna uprava nima posebnih dostav-Ijalcev za ekspresne pošiljke in se iste dostavljajo istočasno, kakor navadna pisma. Da-li je taka »hitrica« poštni upravi v čast, naj le ta sama presodi. Kakšne gospodarske posledice rodi, kaže gori navedeni primer. Če pošta pobira za ekspresna pisma posebno pristojbino, je dolžna skrbeti, da se take pošiljke tudi posebej dostavljajo.
*	Z mednarodnega kongresa za tujski promet. Ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi se je vršil tamkaj tudi drugi mednarodni kongres za tujski promet, katerega so se udeležili zastopniki vseh evropskih držav. Našo državo je zastopal dr. Žižek. Med drugim je bilo na predlog švicarskega delegata Junoda sklenjeno, predložiti Zvezi
narodov resolucijo, ki zahteva odpravo potnih listov sploh in povratek v predvojno dobo glede prekoračenja mej ter čimprej šnjo odpravo vizumov, da se trenotno potovanja vsaj deloma olajšajo. Živahna razprava se je razvila tudi o češkoslovaškem predlogu glede olajšav pri propagandnih po tovanjih v inozemstvu glede znižanja voznih cen in cen v hotelu. Vsi delegati so obljubili, da se bodo v svojih državah zavzeli v posameznih slučajih za čim večje olajšave. Na predlog dr. Žižka je bilo končno soglasno in z velikim odobravanjem sklenjeno, da se bo vršil prihodnji mednarodni kongres za tajski promet I. 1927. v Jugoslaviji.
Mm F. HCKlOL M.
se nahaja sedaj Wolfova ulica 5>
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. Predtiskarija. Ustanovljeno 1887.
88-a-H
*	Pevski odsek društva »Grafika« v Ljubljani je priredil dne 27. junija v Samo-beru koncert, na katerem je izvajal razne slovenske in hrvatske pesmi. Koncert, ki se ga je udeležilo številno občinstvo, je uspel zelo dobro. »Grafika« je prednašala skrbno izbran spored lepo in s svojo priznano točnostjo. Pri posameznih točkah se je sicer opazilo, da so pevci izmučeni od vožnje, vendar je bilo v celem prednašanje dobro in brezhibno. Šibki so bili tenorji, katerih glasovi niso uravnovešeni. Lepo interpretirane so bile predvsem skladbe E. Adamiča, ki so občinstvo najbolj navdušile. Po koncertu se je razvila zabava, na kateri so zastopniki Samoborčanov pevce toplo pozdravili kot svoje drage brate Slovence in hvalili lepo slovensko pesem. Vsa prireditev je bila zaključena v slavnostnem bratskem razpoloženju.
*	Podpora invalidom za zdravljenje v kopališčih. V ministrstvu za socijalno politiko je odobren kredit za letošnje zdravljenje invalidov po raznih kopališčih: Za Slovenijo Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno s* Hercegovino po 100.000 dinarjev za vsako posamezno pokrajino. S podeljevanjem podpore se prične takoj. V prvi vrsti dobe podporo oni invalidi, katerim ie po zdravniškem načrtu zdravljenje v kopališču neobhodno potrebno.
*	Konkurz Srbske gradjevinske banke.
Po polomu Beograjske hipotekarne banke in banke N. Boškovio je prišla v konkurz tudi Srbska gradjevinska banka v Beogradu, kar je izzvalo veliko senzacijo. Bančna bilanca izkazuje čisto aktivo nad milijon dinarjev, kljub temu pa banka ni likvidna. Banka ima sicer mnogo terjatev, ki pa jih ne more takoj realizirati.
*	Samomor v bolnici. Trgovec Blagovič iz Slatinika v Slavoniji se je dalj časa zdravi! v osješki bolnici. Obolel je na paralizi in zdravili so ga po najnovejši metodi s cep ljenjem malarije. Blagojevič se je v četrtek sprehajal po bolniški dvorani, postal pred
DANES OB:
3., 5., 7. in 3.
sc vrše dveurne predstave elegantnegi kriminalnega velefilma
Mocli Mm: 11.
Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1.
Elitni kino Matica
vodilni kino v Sloveniji. Te!. 124.
odprtim oknom ter mahoma skočil skozi okno na asfaltirano dvorišče. Zadobil Je smrtne poškodbe, katerim je čez nekaj minut podlegel.
*	Strela ubila dečka. Na Igu pri Ljubljani je silna nevihta, ki je prošli četrtek divjala nad Ljubljano in njeno okolico, zahtevala človeško žrtev. Strela je treščila v petletnega Jožefa Janžlia, sina posestnika iz Staj, ko je tekel s sladkorjem iz prodajalne domov Nesrečni deček je bil na mestu mrtev.
*	Defravdacija v beograjskem avto-klu-bu. Beograjska policija je izdala tiralico za bivšim bančnim ravnateljem Bano v Subotici, ki je na škodo beograjskega avtomobilskega kluba poneveril 100.000 dinarjev. Bano je bil v Subotici splošno znana osebnost, ker si je v dobi ugodne konjunkture pridobil večmilijonsko premoženje. V zadnjem času je zaigral visoke zneske. Nedavno je Bano brez sledu izginil iz Beograda.
*	Velika tatvina v Zagrebu. V trgovino Amalije Spitzerja so v noči od četrtka na petek vlomili doslej neznani zlikovci ter odnesli manuiakturnega blaga v približni vrednosti 150.000 dinarjev. Policija je vlomilcem baje že na sledu.
*	Samomor vojaka v Karlovcu. V Kar-lovcu si je prošlo nedeljo redov 1. čete in-ženjerskega bataljona Mijo Litvič privezal težak kamen za vrat ter potem v samomorilne mnamenu skočil v reko Korano, ki je bila vsled deževja močno narasla. Glmnazi-jalni abiturijent Celinšek, ki Je opazil vojakov skok v Korano, je v čolnu hitel na pomoč, a rešitev se ni posrečila, ker je vojak hitro izginil v motnih valovih. Truplo so v torek potegnili iz vode in pokopali na vojaškem pokopališču. Vzrok obupnega čina nesrečnega vojaka ni znan.
Ne zamudite! Ne zamudite!
(Min za Slovenlio
Ljubljana Miklošičeva cesta
razprodaja do konca sezije razno letno manufakturno blago po
znatno znžanih cenah. 5396 a
Prepričajte se in oglejte si cene!
*	Velika poneverba v Novem Sadu. V
Novem Sadu so prišli v tamkajšnji podružnici Hipotekarne banke na sled veliki de-fravdaciji. Sedanji blagajnik podružnice je generalnemu direktorju prijavil, da so izginili večji zneski poslani po pošti na omenjeno podružnico. Preiskava je dognala, da je bivši blagajnik Šalih Smajlovič iz Brčke-ga poneveril 160.000 Din. Goljufija je bila odkrita šele sedaj, ko so oškodovane stranke reklamirale svoj denar. Smajlovič je bil aretiran in izročen sodišču.
*	Sedežne kopalne kadi »Zora«. Prvovrstni domači izdelek in najmanjša uporaba vode! Tudi v tej stroki beležimo razveseljiv napredek našega domačega obrtnika. V korist vsakega nabavitelja bi bila moralna dolžnost, da si nabavi čim preje omenjeno kad. Kad je popolnoma na novo konstruirana, ter prekaša v popolnosti velike kadi. Z ozirom na majhno obsegajočo obliko se jo lahko rabi v najmanjšem prostoru. Ker odgovarja konkurenčnim cenam si jo lahko vsaka družina nabavi. V splošnem interesu higijene in zdravstva so kadi »Zora« od strani zdravnikov, kakor tudi »Internega oddelka obče državne bolnice« v Ljubljani priznane! Čitajte tozadevni oglas.
*	Dobijo se najceneje francoske in italijanske knjige v knjigarni »Vera« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8.	1014
*	Zobni atelje Ivana Radovana se nahaja odslej v Ljubljani. Šelenburgova ulica 4, I. nadstropje (preje dr. Prossinagg), zobni ate Ije Frana Radovana pa se nahaja še vedno v Ljubljani VII. Celovška cesta 14., nasproti velesejma.	1006
*	»Čajanka!« Zahtevajte povsod najiz-datnejše čajne mešanice »Čajanka«. Glavna zaloga pri tvrdki Franc Kovač v Ljubljani, Hrenova ulica 19.
*	Penzijon Vila Lucia v Aleksandru na otoku Krku z vsein komfortom tik ob kopališču, vabi. cenjene goste.
*	Prazne Odol-steklenice kupuje drogeri-ja »Adrija«, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1.
*	Tkanina »Eternum« nedosegljiva; 172
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tizem neuralgije, ischias, ženske bolezni eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlajevalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komiort Hrana a la carte ali v penzijonu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.
*	Ali veš, da so samo ene «PEKATETE» na svetu? Te slovijo vsled svoje okusnosti, tečnosti in redilnosti.
*	Trdovratna zapeka, katar v debelem črevesu, napetost, bolečine v bedrih, zaustavljanje krvi, zlata žila, vsakovrstne kožne nesnage se odpravijo z uporabo naravne »Franc-Jožefove« grenčice po čašico zjutraj in zvečer, zdravniški strokovnjaki iz pričujejo, da učinkuje »Franc-Jožefova« voda celo pri razdražljivosti črevesa brez bolečin. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Občudujemo jo vsled njene lepe opreme.
Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena ■oašo »MIRIM« čokolado.
Iz Ljubljane
u_ Jubilej dela in zvestobe. Te dni i j
slavil trgovski uslužbenec g. Josip Ganoni štiridesetletnico, kar službuje pri ugledni tvrdki M. Pakič v Ljubljani. To je že drugi slavljenec tekom enega leta, ki obhaja štiridesetletnico svojega zvestega službovanja pri tej tvrdki. Po smrti g. Mihe Pakiča je kupil leta 1889. od njegovih dedičev to znano veletrgovino s suho robo g. Viktor Rohrmann, ki vodi že 37 let to nad 100 let staro firmo.
u_ Visoka starost. Petinosemdesetletni-co svojega rojstva praznuje danes v krogu svojih sorodnikov čila in zdrava gospa Terezija R a n t, mati višjega vojnega svečenika gospoda Huberta Ranta v Novem Sadu In mati soproge načelnika zveze obrtnih zadrug E. Franchettija v Ljubljani. Še na mnoga leta!
u_ Opozarjamo na vodstvo v Groharjevi
razstavi danes ob 11. uri. Razstava sc nepreklicno zapre prihodnjo nedeljo. N. G.
u— Ženski odsek. Gosp. napr. društva za šentjakobski okraj je na svoji seji sklenil, da zaradi deževnega vremena letos ne otvori otroškega igrišča na letnem telova-dišču Sokola II na Prulah. Da pa deca ne bo prikrajšana, ji hoče ob priliki nuditi kaj drugega. — Odbor.
u— Iz Rožne doline. Poročajo nam: V našem kraju imamo Olepševalno društvo, ki se trudi in skrb: za olepšavo našega kraja. Obsojati pa moramo, da nekateri posestniki kljub temu, da so sami člani tega društva ne skrbe za red in snago pred svojimi poslopji. Tako je obžalovati slučaj, da je pred hišo g. G. tik hodnika globoka jama, ki mu služi kot prostor za odlaganje razne nesnage, ki povzroča mimoidočim pasan-tom neznosen smrad in poleg tega obstoja še nevarnost, da kdo v temni noči ne pade vanjo. Apeliramo na Olepševalno društvo, da opozori omenjenega posestnika, da tak javen prostor ne služi v okras, še manj pa v korist zdravja naših občanov.
u— Danes otvoritev kopališča v Kole-zlH. Kopališče je odprto cel dan do večera. Danes popoldne igra na vrtu gostilne Ko-Iezija gledališki orkester. Različna mrzia in topla jedila na razpolago. Tudi za dobro pijačo je preskrbljeno.
u— Christofov zavod vpisuje še ves julij na Domobranski cesti 7. — Dnevni in večerni tečaji.	1003 u— Vrtno veselico priredi pevsko društvo »Slavec« danes 11. julija ob 4. popoldne na vrtu restavracije hotela Miklič v Kolodvorski ulici. Spored: Petje godba Sokola I., šaljiva pošta ples itd. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih. 1001 u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 nevarna grožnja, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek zglaševataih predpisov, 1 telesna poškodba, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer 1 radi pijanosti, 1 radi vlačugarstva ter 1 radi so-vodstva.
u— Ukradeno kolo. V petek okrog 12. je neznan kolesar odpeljal izpred trgovine Iv. Mihelčiča na Lepi poti št. 12 črno pleskano kolo. znamke »Diamant« z navzgor obrnjenim krmilom, vredno 1500 Din.
Knoorna „LE0ti"
vsak dan cela noč odprta.

ffejg •»	'X 1	«- £
Nora izbira
Covercoat oblek in ragianov za gospode kakor damske kostume, obleke in plašče tudi na odplačila pri tvrdki
0. Bernatovic
7	LJUBLJANA.
Iz Maribora
a— Železniški ravnatelj Kneževič v Ma-ribru. Včeraj se je mudil v Mariboru novi železniški ravnatelj iz Ljubljane, g. inž. Kne ževič. Njegovo potovanje v Maribor je bilo službeno. Ogledal si je tukajšnje železniške zavode in druge institucije in se z večernim vlakom vrnil v Ljubljano.
a— Ravnateljske posle na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je prevzel te dni dr. Matko Potočnik in ne dr. E. (Ed-mund) Potočnik ali Pototschnik. Dr. Matko Potočnik je bil mnogo let profesor na moškem učiteljišču v Mariboru.
a_ Absolventi mariborske trgovske šole
na ekskurziji v Avstriji. V pondeljek dne 12. julija odpotuje okrog 20 absolventov tukajšnje dvorazredne trgovske šole pod vodstvom profesorja g. Strune v Avstrijo na daljše poučno potovanje. Obiskali bodo Dunaj, Kapienberg in druga večja avstrijska trgovinska in industrijska središča.
a— »Jutro, dan i noč«. Danes slednjič opozarjamo mariborsko občinstvo na nocojšnjo predstavo v narodnem gledališču, ki jo bodo igrali prvovrstni igralci beograjskega pozorišta.
a_ Redukcija pri mariborskem sodišču?
Kakor doznavamo, se namerava reducirati pri tukajšnjem sodišču par mest jetniških paznikov, pomožnih pisarniških moči in vročnikov. Redukcija se bo izvršila radi tega, ker ne predvideva proračun toliko zasedenih mest kakor jih je sedaj pri mariborskem okrožnem sodišču. Ako je ta namera resnična, potem moramo poudariti, da bo to naravnost udarec za hitrejše poslovanje pri sodnih uradih, ker itak vsled velikega nakupičenja materijala primanjkuje zlasti pomožnih moči.
a— Anketa radi tovorniuske davščine. Pri velikem županstvu y Mariboru se je
Zvezdamica v Neuchatelu (Svicoiska) 84 prvih nagrad.	4196 a
Mednarodno tekmovanje A. L. Breguet 1823 — 1923 2 prvi nagradi.
Movado
Zvezdamica v Kcwu (Angleška) For Superior Merit ,EspeciaIly Good' Vodeča znamka ur v zlatu in platini.
vršila včeraj anketa zastopnikov gospodarskih krogov, trgovske in obrtniške zbornice in mariborske mestne občine iu v navzočnosti finančnega delegata dr. Šavnika iz Ljubljane anketa radi določitve smernic za novo tovorninsko davščino za mesto Maribor v zvezi z gradbeno akcijo.
a— 551etnico obstoja praznuje v nedeljo IS. t. m. mariborska požarna bramba, ki združuje svoje slavje z razvitjem prapora, ki mu bo kumovala žena mariborskega župana dr. Leskovaria. Istega dne se bo vršila v Mariboru tudi glavna skupščina Gasilske zveze za Slovenijo. Maribor se že pripravlja, da dostojno sprejme zastopnike te nad vse dobrotvorne institucije. Slavja sc udeleže tudi številna gasilska društva iz Prek-murja.
a— H gibanju stanovanjskih najemnikov.
Pretekli teden je imelo mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov javno sejo, na kateri je podal predsednik g. Mohorko, ki se je bi! ravno vrnif z beograjskih intervencij radi nameravane novele k stanovanjskemu zakonu, zanimivo poročilo. Intervencija deputacije najemnikov pri ministrih in poslanskih klubih je toliko dosegla, da ne bo novi načrt stanovanjskega zakona sprejet na brzo roko. Glavni vzrok, da niso akcije najemnikov tako uspešne kakor one hišnih posestnikov, je iskati predvsem v tem, ker je gibanje itak slabo organiziranega celokupnega stanovanjskega najemništva premalo javno. V Beogradu vedo le o kakih protestih najemnikov iz Maribora, Zagreba in Splita, o drugih mestih pa ni ničesar slišati. V ministrstvu delajo novele h stanovanjskemu zakonu le na podlagi spomenic, s katerimi jih zakladajo hišni posestniki, ki imajo izborno organizacijo. Morda bi bilo umestno, da bi sklicalo društvo širše članske sestanke, kjer naj se o vsem tem in drugih vprašanjih poroča in razpravlja.
a— Vodostaj Drave pri Fali. Drava radi deževja na Koroškem in pri nas stoji zelo visoko nad normalo in je celo v zadnjih dveh dnevih narasla. Včeraj je meril vodostaj Drave pri falski elektrarni 4.35 m, torej 2.05 nad normalo.
a— Nevihta nad Mariborom. Snoči proti 6. se je nad Mariborom zopet stemnilo in ob znatnem grmenju sc je vlila močna ploha, ki ie mahoma zopet poplavila vse ulice. Nevihta pa je imela to dobro stran, da ie razčistila zaduhlo i:i soparno ozračje.
a— Ceneno meso. V pondeljek dne 12. julija se bo prodajalo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici na drobno goveje meso po Diu 6 za kg, skupno 150 kg.
a— Nedeljske prireditve v Mariboru in okolici. Danes bo več zanimivih prireditev, ki bodo gotovo imele dober uspeh, ako bo društvom vreme naklonjeno. Tako bo v Šmarjeti ob Pesnici v korist našim obmejnim bratom in sestram veselica ob nastopu raznih društev. Veselica se vrši pod geslom »Domovinski dan«. Veselico priredi tudi Olepševalno društvo za magdalensko predmestje v vojašnici kralja Petra. Na športnih igriščih bo danes tudi več športnih prireditev.
a— Zadruga krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru, vabi vse svoje člane k izrednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v pondeljek 12. t. m. ob pol 20. uri v gostilni Kosovo, Grajski trg. Na dnevni red pride točka ustanovitev drž. obrtne banke in druge važne zadeve. Dolžnost vsakega člana je, da se tčga zborovanja točno udeleži. — Odbor.	101J
Iz Celja
e— Celjski trg. Na tržni dan v soboto so prinesli okoličani vse polno sadja zelenjave in jajc. Tudi gobe so se pojavile na trgu v večji množim. Te vrste živeža je na celjskem trgu sedaj dovoli, samo cenc so za marsikoga pač nedosegljive.
e— Smrtna kosa. V petek, dne 9. julija je umrl v celjski javni bolnici vikar tukajšnjega kapucinskega samostana jiater g. Metod Misič. Pogreb bo danes popoldne ob pol petih. N. v m. p.!
e— Neznosno vreme. Celjani so letošnje poletje za marsikak užitek prikrajšani. Vreme nagaja na vse pretege, noben dan ni brez dežja in nihče ne upa napraviti kakega izleta v lepo okolico. Savinja, ob kateri je bilo vsako leto živahno vrvenje, je vedno kalna in mrzla. Včeraj je divjala nad Celjem velika nevihta z bliskanjem in treska-njem. K sreči ni bilo toče.
e— Nevarna pot. Pot za r,Gozdno restavracijo« na »Anski vrh« je zelo v zanemarjenem stanju. Mostiči, ki vodijo preko jarkov, so popolnoma prepereli in je skrajno nevarno hoditi preko njih. Upamo, da se bo ta nedostatek odpravil, predno se zgodi kaka nesreča.
.KLJUt
najboljše, najtrpežnejše. zato na/ccnejše
Iz Trbovelj
t— Sprejem v gospodinjsko šolo. V go. spodinjsko šolo v Trbovljah bo sprejetih jeseni večje število deklet, in sicer od 15. starostnega leta dalje. Vsi, ki reflektirajo na sprejem, naj vlože prošnje do 1. avgu« sta na Društvo za varstvo otrok in mladin« sko skrb.
t— Zopet uvedena praznovanja. Posledi« ce kupičenja premoga se že kažejo. Rud« niško ravnateljstvo v Trbovljah je naslovi« lo na delavstvo sledeči dopis: Naznanjamo Vam, da se v pondeljek 12. t. m. praznuje. Ako ne bomo dobili naročil, se bo vsak te« den enkrat praznovalo. Srečno! TPD. rav« nateljstvo Trbovlje.
t— S seje bratovske skladnice. Pretekli četrtek se je vršila seja krajevne bratovske skladnice v Trbovljah. Dnevni red je bil zelo pester in so se obravnavale večinoma delikatne zadeve. Živahna debata se je vne« la, ko se je pričelo govoriti o splošnem sta« nju rudarskega delavstva. Delavski delega« ti so zahtevali, da se izvrši tudi pri bratov« ski skladnici znižanje os-obja in plač, češ da se naj povsod čutijo posledice redukcij, da so se radi redukcij staleža delavstva pri TPD. znižali prispevki v bratovsko sklad« nico za eno tretjino. Spodtikali so se oso« bito nad razmerami v novi bolnici, kjer se je baje že dogodilo, da je bilo manj bolni« kov kot osobja. Glede pritožb od strani bolnikov v pritožbeni knjigi proti upravlja« nju v bolnici, kakor proti slabi hrani itd., sta ugotovila delegata Fine in Kuder, da so brez podlage. Izvoljen bil končno ožji odbor, sestoječ iz gg. ravnatelja inž. Pa« uerja, Grabnarja in Finca, ki naj praktič« no izvede vse, o čemer se je moglo na seji zgolj teoretično razpravljati. V poštev pri« de v prvi vrsti reduciranje osobja do skraj« ne meje in znižanje plač.
t— Zvišanje prejemkov delavskih odbor* nikov. Prejemki onih odbornikov bratov«
ske skladnice, ki pregledujejo enkrat teden« sko knjige izdani podpor, so bili zvišani od prejšnjih 200 na 300 Din mesečno, onih odbornikov, ki kontrolirajo stanje bolni« kov, pa od 300 na 400 Din. Omeniti je, da radi teh poslov ne trpi njihova služba, ko so uslužbeni pri rudniku.
t— V Trbovija' en zdravnik manj. V kratkem odide iz Trbovelj zdravnik dr. Baumgarten, kateremu je bila odbita pro« šnja za izvrševanje zdravniške prakse, ker mu nj bila uslišana prošnja za podelitev državljanstva. Delavstvo brez razlike poli« tičnega prepričanja ga bo ohranilo v naj« lepšem spominu.
t— Zaloge premoga se kopičijo. Na rud« niški separa-ciji je nakopičenih že 2800 vaj gonov premoga. Vsi razpoložljivi prostori so že polni, tudi oni depot, ki je bil pove« čan pred mesecem dni za 800 vagonov. Dnevno se deponira 40 — 50 vagonov pre« moga.
Iz Metlike
Gospodarstvo
Tedenski borzni pregled
m— Pregled konj in vozov. V pondeljek in torek se je vršil v Metliki pregled konj ' in vozov. Izvršil se je popolnoma v redu j tako, da moramo pohvaliti delovanje ko« { misije (podpolkovnika Tardiča in kapetana j Petkoviča) in obnašanje ter disciplino na« j šega ljudstva. Ponovno opozarjamo ljud« stvo, da je to redni pregled in se ni bati kake vojne, kakor to nevedneži tolmačijo.
m— Aretacija. Pretečeni petek so areti« rali orožniki radi poneverbe občinskega uradnega denarja občinskega tajnika in or« gaijista Ignaca Vobiča v Semiču ter ga iz« rocili tukajšnjemu sodišču.
m— Povratek naših Sokolov. V četrtek zvečer so se vrnili naši Sokoli iz Prage. Zleta se je udeležilo 23 naših članov in članic. V Pragi je nastopila tudi naša šest** najstorica. Vsem udeležencem bo ostal tra« jen in ugoden spomin na to veliko sokol« sko slavje.	j
Naši onstran granic
p— Goriška Matica» ima že lepo število naročnikov. Knjige, ki jih izda, imajo zani« mivo in literarno vredno vsebino. Naročni« na znaša 5 lir. Naslov aGoriška Matica®, ulica Favetti, Gorica. Čujemo, da narašča število naročnikov med ljudstvom po vsej deželi. Gotovo pa je, da bodo prednjačili naši zavedni trgi s pristopanjem h ^Goriški Matici®!
p— Živahno in energično akcijo razvija generalni podtajnik Ricci v Trstu, to je ak« cija. ki izvede naglo definitivno ureditev vsega fašizma v zelo važni tržaški provinci. Tako je poročal o Riccijevem delovanju v seji fašistovskega direktorija generalni taj« r.ik Turati in tako je dobil Ricci odobrenie svoje akcije z najvišjega mesta.
p— Uspešne lesne trgovine si želi Reka. Vršilo se je posvetovanje interesentov in sklenilo se je sklicati mednarodni lesni kongres v času razstave na Reki. Prof. Sus« rael je podal program za kongres, iz katere« ga je razvidno, da bi si Reka rada prido« bila obsežno lesno trgovino. Kaj poreče k temu Trst, kjer baš jadikujejo o veliki les« ni kriza?
p— celi Popolo di Trieste», fašistovsko glasilo v Trstu izhaja z velikim deficitom. Visoki komisar -Ricci se je odločil, da usta« vi list in ga preuredi, da bo mogel dobiti več odziva v javnosti. Te dni je Ricci od« pustil direktorja lista inž. G. Menesinija, katerega dolži, da je skrajšal in pokvaril službeno poročilo, katero vsebuje prizna« nje Riccijeve akcije v Trstu. Notranji spo« ri v tržaškem fašiju se poostrujejo,
p— Cankarjeva 50letnica se je proslavi« la lepo tudi v Primorju. « Čitalnica® pri Sv. Jakobu v Trstu je vprizorila »Kralja na Betajnovi®. čitalnične predstave vrlo na« predujejo, režija je dobra in igralci kažejo naraščajoče izpopolnjevanje. Za o:Kralja na Betajnovi® je bila izdelana nova inscena« cija.
p— Cene živini padajo, čeprav so bile dosedanje že zelo nizke. Vzrok je pomanj« kanje krme. Izboljšanja cen pa še tudi nas dalje ni pričakovati. Na živinskem sejmu v Gorici so bile cene: voli 4.35 do 4.60 lir, pitane junice 4 do 4.50, plemenska živina vo li 3.80 do 4.50, krave 3.80 do 4.50, teleta 6.50. Živina se po vojni polagoma izbolj« šuje.
p— Uvoz semenskega krompirja je dovo* hen tudi letos in sicer v omejeni količini 10.000 kvintalcrv za celo državo. Prošnje se naslavljajo na postajo za rastlinsko patolo« gijo v Rimu do 1. avgusta.
slaviji s tem, da je omogočila dva glavna turnirja.
Razvoj šaha pri nas v Jugoslaviji pa je tudi v resnici nenavaden. Južni deli naše države takoj po prevratu sploh niso poznali organiziranih šahovskih družb in klubov z malo izjemo Novega Sada in Subotice, kjer se je šah že pred vojno razvijal. Sa-vez pa je dal mnogim večjim mestom naše države pogum in veselje, da so pričeli ustanavljati svoje lastne šahovske klube. Letošnje leto se ie število klubov, včlanjenih v Jug o s! oven skem šahovskem savezu, skoro podvojilo. Nastala so nova šahovska društva, ki že danes drzno posegajo v borbo za šahovsko prvenstvo države. V mislih imamo agilni in prvorazredni šahovski klub v Vršcu, rojstnem mestu veiemoisttra Borisa Kcstiča. Ta klub bo letos gotovo igral veliko vlogo v prvenstvenih tekmah. Novi Sad, brez dvorna prvak Vojvodine, ima najbolje organiziran klub v naši državi. Zanimivo je, da ie Beograd šele koncem lanskega leta osnoval šahovski klub, ki pa še do danes ni vCalnjen v našem Savezu. Gotovo bi Beograd igral v prvenstvenih tekmah važno vlogo, saj ima nekaj prvaraz, rednih igralcev, ki b! ga častno zastopali. Omenjamo tu v prvi vrsti mladega prvaka Acimoviča, nadalje Poljakova, Todorovida, Ovadijo in Konjoviča, ki je podpredsednik našega saveza. S temi igralci bi postal Beograd nevaren tudi Zagrebu in Ljubljani, le škoda, da kot nesavezni klub ne more biti pripuSčen k tekmovanju. Razvoj šaha je posebno viden v Hrvatski, kjer je skoro tretjina vseh klubov v naši državi. Pripisovati je to tudi izdajanju izvrstnega glasila »Šahovski glasnik«, ki ga urejuje naš najboljši šahovski avtor, mojster Vladimir Vukovid. »Šahovski glasnik« je hrbtenica, na katero se oslarija vse naše šahovsko življenje Po njem so zvezani vsi kliubi v eno celoto in »Šahovski glasnik* nam posreduje svetovne šahovske dogodke in vse novosti.
Letošnji kongres v Ljubljani z vsemi prireditvami bo pomenil posebno za našo Slovenijo nov val šahovskega napredovanja. Že sedai smo se Slovenci povzpeli na površje, upamo pa, da bomo svojo pozicijo na letošnjih turnirjih utrdili še boli.
Zasebne Trednote brez ciarkantnejših spremeni:?. — Valovanj? tečaja Vojne škode. —
Dinar se prilično drži. _ Po močnem padcu
močan dvig lire. — Nestalnost francoskega in belgijskega franka. — Pomanjkanj« močnejših deviz v Zagrebu.
Zagreb, 10. junija.
Zasebne vrednote so sicer sem in tja zabeležile malce živahnejši promet, vendar do kakšnih markantnejšib sprememb ni prišlo. Jugo 6e je malo okrepila. Istotako Sla-v-enska, za katero se baje nanima inozemski kapital. Malo oslabele so med drugim Trbovlje.
Od državnih papirjev je bila kakor običajno deležna glavnega zanimanja Vojna škoda, Iri je ta teden valovala. Ko se je že malo okrepila, je popustila zopet na svoj običajni nivo okrog 306—307. Povpraševanje po Vojni škodi je bilo skozi ves teden prilično. Beograd je stalno nastopal kot močan prodajalec Vojno škode, zaradi česar se okrepitev ni mogla držati. Največje povpraševanje se je tolmačilo z nekaterih strani s tem, da bo Narodna banka kmalu prenehala dajati blago. Investicijsko se je iskalo v večjih količinah po 73—74, agrarne pa po 41—42. Ponudba v obeh teh vrednotah ie bila slaba.
Dinar se je ta teden držal okrog 9.14, a danes je malo popustil na 9.1375. Mednarodno je v začetku tedna zelo nazadovala lira, ki pa se je koncem tedna nenadno zopet krepko popravila, in sicer na močne bančne intervencije in zaradi strogega izvajanja deviznih predpisov v Italiji. Danes je bila lira v Curihu zopet malo slabša. Fran coski frank je sredi tedna ponovno močno padel, nakar se je malo popravil, danes pa je v Curihu zopet prav neznatno popustil. Večji padec je zabeležil belgijski frank, ki je sredi tedna v enem samem dnevu izgubi] 9 odstotkov svoje mednarodne vrednosti. R u m u n s k i lej je po izdatni okrepitvi tudi malo popustil.
Na zagrebškem deviznem tržišču je ta teden precej primanjkovalo zasebnega blaga, zlasti v močnejših devizah, tako da je morala Narodna banka nastopati z izdatnimi intervencijami, naiveč v devizah na Švico, Dunaj, London in Prago. Praga se Je okrepila, ker je bilo malo ponudb privatnega blaga in mnogo povpraševanja, kar 9e spravlja v zvezo tudi z vsesokolskim zle-tom v Pragi, zaradi katerega se je potrebovalo mnogo češkoslovaških plačilnih sredstev. Zagrebška tečaja francoskega franka in lire sta se ravnala po stanju na mednarodnem tržišča
V današnjem svobodnem prometu je bil promet v devizah minimalen. Tečaji proti včeraj nespremenjeni; le Italija je beležila za blago 195.5 in Pariz 149 za denar. Za Vojno škodo ni bilo skoro nikakega zanimanja; zabeležila je 305—305.5. Za ulti-mo t. m. je bilo zanimanje malo večje; denar je notiral S07.5.
Rezultati VI. Ljubljanskega
Sah
Razvoj šaha v Jugoslaviji in ljubljanski kongres
Ko se je leta 1920 igral prvi savezni turnir v Ceiiu, ki ga je organiziral eden naših najzaslužnejših šahovskih delavcev, g. prof. Ludovtk Vagaja, ni nlHie mislil, da bo že po 6 letih prireditev glavnega turnirja postala preozka in premajhna. Čim se je ustanovil savez, že so pričeli rasti klubi po naši kraljevini kakor gobe po dežju. Ljubljanski in zagrebški klub sta bila dva stebra, na ka. rera je bilo mogoče v tako kratkem času sezidan močno in čudovito zgradbo, kakršna je današnji jagoslovenski šahovski savez. Turnir v Novem Sadu, ki se ga je udeležilo 18 igralcev, od tega tudi 4 Slovenci, ki so bili vsi 4 nagrajeni, je še nekako zadostoval. Igralci so se rekrudrali iz največjih šahovskih centrov kakor: Ljubljana, Maribor, Zagreb, Beograd, Subotica in Novi Sad. Toda že lansko leto, ob priliki turnirja v Subotici, se je pokazalo, da je pri tako velikem številu prijav zelo težko izbirati igralce za glavni turnir. S tem, da se je moralo odkloniti veliko število mladih talentiranih šahlstov, ld bi radi dokazali svojo usposobljenost, se ie ubijala zdrava ambicija, marsikdo se ie čutil zapostavljenega.
Prireditelj letošnjega-šahovskega kongresa. Ljubljanski šahovski klub, je iz lastne inicijative napravil takim omejitvam konec. Končna odločitev sicer še ni padla, toda z gotovostjo se pričakuje, da se bosta avgusta v Ljubljani mesto enega, igrala dva glavna turnirja, po 14 do 15 udeležencev. S tem smo napravili korak naprej in kakor .ie Slovenija dala že v Celju pred 6 leti inici-jativo in možnost, prirejati glavne savezne turnirje, tako je zopet Slovenija položila nov temeljni kamen za razvoj šaha v Jugo-
Zanimlve šahovske novice
Moskovska vlada pripravlja za pričetek leta 1927 velik turnir za prvenstvo sveta. Povabljeni bodo le sledeči igralci: Capa-blanca, dr. Lasker, Bogoljubov, Aljehin, dr. Vidmar, Niemcovič in Torre. Če se bodo vsi povabljeni odzvali, bo to najmočnejši turnir vseh časov.
V kopališču Lake tiapateong se pripravlja velik turnir amerikanskih mojstrov. Priglasili so se že Capablanca, Torre, Mar-chall in Edvard Lasker. Ker pa se nahajata v Ameriki tudi Maroczv in dr. Lasker, ni izključeno, da se tudi ta dva evropska velemojstra udeležita turnirja. Kakor čujemo, se odpeljeta v Ameriko v kratkem dr. Aljehin in Spielmann, kar bi pomenilo znatno ojalčenje tega zanimivega turnirja.
Med Moskvo in Leningradom se je pred kratkim odigral mateh na 22 deskah. Obe metropoli sta postavili skoro vse svoje najboljše igralce v boj. Od Moskve so manjkali le Verlinski, Dus Chotintirski in Selesnjev. Od Leningrada pa Gotthilf. Prvi dan je zmagal Leningrad v razmerju 12:10, drugi dan pa se je Moskva nekoliko popravila in je zmagala v razmerju 12 in pol : 8 in poL Skupni rezultat je 23 in pol : 20 in pol za Moskvo.
Prvenstvo M o sir/e za leto 1928. (Moskva je naibrže najmočnejši šahovski centrom sveta) si je osvojil Rabinovič pred Zubar-jevom.. Talentirani Verlinski, ki je lansko leto na mednarodnem turnirju porazil Capa-blanco, je padel na 8. mesto.
Zanimiva šahovska tekma se }e vršila prejšnji mesec v Opatiji med tamošnjimi šahisti in šahovskim klubom »Jadran iz Su-šaka«. Borba je bila zelo napeta, vendar Je končno zmagal Sušak v razmerju 5 in pol : 4 in pol.
Medklubska tekma med Vrhniko in Sp. Šiško, ki bi se morala vršiti v nedeljo 4. julija, «je bila odpovedana vsled nenadne odpovedi Vrhnlčanov. Vsled tega se prizma zmaga šišenskemu klubu, ki bo na ta način dcbil pravico za nadaljnje tekmovanje.
Resnih kupcev znatno več kakor lani. — Pretežia večina razstavljalcev z uspehom zadovoljna.
Letošnja šesta prireditev Ljubljanskega velesejma, ki je v veliki meri prekosila zadnje prireditve tako po raznovrstnosti razstavljenega blaga, kakor po svojem kupčij-skein uspehu, je pokazala, da je institucija Ljubljanskega velesejma zmožna življenja kljub splošni gospodarski krizi in splošnemu padcu konzuma Ta ustanova je življenja zmožna zaradi tega, ker je v interesu našega narodnega gospodarstva nujno potrebna. Naša industrija, obrt in trgovina imajo v velesejmu najboljšega propagatorja za svoje produkte. Ni drugega uspešnejšega načina reklame za blago, kakor je velesejem, ki vrši leto za letom obsežno propagando za privabitev kupcev v domači državi in celo v inozemstvu. Spretno organiziranemu delu velesejmskega vodstva, zlasti predsedniku velesejma g. Franu B o n a-ču, ravnatelju belgijskemu konzulu g. Milanu Dularju in tajniku g. baronu Ego-nu Zoisu, gre vsa hvala, da je bila letos pretežna večina razstavljalcev zadovoljna.
Po podatkih velessjmskega urada je razstavilo na letošnjem velesejmu 64B tvrdk; od teh 141 iz inozemstva. Od inozemskih tvrdk je bilo največ avstrijskih, to je 36; potem slede: Nemčija 27, Poljska 21. Italija 14, Francija 13. Anglija 13, Amerika 7, Češkoslovaška 6, Švica 2. Bolgarska 1 in Madžarska 1. Za naše razmere izredno veliko število inozemskih razstavljalcev priča, da se je sloves Ljubljanskega velesejma utrdil tudi v inozemstvu in da moremo danes govoriti že o mednarodnem značaju te ustanove.
Od vseh 646 razstavljalcev je bilo 536
industrijskih in obrtnih podjetij ter HO veletrgovin.
Vsi razstavljala so bili podeljeni v 16 velikih skupin Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma pri razstavljalcih je prejel velesejmeki urad pismeno in ust meno naslednje izjave, ki jih navajamo v naslednjem, razvrščene po strokah (prve številke odstotki zelo zadovoljnih, tretje nezadovoljnih):
Papirna industrija, grafika, kartonaža in. pisarniške potrebščine 64.3, 35.7, 0; pohištvo, stanov, oprema in ostala lesna industrija 76.7, 20, 3.3; kemična industrija 73.2, 23, 3.8; kosmetika 70, 25, 5; živilska industrija 77, 23. 0; čiDke. vezenine 57.9, 26.2. 15.9; kovinski izdelki 69.6, 24.4, 6; strojna industrija 82.6, 13, 4.4; avtomobili, dvoko-lesa, pnevmatika 87.5, 12.5, 0; elektrotehnika in razsvetljava 81, 19, 0; kmetijski stroji, orodje 78, 22, 0; glasbila 67, 33, 0; radio 60, 20, 20: tekstilna industrija, tekstilna koniekcija, kožubovina, perilo 56.4, 29.6, 14; keramika 78, 22, 0: usnje in konfekcija usnja, sorodne stroke 70, 25, 5. Skupno je torej zelo zadovoljnih 65.8 odstotkov, srednje zadovoljnih 23.7 odstotka in nezadovoljnih 10.5 odstotka razstavljalcev. Največ zelo zadovoljnih beležijo, kakor vidimo iz gornjih številk, avtomobili, dvokolesa in pnevmatika, potem slede strojna industrija, elektrotehnika in razsvetljava, kmetijski stroji in orodje, keramika, živilaka industrija, pohištvo ter stanovanjska oprema in ostala lesna industrija, kemična industrija, usnje in konfekcija usnja, kosmetika, kovinski izdelki itd. Vse posamezne skupine beležijo, kakor je razvidno iz gornjih številk, preko polovice zelo zadovoljnih razstavljalcev.
Razstavlja lei posameznih strok so si pridobili na letošnjem velesejmu tudi novih zvez tako v raznih pokrajinah naše države kakor v inozemstvu. Iz obsežnih podatkov velesejmskega urada povzemamo, da si je n. pr. kemična industrija pridobila novih zvez v Srbiji, Rumuniji, Madžarski, Bolgarski. Italiji in Češkoslovaški, pohištvo in stanovanjska oprema v vsej Jugoslaviji, potem v Egiptu in Italiji, izdelki iz železa in jekla v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski, Južni Srbiji, Bolgarski in Rumuniji, pohištveno ple-tarstvo v Italiji in Egiptu, strojna Industrija v Sloveniji, Dalmaciji, Srbiji, Makedoniji in Bolgarski, kmetijski stroii v Sloveniji, Ba-natu, Bački in Bolgarski, preproge in orf-. jentalska vezenina v Ljubljani, Češkoslovaški, Avstriji. Nemčiji in Madžarski, čistilna sredstva za obleke v Italiji, Egiptu in Jugoslaviji, tekstilna industrija in pletenine v Srbiji, Bosni, Sloveniji, Dalmaciji, Makedoniji, Bolgarski in Črni gori, keramika v Sloveniji, Srbiji, Bosni. Italiji in Grčiji, usnje in čevlji v vsej Jugoslaviji in Rumuniji. Enako so ostale stroke dobile številne nove zveze.
Uspeh velesejma pa seveda ni samo neposredno v kupčijskih zvezah, temveč tudi posredno v tem, da so si mnogi interesenti zabeležili gotovo blago, ki ga nameravajo naročiti pozneje.
Število vseli obiskovalcev je znašalo letos okrog 103.000; od teh 90.000 iz Ljubljane in ožje Slovenije. Resnih kupcev je posetilo velesejem 13.180, dočim jih je bilo na lanskem velesejmu samo 11.360. 8.1 odstotka resnih kupcev je došlo iz inozemstva (lani 8.7 odstotka). Vseh inozemskih posetnikov je bilo 1145 proti 1093 lani Največ je bilo med inozemci italijanskih državljanov, to je 800, Avstrijcev je bilo 270, Če-hosJovakov 60, Nemcev 40, Madžarov 30, Grkov 25. Turkov 22, Bolgarov 20, Rumu-nov 16, Francozov 13, Egipčanov 9, Angležev 7, Švicarjev 6, Nizozemcev 5, Poljaka 2, iz ostale Evrope 6, iz Amerike 3 in iz ostalih prekomorskib držav (Azija, Afrika) U.
Na uspeli in na sloves, ki ga uživa institucija Ljubljanskega velesejma doma in v tujini, je Slovenija lahko ponosna, ponosno pa posebej tudi velesejmsko vodstvo, ki ie v dobrih rokah. Zato smo prepričani, da bosta ugodno uspela tudi letošnja jesenska pokrajinska razstava kakor prihodnji letni vzorčni velesejem, ki se bo vršil v povečanem obsegu.
Ljubljanski trg
Na ljubljanskem trgu je bilo ta teden malo večje gibanje cen. Precej sla se pocenita zelenjava ter sočivje, in sicer karfijola, ohrovt, špinača, paradižniki, grah in novi krompir. Nadalje so cenejše marelice, dočim so češnje ostale v ceni nespremenjene, a hruške so se podražile. Malo cenejše ja tudi koštrunje meso Močno sta se podražili ajda in pa turščica, ki sploh pokazuje tendenco naraščanja cen na svetovnem tržišču. Enako je dražja moka in še obetajo nadaljnje podražanie, češ, da 'do spričo velike škode, ki so jo povzročile poplave na žitnih poljih, letošnja letina zelo slaba, kar pa ni povsem točno, kakor se čujejo zadnje vesti. Škoda je sicer velika, toda povprečen
bremensko
Meteorološki zairoo v Ljubljani, 9. luliia 1926
Višina barometra 'i08.M m
Kraj	Cas		3 arom.	Temoer.	Rei. «18-93 J %	Smei vetra m brzina v m	Ooišc-nos'. 0—10	Vrsta padavine	
								u:: ooezovan i	mm re ' ure
opazovanja									
		7.	7.-9-5	18 4	85	N 0.5	7		
Ljubljana . . I		8.	759 2	20-4	76	mirno	7		
(dvorec) j		-14.	7586	23 7	60	SSE 1	9		
v		21.	760-2	19 6	82	N 13	10	dež	
Maribor ...		8.	759 2	20-0	87	NW 9	10		
Zagreb . . .		8.	759 1	21-0	78	N\V 0J	8		
Beograd . . .		8.	75^9	210	75	mirno	7		
Sarajevo ...		8.	000	000	CO	0	0		
Skoplje ...		7.	757-9	200	77	NE 13	6		0.2
Dubrovnik . .		7.	000 0	co-o	00	0	0		
Praga ....		7.	75*9	170	—	WS\V 1.5	10		8.0
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.9 im.
Sobice vzhaja ob 4-22 zahaja ob 19-48. :una vzhaja ob 0138, zahaja ob 20T9.
Vreme se je v preteklem tednu domala po vsej Evropi znova poslabšalo. Predel nizkega tlaka, ki se je poprej držal samo nad Balkanom ia njegovim sosedstvom, se je razširil izdatno proti zapadn in severu. Povsod je zračni tlak padel in razvile so se manjše depresije, ki so postale središča silnih neviht, viharjev in katastrofalnih nalivov. Le skrajnega zapada in severa slabo vreme ni doseglo. V splošno je prevladovala nad osrednjo Evropo severna struja, ki je dovajala hladnejši zrak, le v jugovzhodnem področju je gospodoval P- vedno južni zračni tok.
Zračni tlak nikjer nad Evropo ne kaže
velikih razlik in ravno taka situacija prinaša veliko vremensko nestanovitnost, nevihte in nalive. Tudi ob zaključku tedna se položaj še vedno ni popravil, zračni tlak se noče dvigniti, večje, to se pravi ugodne stabilnosti še vedno ni pričakovati.
Tržaška vremenska napoved za nedeljo:
Razni živahni" vetrovi s severne strani, nebo spremenljivo, nato jasno, temperatura od 21 do 27 stopinj, morje nekoliko razburkano.
Dunajska rremenska napoved za nedeljo:
Nestalno vreme, nagnjenje k nevihtam. Vetrovi z zapadne strani
pridelek v državi bo prilično dosegel lanske rezultate.
Minuli teden so bile v Ljubljani naslednje cene: Meso in mast: Govedina po mesnicah 16^19, na trgu I. iS, II. lo. te-letina 17—20, svinjina 22—25, mast 25, šunka 35, koštrunje meso 13—14, konjsko C—S, hrenovke 35, kranjske klobase, polprekaje-ne 32—35, prekajena slanina 28—30 Din kg. Perotnina: piščanci, majhni 12—15, večji 16—20, kokoši 30—40, petelin 30—&r> Din komad. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 50—55, kuhano 45, bohinjski sir 38 Din kg. Sadje: hruške 6—16, češnje 3—9. suhe češplje 10, breskve 16, marelice 12—16, orehi 12, luščeni 30—32 Din kg. rdeče jagode 5, borovnice 1.50—2 Din liter, špecerijsko blago: kava 48—76. pražeua 56—100, sladkor kristalni 13.50, v kockab 15.50, riž 8—12, testenine 10—12, čaj 75 Din za kg. M 1 e v s k i izdelki: pšenič-na moka 6.25, <1> 5.75, <2» 5.50, kaša 6—7, ješprenj 6—S, ješprenjček 10—13. otrobi 2.50, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4—5, pšenični zdrob 7, ajdova moka 8—9. ržena moka 5 Din kg. Žito in stročnice: pšenica 355—370, rž 250—280. ječmen 230—260, oves 240—260, proso 270—290, turščica 230—240, ajda 310—320, fižol 350, grah 400—500, leča 600 Din za 100 kg. K u r java: trboveljski premog 43.50 Din za 100 kg, drva, trda 150, mehka 75 Din za kubični meter. Krma: sano 75—100. slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava i a sočivje: solata 2.50—4, zgodnje zelje 4, kislo 2.50—3, ohrovt 4, karfijola 6—7.^ ko-lerabice 2.50—3, špinača 5—6, paradižniki 8—10, kumare 10. buče 10, grah v stročju
1.50_2, luščeni 3—4, fižol v stročju 4.50—6,
čebula 5, česen 10, novi krompir 1.50, kisla repa 2—2.50. zelena paprika 40 Din za kg.
Mariborski trg
Na včerajšnjem trgu je bil prav živahen promet v zadostnih količinah raznega blaga. Tudi krme je bilo precej; zato so ji cen« od zadnjega tržnega dneva popustile. Siani-narji so pripeljali 22 vozov s 53 zaklanim! svinjami, ki so jih prodajali na drobno po 10.50—27 Din kg, na debelo v komadih pa po 15—17 Din kg. Krompirja je bilo 18 vozov po 0.75—2 Din kg (novi 6.50—S Din merica).
Ostale cene: Perotnina: kokoši 35 do 40, piščanci 15—25, race 25—30, gosi 40 do 50 Din komad. Domači zajci: 6—30 Din komad. Zelenjava in sočivje: kumarice 2—4, karfijola 1.50—7, česen 10 do 18, čebula 3—5, fižol v stročju 5—6, grali v stročju 4, kislo zelje 2—3, paradižniki 12 Din kg, glavnata solata 0.20—0.75 Din za komad, sveže zelje 1—2 Din glava. Sadje: borovnice 2, maline 10, hruške 4.50—8, breskve 20, marelice 15—18, češnje 4—9 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2—3, smetana 12—16 Din liter, maslo sirovo 36—40, čaino 50—60, kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad. Med: 23 do 25 Din kg.
Sena so pripeljali kmetje 22 vozov in ga prodajali po 60—80 Din za 100 kg.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t m.l. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 2 vagona 312.50; baška, nova, za avgust, 8 vagonov 262.50; baška, nova, za oktober, ladja Tisa, 4 vagoni 263; sremska, 4 vagoni 310; banatska, 3 vagoni 302.50. Turščica: baška, 11 vagonov 180—182.50; banatska, Seai-ta, 3 vagoni 175; banatska, 2 vagona 165; erbijanska, žolta, 2 vagona 175. Moka: baška, <7>, 1 vagon 165. Tendenca v turščir.i čvrsta, v ostalem blagu nespremenjena.
Dunajska borza za kmetijske produkt* (9. t. m.). Kupčija zelo omejena. Razpoloženje za nakupovanje pred novo kampanjo zelo malo Na ponovno oslabele terminske tečaje v Budimpešti je tendenca v pšenici postala na Dunaju mirnejša. Turščica in oves nespremenjena. Notirajo vključno bla-govnoprometni daveik brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 4750—48, potiska 40.50—51; rž: 27—29.75; turščica: 25.75—26.75; oves: domači 32.50— 33.
= Trgovski običaji za opekarske izdelke.
Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo se je vršila v petek dopoldne anketa za ugotovitev uzanc za trgovanje z izdelki opekarske industrije. Ankete so se udeležili v imenu Zveze industrijcev g. dr. Golia, v imenu Ljubljanske borze g. dr. Dobrila ter razni zastopniki večjih opekarskih podjetij. Otvoril je anketo podpredsednik zbornice g. Ogrin, nakar je tajnik g. dr. Pless obrazložil posamezne točke izdelanega osnutka uzanc. Vršila se je živahna debata o vsaki točki. Anketa ni mogla dovršiti dela. Ostala so odprta še nekatera vprašanja, kakor glede odporne sile zidakov, glede običajnih dimenzij strešnikov in glede uvrstitve strešne opeke po kakovosti. O teh vprašanjih se bo vršila najprej pismena, nato druga ustna anketa.
= Pogajanja za trgovinsko pogodbo * Madžarsko. Iz Beograda poročajo: V četrtek se je vršila seja med našo in madžarsko delegacijo za trgovinska pogajanja. Dosegel se je sporazum v vseh doslej spornih točkah veterinarske konvencije, ki se je naslednje dni končno redigirala. Madžarski veterinarski strokovnjaki so odpotovali v Budimpešto, dočim je madžarska delegacija ostala v Beogradu,
= Naša trgovina s Češkoslovaško. Carinski statistični podatki pokazujejo, da je na? uvoz iz Češkoslovaške bil vsa povojna leta znatno večji nego naš izvoz v Češkoslovaško. To je razvidno iz naslednjih številk (prve izvoz v Češkoslovaško, a v oklepajih uvoz iz Češkoslovaške; v milijonih Din):* v
= Vprašanje snšaške svobodne cone. Ministrstvo za trgovino in industrijo je obra-zovaio strokovni anketni odbor, ki ima proučiti vprašanje sušaške svobodne cone. Odbor je začel zbirati zadevni materiial.
= Mednarodni tovorni listi ne feljajo sa Grčijo in Bolgarsko. Ker se često dogaia, da se pošiljke za Grčijo in Bolgarsko izročajo na prevoz z mednarodnimi tovornimi listi, se s kompetentnega mesta opozarja, da se te pošiljke morejo izročiti na prevoz samo z domačimi tovornimi listi do postaje Djevdjelija, odnosno Caribrod. Za nadaljni prevoz se ima brigati predajalec ali njegov posrednik.
CURIH. Beograd 9.1375, Berlin 122575, New York 516.50. London 25.1175, Pariz 13.35, Milan 17.75, Praga 15.30, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.3455, Sofija 3.72, Dunaj 72.975.
DeTiza Beograd r.a oetahh borzah: v Berlinu 7.425, v Londonu (popoldne) 274, v New Yorku (9. t. m. po borzi) 1.77 in četrt.
»JUTRO* št. 156	--7	-	\VHft1ja n VTT.
A. P. Cehov
Ljudje, ki so odveč
Julijskega večera ob sedmi uri. Od postajališča *'Hinkovo» se pomika proti letoviškim vilam gruča letoviščarjev, pravkar stopivših z vlaka — večinoma družinski očetje, obloženi z zavitki, ročnimi torbicami in kartoni za ženske klobuke. Vidi se jim, da so utrujeni, lačni in nejevoljni, kakor da njim ne sije solnce in ne zeleni trava.
Med drugimi caplja tudi Pavel Ma-tojejevič Zajkin, član okrožnega sodišča, visok, nekoliko upognjen človek, v navadni platneni obleki in z gumbom na obledeli čepici. Ves je prepoten, rdeč in mrk.
—Pa se vozite sleherni dan na letovišče? se obrne k njemu letoviščar v rjavih hlačah.
—	Nak, ne vsak dan. odvrne Zajkin čemerno. Žena in sin živita stalno tu, a jaz se pripeljem tupatam ob nedeljah. Ni časa voziti se vsak dan in tudi predrago pride.
—	To je pa res, da je predrago, vzdih-nejo rjave hlače. Saj do postaje v mesto ne greš peš, treba izvoščka, potem stane pa še vozni list dvainštiride-set kopejk . . . Spotoma si kupiš novi-ne, izpiješ iz navade kozarček žganega. Vse to so sicer mali izdatki, malen-
kost, pa če pogledaš, se tega tekom enega leta vendarle nabere okroglo dvajset rubljev. Seveda, naročje priro-de stane še več, ne bom oporekal . . . idile in drugo, ampak saj vam je znano, kako je treba pri naši uradniški plači gledati na vsako kopejko. Potratiš neprevidno kako kopejko, potem pa ne spiš vso noč . . . Da! . . . Jaz, cenjeni gospod, nimam še časti poznati vašega imena, prejemam na leto brez malega dvatisoč, imam čin državnega svetnika, kadim pa drugovrsten tobak in nimam nobenega rublja odveč, da bi, si kupil mineralno vodo «vichi», ki mi jo predpisujejo proti kamnu v jetrah.
— Sploh je slabo, de Zajkin po kratkem molku. Jaz, gospodine, sem takega mnenja, da so si življenje na letoviščih izmislili sami vragovi in pa ženske. Vrage je v tem primeru vodila zloba, ženske pa skrajna lahkomiselnost. Le poglejte, to ni več življenje, ampak ka-torga. pekel. Tu te duši, je vroče, dihati je težko, ti pa se vlačiš s kraja v kraj kot človek brez obstanka in ne najdeš nikjer zavetišča. Tam v mestu ni niti pohištva, niti strežajev . . . vse so spravili na letovišče . . . hraniš se hu-diman vedi s čem, ne piješ čaja, ker ni nikogar, ki bi pristavil samovar, ne umi-] vaš se. ko pa se pripelješ sem, v to naročje prirode, pa izvoli peš po prahu in
vročini . . . Pfuj! Ste vi oženjeni?
—	Da! . . . Troje otrok, vzdihnejo rjave hlače.
—	Sploh je prav mizerno . . . Kar čudno, da smo še živi.
Končno so dospeli letoviščarji do naselbine. Zajkin se poslovi od rjavih hlač in gre v svojo vilo. Doma najde mrtvaško tišino. Sliši se samo. kako brenčijo komarji in pa kako prosi pomoči muha, ki je padla pajku za večerjo. Okna so zastrta s tenkimi zavesami, skozi katere se blešči veneče cvetje pelargonije. Na lesenih, nepobarvanih stenah, poleg slik, dremljejo muhe. V v eži, kuhinji in obednici — nikjer žive duše. V sobi, ki se obenem imenuje salon, najde Zajkin svojega sina. Peterčka, majhnega, šestletnega dečka. Peterček sedi za mizo glasno sopeč in z našob-Ijeno spodnjo ustnico. S škarjami izra-zava iz karte karinega fanta.
—	A, si ti, papa! pravi, ne da bi se ozrl. — Pozdravljen!
—	Pozdravljen! . . . Kje pa je mama?
—	Mama? Peljala se je z Olgo Kiri-lovno na skušnjo igrat gledališče. Pojutrišnjem bodo imeli predstavo. Tudi mene vzamejo seboj ... A ti boš šel?
—	Hm . . . Kdaj se pa vrne?
—	Rekla je, da zvečer.
—	Kje pa je Natalija ,J
—	Natalijo je mama vzela seboj, da
bi ji pri predstavi pomagala naprav-ljati se, a Akulina je šla v gozd po gobe. Papa, zakaj pa dobijo komarji, če pikajo, rdeče trebuhe?
—	Ne vem . . . Zato, ker sesajo kri. Torej ni nikogar doma?
—	Nikogar. Le edini jaz sem doma.
Zajkin sede v naslonjač ter trenutek
topo gleda v okno.
—	Kdo pa nam da večerjo? vpraša.
—	Večerje danes niso nič kuhali, papa! Mama je mislila, da se danes ne pripelješ domov in ni naročila kuhati večerje. Ona bo z Olgo Kirilovno večerjala pri vaji.
—	Hvala lepa; kaj pa boš ti jedel?
—	Mleko sem pil Za mene so kupili za šest kopejk mleka. Papa, zakaj pa sesajo komarji kri?
Zajkin začuti naenkrat, kako nekaj težkega gomazi po njegovih jetrah ter ga začenja skeleti. Postalo mu je tako bridko, težko in zoperno, da mu ni dalo niti dihati in da se kar trese; zahoče se mu, skočiti pokonci, udariti z nečem težkim na tla in se pošteno skregati, toda v tem hipu se spomni, da so mu zdravniki strogo prepovedali vznemirjanje; vstane in se sili žvižgati nekaj iz «Hugenotov».
—	Papa, ali znaš ti igrati na odru? sliši Peterčkov glas.
—	Ah, ne nadleguj me s svojimi ne-
umnimi vprašanji! se jezi Zajkin. Se me držiš kakor klop! Šest let si že star, pa si še vedno tako neumen kakor pred tremi leti . . . Neumen, razposajen dečko! Zakaj, na primer, kvariš te karte? Kdo ti je dovolil tratiti jih?
—	Saj niso tvoje te karte, de Peterček in se ozre. Saj jih je meni dala Natalija.
—	Lažeš! Lažeš, ti grdi fantalin ti! — se razjarji Zajkin čedalje bolj. — Ti kar naprej lažeš! Našeškati te je treba, takšnega pujska! Kar ušesa ti bom potrgal!
Peterček poskoči, iztegne vrat ter uporno gleda v rdeči in srditi očetov obraz. Njegove velike oči začenjajo najprej potrepavati, nato se prevlečejo z vlago in dečkov obraz se je jel krem-žiti.
—	Zakaj pa se kregaš? vrešči Peterček. Zakaj pa me ne pustiš pri miru. bedak? Jaz ne storim nikomur nič zalega, ne razsajam, sem ubogljiv, a ti se pa — jeziš! No, zakaj se kregaš nad menoj?
Deček govori tako prepričevalno in tako bridko joka, da je Zajkina kar sram.
«Pa res, zakaj mu nagajam«, si misli. — No, dovolj . . . dovolj. — pravi in potreplje dečka po rami. — Jaz sam sem kriv, Peterček, . . . oprosti mL
Sličica iz Hakodateja (na o toku Hokkaido, Japonska)
Na levi: ulica v Hakodateju; na desni: dva tipa otočanov.
Lov na divje zveri v ekvatorijalni Afriki
Rinoceros, ki ga je ustrelil Američan Cron na svojem potovanju. Črnec, ki mu je Cron iztrgal puško (sam je bil neoborožen), je v strahu pobegnil na drevo.
Tajne Venere in Marsa
Mars je od nas oddaljen menda 80 milijonov km in torej ne prihaja v poštev za trgovske stike z zemljo. Vsled tega se večina pametnega človeštva ne briga za rdeči« planet, vendar pa je nekoliko čudak ••, ki ga opazujejo vsako noč in gradijo v .i namen velikanske zvezdam e. Rajni Flammarioii je celo izračunal, da so žrtv _ vali v to svrhc zasebniki v Franciji, Angliji In Zedinjenih državah tekom zadnjih 25 let čez 18 milijonov frankov. Vsakokrat ko pozdravijo našo zemljo večno lepe srebrne zvezde, se poraja vedno isto vprašanje: ali ne bivajo na katerem izmed teh oddaljenih svetov razumna bitja? Ali niso bolj pametni kakor mi, zemljani, ki ne moremo živeti brez beračev in bogatašev, vojn, vešal ln pomanjkanja?
Naša zemlja je le majhen drobec vsemir-ja in ne sme biti preveč domišljava. Na lepih otokih Tahiti v daljnjem kotu Tihega Oceana, kamor le malokdaj zablodi vetji parobrod .biva narodič Kanakov. Pogumni ribiči in plavači so. pa so bili prepričani ti junaki kavine barve, da ni v svetu ničesar. razen njih malih otokov! Živeli so v tej nevednosti do konca XVIII. stoletja, ko so jih slučajno odkrili francoski mornarji. Poslušali so njih povesti o 5 delih sveta, poldrugi milijardi prebivalstva, 10.000 mestih in milijonih vasi ter so kazali na zvezde Rimske ceste. Mislili so, da so prišli čudni gostje od tam, ker so bili trdno uver-jeni, da so njih otočiči edina obljudena točka sredi neskončne »velike vode«. Če nočemo biti mi Evropejci slični tem Kanakom, *e moramo ozreti po devetorici planetov, ki tvorijo obenem z zemljo nam vidni soln-' čni sistem. Solnce samo ne pride v poštev, ker je preveč razbeljeno. Njegova vročina znaša 6 tisoč stopinj po površju in 10 milijonov v notranjosti. To velikansko ognjišče razsvetljuje m ogreva vse planete. Vendar uživa najbližji planet Merkur prav slabo svoj privilegij, ker je obrnjen proti solncu vedno z eno stranjo. Vsled tega sile na eni Merkurjevi polovici večni dan s 300 stopinjami vročine, na drugi polovici pa vlada večna noč in 273 stopinj mraza, (absolutna ničla). Ti pogoji seve niso pripravni za življenje. Isto velja tudi za planete Jupiter, Saturn, Neptun ta Uran, ki se nahajajo od pam-tiveka v plinskem razbeljenem stanju. Življenje ni mogoče tudi na naši najbližji sosedi lomi ker ni na njej ne zraka ne vode. Ostaneta torej le dva planeta: Ve-nus in Mars. Za lepo Venero se še danes prepirajo zvezdogledi, da-li ie na njej kaj zraka in vode. Ta planet je vedno zavit v meglo, zato ga je jako težko opazovati.
Povsem drugače je z Marsom. Več zvez-dogledov: Lawel, Pickering, Flammarian in drugi so bili prepričani do zadnjega časa, da je Mars obljuden, ker je na njem i zrak i voda in da so marsijanci jako razumna bitja. Dokaz za zadnjo trditev so nudili znameniti kanali, popolnoma ravne črte, ki niso nič podcbne krivuljam naših rek. Zal je ta domneva v zadnjem času, kakoT je podeča, padla v vodo. Vsi opazovalci »kanalov« so jih videli v različni obliki: široke in nejasne ali nasprotno ozke in razločne, predvsem pa v različnem številu: Anitoniadi Jih je naštel 50, Sciapareili 72, Lawel do 420 in Jonckier 443. Nekateri zvezdoslovci niso videli sploh nobenega kanala in so mislili, da so ti »kanali« le prevara. Kanali končno niso pogoj za življenje in so torej postranskega pomena. Življenje na Marsu pa bi moralo biti, ker to zahtevajo naravni zakoni, ki ne poznajo izjem. Tako je mislilo več sto astronomov, ki so bili vsi prepričani, da ima zrak na Marsu povprečno 9 stopinj toplote. Človeška lahkovernost je res genljiva. Nekdo je prišel do te številke pred 50 leti, nihče ni pregledal tozadevnili računov in vsi so verjeli, da bi človek prav tako lahko živel na Marsu kakor v Sibiriji in Kanadi. Vsi ti astronomi so se seveda iako razburili, ko je predlanskim izjavil znameniti švedski astronom Svante Arrhe-nius, da na Marsu ni življenja. Opazoval ga ie tekom treh let in se je prepričal, da planet ne nudi pogojev za življenje. Zemeljska povprečna toplota znaša 26 Stopinj Celzija. Marsova pa 17 pod ničlo! Istočasno je prišel do iste številke ravnatelj velike green-wichske zvezdama Campbel, ki je proučil Marsove žarke v spektroskopu. Oba učenjaka, Anglež in Norvežan, uživata tak ugled, da se o njunih trditvah nihče ni upal dvomiti, dasi so se jim zdela neverjetna
kor 36 tisoč električnih žarnic. Od teh petih reklam so tri gledališke, ena hvali avtomobilsko pnevmatiko, ena pa, največja med vstmi, slavi dobroto... žvečilnega gumija. Žvečilni gumi se prodaja v trgovinah po tri dinarje zavojček, za njegovo reklamo pa je potrebno 19.000 žarnic!
No, ta reklama bi bila do goto\e mere vsaj originalna, dobijo pa se tudi druge — in teh je pretežna večina —, ki so originalne kvečjemu v svoji bizarnosti. Sledečo cvetko smo utrgali v nekem listu, izhajajočem v Lowellu (država Massachusetts):
«Izdelujemo, popravljamo in prodajamo starinsko pohištvo.®
Ta anonsa je bila brez dvoma namenjena povojnim bogatašem, ki pač ne utegnejo razločevati med starim in ■novim starinskim pohištvom...
Modri nasveti
Število avtomobilov v Ameriki od leta do leta bolj narašča in obenem z njimi nezgode in število svarilnih plakatov po ulicah. Zadnje čase se opažajo ob vhodih v mesta in na krajih, kjer se vrše prireditve, sledeči lepaki, podpisani z ogromnimi črkami: Pozor, avtomobilisti! Ce vozite počasi, si ogledate mesto; če vozite prehitro, si vas ogleda sodnik.
Drugi lepaki, tudi namenjeni avto-mobilistom, so nalepljeni na nevarnih ovinkih.
Avtomobilisti, odprite oči
na tem svetu, preden vstopite v drugega!
Marsovo ozračje je torej po tej teoriji tako mrzlo, da je morala vsa voda že pred tisoči leti zamrzniti. V Marsovi puščavi ne more živeti nobena rastlina, nobena tudi najbolj vztrajna polarna žival.
Če se ArThenius in Campbel ne motita, je torej zemlja edini obljudeni kotiček vesolj-stva. A človeški razum se upira temu mnenju. Četudi se bo naša zemlja shladila in zamrla čez kakih 50 ali 100 milijonov let, se bo med tem časom morda razvila kaka druga zvezda, n. pr. Venera. Saj je ta doba le trenotek za vesoljstvo. Tudi luna je bila nekoč živa in topla. Ko pa bo zemlja druga mrtva luna, se prične življenje na Veneri. Pojavile se bodo rastline, nato živa bitja in končno človek.
Novejša geofizika je sploh mnenja, da tvori naš solnčni svet le drobec vesoijstva, njegov atom, ki natančno ponavlja notranjo zgradbo kovinskih in lesenih snovi na zemlji. Okoli osredjega elektrona, solnca, se vrtijo druge molekule. Naš žepni nož je po svoji fizični obliki zmanjšana slika vesoljstva. Če je to resnično, skriva nebeški prostor nebroj nam nevidnih svetov, nepoznano neskončnost. Če bodo kdaj »odkrili« našo zemljo strašni marsijanci, katere popisuje Wells v svojem romanu, bomo šele videli da nismo najpametnejši pod sofacem.
Pariški drobiž
(Grand Prix. —• Ženska palača. — Odlikovane ženske.)
—ž— Pariz, v juliju Prejšnjo nedeijo se je vršila konjska dirka za Grand Prix. Kdor taki dirki ni prisostvoval, si jo tudi z bujno domišljijo le težko predstavlja.
20-000 voz je pripeljalo na dirkališče v Longchamps radovedno ljudstvo. Dva tisoč stražnikov je k analiziralo ta ve-letok po avenijah, ki vodijo skozi Bu-lonjski gozd. Na dirkališču je izginila zelena trata, na njej se je nahajala črna premikajoča se množica, ki je preplavila vse gor do četrtega nadstropja iz betona zgrajenih tribun. Vse je prišlo gledat konja, ki bo pridobil svojemu gospodarju darilo skoraj enega milijona frankov. Ljudje so pa tudi prišli gledat občinstvo, kajti na dirkališču se razbohoti vedno zadnja moda, ali kakor jo Parižani imenujejo, demier cri.
Sredi oficijelne tribune sedi španska kraljica pred rampo, polno cvetlic; ima belo obleko, bel klobuk in bel plašč z ovratnikom iz bele kožuhovine. Vidno se dolgočasi. Ne tako njen soprog, ki skozi kukalo z zanimanjem opazuje
konje in se o njih razgovarja z g. Dou-mergueom, predsednikom francoske republike. Za njimi in okoli njih so znani politični obrazi pod črnimi cilindri in športniki s sivimi cilindri, med njimi maršal Foch v žaketu. Poslanci tujih držav in njih soproge tvorijo posebno skupino.
Športniki se ne spominjajo, da bi bila kdaj imela dirka za Grand Prix tako velikanski uspeh. Konj, ki je zmagal, je dosegel rekordni čas. Navdušenje je bilo nepopisno, a nepopisno tudi razočaranje onih, ki so bili stavili na druge konje.
Ko smo se vračali, je električna glasilka visoko s telegrafskega droga tulila: Tramvaj 44 vozi do Maillotskih vrat . . . Tramvaj 44 vozi do Maillotskih vrat . . .
1- julija se je otvorila v Parizu »Ženska palača« (Palais de la Fenune). Sezidala jo je Rešilna armada (Armee du Salut) z namenom, da služi ženskam, ki so v Parizu same. Da je taka zgradba potrebna, nam kaže dejstvo, da je bilo za 700 stanovanjskih sob, ki so se imele oddati, vloženih 850 prošenj. Sobe so zelo udobne, prijazno svetlo modro slikane, z vsemi modernimi potrebščinami opremljene. Velika jedilna dvorana more sprejeti 1500 oseb. Za zgradbo so se zbirali prostovoljni prispevki; stane nad tri in pol milijona frankov. Rešilna armada ima še druge načrte, zgraditi hoče enako hišo za matere in hišo za otroke.
Seznam zadnje promocije Legije Časti vsebuje lepo število ženskih imen, kar bi še pred sto leti bila senzacija. Prva ženska, ki jo je Napoleon odlikoval s tem redom, je bila Marija Schel-linch. Toda ta je le malo spadala k »slabšemu spolu«, kajti bila je prostovoljka v armadi. Bila je ranjena v bitki pri Jemappesu, odlikovana kot ser-žan v bitki pri Arcoli, zopet ranjena pri Slavkovu in pri Jeni in dobila je po tej bitki kot podporočnik križ Legije Časti. Oficir, ki ga ji je pripel na prsi, jo je hotel najprej poljubiti, toda premislil se je, rekoč:
— »Vi ste možak. Moških pa ne poljubljamo, to je samo za ženske. Moškim se stisne roka!«
V seznamu Legije čitamo v zadnjih letih zelo mnogo tujih imen. Posebno pri mednarodnih prireditvah so Francozi z Legijo precej radodarni in tako se tudi lahko zgodi, da kakšen križec prileti na nepravo mesto.
«Palais de la Femme» v Parizu
(Glej «Pariški drobiž«!) — Ženska palača® je velikansko poslopje sredi Pariza; namenjena je revnim delavkam, ki morajo stanovati v mračnih podstrešnih stanova* njih in zatohlih kleteh. V tej palači, ki ima v petih nadstropjih 743 sob, opremljenih najmoderneje in najhigijeničneje, z električno razsvetljavo in centralno kurjavo, bo imelo torej prostora skoraj osemsto revnih žen. V pritličju palače se nahaja velikan* ska jedilnica (690 m2), kjer se lahko naenkrat servira 600 obedov. V hiši je lastna pralnica za perilo, dvorana za šivanje, knjižnica, čitalnica, telovadnica, dalje kopalni« ce, saloni za sprejemanje posetnikov, velike terase z vrtovi in posebni vrtovi za otro* ke. Matere bodo brez skrbi lahko opravljale svoje posle v mestu; njih deca bo v dobrem varstvu na svežem zraku pod skrbnim nadzorstvom. Hišo, ki nosi sedaj nas slov «2enska palača«, je kupila francoska sekcija mednarodne «Armade spasa» (Sals vation Army), ki jo je z lastnimi sredstvi docela renovirala in opremila. Dasi je za neštete tisoče delavk milijonskega Pariza mnogo premajhna, bo v njej našlo primer« no, življenja dostojno bivališče vsaj 743 žensk, ki so morale doslej hirati v umazanih beznicah. In za to nosi veliko zaslugo »Armada spasa».
Schacht,
ravnatelj nemške državne banke in ustva* ritelj rentne marke, je povabljen v Pariz, kjer bo konferiral s francosko vlado.
Reklama v Zedinjenih državah *
Amerika v pogledu reklame in propagande daleko prekaša Evropo. Tako uporablja na primer na tistem delu newyorškega Broadwaya, ki ga zavoljo bajne ponočne reklamne razsvetljave imenujejo «veliko cesto luči», pet tvrdk za svoje reklamne napise nič manj ka-
•JUTRO« St 156
8
rNedelj* 11. VIL 1 -
Apostoli lakote
Lakota je postala v Evropi zadnja moda.
Prec osmimi leti ie zahtevala ta modna bolezen par tisoč žrtev na Nemškem in ve5 milijonov na Ruskem. Tedaj so stradali vsled pomanjkanja, zdaj pa stradajo, da dobe sioko postavo ali — zaslužijo denar. — Nemci so sicer vpeljali Izraz »Hungerkiinst-ler« i ;a izraz menda ne bo točen. Naši umetniki stradajo namreč tudi, če iih tudi ne veseli :a poklic in nimajo od tega nobe-teza dobička. Poznam na pr. nekega kiparji ali raje: nekdanjega kiparja, ki ie iedel leto dni le krompir in žgance, ni stopil iz delavnice in ie ustvaril kip, ki so ga proglasili strokovnjaki za genijalni umotvor. T) e biio pred tremi leti, kipar še vedno o.epa krompir, kip pa stoji nekje v drvarnici. Istočasno pa zasluži nekje na Dunaju ali v Parizu mojster v staradaniu za svoj 40danski post 40.000 dolarjev, čeprav ni sten, nič koristnega. BoliševikI pišejo torej zaman na svojih zastavah: »Kdor ne dela, nai tudi ne je!«
Življenje je ustvarilo tudi drugo nesmi« sehiost. Marsikkdo je mislil do sedaj, da si prišredi i stradanjem nekaj denarja. Toda stradanje ni nič bolj poceni kakor naj« dražje kosilo v prvovrstnem hotelu. Apo« stoli stradanja potrebujejo stalno opazova« nje po zdravniku, strogo dijeto in po dose« ženi zmagi so primorani popravljati svoje zdravje nekje v dragem sanatoriju: v Švi« ci ali ob moriu.
Zadnjič so dobili stradajoči vseh dežel nepričakovanega zaveznika v osebi princa \Valeškega. Neumorni britanski prestolona« slednik ni padel to pot s konja, temveč je imel nagovor ob neki svečani pojedina. Na» vdušeno je pozival angleško javnost k naj« večji zmernosti v jedi in pijači. Izrazil je svoje prepričanje, da ne sme jesti dobro vzgojen človek več kakor štirikrat dnevno. Razen tega mota biti med zajtrkom, obe« dom, večerjo itd. vedno zadosten presledek, sicer je nemogoče elegantno izvajati težke modetne plese. Štirikrat na dan jesti in štirikrat na dan plesati — to je »zmernost« no« geslo bodočega britanskega kralja in indijskega cesarja. Mislimo, da bo to pra« vilo brez dvoma bolj ugajalo modernemu človeku, kakor ono starih marksistov: osem ur dela, osem ui počitka in osem ur za spanje. Ne razumemo samo, kolikokrat na dan je jedel princ Waleški, predno je pri« šel na idejo o »zmernosti« . . .
Visoki govornik je vsekakor ostal na praktičnem stališču in to sa jo tudi spodo« bi za pristnega Angleža. Praktiki so tudi apostoli » steklenih kletkah, ki stradajo pred radovedno množico. Nihče izmed njih ne utegne pomisliti na teoretično, filozof« sko utemeljitev nove znanosti. V tem ozi« m je odnesla zopet prednost slavna Ogr« ska. Tam nasopajo biszerdisti, nova struja, ki pričakuje od lakote rešitev človeštva. Imenuje se po svojem ustanovitelju, Beli Biszerdi, upokojenem davkarju ▼ Budimpe« šti. Biszerdi je stradal med vojno in revo lucijo in jo sklenil, da leži v želodcu vir vseh nesreč. Če se ne bi bali ljudje lakote, ne bi bilo ne zločinov, ne vojne. Treba je torej premagati in sčasoma izpodriniti naj« hujšega izmed svetovnih trinogov. Biszerdi je prepričan, da bodo shajali ljudje par ti« soč let brez vsake hrane. Živeli bodo od solnčnih žarkov, ozona, delcev etra, ki je razpršen v vesoljstvu. šele takrat bo člo» vek resnično pametno bitje, resnični vladar sveta. Človeštvo se mora že zdaj priprav« Ijati na svetlo bodočnost, premagati nikoli siti trebuh in se učiti zmernosti. Zal ni mogoče prenehati takoj jesti: ▼ človeku tiči še preveč zverine. Vendar ne sme biti tudi v tem stanju želodec na poti duševnemu Magru. Biszerdisti ne jedo nič mesa, rib, jajc, mleka, ostrig in kruha. Človeški raz« um bo bohotno cvetel le ob uživanju sočiv« Ja in sadja. Le najbolj slabotni novinci naj uživajo še olivno, bučno ln drugo olje. Vso te dobrote sme človek uživati le vsak drugi dan, vmes pa naj ničesar ne jo in ne pije. Po enem letu bo razumel želodec, da je od« klenkalo njegovi oblasti nad človekom, po« stal bo iz trinoga krotek pes, ki potrpežlji« vo pričakuje s stisnjenim repom malo da« rilce. Obilna hrana celo ne bo prijala že« •odcu. Tedaj si bo lahko rekel človek: i>Zmaga! sem! Trebuh ni več moj gospo« dar!«
Prerok Iz Budimpešto je zbral Četo zve« stih učencev: 47 ljudi poleg svoje ženo in hčerke in jih je odpeljal daleč od vseh me« sarskih in slaščičarskil izkušnjav na pusti donavski otok Ada.Kale. Tam so kupili
»vet in zgradili »vojo mesto. 2aL ni hotel slediti Biszerdi ju njegov odrasli sin, ki je ostal v trebušnem suženjstvu. V ostalem pa število biszerdistov stalno narašča. Njih mojster poroča o uspehu v drugi številki svojega glasnika: »BLszerdizem«. Neusmi« Ijeno biča grešno civilizacijo, no prizanaša niti prof. Steinachu, ki pomladuje ljudi, da podaljša nizkoktno uživanje.
Biszerdi Bela poziva k »zedinjenju stra« dajočih vseh dežel«, ne da bi se nasitili, temveč da bi povzdignili stradanje na vi« šino dogme, do veroizpovedi, do poti za od« rešenje stradajočega človeštva.
Ne vemo, ali bo biszerdizem prodrl v ši« roke ljudske mase. Človek prenese brez dvoma več, kakor vsaka živina, in zna tudi stradati, veselilo ga pa to stradanje ne bo. Tudi končni Biszerdijev ideal »popolna brezmesenost* ne nudi človeštvu bogme to« liko dobrot. Vendar je treba zabeležiti tudi vse te pojave prostovoljnega stradanja, da ne bodo bodoči zgodovinarji pisali o naši povojni generaciji, da je samo uživala.
Skrivnost
carja Aleksandra L
Ljudski komisarijat za prosveto je dal nedavno odpreti carske grobove v trdnjavi sv. Petra in Pavla v Leningradu, z namenom, da iz njih pobere dragulje. Odprli so najprej rakvi Petra Velikega in Katarine in pobrali, kar so našli. Ko p^ so odprli krsto carja Aleksandra I., v njej v veliko začudenje navzočih ni bilo niti draguljev niti — trupla.
Kaj se je zgodilo pred sto leti?
2e na dan velikanske pogrebna svečanosti si je ljudstvo v Leningradu in v Moskvi skrivaj prišepetavalo čudno novico, iz katere je nastal cel mističen roman, ki je razburkal javnost. Zgodovina točno navaja, da je car Aleksander I. po 24 letnem vladanju nenadoma umrl 1. 1825. v Taganrogu. Njegovo truplo so prepeljali v Leningrad. Toda prišlo je tja že napol strohnelo in carja ni bilo mogoče več spoznati. Pomisliti moramo, da takrat še ni bilo železnic in da je prevoz trajal več tednov.
Najprej se je govorilo, da car ni umrl naravne smrti, potem pa, da sploh ni umrl. Hoteli so ga zastrupiti na Krimu, toda prijatelji so ga rešili ob pravem času. Car je bil sit vladanja, nahajal se j je tedaj v duševni krizi, kakor jo poznajo edinole osebe v ruskih romanih, zato je v daljnji Krimeji izginil; njegovi zaupniki pa so dali v krsto truplo vojaka, ki mu je bil zelo podoben.
Enajst let po pogrebu je v mali vasi v Uralu, kakor pravi ljudska povest, prišlo do prepira med nekim konjenikom in vaškim kovačem. Ta je poklical orožnika, ki je konjenika aretiral. Bil je tujec kakih šestdeset let star plečat možak, modrih oči in malega obraza. Na oPbžniški postaji je najprej navedel, da mu je ime Fedor Kuzmič, končno pa je povdaril, da to ni njegovo pravo ime, katerega na noben način ni hotel izdati. Zakon je bil takrat v tem pogledu zelo strog: starca so poslali v izgnanstvo v Sibirijo, v Tomsk.
In tu je Fedor Kuzmič živel do svoje smrti januarja 1864. Smel se je svobodno kretati in se je te ugodnosti tudi pogosto posluževal. Sloves njegove modrosti se je kmalu razširil. Ljudje so prihajali od daleč k njemu. Bogat trgovec, po imenu Hromov, ga je podpiral. Vsem, ki so prihajali k njemu, je svetoval, naj žive tako, da bo življenje bogu dopadujoče. Sam je dajal najlepši zgled za tako življenje. Smatrali so ga za svetnika.
Njegov sloves je prodrl tudi v evropsko Rusijo. Tu se je celo ustanovilo društvo za širjenje njegovih idej. Toda ruska vlada je posegla vmes in je začela pobijati novi kult, ker so ljudje govorili, da je puščavnik stari car Aleksander I. In v istini mu je bil popolnoma podoben. Vedoč za ljudsko govorico je zelo skrivnostno govoril o samem sebi. Cesto je pripovedoval osebne spomine iz vojne leta 1812. in o prihodu Aleksandra I. v Pariz, po Napoleonovem padcu. Govoril je več jezikov. Včasih je celo pravil anekdote in intimnosti s carskega dvora. Večkrat je dejal, da je zelo visokega izvora, toda ni hotel nikdar natančneje o tem govoriti.
Možak je odnesel svojo skrivnost s seboj v grob in polagoma so ga pozabili. Ko so sedaj našli krsto carja Aleksandra I. prazno, se zgodovinarjem znova stavlja vprašanje, ali je legenda o Fedorju Kuzmiču morda le bila resnična.
Ame
jece
Slišali smo 2*. o vzornih ameri-• kanskih ječah, , Icami, knjižnicami, športnimi proč kinematografi in predavanji. Letos pa cujemo drugo plat zvona. Znani kriminalni nadzornik Fish-man je nedavno publicira! knjigo »Grozote naših ječ», kjer pripoveduje naravnost neverjetne stvari. Nihče ne bi mislil, da vladajo v Zedinjenih državah ponekod take turške razmere. To velja predvsem za takozvane odgonske ječe. kjer zadržijo obsojence le krajši čas, a vendar!
<Te ječe,» piše Fishman, «so polne ščurkov, stenic in druge golazni. Podgane in miši kar švigajo naokrog in marsikateri jetnik izvleče to primes tudi iz juhe. Celice so kleti brez luči in zraka, večinoma tako ozke, da mora jetnik ves dan čepeti na istem stolu. Zi-dovje je plesnivo. Luč se prižge le takrat, ko vstopi paznik.
Jetniške bolnice so v groznem stanju. Lončki in umazane steklenice leže navadno na kupu na stari, zarjaveli peči sredi sobe. Bolnikov je toliko, da morajo spati tudi na mrzlem, temnem hodniku kar na tleh, kljub temu. da hodi po njem noč in dan dosti ljudi. Časopisov in knjig ni nikjer, kopalnic tudi ne; bolniki se kopljejo v lesenih umazanih škaiih. Celo v veliki misourijski ječi, kjer je bilo zaprtih med vojno več komunistov in anarhistov, imajo le eno staro in zarjavelo banjo. Služi bolnim in zdravim obenem ter je pravi vir kužnih bolezni.
Posebno težka je usoda zaprtih žensk. Tudi pri ženskih odgonskih zaporih so nameščeni le moški pazniki, ki lahko vstopijo vsak trenutek v celico, ne da bi prej potrkali na vrata; niti zvečer ali ponoči. V ječi države Georgije nimajo jetniki niti bluz, niti čevljev, niti nogavic. Nosijo le srajce in tanka lahka krila, poleti in pozimi.
Ženske so mnogo češče disciplinarno kaznovane kakor moški. Navadno morajo v samoten zapor s kruhom in vodo in morajo ležati na umazanih in opijuvanih tleh. Ponekod jih tudi šiba-jo. Moški pazniki slečejo kaznjenko do golega, jo polože na mizo in ji odštejejo 10 do 20 udarcev z leseno šibo, ki se je namočila v slani vodi. <Kako dolgo bo še trpela naša domovina to sramoto?« vprašuje Fishman ob zaključku svoje senzacijonalne knjige.
Moskovski pevci in godci
Maj in pomlad sta njih sezija. Po zimi ni ničesar za umetnost, a obenem s solncem ožive tudi umetniki. Siv, za« brekel, neobrit človek šepa težko okoli Arbata Zdaj z lokom, zdaj s prsti iz« vabi nekaj glasov iz oguljenih gosli in votlo, pretrgano prične peti zdaj iz opere, zdaj nekaj cerkvenega, zdaj zo» pet «Fausta». Težko je razločiti, kaj poje, a nekdanji aristokrati in genera« li (nahaja se namreč v njih ulici) imajo usmiljenje in mu mečejo bakrenega drobiža. Pevec se jim mračno zahva« ljuje. Nekoč je bil baje svetovno zna« na operna zvezda, a za stare dni mu je ostala le beračija. Iz ozkih uličic pride« mo na šumeči žvenketajoči in tuleči Arbat. Avtomobili prehitevajo tram« vaj, ljudje divjajo naprej. Paglavci prosijo miloščine in groze neradodar-nim meščanom. Zadnjič so neki Šve* dinji. pisateljici Ani Kjollen, ki ni ho« tela izpustiti ročno torbico, z britvijo skoraj odrejali dva prsta. Nenadoma se začujejo mehki glasovi flavte. Ob postajališču tramvaja sedi sredi gnje« če na stolčku slep godec s kapo na kolenih. Flavta vzdihuje o »sinjem morju®, ponavlja vesele operetne popevke, a le malo kdo postoji in pri« sluhne. Slepec služi šele zvečer, ko gredo ljudje na sprehod.
Par ulic dalje vam reže ušesa hripav ženski glas. Na oglu stoji starikava
pevka v predpotopnem površniku, ia predpotopnem klobuku. Strašno se ču« jejo iz brezzobih ust ljubezenske pes« mice in na starem nagubanem objjč« ju ni videti več sledov nekdanje lepo« te. Če pa skočimo v tramvaj, slišimo drugačno, sodobnejše petje. Tod na« stopa raztrgani paglavec, ki je skoraj izgubil svoj glas od neprestanega kri« čanja. Obupno, a vendar temperamentno poje o «slavcu v dolini in siroti v tujini®. Toda pesmi je konec, čim se prikaže sprevodnik. Več uspeha ima po tramvajih kolodvorskega pasa rc» ven mladič s ščipalnikom na nosu, na tenkih nožicah in z umetniško široko« krajnim klobukom. Z balalajko v ro« ki se je vtihotapil na voz, ko je spre« vodnik delil listke, in sedaj poje vese» le kuplete o sovjetih in Sibiriji, o po« pih in rdečih vojakih. Njegovo petje ugaja in potniki ceio prosijo sprevod* nika, naj mu dovoli peti še dalje. Na željo občinstva ponovi svojo pesmico nato pa gre s klobukom od enega do drugega, pove za slovo še eno pesmi« co in se poslovi, da ujame na postaja« lišču novi vagon.
Na Teatralnem trgu, na Krasnem in na Nikolski ulici tulijo sredi množice velikanska žrela javnih radiofonov. Potrpežljivi slušatelji vjamejo zadnje novice o prevratu Pilsudskega, o Ion« donski stavki, včasih pa poslušajo tu« di operno petje ali sinfonično godbo. Drugo občinstvo je na trgovski Ta« ganki, na periferiji. Tam hodi «človek« orkester«, «jazz*band», kakor ga ime« nujejo njegovi čestilci, z orjaško har« moniko in zračno cevjo na nogi. Roke ne bi mogle zgnesti dovolj zraka. Har« monika res doni, kakor cel orkester. Dobrovoljčki kličejo umetnika k svo« jim mizam, rečejo mu «ti» in vsakdo si naroči svojo priljubljeno pesem. »Orkestru* sledi za petami njegova mračna in godrnjava soproga. Pobira
denar in ostro pazi, da mož ne zapije zaslužka. Ce ga pogoste i vinom, štej.-kozarce in ga ustavi, ko se ji i d.. ■ je preveč. Ona pozna mero »orkestra • pa jo mora ubogati Zdaj je naje! človeka za zvečer neki zakotni kinu kjer služi lepe denarce.
X Z letalom preko oceana poleti Nemce dr. Rumpler. Preletel bo, kakor naporni -je, zračno pot Hamburg»Newyork v 36 z novim velikim letalom, ki bo tehtalo ll^ ton, in bo dolgo 39 m, široko 9 m, ter h poleg 25 mož posadke lahko preneslo 130 potnikov z vso prtljago. V notranjosti h:'< najmoderneje urejena in udobno oprcntlie« no, imelo bo deset motorjev ter 6 čolnov ki bodo dopuščali pristajanje tudi na odprtem morju in onemogočali potopitev N i. črt je grandiozen in če se dr. Rumpler . obnese, ne bo njegov uspeh zaostajal i.i dr. Eckenerjevim.
X Nepričakovano ogromno dedščino v milijonih prejme neka siromašna <\Metna ženska v Stolpu v Nemčiji Prejela ie po. ročilo, da je v Newvorku umrl men nečak Stubbe, ki je pred vojno zapustil svo;o že« no in se odpravil v Ameriko. Ni se več ja. vil, četudi je tekom časa postal težak ma. gnat s številnim brodovjem. Žena je med vojno umrla, zatorej dedščina, cenjena na 180 milijonov dolarjev, pripade edini so. rodmei, teti, ki živi v sirolašnih razmerah v Stolpu.
X Poneverbe v Budimpešti. V četrtek je iz Budimpešte izginil znani bankir Palffv. ki je bil radi defravdacij že pred mesecem aretiran, nato pa pod kavcijo zopet izpu« ščen iz zapora. Po dosedanjih ugotovitvah je mož poneveril nad 8 milijard madžar. skih kron. Sirijo se vesti, da je nekje v pro. vinci storil samomor. — Obenem vzbuja v Budimpešti obilo senzacije aretacija Janoša Hefeleja, sina upokojenega generala. Poli. cija ga je v četrtek spravila pod ključ, ker je bil kot blagajnik britansko*madžarskp tvornice za sukanec pobral 550 milijonov tnadž. kron gotovine, se odpravil v Monte Carlo, zapravil vse do zadnjega ficka, se vrnil v Budimpešto in se sam javil pri p<v licijskemu ravnatelju.
Križanka
	B	C	D			A	H n-1		j n				N	O P	
2		i			F	0				K	L				
3		B		t							1	M		B	
4						■		m		m				i l	
		5		H!								a			
	6				m		m		s		B				
A	7		m						1 1				B		R
jn					ss		■		SI		B				n,
rr			m				!■		r 1		l		m		
10 L			1		m		B!		m\						L
	U		m		i i				l				m		
	12		i		m		m		m		9!				
		13		m j							iS				
14	T j			1		■		m		m	i i				
15		■		1							|			m	
16															
						l7l									
Lj
Besede pomenijo:
vodoravno: i. produkt izgorevanja; 2. umetnino; tugo; 3. sad; 4. dej strehe; javnega funkcijonajja; 5. prepir; 6. domačo žival; morsko ribo; 7. mesto v Jugoslaviji; 8. žensko ime; silo; 9. zemljiško mero; bližnjega sorodnika; ljubljansko tvrdko; moško ime; 10. veznik; del železnice; 11. pridevek nevsakdanjega dogodka; 12. glas; v življenju zelo potrebno pritiklino; 13. telovadca-umetnika; 14. del moške obleke; izhodišče vsega računstva; 15. ravnik; 16. število; uradni spis; 17. grškega boga.
navpično: A. dragoceno tekočino; B. obžalovanje; hudodelstvo; C. priložnost; D. skupino ljudi; dei telesa; E. človeško lastnost; F. rečno napravo; rimski pozdrav; G. tovariša; H. zabavišče; podzemski hodnik; I. moderno gledališče; de! javne palače; igTalno karto; svetopisemsko osebo; J. pregreho; del parnega stroja; K. telo-
vadno orodje (pomanjševali!a oblika); L. zaimek; veznik: M. puščavnik a; N. ugodni jugoslovenski list; časovno razdobje; 0 plazilca; P. glasbeni izraz; gias; R. biij-njega sorodnika.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. lira, tref; 2. Ural, Zola; 3 Vis, rep, kos, Krn; 4. april, Akaha. 5 Epir, ali, Nil, kino; 6. Navigator, Abd ci Krim; 7. veža, Ivan, emir, ukaz; 8. ki, t. m ; 9 Šabac, karat; 10. ako, tla; i i. Peko. um, ia, zdaj; 12. madame, kokain; 13. Obir, mat. ako, okno; 14. sol, Ren, ost, ara; 15 seno. otok; 16. lok, čuk; 17. malo, tram — .Va« vpično: A. Lovčen; B. pav; C. Rus, iver, kos; D. ar, riž, bor; E. ora, gama, Emii: F. lep, Bakar, som; G. pratika, od, reka; H ilovica, amen; L lira, Kumanovo; J nog ", met; K. Erotika; L. Anam, Laoko-ont; '•!. kibitka, kost; N. kaldrma, za, toča: O z'.b. radio, Kum; P. o>a, luna, Anka; R t i. K K. K., N. R. S.; S. rak, Ivan. boa: T niz, U. Fantom.
Saj si ti moj priden, dober fantek, saj te imam rad . . .
Peterček si z rokavom otira oči, vzdihne in sede na svoje prejšnje mesto ter začne izrezijavati damo. Zajkin gre v svoj kabinet. Vleže se na divan in podloživši si roke pod glavo se zamisli. Zbog dečkovih solz je njegova jeza pojenjala in pri jetrah mu je odleglo. Počutil se je samo trudnega ln lačnega.
—	Papa! začuje Zajkin za vratmi. Ti čem pokazati svojo zbirko žuželk?
—	Le pokaži!
Peterček stopi v kabinet in da očetu dolgo, zeleno šatuljo. Ni je še Zajkin prinesel do ušesa, že sliši strašno brenčanje in praskanje nog ob stene šatulje. Ko odkrije pokrov, ugleda množico metuljev, hroščev, kobilic in muh, pritrjenih z iglo k dnu šatulje. Vse, razen dveh, treh metuljev, je bilo še živo in je migalo.
—	A kobilica je še živa! se začudi Peterček. Včeraj zjutraj smo jo ujeli, pa
še dt> /.daj ni umrla!
-- Kdo te je naučil jih tako preba-
dati? vnraša Zajkin.
—	Olga Kirilovna.
—	Oteo Kirilovno samo bi bilo dobro tako prebosti! pravi Zajkin z gnusom. Mest proč! Ni lepo tako trpinčiti ži-
valice!
<Bože moj. kako grdo ga vzgajajo« si mis'i Zaikin po Peterčkovem odhodu.
Pavel Matojejevič je bil že pozabil na utrujenost in glad ter mislil samo na
usodo svojega malčka. Zunaj je medtem polagoma nastajala tema . . . Slišalo se je, kako so se vračale skupine letoviščarjev od večernega kopanja. Nekdo se je ustavil pred odprtim oknom jedilnice in vpil: «Ali ne želite gob?» — Ko pa ne dobi odgovora, odšvedra z bosimi nogami ... In tedaj, ko je postal mrak tako gost, da je pelargonija za zastorom izgubila svojo obliko in je začela skozi okna pihati sveža večerna sapa, se vežna vrata s šumom odpro in zaslišijo se hitri koraki, govorjenje, smeh . . .
—	Mama! za vrešči Peterček.
Zajkin pokuka iz kabineta in uzre
svojo ženo Nadeždo Stepanovno, zdravo, rdečo kakor vedno ... Z njo je Olga Kirilovna, suha blondinka, z velikimi solnčnimi pikami po obrazu in dvojica nekih neznanih moških: prvi mlad, visok, z rjavimi, skodranimi lasmi in debelim goltancem, drugi pa nizek, zastaven, z obritim igralskim obrazom in temno, zakrivljeno brado.
—	Natalija, pristavi samovar! pravi Nadežda Stepanovna, ki ji je obleka glasno šumela. Pravijo, da se je Pavel Matojejevič pripeljal? Pavel, kje pa si? Pozdravljen, Pavel! pravi prihitevša v kabinet močno zasopljena. — Si se pripeljal? Zelo me veseli ... — Z menoj sta prišla dva naša diletanta . . . poj-diva, da te predstavim . . . Ta-Ie bolj visoki je Koromislov, zelo krasno poje, a drugi, oni manjši — je neki Smer-
kalov, poklicni igralec . . . imenitno bere. Uf, kako sem se utrudila! Zdaj smo imeli vajo . . . Prav izborno gre! Igramo «StanovaIca s trombonom«, in pa <Ona ga čaka . . Pojutrišnjem bo predstava . . .
—	Cemu si jih pripeljala seboj? vpraša Zajkin.
—	Neobhodno potrebno je bilo, pa-pači! Po čaju moramo še ponoviti vloge in še nekaj prepeti . . . Jaz bom pela s Koromislovini v duetu . . . Da, da ne pozabim! Pošlji, dragec, Natalijo v trgovino po sardine, žganje, sir in še kaj takega. Oni bodo gotovo ostali pri nas na večerji . . . Oh, izmučena sem!
—	Hm ... jaz nimam denarja!
—	Ni drugače, papači. To je nerodno! Ne spravljaj me v zadrego!
Čez pol ure se odpravi Natalija po žganje in prigrizek. Ko je Zajkin spil čaj in pojedel cel hlebček kruha, odide v spalno sobo in se vleže v posteljo, Nadežda Stepanovna in njeni gostje pa so s hrupom in smehom začeli ponavljati vloge. Pavel Matojejevič sliši dolgo časa nosljajoče branje Koromislova in patetične vzklike Smerkalova ... Po branju sledi dolg pogovor, ki ga tupa-j tam prekine vriščeč smeh Olge Kiri-! lovne. Smerkalov kot poklicni igralec j jim s samozavestjo in zanosom razlaga vloge . . .
Nato sledi duet. po duetu pa žven-ketanje posode . . . Zajkin sliši v pol-snu, kako nagovarjajo Smerkalova, naj
jim prebere <Grešnico» iu kako se ta obotavlja, a končno vendar začne de-klamirati. On sika, se bije po prsih, pla-ka, se krohoče s hripavim basom . . . Zajkin mrši brvi in skrije glavo pod odejo.
—	Vaša pot je dolga in zunaj je tema, sliši Zajkin uro pozneje glas Nadežde Stepanovne. Zakaj pa ne bi prenočili pri nas? Koromislov se vleže tu v salonu na divan, vi pa, Smerkalov, na Peterčkovo postelj . . . Peterčku lahko posteljem v moževem kabinetu . . . Res, ostanite!
Slednjič, ko je odbila ura dve, ie postalo vse tiho . . . Vrata v spalno sobo se odpro in prikaže se Nadežda Stepanovna.
—	Ali že spiš, Pavel? šepeče ona.
—	Ne, kaj pa je?
—	Pojdi, srček v svoj kabinet, vlezi se tam na divan, tukaj na tvoji postelji bo pa spala Olga Kirilovna. Pojdi, dragec! Postlala bi ji lahko tudi v kabinetu, toda ona se boji sama spati . . . Gani se vendar! — Zajkin se dvigne, ogrne spalno suknjo, vzame blazino in odkrevsa v kabinet . . . Spotoma tip-Ije do svojega divana, prižge vžigalico in vidi: na divanu leži Peterček. Deček ne spi in gleda s široko odprtimi očmi vžigalico.
-— Papa, zakaj pa komarji ne spijo ponoči? — vpraša.
—	Zato , . . zato ... mrmra Zajkin.
zato, ker sva midva tu odveč . . . Niti spati nimava kje!
—	Papa. zakaj pa ima Olga Kirilovna po obrazu solnčne pege?
—	Ah, pusti me! Dosti mi je tega'
Ko je Zajkin nekoliko pomislil, se
obleče in odide ven, da se osveži . . Gleda na jutranje nebo, na nepremične oblake, posluša leno postrgavauie zaspanega ptiča kosca iti začne sanjati u jutrišnjem dnevu, kako se zavali sin: ko se pripelje v mesto in se vir e s sodnije . . . Nakrat se prikaže izzj ocla človeška postava.
«Cuvaj menda* — si misli Zajkin. Toda, ko je postava prišla bližje in jo ie natančneje pogledal, spozna v nje.1 včerajšnjega Ietoviščarja v rjavih hlačah.
—	Ali ne spite? vpraša Zajkin.
—	Ah, ne da mi nekaj spati . . . vzdihnejo rjave hlače — Naslajam se nad prirodo . . . Veste, k meni so .se pripeljali s ponočnim vlakom dragi gostje . . . mama moje žene in ž njo moje nečakinje • • • prekrasna dekleta. Zelo sem jih vesel, dasi ... pa je nocoj precej vlažno! Tudi vi se blagovolite naslajati nad prirodo?
—	Da, zagode Zajkin — tudi jaz nad prirodo ... Ali vam ni morda znano, če ni kje tukaj blizu kaka beznica ali gostilnica?
Rjave hlače dvignejo oči proti nebu in se globoko zamislijo . . .
•JUTRO, it 156
Nedelja 11. VTI. 1926 =
Kraljestvo mode
Jadranje in praktična moda
Poleg veslanja in platvanja tudi jadranje pri nas ni več španska vas. Res je sicer, da je ta lepa panoga vodnega športa pridržana samo onim srečnim izvoljenkam, ki si lahko privoščijo poletni oddih ob jadranski obali, toda za modo, ki jo ta šport prinaša, se lahko zainteresira tudi ves drugi damski
izborno podajo posebno mladim dekletom.
Aparten. a samo za vitke postave zamišljen je srednji model: plisirano kraUo k rilo iz tank. belega materijala (krepa) in originalna prečno črtana volnena bluza, z novovrstnim visokim ovratnikom. Svetli čeveljčki z gumija-
svet, ker je letos vsestransko uporabna, prikupna, upoštevajoča vse športne zahteve dnevne mode. To dokazuje tudi naša slika: modeli, ki jih predoču-je. niso uporabni samo za jadranje, marveč se bodo obnesli tudi na obali, promenadi in v zdravilišču.
Prvi model predstavlja skromno mornarsko obleko iz belega svilenega platna. Plisirano krilo in gladka bluza. Crri aii moder platnen ovratnik in istovrstni manšeti so poleg nizko zavezane svilene pentlje edini okrasek. Takšna obleka izgleda vedno ljubko in snažno, posebno, ker se da z lahkoto prati in likati. Za pokrivalo je priporočati temmcmodro ali črno tkzv. Wag-nerjevo čepico, ki je veter ne spravi zlahka z glave. Priljubljene pa so tudi male okrogle mornarske čepice, ki se
Olajšanje moškega oblačila
Moški so poleti vse preveč obilno oblečeni. Dočim tehta vsa poletna damska oprema le 741 g, nosi moški na sebi celih 3229 gramov. Tako namreč ugotavlja dr. Friedberger, profesor na vseučilišču v Greifwaldu, eden izmed vodilnih nemških medicincev in odločen boritelj za »olajšanje« moške nošn.ie. Te dni, ko je temperatura kazala 32° C v senci, je podrobno stehtal vso obleko svojega asistenta in soproge ter ugotovil naslednjo težo:
Pri dami: Nogavice 20 g, kombine-fa 60. oprsnik 65, obleka 118, čevlji
žemstvom stalno pojema.*
Dr. Friedberger predlaga uvedbo »srajčne bluze*, s čemer bi se teža moške oprave od 6 funtov znižala kar za poltretji funt. Srajčna bluza bi namreč odpravila telovnik in sako, sama pa tehta le toliko kakor navadna srajca. Za Slovence bi ne bila nikaka novost, saj nam je dobro znana kot hrvatska' in ruska moška poletna oprava, z lepo narodno vezenino. Sezimo po njej!
Zofka Kveder:
»Slovenska žena"
Nove frizure
«Dolgi» lasje zopet napredujejo! V tolažbo vsem bubi-glavicam pa bodi povedano, da nikakor ne gre za dolge lase v nekdanjem pomenu, marveč za nekoliko narastle kodre, ki omogočajo celo vrsto novih, modernih fantazijskih frizur, katerih najznačilnejše tipe pre-dočuje naša slika.
stimi podplati so najbolj praktični, ker i se lahko uporabljajo tudi pri tenisu. Nogavice se po škotskem načinu pri-vihnejo pod koleni in dajo celotnemu kostumu noto izredne brlikosti, ki jo bela tropska «čelada» s podvratnim trakom le še stopnjuje.
Poslednji model je končno priporočljiv zato, ker ga laho uporabiš na dopoldanski promenadi. Športni značaj je varovan s tem, da se obleka deli v bluzo in krilo, ki se posamič lahko dasta čistiti odnosno se h krilu lahko menjavajo različne bluze, prepete z mehkim usnjenim pasom. Krilo ima tipične votle gube, bluza pa je opremljena z mamšeti, ovratnikom in progo gumbov. Za promenado ob obali ali v zdravilišču izbereš k tej obleki najenostavnejša klobuček brez vsakega okrasja.
350 in klobuček 128. Skupno torej 741 gramov.
Pri moškem; nogavice 30 g, podveze 20, spodnje hlače 191, telovnik 170, srajca 250, hlače 650, sako 1050,, čevlji 730, klobuk 110, ovratnik 14 in kravata 14. Skupno 3290 g-
Moška oprava je torej povprečno štirikrat obilnejša kakor ženska. Zatorej je razumljiva ugotovitev nekega angleškega zdravnika, ki je nedavno dejal: «Ženske so postale mnogo zdra-vejše, odkar se ne boje zraka in soln-ca. Statistika dokazuje, da ietika med
Za gledališče in dirlce
prinaš; velikomestna moda čipke in gaze. Seveda se morata obe materija-iiji dosledno skladati v barvi Pravilo-.... h: za te modele najbolj umestna jumperjeva oblika, a kot najnovejšo kaprico mode na tem področju je smatrati kratkorokavne modele
Za prve jesenske dni
'	priporočila, da odprti
poletni plašč opremiš z ozkimi krzne-.v&iiitn, kakor to predočuje naša skica. Izbirati bo treba med kuno, bobrovino in soboljevino (ki bo letos posebno favorizirana). Naravno pa bodo zadostovale tudi posrečene imitacije.
II.
V	dobi baroka se je slovenska žena počasi budila iz težkih verig domačega tla-čaastva in se je večkrat pridružila trgovcu možu, ki je krošnjaril do Dunaja in Solno-grada. do Trsta in Reke na konjih z žitom, platnom, železom, soljo, medom i. dr. Ce je mož umrl, je žena sama vodila trgovino ter si pridobila premoženje. Saj imamo še zdaj vso vrsto samostojnih žen - obrtnic. Žena - mesarica je drugod precej redka prikazen, pri nas pa jih je vrlih in poštenih lepo število.
Izobrazbe v tistih Časih ni bilo mnogo za ženske. Ljubljanske uršulinke so bile prve dekliške učiteljice ter so leta 1703. postavile kamen za svoj samostan. V slovenskih krajih je bilo sploh mnogo samostanov, kjer so tiste hčerke boljših hiš, ki se niso rrožile, našle doživljensko zavetišče.
V	tistih časih so bile slovenske žene in dekleta prelepo oblečene v pisani narodni nošnji. Rade so bile od nekdaj vesele, pridne. čiste, visoke postave in vdane svojim možem, tako so iih že stari Rimljani hvalili.
V	sredini 17. stoletja se je ustanovilo v LJubljani čipkarstvo, ki se je razširilo po vsej Kranjski in slovi danes po vsej naši državi ter se ponaša po tujih svetovnih razstavah. Takrat se je začelo tudi žensko tovarniško delo; v tovarni za svilene nogavice so bile zaposlene, a v predilnici je bilo leta 1763. 409 predle. Ze sto let prej pa je LJubljana imela javne uslužbenke, ki so na ljubljanskem magistratu merile sol in bile zato posebno plačane.
Od tedaj je število slovenskih delavk silno naraščalo, kakor Je naraščala industrializacija slovenskih provinc. V celi Jugoslaviji danes ni zaposleno po tovarnah toliko žensk kakor v Sloveniji. Po naših mestih vidiš v nedeljo polno bledih, bolehnih obrazov onih, ki so ves teden delale po raznih industrijalnih podjetjih. Tisto, kar mož zasluži, ni dovolj za družino, pa še žena pere, lika in šiva v tesnem stanovanju, kjer večkrat plakajo bolehni otroci, ali pa hodi v tovarno. Prav pravi Marija Bre-zarjeva: »Ko je mož dokončal svoje delo v tovarni ali kjerkoli, Je svoboden ln se lahko počije. Drugače je pri ženi. Zbita in utrujena pride iz tovarne, a ne sme sesti ni hip. Urno treba skuhati večerjo, po večerji pomivaj, pospravljaj, cepi drva, peri in šivaj! Ponoči joka majhen ali bolehen otrok in zjutraj se prične novo delo za ženo, ko se mož še enkrat obrne in zopet zaspi.« — Prav piše Brezarjeva: »Mnogi premožni veljaki in duševni geniji so živi spomeniki odrekanja in samozatajevanja svojih mater delavk — kot primer naj služi samo naš Ivan Cankar — žal, da se tega ne zavedajo vsi in ne v polni meri!« — Slovenska delavka ima edina svoj organ od vseh drugih jugoslovenskih delavk. Samosvoj nosi pečat njenih križev in težav. Pred vojno je izhajalo v Beogradu socialistično glasilo delavk, ki Je bilo pa preveč kričeča kopija nemških podobnih listov.
Težko življenje ima tudi dandanes slovenska žena, a odpira oči v vseh stanovih in povsod se bori za svoje pravice. Res, samo suženj molči in trpi, tisti pa, ki ima razum, da razmišlja, je zaničevanja \rreden, če brez protesta in brez samopomoči trpi krivico. Da to Slovenska ai, dokazuje članek Alojzije Š t e b i, naše nad vse agilne javne delavke: »Aktivnost slovenske žene«. Od sedemdesetega leta dalje nas vodi, da gledamo nacijonalno- humanitarno in politično delo slovenskega ženstva. Njihovo kristaliziranje v raznih društvih. In povsod stremljenje za samostalnost. Pred 28. leti so ustanovile slovenske učiteljice svoje »Društvo slovenskih učiteljic«, ki Je zahtevalo za enako delo enako plačilo in že leta 1902., pred 27. leti, zaklicalo: »Dajte nam volilno pravico!« Leta 1910. Je društvo začelo s počitniškimi gospodinjskimi tečaji, ki so blagoslovljeno delovali in še delujejo po slovenski provinciji.
Leta 1901. so se združile žene vseh stanov v »Splošnem slovenskem ženskem društvu«. Istega leta na inicijativo Fra-nje Tavčarjeve so ustanovile žene in dekleta »Žensko telovadno društvo«, ki se je kasneje preosnovalo v telovad.nl klub »Ate-
na«. Ta je razširil svoje prvotne intencije tudi v zabavno in humanitarno svrho, vzdržuje za slabotno deco ortopedski zavod, prireja marijonetne predstave za mladino in letos tudi svojo razstavo.
Potem »Mladika« v Ljubljani, »Društvo sv. Nikolaja« v Trstu — vrsti se društvo za društvom »Družba sv. Elizabete«, ki ie potrošila že 300.000 dinarjev, skrbi za vse moralno in materijalno ogrožene sirote, vdove, služkinje. V »Dobrodelnosti« skrbi S5 deklet za berilo slovenskih slepcev. —
Ko Je plebiscitna komisija odločila, da se bomo morali na Koroškem boriti za ono, kar Je naše, so Slovenke ustanovile »Zvezo slovenskih društev na Koroškem«, ki je obsegala 57 društev z nad 6000 članic.
Leta 1919. so se skoro vsa slovenska ženska društva zbrala v splošni Narodni Ženski Savez kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Savezu so skoro vsa slovenska društva. Prvi vidni uspeh Saveza na Slovenskem in njegove skupščine leta 1922. v Ljubljani je bilo zbiranje kapitala za »Dečji in materinski dom kraljice Mariie v Ljubljani«. — Za to svrho se je zbralo 517.699 dinarjev ter se je denar predal posebnemu društvu, ki Je to potrebno in prekrasno idejo že oživotvorilo. V istem času so se ustanovila druga ženska društva, n. pr. v Mariboru, kjer so nabrali 196.007 Din za ustanovitev otroške bolnišnice v Mariboru. Ustanovila sta se »Klub Primork« in »Kolo jugoslov. sester«. Oba društva delujeta za nacijonalno - humanitarne svrhe. Kolašic je 702S.
Tako se vrsti društvo za društvom. In kar je najlepše: Tisto, kar je pri moških skoro nemogoče, je pri ženskah tako na-^ ravno in kar samoobsebi umevno. Štebi-jeva opisuje delovanja vseh društev pravično in priznava vsem svoje vrline. Opisuje napredna društva, opisuje namene »Zveze delavskih žen in deklet« in samo konstatira, /da je bila ženska organizacija potrebna, ker moške soc. organizacije posvečajo premalo pozornosti ženi. Opisuje ustanovitev filijale beograjskega feminističnega društva »Pokret« in »Krščanskega ženskega društva«. Članek Je obsežen in izčrpljiv, a tudi poučljiv ne samo v obvladanju tolikega materijala, nego v tisti nenapisani globoki resnici: Ženske smo si so-rodnejše med seboj kakor moški. Vse stojimo neposrednejše pod žezlom prirode. Najvišja gospa in najbolj umazana deklina nosita devet mesecev človeški plod pod srcem, v bolečinah ga v krvi in trpljenju rodita.
Alojzija Štebi poroča tudi o višjih ženskih poklicih. Iz članka vidimo, da imamo mnogo več akademsko izobraženih Slovenk, ki v znanstvenem svetu niso brez pomena, kakor bi kdo mislil.
Vida Dobova piše o splošnem ženskem šolstvu in učiteljstvu. Tudi tu je bil Primož Trubar prvak. Prvi je dal narodu slovenske šolske knjige in priporočal, da se vsi, mladina in starina, uči slovenski citati in da bodo v vsakem mestu učitelji. Tudi Slovenke so bile deležne tega ponka. Šele 40 let pozneje, leta 1608. je neki Jezuit iz-posloval, da se ustanovi dekliška šola v Ljubljani, ki Je bila pa seveda nemška. Potem so se sporadično v Ljubljani in po drugih kranjskih krajih ustanavljale slovenske dekliške šole, izginjale in zopet oživljale. Interesantno je, da so prve po reformacijski dobi poučevale nune slovensko v svojih šolah in so bile uršulinke od samih »Novic« zato pohvaljene.
(Konec prihodnjič.)
mmmtmmmmMm
Čudijo se dame
blagodejnemu, in hitremu učinku
Ko ohdajamo na pot
Ko smo na cil£a«,,
Slovenske končnice
»Naša krajinica: »Nizko brdo se vspenja pred menoj v poznem poletnem solncu. Kakor pisana kapelica stoji v zelenju čebelnjak. Star očanec sedi na grčavem štoru. Drobni oblački dima se v i jejo iz vivčka in modre v zlatih solnč-nih pramenih. Zadovoljno mežikajo starcu temne oči, gube na licih so se nabrale v radosten, srečen smehljaj, da mu žari obaz kakor mlademu fantu, kadar zapoje na vasi harmonika. Tudi njemu godejo danes veseli muzikanti. V prešerni svatovski slasti rdi pred njim cvetoče ajdovo polje. Iz njega brni pritajena pesem svatov, čebel, kakor bu-čanje daljnih, daljnih orgel. Tako so bu-čale čebele tedaj, ko je še sam ves svatovski iskal medu po rožnatih ustnih, tako so bučale tedaj, ko so nosile v shrambo strdi za razposajeno številno deco in tako buče danes. Morda že zbirajo vosek za svečo, ki mu bo brlela ob krsti. — Ozre se starec po panjih, pa se mu zresni obraz. Celo svojo živ-Ijcnsko pot vidi predočeno tamkaj — a zadnjemu panju še manjka na končnici slika. Kaj ko bi dal nanjo naslikati pogreb? Da ne bo manjkal zadnji »sta-cion« ob živijenski križevi poti. Vse, kar je velikega in majhnega gibalo njegovo srce, vse je dal vestno naslikati na končnice svojih panjev, kot da bi hotel tem drobnim živalicani potožiti svoje gorje in razodeti prekipevajočo srečo. Tu vidimo fanta vasovalca s krivčki za klobukom in nagljem na prsih. Tam hudomušno narisani pretep treli devic za moške hlače. Sosednja slika nam že kaže zakonski par pred*oltarjem, torej tudi ono izmed treh, ki je hlače dobila. Krst otroka, požar na vasi, ples in harmoniko v krčmi, tolste prešiče, neurje in blisk, posvečenje mašnika, novi skedenj in hlev ter v senci dreves gospodarja s prijatelji pri bokalu rujnega vinca.
Ce bi danes onemel slovenski jezik, pa bi še pozni zanamec lahko čital ljudsko poezijo iz končnic na panjih in si v glavnih potezah naslikal zgodovino našega plemena. Videl sem po panjih boj Pegama in Lambergarja. V obliki črnega hudiča beži duša iz krvavečega vratu. Videl sem kmete s kosami in cepci navaliti proti gradu na skali — stara pravda! Videl sem fronkarja, ki žene jokajoči starki kravico edinko iz hleva, in spomin Napoleona in Ilirije, kmeta, ki ziblje v otroški zibelki vojaka Francoza. Vsekakor pa bi se ilustrator slovenske narodne pesmi moral ozreti po teh končnicah, da izume slog, ki se pri-klada duhu narodne pesmi.«
Iz zbirke slovenskih končnic prinašamo danes nekatere. Zanimale bodo pač vsakogar, ne samo čebelarje, ker so ljubezniv donesek k spoznavanju mišljenja, čustvovanja, šegavosti in predstav našega naroda v oni preteklosti, ki je najbolj ustvarjala današnji tip Slovenca. —
Zanimivo je, da imamo Slovenci, in na vsem svetu samo mi, nekega posebnega in izjemnega patrona čebel. Drugod časte čebelarji svetega Ambroža. Slovenci pa Joba; in poznamo legendo, da so trpečega Joba nadlegovale hude muhe. pozneje pa, ko je Job zopet našel j milost, so bile izpremenjene v čebelice, : ki znašajo sladki med. To ustavno čebelarsko legendo je naš kmet naslikal na končnico panja.
Iz narodnih epskih pesmi je ostala najbolj dolgo ohranjena najmlajša srednjeveška, ona o Pegamu in Lambergar-ju. Na končnici je naslikano, kako je zmagalec Pegamu odrobil glavo preč, kri brozga ven v fontani, na brezglavih ramenih premaganca pa sedita dva črna hudiča in čakata, da jo primaha duša iz grešnega telesa, — kakor čaka mačka na miš.
Iz dobe Napoleonove Ilirije je končnica, ki kaže, kako je zadovoljni Kranjec Francoza zibal in mu zraven pel: »Tana-nina, tana-na. vsaka rejč en čas dura.«
Iz iste dobe, pa tudi iz njej sledeče, so razne fronkom in davkom posvečene končnice. Na njih vidiš francoskega fronkarja, krivonogega, s širokim dvo-krajnim klobukom in krivo sabljo. Fron-kar molze kravico, žena pa vleče kravo za roge in vrešči. Druga končnica pa že kaže beriča v belem cesarskem fraku, s črno visoko čako in »odlerjem«. Oba fronkarja sta pač »glih«. — Iz iste dobe so tudi »trije cesarji«, spomin na ljubljanski kongres treh reakcijonarjev
1821. .....
Druge končnice se bavijo s prizori, ki so našemu kmetu vsakdanji pa vendar pomebnejši, kakor delo na polju. Ne katere končnice kažejo prizore iz kmet-skega rokodelskega življenja, čevljarje in krojače na »šteri« (nem.: »auf der Stor«) t. i. na delu, na katero so rokodelci hodili od hiše do hiše, v vsakem
domu tako dolgo, dokler niso opravili vsega, kar je za tekočo sezono bilo potrebno.
Poedine končnice se bav;j j s šolo (n. pr. vidiš »grešnika«, ki razširja pene-trantne duhove; vsi součenci si tišče nosove, le grešnik nedolžno zre pred se in se impertinentno smehlja). Siičen pa še hujši sujet si je izbral neznani umetnik, ki je upodobil »šoštarja«. kako dela smolo, s katero bo vlekel svojo dreto. Ta končnica je obenem krepka kmet-ska šala na znani neprijetni duh čevljarske smole.
Druge končnice, vendar bolj redke, kažejo kinetski ples, dekleta s pečami in »pošterkanimi« krili, godci imajo harmoniko, gosli in klarinet, fantje pa Slovenske končnice, krivce »na aui«. Prav pogosti in popularni so lovski prizori- n. pr. lovčev pogreb, — vse živali v sprevodu, — ali pa prizor, kako lisica brije lovca. Večkrat se najdejo uporobljefte tudi razne »ofeeti«, redke so slike, ki kažejo kmeta pri delu na polju, kakor da si je za ogledovanje in nedeljske popoldneve prihranil, ad contemplandum, bolj šega-ve predmete. Od prav starih epov je na končnicah ohranjen le še kralj Matjaž, pa ne oni z Alenčico, Turki in podkvijo, marveč stari Rotbart, ki spi za kame-nito mizo, brada mu raste okrog nje. za cesarjem pa kimajo vojščaki.
Izmed rokodelcev je našemu kmetu najbolj pri srcu — krojač. Ne junaški kovač, ne debeli mlinar, niti rdečelični birt, ne krovec, zidar, tesar, kolar, niti mizar s krsto in zibelko, niti godec ne. marveč uprav krojač, ker je najbolj pripraven za prav opoprane, pa vendar nedolžne šale. Krojač je »igla«, »cvirn«, je počasen, droben, često fizično slabejši, morda pohabljen in zato odrezav, duhovit, prenašalec novic in pošt. Polž je zver v krojaškem grbu, strašna zver, katere se krojač boji. Pred polžem zbeži »žnidar« na drevo, ali pa pobegnejo vsi »žnidarji« v hišo in se v njej utabore ter z varnega junačijo skozi okno, strašna polževa zver jih pa od zunaj »oblega«, kakor Hanniba! ante portas.
Povsodi mušara moža, eksercira ž njim, ga kontrolira in ga nazadnje prežene k čebelam. Tu je on sam. neodvisen, junak in — na varnem. Ženska se k čebelam ne upa niti z burkljami. Bela je in neznana in preveč nemirna, njo čebela nedvomno piči, čebelarja pa prijazna živalica ščiti in varuje. Tu je gospodarjeva izključna domena in edini rezervat. »Mulier taceat...« velja tu v polni meri. Ta svoj privilegij pa mož tudi ljubosumno varuje, tu se maščuje za vse opomine, pridige in opazke, katere je moral preslišati od žene, tašče, botre, babice, hčere, in nazadnje še od dekle, skupljevalke, konjederke, farov-ške kuharice in desetih sosed. Najpreje gre in v jezni srčni želji naslika babo, ki ji hudič brusi jezik.
Potem pa pokaže, da je na svojem, da nima »baba« tu nobene besede, ampak da je mož gospodar, in za justa-ment in »stari« pod nos naslika na končnico svoje gospostvo, ki samo ukaže, pa mora babnica v vprego pred brano, mož pa z bičem po zraku in hi! V moderni medicini, psihoanalizi Freudovi, pravijo temu »ein Wunschtraum«. Kar želiš, to sanjaš in naslikaš.
Toda jeza ne traja dolgo in se kmalu razkadi, mesto nje pa pride maščevanje. Na celo vrsto končnic očitaje naslika možakar, kar ženice najbolj zanima, namreč: — moške hlače. Ta tema se variira s pravzato virtuoznostjo, na. končnicah skoraj bogateje kakor v narodnih pesmih. Na eni končnici
Druga Krojaška Ueratdična figura je kozel, kozel mek-mek-mek, ki je še opasnejši ko polž. Vendar ni prav jasno. kaj predstavlja ta-le končnica.
vidiš tri babnice, ki se tepo za hlače, ena bije po obeh nasprotnicah z zvež-njem ključev (gospodinja), druga s ku-halnico (kuharica), tretja z metlo (dekla). Kadar gre za hlače, so vse tri enake. — Ali pa ribič, ki sede kraj potoka in vrže svojo vabo, hlače; in tri ribice — babnice hlastnejo po njih...
Na ievi je možak, ki vihti likalnik (.če mi daste krajcar, ga pa obliznem!) in v desnici palico, na desni je drug možakar, s škarjami, loda z desnico se uljuano odkriva. V sredi pa, joj, je strašin kozel za Moloha. Že prej požrti stric je pravkar našel izhod in prebavljen izhaja na svetlo, druga žrtev pa je samo še z nogami na tem svetu in pojde pot svojega prednika.
Še bolj kakor z rokodelstvom, je pa mišljenje našega kmeta imelo opravka z duhovščino. Le spomnimo se dobe od Trubarja do Hrena in poznejše! Med najstarejšimi končnicami je ta-le.
ki kaže »duhovnika in nuno«, hudič je zadaj za lakaja in spredaj na kozlu za kočijaža. Če vprašaš, ti bo vsak kmet-čebelar odgovoril, da sta ta dva greh delala in sta zato pogubljena. Izvira pa ta končnica iz starejše dobe in je posneta po tiskanih tzv. »pamfletih«, letakih iz XVI. stoletja, in kaže Martina Lutra in Katrico.
Zanimiv je tudi prizor, ko se menihu prevrne voz in vsa bera se izlije in iz-trese v blato. Izgleda, kakor da bi nezgoda bila vozniku po godu. ker prešerno vihti bič in priganja živaiico. S takšno šalo je kmet naslikal na končnico, kaj privošči vsiljivemu pobiralcu in usuiructuariju, ki je globoko segel v skrinjo, kaščo, skedenj in lonec (zaseke), pobezal v dimnik za klobaso ter pustil curljati iz pipe v bariljo. —
Toda vse to se ni nič napram zade-| vi, ki se je najbolj osebno tikala čebe-; lar.ia. V hiši mu žena tri ogle podpira in i tudi temu primerno govori in gostoli.
Kadar je minil prepir v hiši in je kmet-čebelar pobegnil k svoji čebelji trdnjavi. jo je zakrožil, da je čula »ona« in vse sosede, pesmico, ki je še ni v Štrek-jju: 1. »Čuda prav velika, — to je bil velik špajs! — Kar vam bom povejdu, je b'vo zagvišnu rejs: — Veliko bab sem vidu — namalanih na pildu — so b'le stare noj mlade — vmejs so tud' gosposke b'le! — 2. Stara baba zbolela
—	po arcnije pošljejo, — arcnije so prinesli, — jih piti ni hotla: — »Sami arcnije pijte, — men' pa hlače prinesite — al' jaz zdrava prej ne bom — da en rob od hlač dobom!«
Tretja kitica opisuje, kako so prinesli ta neizogibni kos moške garderobe in se je ž njim bolnici povrnilo ljubo zdravje. Četrta pa nadaljuje: »To pa druge izvejo — in hitro tja gredo. — Močno so se uprle, — staro babo dol podrle! — Stara baba na tleh leži. — zmeraj še za en knof drži!
Pa ne samo »ta pavrske«, gosposke niso nič boljše. Kajti: Zraven tudi pride
—	častitljiva gospa, — in hlače v roke vzame — nikomer jih ne da! — Kako joh je kušvala, — objemala, stiskvala.. (zadnja dva verza sem žal... pozabil).
In končno »die Moral von der Ge-sciiicht'«: Lepa beseda »hlače«. — vsaktera joh časti, — za njimi vsaka skače, — jih vsaka 'met želi. — Naj so široke al' ozke, — naj so kmetske al' go->^osh.e, — hlače so en zavber gvant,
—	naj joh nosi mož al' fant!«
Še lepša je pesmica, če jo pevec spuemlja s harmoniko in prebira njene tipke z vajenim prstom. Nedelja je, pred mrak. in prepirček prej ni bil hud. Na pragu se prikaže mlada gospodinja z belim predpasnikom, hudo pogleda tja proti čebelnjaku, pa jej uide na smeh. še zagodrnja glasno: »Šema!« v odgovor na moževo poreinost, potem ga pa pokliče: »Janez!« Čebelar še markira, da se mu nič ne mudi, še tri štiri akorde pcpiime, potem pa vrže harmoniko na oprti čez ramo in stopi od svojih čebelic v hišo, potrdit pravkar sklenjeno domače premirje.	_
Vsak Slovenec mora biti član ^Vodnikove družbe"
Rože cveto...
Kako nas razvesele v rani pomladi prve cvetlice, oznani evalke lepših dni. Katero oko se ne raduje raznobojnih mačeh, narcis, hijacintov in še mnogih drugih, ki kra-se naše vrtove. Ko pa umira to prvo cvetje, se nam pokaže v vsej krasoti kraljica cvetlic — vrtnica ali roža.
Pregovor pravi, da niso ustvarili bogovi nič popolnejšega kakor ženo in rožo. Prvi kot drugi so podelili poleg lepote vse one čare, s katerimi nas omamljate.
Rože so glede rasti, oblike, barve in vo-
grmiče, s katerimi nasajamo cele gredice, ali pa jih uporabljamo za obrobke večjim rožnim skupinam.
Bengaške ali mesečnice gojimo grmiče. Cveto neprestano do pozne jeseni.
Burbonke so starejše pleme. Cveto ce.o leto in so za mraz malo občutljive.
Plezalke so navadne vrtnice, ki poganjajo večkrat po 3—5 m dolge poganjke, na katerih vise celi grozdi najlepšega razno-bojnega cvetja.
Vse te vrtnice ljubijo solnce; zato se raz-
Ovijalka: NHH Tausendschon
nja tako različne in tako mnogovrstne, da ustrezajo vsakemu, še tako razvajenemu očesu. Ako primerjamo vse te mnogovrstne oblike in barve s prvotno divjo rožo — šipkom, iz katere so spretni vrtnarji vzgojili donašnje krasne rože, se moramo čuditi, koliko truda, koliko potrpljenja je bilo treba; da je nastalo iz priproste divje rože
vijajo do očarljive popolnosti posebno tam, kjer imajo dovolj zraka in dopoldanskega solnea. Prevroče popoldansko solnce prehitro uniči nežne barve cvetja. Le polpita. ne vrtnice uspevajo tudi v solnčnih legah.
Vrtnica je po naravi grmič; zato jo po možnosti gojimo v tej obliki. Skoro vse remontantke, čajevke, križanke in poliian'
Čajevka križanka: Aspirat Marcel Rouyer
današnje bujno pitano cvetje najrazličnejših oblik in barv.
Vsakdo si želi na svojem vrtu lepo cvetočih rož. Če pa hoče imen veselje s svojimi ljubljenkami, se razveseljevati krasnega cvetja in prijetnega vonja, mora poznati vsaj glavme družine ter njih lastnosti.
Čajevke so najnežnejše, imajo svetle liste, na vejicah velike tane. Mladike so nežne in velike, zato vise podolgasti in koničasti cveti navzdol. Prevladujejo rmene, bele in roža barve. Vse čajevke so občutljive proti mrazu in raznim boleznim.
Remontantke ali večkrat cvetoče (ponav-Ijalke) so močnejše in bolj zastavne rasti. Listi so hrapavi, mladike pa poraščene z gostimi trni. Cveti so okroglasti in zastavni ,ve>činoma rdeči in temnordeči.
Čajevke-križanke so nastale iz čajevk in remontantk. Ta hvaležna družina je danes najbolj priljubljena. (Slika 123 Aspirant.) Cvete skoraj celo leto v vseh mogočih barvah. Podedovala ie vse dobre lastnosti čajevk in remontantk.
Polijante ali irmogocvetne vrtnice imajo majhne nežne cvete, ki pokrivajo grme od poletja do jeseni in so za mraz neobčutljive. Uspevajo v vsaki zemlji. Gojimo jih kot
cveto najlepše na grmiču. Vse nizke vrtnice, gojene kot grmič, pa se ponašajo posebno lepo na gredicah in rabatah le tedaj, kadar so vse ene vrste in iste barve, ali vsaj v lepi harmoniji barv.
Za cele skupine in gredice so posebno priporočljive polijante. Ako sproti odrezu-
j
Čajevka
Polijanta: Gospa dr. Erreth
:emo odevetele cvete, imamo polno cvetja do pozne jeseni. P:av posebno lepo učinkujejo na rabatah in tratah cb potih. Ako rasto v primerni razdalji med njimi visoko-debekie remontantke. čajevke ali križanke je slika popolna. Visokodebelne vrtnice so najlepše tedaj
ako rasto posamezne med visokimi vrtnicami ali na trati. Na moderno urejenih vrtovih ne sade vec viiokOdebelMh vrtnic na okrogle grede v sicupine, ker se ne ponašajo le-po. slasti če so od različnih vrst in barv. Glede višine visokodebelnih vrtnic nt- moremo določiti enotne mere. Slabo rastoče iti vlse'ie vrtnice morajo imeti višja, krepko rd':t<">če nižja debla, da je cvetje v naši očebni višini Vrtnice žalujke, katerih mladike vise navzdol, rasto na prav visokih deblih, da pride oblika in cvetje do popolne veljave
LepO'3 in velika dekr^rativ na vrednost vrtnic opletalk aH vtpenjalk je vse premalo sna na. 2 njimi krasimo cele stene, balkone, stopnišča in galerije. Razpletamo jih v kordon; ob žici med posameznimi drevesi; gojimo jih kot piramide na tratah, capiravljamo iz tiiih senčnice in lepe loke nad vhodi in nad vrtnimi poti. Rož vzpe-niafk o? mnogo različnih in prav lepih vrst Najbolj znana je Chrimson rarhbler, polna živordečega cvetja Vendar trpi gojena ob zidu na vrtni plesni. Posebno priporočljive so Amerikan Pillar. fliavotha i.n Tausrad-schon, katero nam kaže današnja slika.
Roze vzpeujal&e in polijante razmnožujemo s potaknjenci, vse ostale pa s požlaht-npevanjem
V mesecu oktobru narežemo pedeaij dolgih enoletnih mladik in jih potaknemo čez polovico v rahlo zemljo. Oni del, ki pride v zemljo, odrežemo tik pod očesom. Spomladi začno potaknjenci odganjati in razvijajo tekom poletja dovolj korenin in mladik, da jih jeseni ali drugo pomlad lahko presadimo na določen prostor.
Vse ostale vrtnice moramo cepiti ali po-žlahmiti. V vsakem kraju raste ob gozdnih parobkih divja roža ali Sipek. NakopJjimo v oktobru lepih, včasi do dva metra visokih ravnih šlpkov ln Jih presadimo na določeno mesto. Vsajen šipek položimo oa zemljo in ga pokrijemo s prstjo, da ga ne posuše mrzli zimski vetrovi. Ko začne spomladi odganjati, ga dvignemo in privežemo h kolu. Ako je koncem junija in v začetku Julija dovolj močan, ga okuliramo na živo oko. Take cepljene vrtnice cveto še tisto leto. V drugi polovici Julija in v avgustu okuliramo na speče oko. Vstavljeno oko bo odgnalo prihodnjo pomlad. Grmiče cepimo tik pri zemlji. Cepimo vedno ie v lepem vremenu in rabimo le dobro razvita očesa. Ko začne vstavljeno oko odganjati, povežemo polagoma vse vejice na šipku. Zatiraj mo tudi nove poganjke iz korenin. Ako si nabavimo spomladi že cepljene vrtnice, jim obrežemo pri sajenju koreninice ln vrh. Posajene v rtnice položimo po zemlji ter Jim za.su jemo debelce in vrh z rahlo prstjo.
Ko začno mladike odganjati, jih dvigni-mo in privežimo h kolu. Vsled napačnega jravnaaja pri sajenju nam pogine največ vrtnic. LepotiSnirn vrtnicam namreč posuše pomladni vetrovi deblo in vrh. Nizke vrtnice pri sajenju nekoliko obsujemo. Vse po-žlahrtnjene vrtnice moramo pozimi zavarovati proti mrazu. Grmfče nekoliko obveže-mo in obsujemo za dober pedenj visoko z zemljo. Visokodebelne pa položimo na tla in jih pokrijemo Najboljša odeja so smrekove veje. Na zemljo položimo par vej, na nje vrh ali krono ln na njo zopet par vej. Na vse to vržemo par lopait prsti ali lisQa. Če pade sneg, so vrtnice na varnem. Ob suhi, nesneženi zimi namečemo na veje še nekoliko lopat prsti ali preperelega gnoja.
Spomladi odkrijemo vrtnice kolikor mogoče pozno in Jih obrežemo. Slabo rastoče režemo bolj v živo, one z dolgimi poganjki bolj na dolgo.
Vsako spomlad rože dobro ©kopljemo in pognojimo s hlevsiklm gnojem. Pred in po cvetju jih zalivamo z gnojnico. Jeseni Jih pognojimo tudi z apnom ali z zidnim si-pom.
Roie imajo mnogo sovražnikov m zaje-dalcev. Najnevarnejše so listne uši in razne gosenice. Ako jih večkrat poškropimo z 1—-2 odstotnim tobačnim izvlečkom, bodo zajedala kmalu poginili.
Najnevarnejše bolezni sta rožna rja in rožina plesen. Rožna rja se pokaže na iis-t-ju in napravija rjave lise, ki se hitro širijo. Proti tej bolezni škropimo vrtnice z 1—2 odstotno .galico. Rožna plesen napada posebno nekatere vrtnice plezalke. Listje in cvetje, pa tudi mladike, pokrije bel prah, ki jih ovira v rasti in razvoju. Proti tej bolezni rabimo žvepleni prah, s katerim po. prašimo rože ob lepem in solnčnero vremenu.
Vse škodljivce t>a zatiraimo in uničujmo pravočasno, predno so se razpasli.
(0 priliki odkritja njegove spominske
ploffe t HukValdvrh )
Darujte za sokolski Tabor! Pismo iz Londona
V Londonu, 2. julija.
... in kakor vidim, pošta izborno posluje. Danes (2. julija) smo dobili že «Jutro» od torka z obširnimi poročili o ljubljanskih vidovdanskih dogodkih. Zdelo se mi pa je, da je to vse tako daleč...
Tu, v glavnem mestu ogromnega britan« skega imperija, sem že čertrti dan. Ne bo časa, da bi sedaj, dokler sem na potovanju, kaj več pisaril ali celo — slikal. Vtisi, ki jih dnevno sprejemam od vseh strani, so tako silni m tako veliki, da bi jih le težko mogel opisati.
Vožnja iz Ljubljane do Benetk je bila prav prijetna; meni sicer že dobro znana. V Benetkah smo se za par ur ustavili in si ogirdavali mesto. Na trgu sv Marka sem srca! slikarja ^r-.f. K- V M:lanu jtm cst-.il skoro veš dan, obiskal stolnico in zname« niti «Capjpo santo», ki spada msd najlepša pokopališča na svetu.
V	Parizu šmo se mudili nekaj nad en dan. Tu sem našel več rojakov in v spremstvu gospe P., soproge ljubljanskega vseučiliške« ga profesorja nakupil več stvari. Mesto je izredno poceni v primeri z našimi Ijubljan« skimi cenami. Zvečer sem bil na Mont Par. nassu v družbi hrvatskih in srbskih umet« nikov, ki jih je tu mnogo. Saj je samo sli« kariev več nego 20 tačas v Parizu.
V	Boulogne smo se vkrcali na parobrod Mt Anglijo. Prevoz preko Kanala je bil prav prijeten. Opazoval sem morje, ki je Ssto


Leoš Janaček je danes naj mar kan t ne iša osebnost moderne češke glasbe in eden naj-jačjih mojstrov sodobne glasbe sploh. Njegovo ime čitaš skoro na vseh sporedih svetovnih muzikalnih festivalov in vedno čili nestor neumorno trosi v svet svoja ved-uo mladostno sveža in polna dela. Njegov življenski potek je dokaj priprost. Narodi! se je dne 3. julija 1854 v vasi Hukvaldy pri Ffiboru na Moravskem. Njegov brat glasbeni učitelj je bil Kfižkovsky. skromen avgu-štinec v Brnu, skladatelj številnih zborov, pesmi in balad, katerih oc-novo tvori narodna popevka. Od svoje rane mladosti je imel Janaček priliko pečati se z narodno pesmijo, v katero ee je globoko uživel. Kmalu je tudi začel notirati narodne napeve in plese. Po končanih študijah v Brnu se je napotil v Prago, kjer je postal učenec orglar-ske šole in Skuherskega. Ni pa dolgo ostal v Pragi; želja po izpopolnitvi ga je vodila najprej na konservatorij v Lipskem in nato še na Dunaj. Kmalu pa se ie stalno naselil v Brnu, osnoval (1881) orglarsko šolo te? postal njen prvi ravnatelj, 1. 1919. pa je prevzel mesto profesorja kompozicije na brnski mojstrski šoli.
število njegovih del je jako veliko. Med nami in po celem svetu najbolj znana je opera Jenuia, ki je bila prvikrat izvajana v Brnu 1. 1904. ter nalo zapadla pozablie-nju. Dvanajst let je natn žela nečuvene tri-umfe ter zaslovela po vsem kulturnem svetu zbog svoje muzikalne sile in neposrednosti. Slog Janačkovih opernih del je popolnoma samonikel ter se naslanja morda še najbolj na Musorgskega. V njegovih operah ne najdeš niit vodilnih motivov v Wag-nerskem smislu, niti arij in recitativov italijanske operne šole. Janačkova genijalnost je našla pot med recitativom ia peto besedo ter je stvorila nove vrste dialoga, ki ga dotlej operna literatura, razen nekaj strani pri Musoraokem. še ni imela.
Razen cjenufe> je Janaček zložil še opere <Vylety pane Brouekovyx, <K&ta Kaba-nova» (ki se je pravkar isvajala z velikim uspehom v Berlinu), <Liška Bistrouška>, «Osud> in druge ter ima v konceptu opero cZadeva Makropulos» na besedilo Karla Čapka. Poleg oper je zložil Janaček tudi mnogo klavirskih skladb, da navedem zbirke «Po zaraslem hodniku*, «V meglb, <Mo-T-.vAi plesih; simfonično skladbo <Taras
Šola v Hukvaldifc, rojstni kraj umetnika, kjer bo danes I proslavi Janačko-ve 72 letnice odkri • spominska plošča
pregled
Bulba> ter komorne skladbe: godalni kvartet po Tolstega Kreutzeirjevi sonati, tConcer-tino> za klavir, godala in pihala ter <Mla-dosfcv za pihalni sekstet Janaček je tudi ustvarite!] številnih pepmi, solospevov iu zborovskih pesmi. Fosebno znana je tudi njegova lirična drama tDnevnik izgubljenca}, zbirka 22 pesmi za tenor, alt in tri ženske glasove s spremljevanjem klavirja.
Od pedagoških del je posebno značilna njegova knjiga: Nauk o harmoniji.
Tako zre mojster ob svoji 721etnici z mla-deniškim očesom na življensko delo, s katerim si je po mukah polni poti, neupoštevan spočetka, nato preziran in slednjič šele. v lepi starosti, slaven, priboril spoštovanje svoje osebnosti in glasbe, katere prospehu je služilo njegovo delo. Češki narod pa je lahko ponosen na mojstra, ki je po svojih velikih močeh pripomogel svojemu narodu do stališča, ki ga danes zavzema na kulturnem polju.
Osješko gledišče v pretekli
seziji
Repertoar izkazuje 50 del in 300 pred« stav. V drami so se izvajala sledeča dela: (v oklepaju število predstav): iz domače literature: Vojnovič, Allons enfants (1); Miletič, Tomislav (7); Nušič, Sumljivo li« ce (5); Freudenreich, Graničari (5); Ogri« zovič, Hasanaginica (3); Begovič, Božji čov jek (5); Dimitrijevič, Pirovanje (2); Veseli« novič in Brzak, Djido (7); Krleža, Vučjak
(4).	— Iz tuje literature: Shakespeare, Kralj Lear (4); Rostand, Cyrano de Bergerac (4); Ibsen, Strahovi (5); Herzer, Morfij (4); Im« pekoven in Mathern, Maksimiljan verni
(5);	Kahn, Sirota devojka (1); Rey in Sa« voir, Kaj žena hoče (6); Fraccarolli, Mala Biraghi (5); Nestroy, Lumpacius Vagabun« dus (2); Armont in Gerbidon, Sol a za ko« kote (7); Verneuil, Sorodnika iz Varšave
(6);	Schvvarz in Mathern, Prvak v rokobor« bi (11; Lengvel, Antonija (11); Schnitzler, Zeleni kakadu (2); Amold in Bach, Odgo« dena noč (4); Savoir, Osma žena (4).
Opera je izvajala sledeča dela: Zaje, Ni« kola Subič.Zrinjski (2); Verdi, Aida (4); Halevv. Zidovka (1); Puccini, Madame Butterfiy (5); Massenet, Jongler (6); Puc« cini, Tosca (4); Dvofik, Rusalka (5); Ver« di, Traviata (3); Verdi, Ples v maskah (7); Gounod, Faust (1); Rossini, Seviljski bri« vec (2); Smetana. Prodana nevesta (2); Puccini, La Boheme (2); Saint«Saens, Sam« son in Delila (6); Hirschler, Florentinska noč (3); D' Albert, Nižina (1).
Opereta je odigrala sledeča dela: Kal« man, Kneginja čardaša (8); Kalman, Grofi« ca Marica (30); Millocker, Začarani dvor
(7);	Kalman, Holandska ženica (11); Fall, Madame Pompadour (8); Hirsch, Knez Bon marche (8); Granichstadten, Orlov (15); Szirmay, Kavalir Miško (9); Urban, Igu« manov greh (4); Lehar, Eva (4); Lehar, Piskrovezec (3); Kalman, Bajadera (4); Nedbal, Poljska kri (4).
Gledališče je trpelo celo leto pod uprav« niško krizo; tekom pretekle sezije so uprav r.iško mesto zasedli trije intendanti. Spo« četka upravnika sploh ni bilo; nato je pri« šel g. Golia, po njegovem odhodu g. Ru» kavina, ki pa je bil kmalu nato imenovati ravnateljem v Zagreb, odkoder naj bi pri« šel intendant Konjovič, ki se pa Osjeku sploh ni približal in je vse upravniške po« sle vodil tajnik Tomislav Tanhofer. Druga velika neprilika gledališča je tičala v stal« nih finančnih težkočah, ki so privedle do krize, o kateri smo že bili poročali in ki do danes še ni povoljno rešena.
Od umetniškega ansambla so želi poseb« ne uspehe gg. Ica Gavrilovič, dramski pr» vak, in njegov vredni rojak Toša Stojko« vič. Poleg teh so se odlikovali v drami gg. Vatroslav Hladič. Martinčevič, Ačimovič in drugi. Iz damskega ansambla je imela največ uspehov gdč. Greta Kraus, ki je nastopala kot stalen gost; njej so se pridru* žile ge. Gavrilovičeva, Vincens«Barlovičeva Dobričeva i. dr. Najiaolj zaokrožene pred« stave je podala opereta, ki je gostovala tudi v Zagrebu. Opera pa razen Bukška in Pichlerja ni imela bogvekakšnih moči in je posebno nedostajalo tenorjev ter prima« don. Tudi zbor, ki je zadostoval za opere« to, je bil v operi nemogoč. Dokaj dober je pa bil orkester in kritike so posebno hva« lile okusno inscenacijo predstav, katero je vodil scenograf Petrovič.
Od premijer so imele najmanj uspeha domače, predvsem Dimitrijevičeva drama «Pirovanje» in Urbanova opereta alguma« nov greh», ki sta po prvih predstavah mo« rale z odra. V bodoči seziji se bodo izva« jale bržčas le drame, komedije in manjše operete.
Letošnja garnitura knjig »Hrvatske Matice« v Zagrebu. »Hrv. Matica« v Zagrebu je izdala za 1. 1926. sledeče kolo knjig: Kučera: Novovjeki izumi; Milan Begovič: Izabrane pjesme; Ivan Krnic: Od prolječa do jeseni; Josip Kosor: Miriš zemlje i mora; E. Marothy-Soltes: Moja deca. Kot iz-
redne izdaje so izšle knjige: Silvije Stra-homir Kranjčevic: Izbrane pjeeme, v redakciji drja. Livadiča; Vjenceslav Novak: Izr brane pripovijesti; Shakespeare: Mnogo vika ni za što, v prevodu drja. Bogdanoviča; Milutin Mayer: S puta na Duvanjsko polje čer Zbornik M. H. Knjige so izšle tudi vezane in se dobe pri Matici v Zagrebu, pri njenih poverjenikih ter v knjigarnah.
50!etniea AJekseja Suhadolskega v Beogradu. Pomočnik opernega režiserja v Beogradu, Rus Aleksej Suhadolski, je pred kratkim praznoval 501etnico svojega gledališkega delovanja. Jubilantovo življenje je od mladih nog tesno sklenjeno z ruskim gledališčem. Že kot devetletni deček je jel Suhadolski nastopati na odru in s 17. letom je postal gledališki upravitelj. Poslej se je udejstvoval kot igralec in pevec, dekorater in administrator. Ker je svojčas na Ruskem nedostajalo primernega repertoarja, se je Suhodaloski vrgel tudi na pisanje iger ter je napisal 11 izvirnih iger, od katerih je imela največji uspeh drama »Climarat. Stvar se je igrala nad tisočkrat v predvojni Rusiji. Pozneje je Suhadolski dramatiziral Gogoljevo >Majsko noče in Puškinovo »Kapetanovo hčer«, za svoj jubilej pa je nastopil v Gribojedovi drami 3 Pamet je nesreča«.
Musorgskega »Hovanščino« je vprizorila pred kratkim zagrebška opera. »Hovanšči-na< v sceničnem pogledu zaostaja za -»Borisom c, toda je muzikalno zelo bogata in pestra ter predstavlja slike iz Rusije v IS. stoletju, ko so na Ruskem živele fanatične verske sekte. Musorgskij je delal na »Ho-vanščick mnogo let in je ni dovršil. Opero je končno instumentiral skladatelj Rimskij-Korzakov in v njegovi predelavi, ki pa ni niti najmanje zabrisala duha prvotnega stvaritelja, se opera daje sedaj po vsem kulturnem svetu. Zagrebška vprizoritev je — glasom časopisnih kritik — izvrstna, ne le ena najboljših predstav v zagrebški operi, marveč tako vsestransko popolna, da se lahko postavi ob bok svetovnim gledališkim odrom. Kapelnik Krelimir Baranovič se je v partituro izredno poglobil ter jo domala popolnoma izčrpal. Imel je z delom velik uspeh. Opero je zrežirala znana plesalka Margareta Fromanova, ki se udej-stvuje v zadnjem času na zagrebškem odru kot režiserka naravnost odlično. Med sodelujočimi opozarjajo kritiki v prvi vrsti na našega rojaka, basista Križaja v vlogi Do-6iteja. Mario je natančno izdelala in izvrstno podala altistka Pospišilova. Hovanskega je pel Marko Vuškovič, kneza Galicina pa Marij Šimenc. Zagrebško občinstvo je sprejelo opero zelo toplo in z iskrenim zadoščenjem.
Prepad dunajske državne opere. Poročilo dunajske državne opere o delovanju v seziji 1925./26. izkazuje velik umetniški propad v primeri z ostalimi leti. V tej seziji se ni uprizorila niti ena noviteta, le nanovo so se naštudirale opere tBoris Go-dunovi. cAndrea Chenier» in »Peklensko zlato>, ki pa jih je poprej izvajala že tudi ljudska opera. Avstrijski skladatelji, kakor Wellesz, Berg in drugi, pošiljajo svoja dela v Nemčijo, kjer jih izvajajo manjši, a umetniško že bolj pomembni odri kot dunajska državna opera. Balet, ki šteje 85 članic, je naštudiral "tekom leta eno samo pantomimo!
Razprodaja III. dela zbirke Castiglioni, ene najbogatejših evropskih zbirk umetnin, se bo vršila od 13. do 16. julija t. 1. pri Mullerju v Amsterdamu pod vodstvom Men-singa. Zbirka obsega ogromne dragocenosti, ki jih je tekom povojnih let nakopičil dunajski velebogataš Castiglioni. V tem zadnjem delu zbirke je zapopadenih mnogo mojstrskih del. med drugimi slika Jana Gossaerta (f 1533), ki jo je bil kupil Castiglioni I. 1917. pri dražbi zbirk Parižana Conte de Quincyja za ceno 63.000 mark. E1 Greco je zastopan s portrejem kardinala Gaspara da Quiroga. Razen tega vsebuje zbirka lepa dela drugih holandskih moj strov, kakor Adriana de Ostade in njegove šole. Med kiparji vzbuja posebno pozornost Tullio Lombardijeva (+ 1532) glava mlade deklice, za katero je Castiglioni plačal leta 1916. 6600 mark. Girolamo Campagna (Ve-rona, 1550) je zastopan s skulpturo -'Klečeči mož s školjko>, ki si jo je pridobil dosedanji . posestnik za 14.400 mark.
Letošnje nagrade Francoske akademije
Na svečani seji pod kupolo Academie francaise so v četrtek, 24. junija, zbrani nesmrtniki poleg številnih neznatnejših nagrad prisodili tudi tri redne velike slovstvene nagrade in sicer: le prix du roman (5000 frankov), le prix de literature (10.000 frankov) in grand priex d' Academie (15.000 frankov). Srečni odlikovanci so to pot Francois Mauriac, Gilbert de Voisins in Georges Courtellne. Včerajšnje »Jutro« je prineslo njih slike, danes si Jih na kratko oglejmo po njih delu in zaslugah za francosko slovstvo.
Frangois Mauriac je začel literarno pot z zbirko verzov: Sklenjene roke, ki sta jo leta 1910. Paul Bourget in Maurice Barres (v Echo de Pariš) navdušeno pozdravila in Jako laskavo ocenila. Poslej je Mauriac tvoril samo še v prozi. Napisal je celo vrsto romanov, ki rišejo borbo človeštva za dobro in zlo in razpravljajo o verskih problemih. On, pesnik Robert Vallčry- Radot in med vojno umrli pisatelj Andrč Lafon so kot nasledniki Barrčsa in Bourgeta pre-snavljali francosko katoliško slovstvo in njegov roman častno uvrstili v zamisel in tehniko analitičnega romana, ki ima v Franciji najširši krog bralcev, občudovalcev in posnemalcev. Mauriacovi romani so romani hrepenenja, poveličujejo vero kot poslednje očiščenje srca in kot glavno gibalo vseh človeških vročičnih nehanj. Njegov slog očituje nervozno nemirje iskavca, ki analizira počutne težnje in gorečnosti. Pri nas Mauriac ni še poznan. Njegova najvažnejša dela so: Z verigami otovorjen otrok. Meso in kri. Poljub gobavcu, Nekaj nemirnih src (študije religiozne psihologije), Prvenstva in več drugih.
Gilbert de Voisins izbira svojim knjigam snovi iz izjemnih, čudovitih, nenavadnih, nadnaravnih dogajanj, zato tudi v domovini do danes ni kaj znan, kaj šele slaven. Zdaj mu bo literarna nagrada Francoske akademije odprla vrata med publiko, ki jako rada sega po delih odlikovanih avtorjev. Skromni pisatelj, ki svojih knjig nikdar ne pošilja in ne poklanja vplivnim kritikom, je svoj prvi roman »Bojazen pred življenjem« napisal že pred 20 leti. Temu delu je sledilo potem mnogo knjig, ki vsebujejo vse fantastične snovi, najnenavad-nejše poglede v životarjenje najnavadnej-ših živlienskih tipov, čudne potopise, neobičajno smele pesmi v prozi in sploh vsebinske posebnosti. Navajam samo nekaj naslovov: Otrok, ki se Je ustrašil, Izgubljeni momenti Johna Shaga, Bar pri rogo-vili, Za ljubezen lavorike, Demon življenja, Zavest v zlobi.
Georgesa Courteiina pri nas poznamo samo po enodejanskl — komediji: Priljudni komisar (Le commisalre est bon enfant, ki smo jo pred tremi leti menda videli v dramskem teatru. Courteline spada k starejši generaciji francoskih komedlografov, ki pa ima na odru še vedno obilo uspeha. Njegove veseloigre imajo sočen, prikupen humor. Pisatelj zna izborno opazovati življenje, piše tekoč, duhovit dialog ln se na vso moč brani didaktlzma: rad se roga in krohota, krasnoslovi in zapleta situacije, učiti in moralizirati pa ne mara. Posamezne faze njegovega humorja spominjajo često na Moližrea, čigar Ljndbmrzcu Je avtor Priljudnega komisarja uspešno dodal Sesti akt: Alcestova izpreobrnltev. Zelo znane so sledeče Courtelinove komedije: Bonbou-rouche. Neusmiljeni orožnik, Vlak ob 8.47, Resni klient, Strah pred udarci, Mir v domači hiši, Vrč, Hortenzija, vležl se! Eska-dronska razveseljevanja in tako dalje.
Manjše nagrade so prejeli to pot od Francoske akademije književniki: Tristan Bernard, Stčphane Lauzanne, Jean- Jacaues Bernard in Augustin Cochin. — P. K-n.
oior ievliarii!
Naznanjam spošt. čevljarjem in občinstvu v Ljubljani in na deželi, da sem poleg svoje usnjarske trgovine na Sv. Petra cesti Stev. 30
oboril ipecijafno delavnico
za gornje tiefie vseh vrst čevljev.
Izdeloval bodem dobro blago, vestno in po najnižjih cenah. —
Se prijazno priporoča	MarChiOtti
usnjar, delavnica gornjih delov UUBLJANA, Sv. Petra cesta 30.
1
5390
drugačne barve in značaja, nego je naš sinji Jfedran. V Doveru so nas sprejeli angleški cariniki prav prijazno. Nikomur niso niti pogledali prtljage. Vožnja v London je bila lepa, vozili smo se v udobnem drugem raz« redu. Naša družba, ki jo tvori približno 25 oseb, po večini visokošolcev, med njimi rudi več gospodičen, je bila ves čas dobre volje in vesela. Da vlada ves čas najlepša, harmonija med izletniki, je umljivo samo ob sebi.
V Londonu so nas na kolodvoru že pri« čakovali naš: rojaki in pa angleški prija« telji. Prired;li so nam takoj lepo čajanko
v	kolodvorski restavraciji. Neka dama je naši voditeljici, lektorici Miss Coppekndo«
vi	izročila lep šopek, sestavljen v angleških in naših barvah, in sicer v imenu jugoslo* venskega poslaništva. Torei bila je naša izi letniška družba, ki potuje pod pokrovitelj, stvom ljubljanskega angleškega kluba, spre« jeta nekako na pol oficijelno.
Precej po čajank: nas je Sir Wrede, ki je bil tudi že v Ljubljani, popeljal v mesto in nam razkazal vso diplomatsko četrt, vse te ogromne palače dvora, slikovitega parla« menta, zgrajenega v angleškem gotskem slogu, generalitete, spomenike itd. Zvečer smo se po večerji v luksuriiozni kolodvor« ski dvorani odpeljali vsak na svoj dom, ker ne stanujemo vsi skupaj Jaz sem dobil sta« novanje nasproti Britanskega muzeja, v centrumu mesta; nadvse udobno stanova, nje, kakršnega še nisem imel nikdar. Šesta« jamo se pa, kar nas je izletnikov, vsak dan na Govvers Street, v bližini Indijskega insti.
tuta. To je kot nekako malo indijsko mesto sredi Londona, ker srečuješ na vsakem oglu zagorele Indijce z značilnimi bramanskimi
pokrivali.
Mnogo občujemo z Angleži, ki nas pose« čajo, nas vodijo in nam razkazujejo mesto in njegove znamenitosti. Mnog-i prav glad« ko govore nemško in so brez izjeme vsi zelo prijazni, vljudni in simpatični ljudje. Povabil prihaja na naš potovalni odbor to« liko in iz vseh mogočih krogov, da jih z vljudnimi opravičili moramo odklanjati.
Vse moje življenjske navade so se tu po« polnoma spremenile. Hrana, običaji in na« čin življenja — vse je drugačno, pravi dru« gi svet. Gledam in opazujem, učim se, spo. znavam na novo svet in globlje gledam živ« ljenje. Prav ima Levstik: «Ta m možak, ta ui za rabo, kdor tujih videl ni ljudi.«
Komaj čakam pri vsem tem, da se odpo« Sijem, da se malo pomirim, ker srce in gla« va sta mi polna, vroča. Zvečer premišljam o vsem, kar sem čez dan videl in slišal no« vega, neznanega, lepega — zjutraj se spra« šiijem, če je to vse resnično, kar doživljam
— ali je samo sen?
* *
*
V Londonu, 3. julija.
Danes sem si ogledal slovito Tate»Gallery. Študiral in opazoval sem v njej ves dan, tako da sem zamudil sestanek in pustil na« šo družbo, ki se js odpeljala gledat neko veliko letalsko tekmo. V tej bogati zbirki sem našel skoro vse znamenite umetnike sveta. Galerija j* v ogromni palači, da se
ti kar zmede pred očmi od neskončne vrste samih dvoran. Pred kratkim so otvorili še novi del, umotvore novejših in najnovejših umetnikov. Videl sem zbran cvet franco« skega impresijonizma (kako po krivem je dobila naša slovenska slikarska generacija okrog leta 1900. to ime!) Samo nekaj imen navedem: Manet, Corot. Renoir, Monet, Pissarro, Gauguin, Van Gogh, Degas, Ce« zanne, Matisse, Picasso. V galeriji je več odličnih del Deiacroixa in BurncJonesa. Zelo mi je ugajala slikarica Marie Lauresin. Kaj bi neki rekli Ljubljančanje o kubistu Braqueju? Precej slabo je zastopan ekspre« sijonist A. Derain. Picdssovo aTihožitje® napravija vtis, kakor da bi se norčeval iz p. t. občinstva. — Med Angleži je opaziti prav malo tipičnih, močnih osebnosti, ki bi bile po svoji sili in hotenju enakovredne Francozom ali Nemcem. — Videl sem pa tudi med kiparskimi deli troje Meštrovičevih skulptur, ki nas Jugoslovene prav dobro za» stopajo. Slovenca nisem nikjer nobenega opazil... Iz galerije sem se vrnil utrujen in ves zmučen, pa poln misli — o nas samih, posebno še o samem sebi...
Pravzaprav je bilo za enkrat vsega preveč. Bolj mi ugaja skoro aBritish Museum« sam kot stavba. Zgrajen je v klasičnem heleni« stičnem slogu in s svojimi silnimi jonskimi stebriči napravija nadvse impozanten vtis na obiskovalca. Kje naj začnem popisovati, kaj vse se nahaja v tem poslopju? Tu so znešeni dokumenti kulture iz vsega sveta, od najstarejše do poslednje dobe.z Kar strah te je vse te bogatijo.
Mene je zanimalo predvsem indijsko in vzhodnoazijsko (kitajsko in japonsko) sli« karstvo in plastika teh starih narodov. V Britski in v Victoria«Albert muzej bom mo ral iti najmanj še enkrat, da si vsaj vse po. glavitne dvorane površno ogledam. O tem bi lahko povedal cele knjige. Tu so nagroma« deni turški, arabski, japonski in kitajski, in« dijski in malajski umetno*obrtni predmeti v vseh mogočih tvarinah. Kipi iz žlahtnega kamenja in kovin, nakit, oblačila, pohištvo, starodavno, bogato okrašeno orožje, otroške igrače, poljedelsko orodje in posode vseh vTSt. Vidiš dragocene, antične prestole iz« točnih vladarjev, bujno izrezljane, obložene z zlatom in srebrom in vse bleščeče v dra« guljih. Tu stoje bronasti kipi Buddhe v raz« nih pozah, visoki po več metrov itd.
Čudovit je antični, grški oddelek. Asirska, babilonska in egiptovska kultura je v ne« štetih pričah odgrnjena pred teboj. Tu lahko jasno opazuješ, kje je staro umetnost študi« ral Meštrovič.
Oba ta dva muzeja sta nenavadno orjaški zgradbi, mnogo večja od dunajskih dvornih muzejev. Višino si lahko predstavljaš po tem: v enem stoji cel Trajanov steber iz Rima (menda posnetek) v naravni velikosti. — V naravoslovnem oddelku je živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo zbrano do najmanj« še podrobnosti. Pa šel sem samo skozi ta labirint dvoran in se ozrl spotoma komaj na nazvažnejše in na najbolj očitne pred« mete.
(Dalje prih)
«JUTRO» št. 156
- 12
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*-^
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l*—> Najmanjši znesek Din 19'—t
Popravila!
rfpecijalni mehanik pisani, strojev
Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30.
TeL i nt. 434.	173
Kolesarske dirke »Save«
In Zveznih kolesarskih društev z bogatim sporedom te vršijo v nedeljo popoldne ob 3. uri na prostoru S K. Ilirijo pri Šišenskem kolodvoru Popoldne ob pol 2. uri zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter je sknpn pohod z godbo na prireditveni prostor. Vsem dirkačem ee javlja, da je obvezen trening danes popoldne na dirkal.fču S. K. Ilirije. — 19584
Vrtno zabavo
priredi tukajšnje podoficir-iko društvo v nedeljo dne 11. julija t. 1. ob 16. v vrtni restavraciji »Lozar« v Kožni ulici (Trg sv. Jakoba). Spored: Svira Jazz-band ilruštva MeTkur, ples, Šaljiva posta itd. Posebna vabila sc ne pošiljajo. Za obilen obisk se priporoča Odbor.	19465 m. o.
Sokolsko društvo na Viču
vabi vse prijatelje Sokol-Btva na svojo letošnjo javno prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 18. julija na senčnatem vrtu gostilne Pivlič na Glincah. Občinstvu se bo po končani telovadbi nudila . najrazno-vrstnejša zabava. 19630
Tombola
Stražišee pri Kranju. Sokolsko društvo priredi v nedeljo 11. t. m. ub 3. uri
E j poldne na »Pantah« veli-o tombolo. Glarvni dobitki so: konj, 4 ovce, 2 vre-či moke št. 0, zaboj sladkorja in mnogo drugih — krasnih predmetov. Cena tablici je 2 Din. Segajte pridno po tablicah, da za-morete dobiti kak dobitek! Odbor.	19615
Škofja Loka
Gokoisko društvo v Skofji Loki proslavi dne 25. t. m. Mletnico obstoja s sledečim sporedom: Na predvečer v'soboto ob pol 21. uri se vrši slavnostni občni — zbor s predavanjem o razvoju domačega društva in Eokolstva sploh. Med posameznimi točkami in po •1. občnem zboru tvirata sok. orkester in pa tambu-raški zbor. V nedeljo dopoldan ob pol 10. uri so skušnje za moški naraščaj ter moško in žensko deco. Nato ob pol 12. obhod po mestu ter pozdrav gostov na gl. trgu. Po obeiiu ob 13. uri so skušnje za člane in članice. Po teh je na gl. t-gu promenadni koncert. Točno ob 15. uri prične javna telovadba na travniku br. Dermota. Po končani telovadbi se vrši v vseh prostorih Eokolskega doma velika ljudska veselil'!. Pri celi prireditvi sodeluje priznana železničar-ska godba »Sloga« iz — Ljubljane. Polovična vožnja je zagotovljena. Vabiti; se vsi prijatelji našega društva.	19706
Kolesarsko društvo *Edelweiss 1900» v Mariboru
priredi v nedeljo 1. avgusta l. 1. veliko gozdno veselico, na katero Ee vabijo vsi prijatelji in ljubitelji »porta. Veselični prostor se nahaja na zgornji planoti iKadvanja, v krasnem gozdu gospe Drofenik, ležečega ob 'cesti med hribom Kalva-rije in gostilno Mandl. — Veselični prostor se lepo vidi že iz Radvanjske doline ter je tudi pripraven za dovoz od vseh strani. Društvo si je najelo prvovrstno godbo, ki bo nudila mnogo zabave in razvedrila. — Ime našega društva jamči za sijajen potek cele prireditve: obiskovalci ▼eselice bodo imeli obilo labave, ki jim bo ostala ▼ prijetnem spominu. Veselični prostor bo umetno razsvetljen, a vendar bo tudi pripravljen za ljubitelje samote. Za slučaj slabega vremena se vrši cela prireditev 8. avgusta t. 1. Veselični odbor. 19704

Auto-šola
oblastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (Šoferje). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje se sprejmejo dnevno. Kurz čez dan in tudi zvečer. — Frospekti gratis. Natančne informacije v Auto-šoli, — Zagreb, Kaptol 15. Telefon 11-95.	19337
Instrukcije
fizike, matematike, latinščine sprejmem. Ako _ neuspešno, pol dogovorjenega honorarja. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zasidrano«,	M««
Instrukcije
francoščine, latinščine, nemščine, matematike, opisne geometrije, sprejme absol-ventkinja 7. razreda realne gimnazije. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Nizek honorar 632«.	19677
Čevljarski vajenec
se sprejme, hrana in stanovanje v hiši, več po dogovora. Anton Brecelj, — Gajeva ulica St. 2, Ljubljana.	14545
Inštruktor dijak
se Išče, ki bi instruiral čez počitnice dijaka E. razreda realke. In sicer matematiko. Naslov v upravi »Jutra«.	19598
Strojepisje
Učna ura Din 3.75. Chri-6tofov učni zavod. Domobranska cesta 7, I. Začetek 2. avgusta. Vpisovanje 2. avgusta od 6. do 9. ure zvečer.	1960S
Kovaška dela
vse vrste izvršuje V. Cr-bančič, Ljubljana, Zabjak. V zalogi ima tudi gumijaste
kolesa
za kočije in vozove. Preskrbuje vsa kolarska dela.
17659
Vulkanizira
vse vrste gumija parna vulkanizacija P Škafar v Ljubljani. Eimska c. 11.
270
T. RABIČ
Ljubljana ^ORSK^J
Brivnico
prodam radi bolezni v Dolenjskih Toplicah. Poizve se: Ciril Lešnik, istotam.
19427
Sode
in sodarska dela vseh vrst izvršuje najceneje, hitro in dobro: Pichler, rnehan. aodarstvo, dr. z o. z. Maribor, Frančiškanska ulica 11. 10611
Delavnico za preka-jevanje mesa in klobasičarno
v Zagrebu, z električnim pogonom in vsemi pritikli-nami, z lastno dobro idočo mesnico in prodajalno mesnih izdelkov, prodam ali oddam v zakup spretnemu strokovnjaku, ki bi izdeloval v lastni režiji. Prodajna cena 26.000 Din. Pri odkupa polovico v denarju, ostalo po dogovoru v bla-gu. Marinkovič i drug, Zagreb, Marovska 13. 10529
(dobe'
Siužkinia
se sprejme v dobro meščansko hi&o v Ljubljani. Znati mora nekoliko kuhati Naf-top 15 avgusta ali pozneje. Ponudbe na »I. D. 100« na upravo »Jutrac. — 19554
Prodajalka
prvovrstna, starejša, zanesljiva, samska moč, zmožna tudi event pisarniških del, se sprtim; za trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Dobra prodajalka — 85«.	19485
Kuharica
dobra, pridna, poštena, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče proti dobri oskrbi in plači k majhni rodbini. Ponudbe pod »Letna spričevala 31« na upravo »Jutra«. 19638
Livarskega mojstra
prvovrstnega, zanesljivega m samostojnega in več dobrih livarjev iščem. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Dober Iivar<.
19528
Učenec
(praktikant) &e sprejme v kolonijalno trgovino, za — skladišče in pisarno, le iz boljše rodbine., Ponudbe na upravo »Jutrac pod — »Marljiv 200«.	19526
Učenca
za splošno pleskarsko i a lita rs ko olr: sprejme Adolf Aiinar, Celovška 51. 10552
Izjurjena šteparica
dobra, se išče proti takojšnjemu nastopu. Hrana In stanovanje v hiši. Andrej Gradišar, Križe, na Gorenjskem.	19663
Učenka
za strojno pletenje se — sprejme. Naslov v upravi s.Iutra«.	19661
m
Štampiljke
in vse potrebščine priporoča S. Petan. Maribor, nasproti glavn. kolodvora 158
(XO pečate ^
ii etikete, graverstvo \
'.SITAR & SVETEK,
\<$'L LJUBLJANA )
' ;
Stre, ce®-
Zastopniki
(mesečno 1500 Lit.) se takoj sprejmejo. — Ponndbe, vsebujoče znamko za odgovor naj se pošljejo na tvrdko Mainolfi, Monte-sarchio, Italija.	17899
Krepkega vajenca
iz boljše hiše sprejme Mesna industrija Novak Tovla-dijac, Kolodvorska ulica 18". Prednost imajo absolventi srednje iole. 19496
Čevljarski vajenec
se sprejme, hrana in stanovanje v hiši, več po dogovoru. Anton Brecelj. Ga. jeva ulica št. 2. Ljubljana.
19545
2 gaterista
za polnojarmenik in 2 cir-kularista se sprejmeta takoj. Dokaz sposobnosti brezpogojno potreben. Pa-louo, Rečica ob Paki. 19542
Šofer
se išče	k tovornemu avtomobilu.	Ponudbe na M. Šumak,	izvoz jajc, Liuto-mer.	19624
Provizi j ski potnik
dobro vpeljan, ki stalno potuje po Sloveniji, se išče za prodajo vina. Ponudbe pod »Vesten 85« na upravo »Jutra«.	19709
Uslužbenca
za kobilarno iščem, kateri ume pravilno ravnanje z žrebetnimi kobilami in žrebci ter žrebeti in kateri je vešč kočijaž tako glede vo/nje kakor glede pranja kočijskih voz Potrebno pomožno osobje je na razpolago. Rabiti morem le vestnega, resnega človeka, ki se more skazati z uspešnim dosedanjim službovanjem. Plača po dogovoru Vstop v službo 1. avgusta. Jos. Lenarčič, veleposestnik, Verd D- Vrhnika. 19478
Knjigovodjo-
bilancista
za amerikansko knjigovodstvo išče industrijsko podjetje. Zmožnost srbohrvaščine, nemščine, stenografije, strojepisja in korespondence predpogoj. Mesto je primerno za upokojene uradnike. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami do 20. julija na poštni predal št. 5 Ptuj. 19382
Brivski pomočnik
dober, pošten delavec, z dobrimi spričevali, se — sprejme takoj ali pa v 14 dneh v trajno službo. Vsa oskrba, hrana, stanovanje, perilo v hiši. Plača po dogovoru. Dopise pošiljati na naslov Franc Mrak, brivec, Radovljica, Gorenjsko. — 19520
IMesarskega
vajenca
pridnega, krepkega in poštenega sprejmem v uk takoj. Dopise na Karo! Ma-rinčič, mesar in gostilničar, St. Vid pri Stični'.
19509
Učenka
za Šteparico gornjih delov se takoj sprejme. Poizve se v upravi »Jutra«. 19468
Urarskega
pomočnika
takoj sprejme Ivan Žlebnik, urar, Domžale.	19418
Strokovna zadruga
tesarskih mojstrov za ljubljansko oblast razpisuje mesto zaupnika za nadzorovanje neopravičencev v tesarski obrti za mesto — Ljubljana. Reflektira se samo na upokojene policijske stražnike in orožnike. Natančnejša posojila se dobe pri zadružnem načelniku v Linhartovi ulici 25.
19708
Za angleške
prestave
se išče osebo. Ponudbe pod »Perfekten« na upravo — »Jutra«.	19722
Vajenec
s predpisano šolsko izobrazbo in ki obvlada tudi nemščino, sprejme tvTdka M. Teršan, Ljubljana, Kongresni trg 14.	19725
Dobro prodajalko
mešane stroke, s kavcijo, ki se obestuje, se za^ vodstvo podružnic takoj — sprejme. One, ki so nava-jane_ nekoliko šivanja ali strojnega pletenja, imajo prednost. Ponudbe s popisom sedanjega službovanja in prepisom spričeval na upravo »Jutra« pod »Vest-noskrbna 64«.	19264
Strokovnjak
v papirni stroki se Išče za prevzem komercijelnega vodstva kakor tudi vodstva že obstoječega obrata. Ozira se le na starejše, strokovno res dovršene moči. Ker se podjetje namerava razširiti, reflektant lahko računa, da se ga na Željo' sprejme kot družabnika. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Strokovnjak 41«.	19641
Trgovskega vajenca
z 2. gimnazijskima razredo-mfa ali temu odgovarjajočo šolo, sprejmem takoj. — Viktor Sober, špecerijska trgovina. Sv. Jakoba trg 4.
19692
Praktikanta
t dovrSeno trgovskoSotsko izobrazbo 6prejme denarm zavod v Ljubljani. Pogoj perfektno znanje slovenskega in nemškega jezika ter vsaj deloma tudi Italijanščine, francoščine ali angleščine. — Prošnje v navedenih jezikih je posfati na upravo »Jutra« pod značko »Agilen št. 83.833«. -
19470
Urarskega
pomočnika
prvovrstno moč, »prejme takoj Pavel Obid, urar, KrSko.	19306
Pletilje
dobro Izurjene za bombažno in volneno trikotažo, se iščejo. Zaposlitev vse leto. Plača tedenska. Pismene ponudbe na Daslov D. Mirilovič. Nova Gradi-ška, Slavonija.	17938
Pletilje
so spejmejo v trgoviitf Franjo Ahlin, Sp. Šiška. — 19444

(iščejo> •
Urarski pomočnik
z večletno prakso Ižče — službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Urar 39«.	19539
Trgovski
poslovodja
Ker želim premenlti mesto, sprejmem s 16. avgustom ali 1. septembrom mesto kot trgovski poslovodja ali skladiščnik ali tudi kot trgovski sotrud-nik v kateremkoli kraju Slovenije. — Star sem 27 let ter dosedaj pri eni tvrdki zaposlen 9 let. Cenjene ponudbe je vpo&lati pod »Marljiv in vesten 86« na upravo »Jutra«. 19536
Službo li konjem
išče 241etni mladenič v Ljubljani. Bil je dolga leta pri enem gospodarju. — onuiiha upravi pod »Natopi takoj«.	19359
Gospa
sodnijsko ločena, išče mesta oskrbnice pri samskem ali istotako ločenem starejšem gospodu. Gre tudi na Hrvatsko ali v Bosno. — Ponudbe na upravo «Jutra» v Celju pod značko «Dobra gospodinja*.	18983
Prodajalka
mešane stroke, začetnica, želi mesta, najraje na deželi. Rada pomaga tudi pri gospodinjstvu. Nastop po dogovoru. Naslov: I. Za-laznik, Stranice p. Konjice.
19500
Pisarniška moč
s prakso, išče mesta kjerkoli. najraje v stavbni stroki. Ponudbe na upravo pod »Kontoristinja 56«. 19456
Šofer - ključavničar
vajen mehaničnih del, išče mesta. Ponudbe pod »Trezen 53« na upravo »Jutra« 19453
Delavec
vešč dela s cementom, išče službe. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Cement 64«.	19664
Šofer, mehanik
z večletno prakso, lepimi spričevali, išče službe, najraje h kakšnemu potniku. Ce*njene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Stalen 92«.
19592
Absolvent
trgovske .šole išče primerne službe. Pismene ponud-b3 pod »Alsolventinja 20« na upravo »Jutra«. 19665
Boljša sobarica
zna kuhati, šivati, likati itd., govori še nemški in hrvatski, išče primerne službe. Cenjeni dopisi pod »Boljša sobarica 47« na — upravo »Jutra«.	19647
Inteligentna gospa
srednjih let. želi mesta gospodinje. Ponudbe se prosi na upravo »Jutra« pod »Inteligentna«.	19662
Poslovodja ali
potnik
manufakturne stroke, starejša moč, pri odjemalcih, trgovcih, dobro poznan, dobre reference na razpolago. Do sedaj nastavljen le v prvovrstni tvTdki, išče stalnega nameščenja v — ugledni veletrgovini. Cenjeni naslov tvrdke, da zamo-rem doposlati ponudbo, — blagovolite na upravo »Jutra« pod »Dobre reference 117«.	' 19660
Uradni sluga
v še neodpovedani službi pri denarnem zavodu v Ljubljani, srednje starosti, resen, z vseskozi poštenim predživljenjem in najboljšimi referencami, želi iz tehtnih razlogov svojp m*-sto zamenjati in prosi cenjeno dopise pod »Urslug« na upravo »Jutra«. 19657
Izvežbana šivilja
z lastnim strojem, gre šivat na dom. Naslov pove uprava »Jutra«.	19599
Kuharica
ki zna šivati, išče službe. Pismene ponudbe pod značko »Ana«.	19659
Absolventinja
trgovske Sole išče mesta praktikantinje v kakem večjem podjetju. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Vestna 40«. 19651
Kuharica
IzuČena, želi mesta k manjši družini na Hrvatsko. Naslov: M. Bresrant, Rimske * Toplice. 19534
Dekle
s dežele, stara 26 let, — pridna in poštena. ISČe mesta pri manjši družini v — Ljubljani, nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Pridna 13«.
19713
15!etna deklica
velika, zdrava, močna, išče mesta v trgovini, lahko bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov: A. Cej, p. Straža, Dolenjsko.
19614
Fina šivilja
gre delat na dom. Ponudbe pod »Spretna 84« na upravo »Jutra«. 19684
Sluso.
k enemu konju ali kaj drugrega primernega. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Pošten 555«. 19644
15 letna deklica
z meščansko izobrazbo, bi ee rada izučila za šiviljo z vso oskrbo v hiši. Marija Bevčič, poŠta Spodnja Hrušica št. 29 pri Ljubljani 19679
Mesto hišnika
iščeta zakonca brez otrok. 2ena dobra gtikarica. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Hišnik 73«. 19673
Klavirist
prvovrsten, za solo ali orkester (harmonist). Išče takoj namestitve. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — značko »Prvovrsten 8« — 19675
Za zaupno mesto
iščem v kakem hotelu ali letovišču, event. kot blagajnik ali inkasant, perfekten v nemščini. Cenjene ponudbe n aupravo »Jutra« pod »Blagajnik 10«. 19726
Vrtnar
išče službe pri kaki graščini ali pri kakem trgovskem vrtnarju. Cenj. ponudbe je poslati na naslov Ivan Mastnak, Loke št. 154. Trbovlje.	19719
Obratovodja
z večletno prakso in državno obrtno šolo na Dunaju, dober risar, energičen, 40 let star, išče mesta v strojno tehničnem ali elektrotehničnem ali sorodnem obiatu. Cenjene ponudbe pod »Obratovodja 12.650«/	19702
Gospodična
z večletno pisarniško prakso kakor v knjigovodstvu, strojepisju itd. iskreno želi mesta. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Zmožna samostojno voditi«.	19011
Krojitelj
moške in damske stroke, najmodernejšega kroja, s prakso, išče službe takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Zmožen 26« na upravo — »Jutra«.	19712
Poslovodja
lesne trgovine
starejša moč, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, prvovrstna večletna izpričevala o nakupu. izdelovanju, prejemu In oddaji vsakovrstnega le-sa, strokovni žagovodja itd išče stalnega mesta z nastopom 15. avgnsta t. 1. Cenjene ponudbe se prosijo na naslov: Ivan Modic, poplo-vodja pilane, Fojnica k. K. Bosna.	19583
Trgovski
visokošolec
diplomiran na dunajski trgovski šoli, Slovenec, b perfektnim znanjem francoskega, italijanskega in — nemškega jezika, korespondence, išče mesta Ponudbe pod »Trgovski visokošolec« na Aloma Compa-ny, Ljubljana.	19574
Trgovski pomočnik
špecerist, išče službe. Gre ♦ udi na deželo Nastop takoj Cenjene ponudbe na upravo »Jutra«. Maribor, pod »Izurjen«.	19369
Mesta k otrokom
išče gospodična čedne zunanjosti, inteligentna, per-fektna v nemškem in slovenskem jeziku; šiva tudi otroško perilo. Slika na razpolago. Cenjene ponudbe pod »15. julij« podružnici Celje.	19628
Mesarski pomočnik
vajen sekanja in kupovanja živine, išče službe. — Naslov v upravi »Jutra«.
19622
Najnovejše sredstvo za čiščenje in iečenje vina je ,fH E R M A" im
edino lečilo zdravniško priporočljivo, pieizkušeno potom analize in zajamčen uspeh Vsako vino, ^e tako kalno se očisti v 2 dn h, nekatera v 6. urah. .HERMA* odvzame vinu s.ab okus, plesncbo. cikanie, ij3vo ali rdečkasto barvo. V 6. uiah ustavi vrenje vina. Najenostavnejša jt tud \poiata .Hetme", ker se po vporabi v b. urah, najkasneje v 2 dneh iah<o toči vino dalje, ker ,.e napravi (losu g< šče, tet je pretakanju pred 2 meseci nepotrebno. — Nihče od \inogradniKov, vinskih trgovcev m gostiln carjev naj ne bo brez .Herma* lečila. Na 100 i je potrebno od vsake stekien ce po 2 dkg in stane kg i80 Din. Prodaja .HERMA" lečila se je poverila za celo Slovenijo 'Zključno samo AS. Planinšku v Ljubljani, Karlovska c. 18, kjer se dobe tudi nadaljna pojasnila. Na željo se vsakemu naročniku blago z navod ti takoj
odpošlje, ali pride na dom	5351 a
Hišnik
Mesto hišnika sprejme strojnik, oženjen. veie vseh popravil. Ponudbe pod — »Strojnik 83« na upravo »Jutra«.	19683
Mesto hišnika
išče boljša obitelj brez otrok v vili ali bolj .i i hl&i. Naslov pove uprava «Jutra» 19728
Učenka
Deklica poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, z dobrim spričevalom lest-razredne ljudske šole, išče mesta vajenke v manu-fakturni ali galanterijski trgovini v mestu, če mogoče koncem avgusta. Da bi imela hrano in stanovanje v hiši, bi v prostem času rada pomagala v kuhinji ali kaj podobnega. Naslov pove uprava »Jutra«.	1942®
Absolventinja
meščanske Sole, z malo maturo. Seli mesta kot bla-gajnlčarka, natakarica ali k otrokom. Ponudbe pod »Začetnica« na upravo — »Jutra« Celje.	19451
Kontoristinja
z dveletno prakso, s popolnim manjera nemščine in slovenščine. Išče stalnega nameščenja. Pisma na upravo »Jutra« pod značko »Primorka 67«.	19457
Samostojna
gospodična
dobra kuharica, Seli stalnega mesta kot gospodinja pri starejšem samskem gospodu ali vdovcu z enim ali dvema otrokoma. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Dobra gospodinja 571«. 19601
Popoldanskega
nameščenja
išče višji državni uradnik, vešč slovenskega, srbohr-vatskega, Italijanskega je-zika. knjigovodstva in — strojepisja. Ponudbe pod »Fortuna« na upravo »Ju-tvra«.	19579
Primerne službe
išče gospod srednje starosti < dolgoletno prakso v b?nčnpin, trgovskem is in-du8trijsk3m poslovanju. — ZmoZen je tudi samostojnega ' odstva v večjem obratu Cenjene pondbe na — upravo »Jutra« pod »Stalno 29«.	19587
Prodajalka
vestna tn zanesljiva, iell premeniti mesto v dobro-idočo specerijsko ali mešano trgovino, najraje v biiSini mesta. Nastop 8 1. avgustom. Naslov pove — ufrava »Jutra« pod značko »Vestra 16«.	19477
Kontoristinja
z držvano dvorazredno trgovsko šolo in enoletno trgovsko pisarniško prakso, |Š5e mesta kontoristinje, blaga.jničaTke, strojepiske a'.i karkoli Ponudbe pod »Pisarniška moč« na upravo »Jutra«.	19610
Trgovski pomočnik
snecerist, išče službe v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Pošten 196«. — 19602
Učenka
s trirazredno meščansko šolo želi vstopiti v večjo trgovino s mešanim blagom. Nastop s 15. avgustom. Nasiov pove uprava »Jutra« pod značko »Učenka 17«.	19617
Mesta potnika
išče trgovec z lastno tigo-vino v rudniškem kraju. Prevzame tudi zastopstvo solidnih tvrdk za Hover-ijo proti proviziji. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Izboljšan promet). 19619
Damski klobuki
modemi, novi in malo rabljeni, od Din 20 dalje naprodaj. Cesta v Rožno dolino 14.	19560
Gig
se ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«. 19550
»Remington«
pisalni stroj, malo rabljen, prodam eventuelno zamenjam za Undervood ali kaj sličnega. Naelov pove upr. »Jutra«.	19533
Avto
amerikanski, šestcilinderski. najnovejšega tipa, skoro nov. petsedeSni, se ugodno proda. Naslov pri upravi — »Jutra«.	19495
Spalnica
iz trdega lesa (orehova), z marmornatimi ploščami, za Din 2200 naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. 19477
Narodna noša
Naprodaj je več avb. krasnih, pristnih originalov. — £°e. pove uprava »Jutra«.
19476
Pisalni stroi
potniški, znamke »Erika«, aelo dobro ohranjen, naprodaj v trgovini s čevlji H. Eeljak, Prešernova ulica 19653
Tatvine in vlomi
Zavarujte se pred njimi z vzidanjem jeklene omare «Wertheim». Popis s cenikom pošlje brezplačno Ljubljanska komercijalna družba — Bleiweisova cesta št. 18.
167
Dvokolesa
znamk: Tribuna, Diamant, Favor, Styria. Frera, Bian-chi, Champion, Record, Pre-zesion, Legnano, v zalogi, pneumatika najfinejše vrste Dunlop, Uichelin, Pirelli itd. Najnovejši modeli in najnižje cene Ceniki fran-ko, Drodaja na obroke. — F BatjeL, Ljubljana, Kar-iovska cesta 4.	104
Knjige
292 raznih slovenskih ln nemških, v skupni vrednosti 707 Din 50 p, naprodaj Pojasnila daje in ponudbe sprejema okrajno sodišče v Ljubljani, soba 83.
Razprodaja
Rokavice, nogavice, galanterija po zelo znižanih cenah. M. Bartl, Ljubljana. Stritarjeva ulica. 19654
Die Frau als
Hausarztin
2 knjigi, novi, prodam za 200 Din. Naslov Dri upravi »Jutra«.	19650
Otroško zibelko
za nihati zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi — »Jutra«.	19649
Fotokamera
13 X 18, Universal Eapid aplanat s pritiklinami, prodam za 800 Din. Naslov v upravi »Jutra«.	19648
Čevljarji!
Proda se zelo poceni stroj-cilinder, malo rabljen- Ivan Tajč, Kamnik.	19284
Mlin
za domačo uporabo. Rabi ee lahko na vodo, gepel ali elektriko, ee ceno proda. Ziherl, Suha, pošta — Skofja Loka.	39267
Fiat Turino avto
dobro ohranjen, se proda po ugodni ceni. Vpraža se v hotelu Jekler, Bled. — 19532
Brehm: Tierleben
skoro nov, S. izdaja, prodam. Na«lov v upravi — »Jutra«.	19590
Kolo
jako dobro ohranjeno, moško, prodam. Naslov v — upravi »Jutra«.	19589
3000 kg krp
(cunj) oddam. Ponudbe pod značko »Stare krpe« na upr. »Jutra«.	19680
Dvojni jarmenik
najnovejše konstrukcije, velikosti II.. z razmahom 400x100, skoraj nov, se proda po ugodni ceni. Interesenti naj se obi»i«j} ra C{ ravo Narodna Suma, Za-gno, Nikoličeva 11. 19628
Kolo
žensko, skoro novo, in otroški avto, se poceni proda. Naslov pove uorava »Jutra«.	19666
Pletilni stroj
št. 8/33, se radi pomanjkanja prostora po nizki ceni proda. Naslov v upravi — »Jutra«.	19676
Vrbovo šibje
olupljeno, suho, za pletenje košaraških izdelkov, več vagonov na razpolago. Tudi šibje neolupljeno, »v koži«, oddam. Ponudbe oziroma vprašanja pod »Vrbovo šibje« na upravo »Jutra«.
19707
2 oljnati sliki
mnogo drugih in nagačene-ga krokodila prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava »Jutra« 19697
Poletne obleke
Iister, tennis. platnene, elegantne, prav nizkih cen, pri Drago Schwab, Ljubljana.
Gorske čevlje
damske, št. 38, samo enkrat rabljene, prodam za — 250 Din. Izve se Beethovnova ulica št. 7, pri slugi.
19714
Furnirje
raznih vrst, prvovrstne — kvalitete, globoko pod tovarniškimi cenami, se odda. Ponudbe pod »Furnir« na upravo »Jutra«. 19715
Dve lokomobile
10/15 — 12/18 HP, angleškega izvora, malo rabljeni, se prav ugodno proda-sta. Ponudbe pod »Loko-mobfli« na upravo »Jutra«.
19710
Starinsko omaro
3001etno. s pisalno mizo, iz-delar.n v na:odličnejši Hne-si. danes redkost, proda Frančiška Klemenčič, Mokronog.	19426
ttcmsKl polčeulji
\/. najiinei^ega laka Džn 200,— il ševro ali boks usrna Din 150-
Sprejemajo in izvršujejo se popiavila v najkrajšem času
Zahtevajte ilustriran eenikl
„D0K0
U Prešernova ulica št. 9
na dvorišču.
Ford auto
____________Stara slika
primeren za potnike, preda oljnata, vel. 172 X 230 cm,
ali zamenja za motocikel.	se prodal Naslov v upravi
Podbevšek, Dunajska 15,	»Jutra«.	19429
III.	19682
Večja množina ledu
&e proda v Mariboru, Lekarniška 7, I.	19593
Števec.
za motorno kolo s hitrostno mero, posebej za dnevno uoorabo, se proda. K. Jane, Bohoričeva ulica 9.
19642
Zimzelen
(pušpan za Izdelovanje pip se proda. Vprašati pri Mi-škec, LJubljana 7, Dermo-tova ulica 12.	19640
Nova jedilnica
z usnjatimi stoli	in nekaj
drugih predmetov	se proda
vsled pr« selitve.	Dovozna
Msta 1 I	19633
AUTO FIAT 501
a S sedeži, proda R. P. Celje, Sava 21.	19629
700 hi novih sodov
ii kalega hrastovega lesa, od 800 do 1000 1, ima naprodaj Franc Zoreč, sodar, Breg pri Ptuju. 19627
Miza
iz trdega lesa, okrogla, 1.40 m v premera, z dvema vložkama za podaljšanje, se oroda. Naslov v upravi »Jutra«.	19711
Pletilni stroi
St. 8/36, dobro ohranjen, se proda po zelo nizki ceni. Kupca brezplačno naučim plesti. Naslov v upravi »Jutra«.	19724
Akumulator baterija
nova, 13 voltov, se proda po jako nizki ceni. Naslov pove uprava »Jutra«. 19721
Zahtevaj sam., «1 d e s» črnilo
v korist Jugoslov. Matice.
128
Salonska obleka
za srednjo moško postavo, malo rabljena, se poceni proda Naslov pove uprava »Jutra«	19160
Stružnico
za železo )Leitspindeldren-bank) proda Norton, Biška, Jernejeva 5.	19063
Vreče
vsakovrstne, prodaja A. Grebeno, Opekarska cesta 7 — NajnBje cene. 17788
Dva Forda
dobro ohranjena, z elek trično razsvetljavo, prodam. Poizve ee v upravi »Jutra«.
19459
Lončena peč
krasna, starinska, dobro ohranjena, se proda za — Din 400, za salon, dvorano ali muzej. Naslov v — upravi »Jutra«.	19612
Moška obleka
površnik in čevlji, dobro ohranjeni. — se proda, jo. Sv. Petra cesta 27, od 7. do 8. in od 2. do 3. — 19580
Lahek tovorni avto
z novim magnetom ter skoro novo pnevmatiko, spredaj z dvema tapeciranima sedežema ter streho, podoben luksusnemu. 8—12 HP. zelo pripraven za potovanje, v dobrem -tanju, se takoj proda za Din 10.000 ali zamenja za motorno kolo. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Auto 93«. 1929;.
Krojaški šivalni stroj
prvovrsten, skoraj nov. se ugodno proda v Gosposki ulici 7. Poizve se v trgovini.	19524
Motorno kolo
prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Ponudbe na opravo »Jutra« nod značko »Reflektant 11«. ' 19511
Motorno kolo
s priklopnim vozom 3 ln pol HP, v zelo dobrem stanju. se proda. Poizve se pri tvTdki Franc Prijatelj. Tržišče, Dolenjsko. 19510
Oglje
bukovo, nudim okrog 10.000 kg. Ponudbe z navedbo cene za 1 kg franko vagon Sv. Peter v Sav. dol ]e poslati na upravo »Jutra« pod »Bukovo oglje 08«. — 19506
Tovorni avto
2 do 2 in pol tone v zamenjavo z osebnim 4sedež-nim. se išče. Ponudbe na Elektrarno Ruše. 19087
Zlato, srebro
in srebrne krone plača po najvišjih cenah
F. Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 1.
41
Moške obleke
perilo, čevlje, vse ponoše-no, in pohištvo kupujem. Pridem tudi na dom. Jure-Hč, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27. 17.	19685
Bukove cepenice
in smrekovo lubje, oboje suho, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Akre-ditv 86«.	19686
Smrekove in lipove hlode
ter hrastove prage kupim. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Takoj dobavno 88«.
18688
Elektromotor
15—20 P3 220/880 voltov do 1000 obratov, rabljen, toda v brezhibnem stanju, se kupi. Ponudbe s točnimi podatki in ceno na Gospodarsko pisarno Josip Tribuč, Ljubljana — VIČ.
19575
čajno maslo
prvovrstno, sveže, se dobavlja v večjih količinah dvakrat tedensko. Intere-sentje naj piSejo na upr. «Jutra» pod «Cajno maslo* 166
Sladkega sena
1 vagon in 3 vagone slame
najboljše kakovosti, proda Franc J u r c a, Petkovec, pošta Rovte.	166
Nemška detelja
5 do 6 voz, v bližini Ljubljane, se v košnji proda. Naslov r>ove uprava »Jutra«.
19687
Dalmatinska vina
več vagonov, po 4 Din liter franko Maribor. Kos, Maribor, Klavniška ulica 12.	19595
Stavbno parcelo
okoli 600 m« veliko, v bližini Vrtače, pod Rožnikom ali ob koncu B!eiweisove ceste, kupim. Posredovalce odločno odklanjam. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »J. š.«.	19572
Posestvo
na Oklukovi gori, sestoječe iz vinograda z vilo in če_ belnjakom, naprodaj. Vse krito z opeko. Anton Svet, pošta Globoko, Brežice. — 19254
Kupim hišo
z lokali, prostim stanovanjem v sredini mesta. Ponudbe na upravo pod — »Din 250.000=.	19405
Hiša v Domžalah
št. 34. z gospodarskim poslopjem, vrtom, dvoriščem in eno njivo, se proda na dražbi dne 12. t. m. ob pol 10. pri okrajnem sodišču v Kamniku (soba 6). Najmanjši ponudek za hišo 78.525 Din. za njivo 21.300 Din.	19407
Hiša
v večji fari in lepem kraju na Dolenjskem, 3 ure od Novega mesta, je naprodaj Zraven nekaj sadnega vrta ter njiva V hiši je trgovi-pa- Lep. krasen trgovski lokal z vsem inventarjem Hiša je zgrajena leta 1912. ter obokana. Letni promet znaša 200.000 do 300.000 D Cena in plačilo po dogovora. Natlov se izve v upravi »Jutra«.	19296
Hišo v Celju
Kralja Petra cesta štev. 19 prodam radi smrti sina. V hiš' je že dolgo let pekarija in trgovina. Pripravna je za vsak veleobrst Hiša je enonadstropna. v najpromet-nejši ulici na vogalu in ima fronto na tri ulice. Stanovanje in velika skladišča takoj na razpolago. Ivanka Voinjak.	18985
Novozidana stavba
že brez strehe, f-od ko!<» dvorom Matuglie - Opatija zamenja se za b:,-ico ob vodi blizu kolodvora, ponudbe na upravo »Jutra« pod »Kranjsko "5«. 195i0
kmečki mlin
na dva ali tri tečaje, kupim, ali Sago samico z volno silo, od 40.000 do 60.00<l Din. Pismene ponudbe z natančnim opisom in navedeno ceno je poslati do 24. t. m. pod »Takojšnje plačilo« na upravo »Juta«. — 19720

»r
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
proda:
HISO. visokopriti^Do, no-vozidano, vili slično, 1, s i_ su Martinove ceste, elektrika, vodovod, stanovanje v enem mesecu, Din 150.000. Ugodni plačilni pogoji.
HISO s prometno gostilno v ljubljanski okolici. 4000 iu1 zemljišča, gostilniški vrt, hlev, Din 85.00" HISO, dvonadstropno, moderno, prosto stanovanje, lep vrt, pos. primerna zdravniku, pri Sv. Petru, po ugodni ceni. HISO, visokopritlično, tik tramvaja, 4 lepa stanovanja, 800 m' vila, Din 200.00.
HISO, enodružinsko, no-vozidano, St. peter-ki okraj, 1000 m2 vrta. Din 80.000.
HISO. visokopritlično, enodružinsko. vrt, Stožice, Din 75.000. HISO, visokopritlično, S stanovanj, trisobno prosto, na Sv. Petra cesti, Din 110.000. HISO, pritlično, 5 sob, 2 kuhinji, Šiška, Din 38.000 HISO, novozidano, očetrt ure od Ljubljane. 2 sobi, 1300 m» vrta, Din.37.500. HISO, pedvojno, več stanovanj, eno prosto, 900 raJ vTta, Rožna dolina, Dia 65.000. HISO, pritlično, 4 stanovanja, dobro ohranjeno, <i'»0 m' vrta, Vodmat, Din 60.000.
HISO, predvojno, 1200 m' vrta, stanovanje pošto, Glince, Din 85.000. HISO z gostilno, predmestje Ljubljane, 4 sobe, vrt, Din 75.000. HISO, enodružinsko, blizu tramvaja, E sob, vrt, -elektrika, vodovod. Din 115.000. HISO, enonadstropno. prenovljeno, center Ljubljane, 5 stanovanj. Din 11» tisoč.
HISO, vili slično, enodru-ilcsko. tik tramvaja, vrt, Din 125.000. HISO, visokopritlično, 4 stanovanja, trisobno prosto, trgovski lokal, za obrt, trgovino, prometna cesta, Din 150.001}. mso, enonadstropno, 6 lepih stanovanj, elektrik.,, vodovod, vrt. Dolenjsko predmestje, Din 170.000. HISO, visokopritlično, t karijo, predmestje. Din 300.000. HIŠO, enonadstropno. s prometno gostilno, iO sob. hlevi. Din 325.000. GOSTILNI3KO POSEST v n 7 oralov zemljišča, 3 km od Ljubljane, Din 24(p."00 HISO. trgovT-ko, enonadstr.. gostilna, 16 prostorov. letovBče Gorenjske, Din 120.000. TRGOVSKO HISO, eno-nadatropno, center Ljubljane, 2 lokala, več stanovanj. Din 400.000. GOSTILNO, starozna.no. 8 sob, gospodarska poslopja, veliki vrtovi, -.<-'■;! kraj^ Dolenjske, Din 250
KMEČKO POSESTVO, ca. 10 oralov, zidana hiša. gospodarska poslopja, pri Maribotn, Din 80.000. KMEČKO POSESTVO. 6 oralov, eno uro od -Ljubljane. Din 62.500. KMEČKO POSESTVO, prvovrstno, arondirano. ob glavni cesti, pri MariT"-ru, lepa j»slopja. Din 200.000. POSESTVO 4 orale, nova, zidana hiša pri Slov. Bistrici, Din 70.000. KMETIJO 35 oralov, an-.„. dirano, prostorna zidara hiša, gospodarska poslopja. pri Rajhenburgu. Din 175.000. KMETIJO 50 oralov, zidana hiša, gospodarska poslopja pri Hrastniku. Din 75.000.
POSESTVO 33 oralov, pri Litiji, Din 25.000 Veliko število vil. hiš. staro- in novozgradh. v mestu^ in predmestjih, trgovskih in obrtnih objektov, stavbišč, kmetskih in veleposestev. industrij itd. po najugodnejših cenah.
Prodajalci, nikake vo's-nlne. nobenih stroškov, plačati je umerjeno provizijo le. če se posestvo proda po našem posredovanju!	1969«
Premogovnik
svinčeni ali železni rudnik, kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Rudnii,.- r.a upravo »Jutra«.	19650
Letoviščar. družini
se odda v najem lepa hiša pod Golico. 1300 m nad morjem Studenčna voda, okoli hiše velik smrekov gozd Naslov pove uprrva «Jutra».	17569
Enonadstropna hiša
ob glavni cesrt. nove zidana, v trgu Gornja Radgona. s trgovskim lokalom, sposobna tudi za lekarno, naprodaj. Kleparski in ključavničarski stroji in orodje, istotam se «,i,J? proda dr.hro ohranjen 5se. dežni Auto-Raf. Cena se izve pri Benjaminu Dibel-čar, Gornja Rodgona. 1S6E5
Penzijon-hotel
lobro vpeljan, v znanem ;etoviSču na Gorenjskem, r 30 lepo opremljenimi so-
bami, se proda pod ugodnimi pogoji, event. tudi zemljišče. Naslov t upravi «Jutra».	17898
Dvodružinska vila
10 min. od centra, se takoj p: nla. Naslov t upravi — •Jutra«.	19693
Poslopje.
r i smeri 10 X 45 m', t velikim dvoriščem, oddam ali pristopim kot drug. Pripravno za tovarno, Industrijo, prodajo premoga ali kaj etičnega. Vodovod. — elektrika. Ponudbe pod — »Industrija 2225«. na npr. •Jutra«.	19643
Dvonadstropna hiša
r sredini mest&, s prostim obrtniškim prostorom na
ororišču, 13/4 in pol m, bo proda Kar-iov pove uprava »Jutra«	19586
Hiša
-aoflrnžinska, z velikim ln
lepim zelen jadnim in malim sadnim vrtom, tik najbolj prometne ceste v Trbovljah, ee pod ugodnimi pogoji proda. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov v upravi »Jutra«. — 19607
Trgovino oglja in premoga
dobro vpeljano, v lastnem poslopju in g prostim stanovanjem, takoj prodam radi opusta detajlne trgovine. Prodam tudi različne pisarniške predmete, pisal-re stroje, pisalne mize, kopirne preče. debego tlskal-ri stroj itd. Nadaljnje podatke daje M. Oswatisch, veletrgovina a premogom v Celju.	19535
Kavarna
v Mariboru, se z veein inventarjem proda. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor, pod »Takojšnji — prevzem«,	19596
Gostilno
kararno, restavracijo »ti
^li'.no podjetje vzamem v najem takoj. Ponudbe pod »Solidno in agilno« na uj>r. »Jutra*.	19236
Lokal, Znova z-iižana
Je najemnina za lep po -iovni lokal v pritličju Po kojniosk^a zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica — Lokal obstoji u 2 pošlo*, nih prostorov, ki ?e od-
dasta tždl posamezno E enemu sp;y!a stranska soba.
uC
Lapa restavracija
b 1.*, (*jsfeljami, v planinskem kraju, se odda na ra. •'ud 'uristov mnogo poleti in pozimi. Naslov v upravi «Jutrj».	17570
Lokal
•e i?*e v sredini mesta Ta manufakturno in konfekcijsko trgovino. Ponudbe nu naravo »Jutra« pod — • Loku! S4«.	19534
Gostilno
ali hotel želi vzeti v na-jem ali u.i racuii boljša oi-eba z iivrstco kuhinjo, in sicer najraje oa deželi — Ponudbe je poslati najkasneje r; i upravo »Jutra« do 15.' julija 1926 pod »Gostilna 705«.	19705
Kompletno
stanovanje
ii&em, dam visoko nagrado, eventualno formelno zamenjam i onim, ki gre it LJubljane. Ponudb« pod •Sredina mesta Din 1500« ca upravo »Jutra«. 13409
Oddajalcem
stanovanj
se posreduje popolnoma — brezplačno najugodnejše najemnike. Prijavljajte oddajo le pri »Posredovalcu* Sv. Petra n. 18. 19360
Za letoviščarje
je na razpolago ie nekaj pob v restavraciji pri Sv.
Kriiu pod Golico. — Cene znižane in izborna kuhinja. 1000 m nad morjem. Sprehodi po smrekovih gozdih. Vsak dan pošta. V hiši kopalnica. Naslov pove upr. «Jutra».	17571
Stanovanje
sobo » kuhinjo ali souporabo kul irj» išče zakonski par brez otrok za L av-g'i»t Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Din 800«. — 19639
Prazno sobo
bolj veliko, * posebnim vhodom, išče starejši gospod samec. Ponudbe pod »Sameo 35« na upravo — •Jutra«.	19635
Prostorna soba
prazna, s skladiščem in podstrešjem se odda v na-jcr: ali posamezno. Naslov v upravi »Jutra«. 19632
Stanovanje
s telo oskrbo Išče 281etni uradnik. Plača 750 Din. Ponudbe pod »Avgusta naprej« na upravo »Jutra«. 19717
Mirna gospodična
išče prazno sobo za takoj. Pismeno na upravo pod — značko »Soba Čim prej, tem bolje« na upravo »Jutra«.	19012
Soba
tračna. w»!n5na, v bližini državnega kolodvora, se odda. Naslov pove uprava »Jutra«	19700
Sostanovalka
ki je ?ez dan odsotna, se »prejme. Fioriianska ulica
št. 2?, I.	19691
Meblovano sobo
% elektriko in po možnosti s souporabo kopalnice išče mlad zakonski par brez otrok za 1. avgust. Ponudba na upravo »Jutra« pod »Centrum«.	196S9
Soba
s« odda gospodični. Rožna ulica I. desno. 19678
Stanovanje
2—3 ?nb se išče z Oktobrom. Naslov pove uprava »Jutra«	19667
Trgov. tneš. blaga
prodnni z inventarjem v Maiboru rad; preselitve. — Ek&i?t,jnra sigurna. Dopise a ut/ravo »Jutra« pod — »25.000 Din«.	19718
Pisarna
večja in maojSa ?0ba po-ieg sfrlcijp, pritlično, se odda Naslov v upravi — »Jutra«	19723
Soba
8« odd» v sredini mesta za dva gospoda. — Prost vhod. električna razsvetlja-išče.. Ponudbe na upravo vg Naslov v upravi »Ju-pod »Vinnt. č«	196.58 tra«.	19646
Lokai
pripraven za vir.oto?, po možnoi-t.l ? -^anovanjpm, se
Stanovanje
el°?antno, treh sob. s pri-t-iklinami, tik tramvajske postaje v Poljanskem predmestju. se zamenja za primerno drugo stanovanje v mestu. Ponudbe pod »Mesto 68« na opravo lista.
19668
Stanovanje
4 velikih parketiranih sob, elektrika, v najprometnej-šem delu mesta, pripravno za pisarne, večjo obrt itd., zamenjam za manjše, lahko tudi v stranskih ulicah ali pa na periferiji pod gotovimi pogoji. Ponudbe na upravo »Jutra pod »Periferija 53«.	19653
Soba
velika, a posebnim vhodom, ?e odda na Kongresnem trgu samo boljšemu gospodu. Natančnejše v upravi »Jutra«.	19652
Pisarniška soba
cb Aleksandrovi cesti se .••ikoj odda Na zahtevo pi-iialr.! stroj in komccijalna nv n.« razpolago. Ugodno 7. h go-}Kjdf. ki so doHi odsotni iz urada. Kje, pf>ve uprava »Jutra«	19487
VinotoS
na raftun ali v lastno reži-e [.rofi mali kavciji ol-. i p :r, takoj Ponudbe ro-• :ru7.ri«v »Jutra« Maribor rvvl »I>alma'in-k: vinotMČ«.
.0594
* ŠIMENC * j|
\\ * UtiSUBM« %
v\ 4.	e.
J. StšepuSin
Vii Sisait
priporofo boljše tam-burire. »trn partito re, Sol. in C'Po-' ',*> trehšfine ta ^--■'■■:. ' V »«a eltn-•	' ;j> bila
' : j-^jli
Kdo bi sprejel
3 brate dijake, srednješolce. na hrano in stanovanje po primerni ceni. — Ponudbe pod »Sredica mesta 38« na upravo »Jutra«.
19538
Lepa soba
opremljena, elektrika, b zajutrkoni ali vso oskrbo, takoj. Vprašati trgovina Brezovar. Zelena jama. — 19413
Belo mebiirana soba
lepa, z dvema posteljama, električno lučjo, sredi mena, se takoj odda. Naslov v upravi »jutra« Maribor.
19597
Sobica
e posebnim vhodom se odda gospodu ra Din 225 — Naslov prt ve uprava .Jutra«	1M06
Opremljena soba
se odda po zmerni ceni samo solidni gospodični. Naslov v opravi »Jutra« 19605
Predplačilo In
nagrado
dam za lepo prazno sobo r kuhinjo in event. kopalnico do 1. septembTa. Naslov pove uprava »Jutra«.	19609
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in z elelrfrlčn/i luč'", išče jo-«po ■ « 1 avgustom Ponudbe pod »Trajno SO« na o'mo »Jutra«	19630
Učiteljska družina
V Ljubljani — centrum — vzame na stanovanje in hrano dvt do 14 let stari deklioi boljSih staršev. — Oskrba in nadzorstvo dobro. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Gorenjec*. — 19231
Posojilo ali predplačilo
po dogovora, dam za stanovanje 2 do 8 sob s pri-tiklinami. Eventualno kupim malo hišico. Mirna obi-telj treh oseb. Dopise na oglasni zavod Kopitar, — Ljubljana, Čopova 21. —■ 19616
15.000 do 20.000 D posojila
»a dobo 1 leta, pod ugodno garancijo, iščem nujno za povečanje obrti. Cenjene ponudbe pod značko »16 odBtotkov« na upravo »Jutra«.	19561
20.000 Din
posojila išče trgovec. Visoke Obresti , sigurna garancija za 3 mesece. Ponudba na upravo »Jutra« pod »Nujno 69«. 19460
Kdo bi hotel
vložiti v večja podjetja 200.000 Din proti dobri garanciji in ugodnemu obre-stovanju? Ponudbe pod — »Solidno 21« na upravo Jutra.	19588
Kompanjon
s kapitalom 30.000 Din se Išče za razširjenje trgovine v Ljubljani. — Ponudbe pod »Kompanjon avgust — 62« na upravo »Jutra«. — 19462
10.000 Din
posojila za dobo 3 mesecev išče trgovec. Obresti visoke, garancija sigurna. Ponudbe pod upravo »Jutra« pod »Takoj 61«. 19461
Posojila od 50-000 Din
dalie v vsaki višini proti vknjižbi na prvo mesto takoj na razpolago. Obresti ugodne. Vprašati Y. E. R. C. Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica).	19727
2000 Din
Kdo posodi vdovi 2000 Din proti obrestim. Vračam v mesečnih obrokih 200 Din. Ponudbe pod značko »Poštena« na upravo »Jutra«.
19703
Dobro službo
nastavljenee ali kompanjon z 10.000 do 15.000 Din se sprejme. Takojšnje ponudbe pod značko »Kompanjon 10« na upravo »Jutra«. — 19710
Kot družabnik
vstopim k dobremu, najraje mizarskemu podjetju, g kapitalom 15.000 do 20.000 Din. Naslov pove uprava »Jutra«.	19681
Družabnlca
s kapitalom 150.000 Din, se išče za prevzem trgovine in hotela v svrho skupnega delovanja. Starost 20 do 30 let. Zenitev ni izključena. Ponudbe s sliko na upravo »Jutra« pod »Srečna bodočnost 72«.	19672
200.000 Din
proti garanrji in primernim obrestim išče večje podjetje, vsled ugodnega položaja za večje kupčije. Ponudbe pod »Naraščajoča naročila« na upravo »Jutra« 19669
Zastopnik
s kapitalom, želi prevzeti kako podružnico (gre kot kompanjon v hotel, restavracijo, kavarno) in posodi denar za stalno službo v pisarni Naslov pove upr. »Jutra«.	19530
1000 Din
Katera dobra o»eba posod? gospodični 1000 Din proti povračilu v treh mesečnih obrokih. Dopise na upravo »Jutra« pod »Posojilo 49«.
19549
Posojila 3000 Din
iščem proti visokim obrestim in dobri garanciji za dobo 6 mesecev. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Hitra pomoč 20«. 19491
Znanja želita
dve izobraženi, pošteni — gospodični z boljšima premožnima gospodoma, sta^ rost 25 — 30 let. Dopisi pod značko »Pomlad 30 — 45 lpt na Biser 19632«. Le resne ponudbe p sliko. — 19637
Tatjana
Podignite list v opravi — »Jutra«!
Znanja želi
gospodična, državna uradnica, pridna in poštena, z boljšim gospodom, solidnim in resnim, od 32 do 40 let. Resne ponudbe s sliko, ki se vrne, in M«lovom na upr. »Jutra« pod »Mirno Žilie-nje 48«.	19548
Bančni uradnik
Katffra naobražend Slovenka bi se htela upožnati t 36letnim bančnim uradnikom plemenitih osjeČaja in sigurne egsistencije u Za-grebu, radi duševne razo-node i dopisivanja. nidba ni isključena. Dis-krecija *aščoro zajamčena. 18 do 26 let stara naj javi — tudi ndovica brrr. otrok — pod Značko »Bančni uradnik« na upr. »Jutra«.	19301
m
s
m 39
r
Q
O *
Q
r
1
m en
Senzacijonelni moderno opremljeni kriminalni veiefilm. — V glavnih vlogah najboljši francoski igralci, dobro znani iz dosedaj predvajanih Biscot-tilmov. — Izvrstna igra — do skrajnosti napeta vsebina — Izvanredno uspela režija — Krasni naravni posnetki. Vsled velike dolžine filma (oba dela v enem sporedu) se vrše predstave danes ob
3.9 7. in uri.
Pri vseh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester.
ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v Sloveniji. — Telefon 124.
Preskrbite si vstopnice v predprociaji od 10. do pol !.
Resnega znanja
z inteligentno gospodično želi gospod. Da niso odvratne tudi druge vrline, je razumljivo. Cenjeni dopisi na upravo »Jutra« — pod »196«.	19603
Dopisovanje
Kateri diskreten gospod, nezadovoljen v zakonu, Želi dopisovati z damo srednjih let z enako življenjsko usodo. Dopise na upravo »Jutra« pod »Florida — XXXTI«.	19613
451etna vdova
brez otrok^ z brivsko obrtjo, na zelo prometnem kraju, z dobro idočim lokalom, želi znanja z gospodom. ki bi bil sam brivec z mojstrsko izkušnjo. Glavni pogoji so pridne roke, poštenost in dobro srce Denar pa postranska stvar. — Dopise s sliko na upravo »Jutra« pod »Tajnost zajamčena 503«. Na anonimna pisma se ne ozira. 19503
Ženitna ponudba
Iščem za mojo sestro srednjih let, e premoženjem, akademika v stalni službi, v starosti od 40 dalje. Dopise s polnim naslovom na upravo »Jutra« pod »Zado-voljnost 31«.	19331
Resna ženite v!
Katera devojka ali mlada vdova bi imela veselje poročiti se v Ljubljani z izobraženim gostflničarjem-strokovnjakom, fantom — srednjih let? Pogoj: podjetna, veselje do obrta, vesela narava in nekaj premoženja. — Eventualno se drugam priženil Cenjene dopise s popisom razmer in polnim naslovom, ako mogoče s sliko, pod značko »Bodočnost 1001« na upr. »Jutra«. Tajnost častna zadeva.	19701
Katera gospodična
ali vdova s premoženjem bi hotela poročiti trgovca vsled upostavitve trgovine. Pismene ponudbe na upravo »Jutra«, Maribor, pod »33«.	19546
Volaričeve pesmi — note
kupim. Oj rožmarin, Pogled v nedolžno oko itd. Prijazne ponudbe na upravo — »Jutra« pod značko »Oj rožmarin« do 20. julija 1920.
19582
Akordne citre
▼ dobrem stanju, na 62 strun, se prodajo za 300 D. Ponudbe pod značko »300« na upravo »Jutra«. 19823
Klavir
dolg, primeren za učenje, naprodaj. Cena 3600 Din. Ogleda se lahko sam<J oi 7. do- j.ol 9. zvečer. Naslov pove uuava »Jutra« — 19P21
Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in _ popravila za Glasbeno Matico, Kon-servatorij in druge Institute «e izgotavljsjo od moje tvrdke. — Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, — Ljubljana, Hilšpri«va ulica 6	*	196U5
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, se čeno proda. Naslov pove uprava »Jutra«	19694
Koncertna vijolina
stara, izvrstna, se proda radi smrti, in 20 zvezkov not k isti po zelo ugodni ceni. Kje. pove uprava — »Jutra«.	19670
Pianino
ali kratek klavir iščp v posojilo za dnljšo dobo mlad gospod. — Naslon v i upravi. i^šve?ti najnižjo, ne pretirano odčkodnino.
19333
99
Iz finega ševro

Dospeli so najmodernejši rožnati ševro in bež.
Koncertne citre
se ceno prodajo. Naslov v upa vi »Jutra«.	19645
Mlečno belo
lipičanko
lepo kobilo, proda Kendo-va grajska uprava na Bledu.	19308
Volčji pes
se je zatekel. Dobi se v Podgorju pri Kamniku št. 87.	19611
Kanarček
je ušel, kamor bi_ se zatekel, naj se javi Metelkova ulica S.	19698
Mlada ovčarja
dva, prava, prodam. Rebolj Komenda.	19674
3 otroke
stare 4 leta, 2 leti, 9 mesecev dam v oskrbo zanesljivi družini blizu Ljubljane, ker sem z avgustom brez stanovanja. — Event. dam starejša dva posebej in najmlajšega posebej. — Pogoj: solnčno stanovanje in vrt. Ponudbe pod »Dobra oskrba« na upravo — »Jutra«.	19527
Enonadstropna hiša
pripravna za vsako obrt ali trgovino, za hišo velik kamnolom, Be zelo ugodno proda. — Istotam 6e tudi proda kompletna, nerabljena
spalnica
politirana, iz javorjevega lesa, za 4000 Din. Oboje se lahko ogleda pri trgovcu Davorinu Bračko v Rajhen-burgu.	i8984
Pozor, invalidi in vojne vdove!
Ugodno prodam zidan paviljon, v katerem se nahaja trafika, pripraven tudi za vsako drugo obrt. Ev. dam tudi v najem. Ponudbe pod »Takoj 28« na npr. »Jutra«.	19318
Slovenec ameriški državljan
se vrača v kratkem v Ameriko. Ako hoče kdo kakšno stvar eksportirati, ki bi bila primerna za Ameriko, naj piše na: Frank Meier, Ljubno p. Podnart, Gor. — 19469
Restaurant
»Alle Viole«
Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, istrijana, fri-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franceschini u. Allegretto.	180
Letovišč ar ji!
Najceneje letovišče pod Savinjskimi planinami. Krasne, lahke ture ln izpreho-di. Smrekovi gozdovi. Kopališče. Dnevna avto-zveza. Zbirališče turistov. Celotna hrana in stanovanje od 80 do 50 Din. Informacije daje Tujsko - prometno društvo, Luče - Savinjska dolina.	19242
Grado
Češki penzijon «A u r o r a» na obali, 2 minuti od kopališča oddaljeno, izborna kuhinja, na željo hrana za otroke, zmerne cene, radio. Posestnik: E. Filova. 17749
Humoristi!
Za perijodično humoristiČ-no publikacijo sprejmemo izvirne karikature, satire, kratke spise in smešnioe iz splošnega in političnega življenja nadstrankarsko. — Honorar po objavi. Poslati na Humor, podružnica »Jutra«, Maribor.	19283
Nakup in prodaja vreč
se priporoča Mirko Mlakar, Ljubljana, Krakovski nasip 14, L	19636
Delo
za napravo novega betonskega mostu in škarpe na okrajni cesti v Globokem se odda. Upravičeni interesenti naj stavijo takoj ponudbe okrajnemu zastopu v Brežicah. Okrajni odbor Brežice, dne 9. julija — 1923.	19631
Ročna dela
vsakovrstna, izdeluje najceneje. Naslov v upravi »Jutra«.	19690
gostilni Split
Celovška cesta 81, se točijo prvovrstna dalmatinska vina. Danes ocvrte sardele. Za obilen obisk se priporoča Ciril Schmidt. 19671
Knjigovodstva
vodi, organizira, na novo vpeljuje in izvršuje revizije prvovrsten strokovnjak. Interesenti naj zahtevajo obisk pod »Strokovnjak 20« na upravo »Jutra«. 19488
Zamenjam
Foto kamero 9 X 12 Ana-stigmat za moško kolo. Naslov v upravi »JutTa«.
19604
Krasne dekoracijske
pstenMiflane
v plišu 4709-a
vam nudi izredno poceni
Rudoif Sever,
Uubijana C osposvetska c. 6. Vabim na ogled! 6DS:5ša30K2B3SaCl
Moški nizki a'i visoki !i finega ševro
Edino pr«
Ljuiii{ana
Za trpežnost in pivovrstno kakovost blaga se jamči Razpošilja dnevno po poštnem
povzetju. L-& neugajajoče se vrne denar. — Daje s. tudi na obfotie.
Shuišsnost.
V roku S—4 tednov morete zajamčeno pridobiti na telesni te« 5—6 kg. — Suhotni ln slabotni ljudje to vedno nervozni in bolehni. Vsak moški daje pred-noet lesi i lepimi rameni in prsi. Hočete 11 telesu nuditi novo in zdravo hrano, potem uporabljajte «TTagol» bonbone, ker boste le po par dneh vporabe dosegli sijajen uspeh. Karton 60 Din. — «Eta», preparat za pomirje-nje livcev proti glavobolu, trganju in neepanju. S to kremo namalite bolestne dele in bolečine prestanejo v Istem hipu. Tuba 40 Din. —■ Eta lation proti Enojenju nog, rok in celega telesa. te prvi dan uporabe preneha vse neprijeten duh in razjedena koža postane zdrava in gladka. Din 48. — Dobi 6e v vseh lekarnah. Eta kemična tvornica, Berlin, skladišče za SHS Milan S. Hojka, Zagreb, Mažura-mčev trg 8. — Zahtevajte povsod brezplačne cenike in navodila!	139-a
Izvezbana pletitika
se išče in sicer za takojšnje stalno nameščenje z dobro plačo,
Stroisa pletiona
Zagreb, flntunavac 21.
špspspipspgpsp
ejU ejU cA*
ezolni sto)
samo Din 170'- raz-
^ožilja po povzetju udolf Radovan, tapetnik, 30. a Krekov trg 7,
spspspspspspsp
ej* «J|U »Jj1-«
Sprefme se
strojnik, ki je	j
verziran v uprav-	i
ljanju lokomobila	\\
Lanc, prednost	i [
imajo ključavni-	= j
čarjl ali kovači,	=;
irezni, marljivi in	l \
ne komunisti.	| j
Istotam se sprej-	1 j
me en Žagar-	i i ski mojster, gaterist, strokov-
lijak, za stalno	\\
službo Ofertr z is-	I [
htevo olt ie ie poslati	j
HARTHER,
MUBSKA SOB3TA
hill
liliii'.);".".!!!!":!!"!!:"!!!!!!!!8;
Upokojen uradnik ali poduradnik
oženjen, čil in energičen se sprejme kot skladiščnik v tovarni na deželi.
Poleg piimerne plače prosto družinsko stanovanje. — Ponudbe brez spričeval z navedbo dosedanjega službovanja jn referencami na: ,,Zaupno mesto" na upravo .Jutra". 5393 a nm n i a M M " " " 11 " " " » i n » urn ji h iu u » hi « i'i'i 11 H u r*
,.MAYA
Partum-Maya, Eau dt Coloone, Maya pate dentifrice, Maya poudre. Dobiva se v- vseh boljših trgovinah te stroke.
tvornica za parfum in kosmetiko, MARIBOR
Slovenska ulica št. 12.
SJHH
Yoghurt
zdravilno kislo mleko, kakor siri vseh vrst in najfinejše čajno maslo se dobi pri Združenih mlekarnah d. d. Maistrova ul. ter v njenih prodajalnah v Šolskem drevoredu (Semenišče) in na Mestnem trgu št 13.
■■»■■■■■■■■■■■■■■■a*
B
Perfektni strežaj
vešč pospravljanja sob, serviranja, čiščenja sre-brnine ln posluge z daljšimi dobrimi spričevali, se išče za gospodarstvo v Banatu. Spričevala s sliko in zahtevami plače poslati na Gospodarsivo v Hajdučicl — Banat.
■■■■■■■■■■■■
Trgovski lokal
z velikimi skladišči, tudi za odvetniško pisarno ali velefirmo, ker najboljši prostor v Mariboru, se odda. Nizka najemn na. Dopisi pod „Dobra eksistenc^" na upravo .Jutra'. 5385
OIOIOIOIO POZOR 30 ženini in neveste
Žimnice
matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan.
tapetnik Krekov trg štev. 7
(poleg Mestnega doma)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii MAfiiJA KMETOVA:
llečernn pisma
Broširano Din 16--, platno Din 26-—
Naroča se prt
Tiskovni nim
v Ljubljani,
Prešernova ulica 54 iiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiTm
GA9
Zobni zdravnik
dr. Srečko Puher
<
* <
ne ot»dii>ipa do 1. avgasta. ;
stroiepisca z nekaj prakse, nemškega stenografa, perfe';tnega v nemškem in hrvaškem z znanjem slovenskega jezika išče za čim-prejšen nastop izvozni mlin v Bački. — Ponudbe na uprav-ništvo pod .STALEN". 5375a
radi bolezni v lepem in prometnem kraju. Hiša je velika in lepa v kateri je že dolgo gostilna in mesarija, ima vsa pristranska poslopja, travnike, njive in gozd. Cena po dogovoru. revzame se lahko tudi vsa premičnina. Ponudbe pod „UGOD-NO" na upravo „Jutra". 5376a
i m
dober prodajalec, potuje s svojim avtomobilom, bi sprejel več dobrih zastopstev za Vojvodino po solidni proviziji. Ponudbe na Aloma Com-pany, oglasno-reklamni zavod, Beograd, Kolar-čeva 7, telef. 30-06 pod štev. „413". 5370a


—gag—%%
HHa ¥ Celju
dvonadstropna v sredini mesta, z vpeljano elektriko, vodovodom in plinom s prostranim dvoriščem S E PRODA za Din 175.000-—. Pripravno za vsako trgovino, zadnji trakt za obrat; stanovanje se takoj izprazni. — Pojasnila daje iz prijaznosti ..Tujsko-prometna pisarna » Celju". 5391 a
Na prodaj
parna strugama u Beosradu
na prometnem mestu, zveza s Savo in železniško progo 4 polnojaremniki (ga-terji), parni stroj 120 konj, posestvo 13.500 m2. Ceno in pogoje pove Tehn. preduzeče „Razvitak", Beograd, Maken-_zijeva 4._szssa
Za jugoslovanski patent št. i406
cd 1. marca 1923 na:
,Način in aparat za izvlečenje steklenih plota'
se iščejo kupci ali odjemalci licenc Cenj. ponudbe^na:	5392
ing. Milan Šukiie. Ljubljana Šalenburgova w 7.
* *	KtjU			H B A	H H	R		* *
	1	prvevrsten		, za francosko			E	
	=	in a:unanjo kuhinjo se					=	
	=	sprejme Sakoj v hočeta					=	
	i	BALKAN v eSOGRAOU					=	
	—						=	
iiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii |
m ~ ur
14-«
„ «TGS LJUBLJANA, ffiestni trg 15
izdetovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih paiio Stari dežniki sa nanovo preobiečeio. »tmravm^jsfms^aeeaiiibasagcaiigisksa
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo prežalosino vest, da je naš ljubljeni oče, brat, stric in svak, gospod
Tone Brozovič
strojni stavec
v petek, ob 23. uri, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne U. julija ob 15. url iz državne splošne bolnice.
V Ljubljani, dne 10. julija 1926.
Boris, sin Ivan, Fran in Karel, bratje.
čpibg velikim sokolskim dnem v žPragi
Likvidacija vsesokokkega zleta. — ŽMnenje inozemskih ŽNa ŽKusovi proslavi. — Onemogla jeza
Povratek
—or— Praga, 8. julija.
Minulo noč so se vrnili v domovino zad» nji oddelki sokolske armade, ki se je zbrala v Pragi kot središču slovanske demokracije. Vlaki so odnesli na jug jugoslovenske So« kole, češkoslovaški že opravljajo vsakdanje posle po tisočih mestih, trgih in vaseh. Tuje delegacije so se vrnile v domovino. Praga dobiva zopet normalno lice. Izginjajo zasta« ve in dekoracije, veliki lepaki se preleplja« jo z novimi, vsakdanjimi; zletni odbori in odseki še poslujejo, divni ustroj zletne or* ganizacije še deluje, vendar pa v obratnem pravcu: vsesokolski zlet se začenja likvi« dirati.
Toda to se tiče zgolj tiste zunanjosti in manifestacijske tehnike, ki jo nasprotniki tako radi zamenjajo s stvarjo samo. Tako tukajšnji, kakor naši domači klerikalni listi pišejo — očividno v zadregi, kaj bi rekli o mogočnem zmagoslavju Sokolstva — da so neki «zagrizenci» zbobnali skupaj stotisoče ljudi, ki so se tu navduševali za nekaj, kar je brez pomena in je že na potu k poginu. Da se v tem smislu piše v redakciji kakega inozemskega lista, ki je nasproten Sokol* stvu, se ni čuditi. Bolj se moramo čuditi praškim klerikalnim in levičarskim listom, čijih sotrudniki so se lahko na lastne oči o vsem prepričali. Vendar pa je to člove«
novinarjev o Sokoktvu. — nasprotnikov.
slika, toda gracija se je umaknila sili, moči; 14.000 krepkih moških teles prehaja pre. cizno v eno samo telo, v poosebljenje mo« škosti.
Pa bodo rekli: to so lepotni dojmi, ki se kaj kmalu izkadijo. Toda pojdimo v telo« vadnice in vprašajmo, koliko časa in truda je treba, da se iz posameznika izoblikuje član sokolske vrste. Da bi bil ves ogromni napor samo za ni čemur no bahavost? Kakšna slepota! V Pragi je bilo te dni veliko tuj« cev iz vseh delov Evrope, in sicer ljudje, ki razumejo javno življenje. Zanimalo me je mnenje onih, ki so najbolj oddaljeni na« ši sferi. Vsi so bili ene misli: da to drugod ni mogoče! Švedski in danski novinarji so rekli, da je to čisto slovansko, da sila kipi iz slovanskih tal; to je prerojenje cele rase. Vseučiliški profesor iz Helsingforsa na Fin« skem mi je dejal: ccKaj bi bilo iz Rusije, če bi imela tako organizacijo!?® Spričo te« ga je umljivo navdušenje rumunskega prin« ca Mihajla, ki je vzkliknil na zletišču: <xTo moTamo presaditi v Rumunijo!» In umljivo je, ako lord«major velikega Londona prina« ša na poveljniško mesto sokolske olimpij« ske vojske diven venec, kakor trije kralji iz Jutrovega miro in kadilo Sinu človeka, ki se je rodil za druge ...
Ali za slovansko raso, ki so jo geograf« ske razmere, politične izpremembe in naj« različnejši drugi činitelji izparcelirali, pre«
mešali in prepletli s tujimi elementi, je So« [ kolstvo vse kaj drugega. Telovadni triumf, j kakor ga kažejo sokolske olimpijade v Pra* i gi, je samo sredstvo k višjemu cilju: k ' harmoničnemu razvoju osebnosti, k samo« j disciplini in disciplini mase, k podrejenosti i voditeljem. 14.000 v eno samo ubrano ce« j loto strnjenih teles je le oblika, vsebina pa ; je duh, ki stremi po realizaciji lepote, do« i brote in življenjske blaženosti. Je stremlje« i nje po izčiščenju rase, po strnjenju sorod- I nih tipov, je preosnavljanje in prerojevanje. j
Nemci so hudi nasprotniki Čehov, pa so j vendar nemški listi opazili, da ne gre samo : «turnerstvo», da te stotisoče vodi ideja, prepričanje, sila kolektivne volje. Sedaj je ; vseeno, kakšne oblike bo še dobila ta ideja ; na poti razvoja. Ali Sokolstvo prešinja že j dva slovanska naroda in mora neizogibno i naprej. Ko bi videli ruske Sokole, s kakim : entuzijazmom so se zlili v slovanske sokol« ske vrste! Nekateri trde: razredni čut jih privlači. Ali razredne razlike so minljivej« še od idej. Ideje, ki gredo skozi srca, so ti« ste, ki zbirajo duhove!
Vsa zunanja manifestacija sokolskega zdravja, sile in miselnosti je za nami. Ali ritem desettisočglave množice, ki se je v sokolskih telovadnicah naučila podrejeno« sti enotni volji, katera ustvarja lepoto, silo in navdušenje, bo šel naprej. Mi vsi, ki smo videli ta triumf, ga bomo nosili v duši in posnemali v mislih in dejanjih. V telovad« nicah se bo ponavljal dan za dnem. In šel bo še naprej, še širje, še globočje ...
Praga pa je pokazala, da izmed slovan« j skih mest tega ne zna nobeno drugo, kar ; umeje ona in izmed slovanskih držav je \ samo Češkoslovaška določena, da vodi Slo« vanstvo. Kajti Slovanstvo je demokracija in demokratičen čut ni nikjer drugod tako izčiščen in jasen. To so dejstva in mi radi upognemo svojo voljo pred njimi.
V znamenju keliha
—or-— Praga, 8. julija.
V ponedeljek se je Češkoslovaška sporni« njala sv. Cirila in Metoda, v torek pa je slavila Husov praznik. S Cirilom in Meto« dom so prišli med Slovane krščanski verski nauki v domači besedi, s Husom pa so se j čistili tuje navlake in stare rje. Na Češko« slovaškem so si sosedje vsi trije, toda tret« jega, mi-stra Jana Husa, proklinja še vedno oni tabor, čegar davni predniki so ga za« čgali na grmadi. Toda časi so drugi in : nikjer ni bilo videti, da se slovanska blago- i vestnika ne bi razumela s Husom. Kaj je j hotel Jan Hus? Lastnemu narodu pravico, Bogu pa resnico in čisto srce. To je vse! Zagrešil je to, da se je- spri s tedanjimi nositelji tedanje politične in cerkvene mo« & in je ljubil Mesnico bolj, ko vse drugo®. Res je, da so bili Husitje naprotniki ta« kratnega sistema katoliške cerkve na Če« škem, niso pa bil sovražniki vere in še manj božanstva. Husitski duh je verski duh, ki nima nič skupnega z brezverstvom. To so znane reči, vendar pa jih je treba pcnav« 'jati vedno znova. Leto za letom so slavili Čehi Husa, med vojno se je na Husovi pro« j slavi v Ženevi proglasil prelom s Habsbur« I gom in Avstrijo. Hus je bil in je še danes
bojni klic mračnjaštva in duševnemu nasi« lju. Naravno je, da ga katoliška duhovšči* na neče niti danes spraviti s sosedoma sv. Cirilom in Metodom. Ali kar ni storila cer« kev, je storila država.
V torek je viselo na praških ulicah več belih zastav z rdečim kelihom. Kelih pred; stavlja krščanski misterij in Hus se je po« nižno poklonil pred njim. Ali mistr Hus se je na vso moč upiral okosteneli formalisti« ki, boril se je zoper izrabljanje misterijev in svetosti za smotre, ki niso niti mistični, niti sveti. Zato so ga živega sežgali in v strašnih mukah je izginilo to, kar je bilo umrijivega. Husovega duha pa niso sežgali in ta se jim je osvetil.
Na starodavnem trgu pred staromestsko radnico, kjer so morali brutalno končati ob nastopu krvavih Habsburgovcev svojemu narodu zvesti češki plemiči, so v zahvalo za zmago nad Čehi postavili Marijin kip. Sramotili so Čehe in jih nič ni bilo sram, da so jih sramotili z imenom najvišje žene, matere učenika ljubezni in odpuščanja. Ko je bila Bela hora maščevana, je moral kip izginiti. Sedaj stoji pred Radnico in v bli« žini Tynske cerkve samo mogočen Husov spomenik. Češki narod je z gnjevom opral sramoto in krivico. Visoko vzravnan, po« nosen, globoko prepričan v zmago pravde, stoji Hus nad trgom in pravi Čehom, da se naj ljubijo med sabo in predvsem spo« štujejo resnico. Zakaj, ni se zgodilo v ime« t nu resnice, ko so vrgli skozi okno zveste češke plemiče, ni bilo v uslugo pravdi, ko so z Marijinim kipom skušali skriti zločin« ske roke in brutalno nasilji nad narodom, ki je hotel živeti.
Zato je prišel Hus na trg in zato zre še danes nasproti onim, ki oznanjajo ljubezen.
Miroslav Tyrš, ustanovitelj Sokola
Spomenik, ki stoji pred Tyrševim domom v Pragi, je delo slavnega češkega kiparja M. Šalouna.
Zahvala jugoslovenskega Sokolstva češkoslovaškemu narodu in Pragi
Češkoslovaškemu srcu!
Veliki nepozabni dnevi VIII. vse6okol-skega zleta so za nami. Naši bratje in naše sestre so se vrnili domov. V zlati slovanski Pragi, ki je nas tako radostno sprejela iu tako prisrčno pozdravila, smo bili deležni tolike pozornosti in gostoljubnosti, da smo globoko gin jeni in da nam manjka besed, e katerimi bi mogli izraziti svoje občutke.
Sprejelo in z ljubeznivostjo nas je obdalo češkoslovaško srce, ki je doslej vedno, v sreči in nesreči, vroče in bratsko čutilo z nami. Ko se poslavljamo od Prage in češkoslovaške zemlje, smatramo za svojo dolžnost zahvaliti se od vsega srca vsakemu za vse, kar ste nam dali lepega in dobrega iz bogatega vrelca svojih velikih, plemenitih in zadenih bratskih duš.
Ogromno delo češkoslovaškega Sokolstva, ki je doseglo med zletom višek svoje sile in slave, ostane jugoslovenskemu So-kolstvu trajna vzpodbuda k vedno večjim uspehom sokolskega dela. S tem hočemo dokazati, da smo in ostanemo vredni vaše bratske ljubezni.
Časkoslovenski Obci Sokolski, vsem bratom in sestram sirom vaše domovine in Pragi, tej materi in zaščitnici slovanskega duha in sokolskega bratstva naša hvala in naš pozdrav!
Domovini zdravo! Nazdar!
V Pragi, dne 7. julija 1926.
Starešinstvo Jugosiovenskcga Sokolskega Saveza.
Ob burnem navdušenju nepreglednih množic za-doni povelje «Qd= ročiti» 15.009 Sc-kolicam na Stadionu.
ško razumljivo. V boju se težko prizna na« sprotnikova zmaga. Treba je najti močno slepilo. V rabi je staro, preizkušeno sred« stvo, da se skuša nasprotnikova ideja zata« j iti, kakor da je ne bi bilo. Bojna modrost, ki je podobna nojevi.
Vsa Praga še živi pod vtisom glavnih zletnih dni. Kamorkoli se obrneš, s komur« koli govoriš, povsod slišiš, da se govori o zletišču, o povorki, skratka: o Sokolih. Pa naj kdo reče, da je to, kar gre skozi sto« tisoče, milijone duhov in src, zgolj prazna obmama,' hipno navdušenje in poulična ma« nifestacija. Ko so na Stadijonu izvajali pro« ste vaje, je vladala v stotisočglavi množici tišina brez diha. Pobožna tišina. Predstavi« te si 14 tisoč Sokolic v dolgih, ubranih vrstah. Posamezna ženska izgine kakor mar« jetica v travi. Nastane divno polje, same cvetke z rdečimi cveti, belimi stebelci in modrimi tli. Godba svira mehko in gorko, kakor bi bil xna polju večer in bi pihljali zefirji.
Zdajci se polje zgane, vse cvetke se nag« ne j o — mogočen val gre čez njivo in strme se zaveš, da se dvigajo v ubranih gibih mehke ženske roke. Strojna telesa slede taktu godbe, ena sama volja izvabi iz pisa« nega polja ženskih teles nepopisno graei« joznost in čisto, neosebno ženstvenost. Ali pa proste vaie moškjh! Na zunaj podobna
Jugoslovenski ženski naraščaj
Ruski Sokoli
Ruske Sokolice
Darujte za Sokolski tabori
a sejejo tnržnjo, ki govore o Bogu. a pod pirajo Mamona. Zaman je vse ropo?an;e češke klerikalne stranke. Nič ni zalegcl od poklic papeževega nuncija. Škofovska pa; stirska pisma niso nič izpremcnila. Svet gre mirno naprej in Husov praznik se je slav veličastnejše, kot kdaj poprej. Včeraj goreli ot> spomeniku mistra Jana dve vci-.k; žari. Plameni so lizali posodo; Husove uso« de smo se spomnili, in vedeli, da sc je v plamenih mučenišks smrti izčistil uporniški duh. Naj danes govore, kar hočejo: Husov duh je zmagal. Narod je svoboden in iahkn mirno stavi spomenike svojim osvoboditeljem, ne da bi pripogibal kolena pred svo« jimi krvniki; misli, ki išče resnico in prav = co, se ni treba bati grmade in prosto, ka« kor komu kaže pamet in srce, išče člov-k svoj odnos nasproti večnosti.
Ali nobena zmaga ni večna, zato Husov duh še vedno bedi nad Čehi. Ob sviranjn starega husitskega korala: «Kdvž jste boži bojovnici® se mu je poklonilo včeraj vcc sto sokolskih praporov iz vseh delev repu« blike in iz Jugoslavije. Hus je simbol, a resničnost tega simbola je: odpor proti d : ševnemu in političnemu nasilju, zaupanje v pravico in resnico!
S starodavne radnice je zrl na trg preži« dent Masaryk. Njegove ideje, sila, ki io jc združil najvišji narodni voditelj v sebi. i? haja iz Husa. Geslo »Pravda, vitez:!- jc odmev husitstva in v Masarvku se je kras« no izobličil živi Hus, reinkarnacija d ;h i« zmagovalca.
Med tisočerimi narodnimi zastavami so plapolale tudi zastave s kelihom. In po vsej Češki je tega dne triumfiral Husov duh.
Prihod Sokolic na telovadišče vnajvečjem nalivu v nedeljo 4. tm.
Proste vaje članov v blatu po nalivu
Gaston Leroux:	32
Prikazen v
Čez nekaj čas je človek ž masko nadaljeval:
»Poslušaj, daroga... dobro poslušaj tole ... Ko sem ji ležal pred nogami... sem slišal, da je rekla: »Ubogi, nesrečni Eriki« In me je prijela za roko!... In jaz sem bil od tedaj samo še ubog pes, pripravljen umreti zanjo • • •
V roki sem imel prstan, zlati prstan, ki sem ji ga bil dal... pa ga je zgubila... in sem ga zopet našel... poročni prstan!... In zdaj premisli!... Stisnil sem prstan v njeno ročico in rekel: »Na!... Vzemi to!... Vzemi to zase... in zanj... To naj bo moj poročni dar... dar ubogega, nesrečnega Erika... Vem, da ljubiš fanta... ne jokaj se več!... Vprašala me je s tihim glasom, kaj hočem reči; tedaj sem ii dal razumeti, da sem zanjo samo še ubog pes, ki j"e pripravljen umreti... ona pa, ona pa se lahko omoži s fantom, kadar se hoče, zato ker je jokala z menoj... Oh, daroga... veš, ko sem rekel to, mi je bilo, kakor da bi čisto mirno razrezal svoje srce na četvero, toda ona je bila jokala z mano... in je rekla: Ubogi, nesrečni ErikK...
Erik je bil tako ginjen, da je moral opozoriti Perzijca, naj ga nikar ne gleda, zakaj dušilo ga je in moral je sneti masko. Daroga mi je povedal, da je sam od sebe stopil k oknu in ga na široko odprl. Srce mu je drhtelo od usmiljenja. Vendar je dobro pazil, da ni ganil oči z vrhov dreves na Fuilerijskem vrtu, da ne bi srečal obraza spake.
Erik je nadaljeval: »Šel sem odrešit mladeniča in sem mu rekel, naj gre z menoj h Kristini... Poljubila sta se pred menoj v sobi Lu-dovika-Fiiipa... Kristina je imela moj prstan... Zaprisegel sem Kristino, da pride po moji smrti ponoči skozi vhod iz Scribeove ulice in me v popolni tajnosti pokoplje z zlatim prstanom, ki ga bo nosila do tiste minute... Povedal sem ji, kako najde moje truplo in kaj naj z njim stori... Tedaj me je Kristina prvikrat tudi sama poljubila
Muholovke
Hedcs, Aurokson in Zscherlin prašek veliko pri tvrdki
Osvald Dobeic, Lšubijana,
Sv. Jakoba ts-g 9. 162 3
tu na čelo... (ne glej, daroga!) tu na čelo... na moje čelo!... (ne glej, daroga!) in odšla sta oba... Kristina ni več jokala... samo jaz sem se jokal... daroga, daroga... Če bo Kristina držala prisego, se vrne kmalu!... x
Erik ie utihnil. Perzijec mu ni stavil nobenega vprašanja več. Bil je popolnoma pomirjen o usodi Raoula de Chagnyja in Kristine Daae in noben pripadnik človeške pasme, ki bi slišal Erika tisto noč, ne bi mogel več dvomiti nad njegovo besedo, nad besedo Erika, ki se je jokal.
Spaka si je zopet nataknila masko in zbrala svoje moči, da bi odšla od daroge. Naznanila mu je, da mu pošlje, kadar začuti bližajoči se konec, v zahvalo za nekoč izkazane dobrote tisto, kar je Eriku najdražje na svetu: vsa pisma, ki jih je pisala Kristina Daaš za časa te avanture Raulu, a jih je prepustila Eriku, in nekaj drob-njarije, ki si jo je prisvojil od Kristine: dva robca, par rokavic in trak za čevlje. Na Perzijčevo vprašanje je Erik razložil, da je mladi par takoj po svoji osvoboditvi sklenil oditi do duhovnika v kak daljni, samotni kraj in skriti tam svojo srečo. V tem namenu sta se vkrcala na »kolodvoru severnega sveta«. Končno je Erik naprosil Perzijca, da naj takoj, ko prejme zapuščino in obljubljene pisarije, naznani njegovo smrt mladencema. Za to naj plača eno vrstico med smrtnimi naznanili v dnevniku »Epohi«.
To je bilo vse.
Perzijec je odvedel Erika do vrat svojega stanovanja in Darij mu je pomagal do uličnega tlaka. Tam je čakal izvošček. Erik je zlezel v kočijo. Perzijec, ki se je bil vrnil k oknu, je slišal, da je rekel izvoščku: »K Opernemu nasipu!«
Nato se je voz izgubil v noč. Perzijec je zadnjič videl ubogega, nesrečnega Erika.
Tri tedne pozneje je dnevnik »Epoha« objavil tole smrtno naznanilo:
»Erik je umrl.«
Epilog.
Taka je resnična povest Fantoma Opere. Kakor sem oznanil že v začetku tega spisa, ni sedaj nič več mogoče dvomiti, da je Erik v istini živel. Danes je za to podanih toliko dokazov, da more vsakdo razumno slediti Erikovemu dejanju in nehanju skozi celo žalo-igro de Chagnyjev.
Ni potrebno ponavljati, kako je ta zadeva razburjala prestolico. Ugrabljenje umetnice, nenavadna smrt grofa de Chagnyja, nenadno izginjenje njegovega brata in zagonetna omedlevica treh uslužbencev pri Operni razsvetljavi!... Kakšen drame, kakšne strasti, kakšni zločini so se dogajali okrog idile Raoula in ljubke, sladke Kristine!... Kaj se je zgodilo z božansko in skrivnostno pevko, o kateri ni bilo nikdar več nobenega glasu?... Ljudje so trdili, da je propadla kot žrtev boja med obema bratoma; nihče pa si ni mogel zamisliti, kaj se je v resnici zgodilo. Nikomur se ni niti sanjalo, da sta se zaročenca skrila daleč pred svetom in uživala srečo, ki je po nerazjašnjeni smrti grofa Filipa nista hotela kazati pred javnostjo... Nekega dne sta se vkrcala na »kolodvoru severnega sveta«... Tudi jaz nemara sedem neki dan na vlak na tem kolodvoru in pojdem iskat k tvojim jezerom, o Norvegija, o tihotna Skandinavija, morda še živeče sledove Raoula in Kristine in tudi mame Valerius, ki je izginila ob istem času!... Morda bom nekega dne slišal z lastnimi ušesi samotni jek severnega sveta, ko bo ponav. ljal petje one, ki je poznala glasbenega angela?...
Davno potem, ko je preiskovalni sodnik Faure s svojo neinteli-gentnostjo odpravil celo zadevo, je časopisje še večkrat skuša io prodreti v temo skrivnosti... in ni se nehalo vpraševati, katera pošastna roka je pripravila in izvedla toliko nezaslišanih kata-strof.
En sam poulični časopis, ki je bil posvečen v vse gledališke čen-čarije, je nekoč zapisal:
»To je bila roka Fantoma Opere.«
Seveda je zvenel ta stavek skrajno ironično.
iiSS-" sis s'Ou!neše aorabi, <0<e uatfcoiiše
Reform
—— steklenice ■
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pri-tikline hi Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo
Trgovina perila
HED. ŠARC, Liubljane
Šelenburgova ulica 5.
Prevzemanje oprem za neveste od priproste
do najfinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, sifon, kreten, eefir, namizni prti in servlete, brisalke, žepni roboi, nogavice kopalne obleke, pla&ce. 102
Ugodni nakup sifona od Din 17'— dalje
Pene in osi). Pralnica in lalnica.
uSpectrum" d. d.	|
ista, OfllisSs is Ril	1
tvornlca ogledal in brušenega stekla	i
LJUBLJANA VII,	f
Medvedova ulica 38, telefon 756	j
82 Zagreb, Beograd, Osijek.	j
Središnjica Zagreb.	|
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko	j
steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh	|
velikostih in oblikah, kakor tudi brušene	jj
prozorne šipe, izbočene plošče, vstekle-	*
vanje v med. Fina. navadna ogledala,	g
iHnuuimmuiiniuntuuaiiiiiiii
Za žejo
najboljši pravi Maržnerovi šumeči limonadni bonboni v pastiljah kakor pred vojno. — Pol litra dobie limonade za 1 Din se dobi povsod. 6344
Giavna zaloga
JOS. ViTEK, Lublians.
Sv. Petra cesta 13.
Tovarnarji, podjetju!
Beograjčan ki dobro pozna trgov?ke razmere :n ki je bil samostojen agent želi prevzet tovarniško zastoostvo kotaisiouarjs, potnika ali uradni na za Beograd ia
okolico, odnosno Srbijo. — In>a bančne garancije in reference. — Govori srbohrvatsko, nemško, špansko m francosko. — Pred 6. let> ;e do ršil trg. aKademijo Ponudbe i a: Fabrikant, Beograd, Kralja A eksandia 16.	53^3 a
esaaBBUBBBBMEai
Oklic.
V konkurzni zadevi je prodati v Šoštanju pri Celju tovarniško podjetje
s stransko progo do 5 minut oddaljene železniške postaje, z vodno močjo in elektrarno, okrog 5 ha zemljišča, z vodno turbinsko napravo z 80 PS, z moderno opravljeno kotlarno in stro-jarno.
Ponudbe na Antona Kraigherja, notarja v Šoštanju,	5374 a
a«acisisa530Eaasssas»aBBBBSBBBBS

.......^IsJ-' * •
S *i- cfS ■ 'tj X V	■■■'..
jltl®čk-C ' ~
Ljubljana, Turjaški trg 5,
J_. ^	£«a|M§ stavbeni in gai3n;er!jsKi klepar
S š s 5 izdelovalec sanitarnih naprav
obvešča tem potom slavno občinstvo na svoj lastni izdelek kopalnih kadi uZORA" za sedeče :n telesne kopeli in sicer v dveh oblikah iz cinkove in železne pocinkane pločevine. Cena 1. a Din 500*—, 2. b Din 300-— Cenjena naročila se hvaležno sptejemaio, izven Ljubliane do povzetju. Navodila o iju pri izdelovalnici, kakor tudi pri tv. Breznik & Fritsch in Zalta & Zilič v Ljubljani.
Se pilporočam	Jakob Fligl.
kopanju pri
Eiia obroke In posodo
prve svetovne tabrikatei ETEINWAY, FGKSTER, BOSEHDOB-FE3, Original STUi&L itd. dobite lel pri jnuziku-strokovnjaku (bivšem učitelju Glasbene Matice)
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni trg 3, poleg magistrata.
Istotam najbogatejša izbera vsakovrstnih godal, mojstrskih
violin in najfinejših strun.
Najjasnejša tvrdka Jugoslavije I
61a
Ako se zanimate za nakup automobila oglejte si
na'dospe!e Peugeot avtomobile
nega luksus in trgovskoDotniškega (davka prost) ter Taxametre in prepričali se boste, da ne dobite za Vaš denar boljšega kvalitetnega avtomobila svetovnega renomeja po tako neverjetno nizki ceni.
PEUGEOT 3ICIKL1 stare znamke „LEV» Svetovni rekord najmanjše bendnske vporabe v posesti tovarne Peugeot 156 km z 5 1. Promptna dobava.	Proraptna dobava.
motocikli svetovno znani Champion 3 '/2, '/9, l0/i2 HP. Radi jake konštrukdje sposoben za najslabše poti. Izdelek je radi svoje kvalitete in izvedbe v uporabi nepiekosljiv.
mm
v Generalno zastopstvo za Jugoslavijo
t. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.
Če hočete svoje oči varovati,
poslužujte se samo lepo in pregledno
črtanih poslovnih knjig,
ki jih izdeluje po nizkih cenah
knjigoveznica K. T. D. v LJubljani,
Kopitarjeva ulica 6 (II. nadstr.) En gros	44 3	En detaii
Priznano nedosegljivi
WECK-ovi
kozarci za ukuha-vanje sadja, so-čivja In mesnin.
Tovarniška zaloga
Frucius, Ljubljana
Krekov trg 10.
Tudi na obroke!
152-1
3BB
ilnoveiše knjige
Tiskovne zadruge v Ljubljani:
Boccaccio: Dekameron. Druga knjiga.
Strani 250 in 39 celostranskih slik.
Broš. Din 56—, v celo platno vezana Din 72"—, boljša izdaja v polfran-
coski vezavi Din 100—, poštnina Din 3 več.
(Prva knjiga Dekamerona ima v istih izdajah enake cene).
Mirko Pretnar: V pristana.
Broš. Din 24-—, v celo platno vezana Din 32*—, poštnina Din 1^50 več.
Ivan Lah: Pepeluli.
Narodna pravijica v šestih dejanjih. Zbirke .Oder* 14. zvezek. Broš. Din 18—, poštnina 75 para.
H. Sienkiewicz: Potop. I. del
Zgodovinski roman.
Iz poljščine prevel dr. R. Mole 1926. Strani 598.
Broš. Din 110-—, v pol platno vezana Din 124*—, v celo platno Din 134<—,
poštnina Din 6-— več"
Kmetova M.: Večerna pisma.
Broš. Din 16-—, celo platno Din 24—. Poštnina Din 1'50 več.
Thoma L.: Lotkin rostni dan,
Broš. Din 12-—, poštnina 75 para več.
Br. Nušič: Naša tieca. (Oder 15. zv.)
sprejema lipa
tainoveiša iznajdba
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
Anton Boc
Ljubljana
šelenburgova ulica o/i
Glince - V:č 46 o9-a
©
r
103 a
Ako hočeš zopet imeti veselje s svojo obleko, dasiravno ni nova, potem jo daj nemudoma kemično čistiti in likati pri tvrdki
X JOSIP KEICH, <|>
(| Uubliana, tovarna Poljanski nasio 4-6- C
(B	-------------------------r— C
(S Postrežba točna.	Cene solidne.
^^rSrffiT^iiniiiiinrrMiiTrrtiTriifriu	|
Ht Hp
IP
Prazno
z vodno močjo naimanj 300 HP in večjim zemljiščem v severni Jugoslaviji, blizu železniške postaje za tekstilno tvornico gju. Ponudbe s s tuacijskim načrtom in opisom ISCeislO« delavnih in življenjskih orilik okolice pod „W. A. 4126" na Rudoli Mosse, V/ien I., Seilerstatte 2. 5380a
..............................................iniiiinniuiniiiinuiMiiiiiiiminiiiiUjjLiinuiUiilllliimEil
strokovnjak konfekcijske branše se išče pod ugodnimi pogoji. Detajlne ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Konfekcija/a"
5363
Velika stara, prvovrstna, vpeljana
trgovina s špscerijo in deželnimi pridelki
na najboljši točki velikega mesta Slovenije se odda v najem pod jako ugodnimi pogoji Samo ponudbe resnih reflektantov se naj pošljejo pod „Krasna eksistenca" na upravo Jutra.
5361 a
RAZGLAS.
Krajni šolski svet v Črni razpisuje natečaj
o oddaji gradben!!! del
(prizidkov) pri obstoječi osnovni šoli v Črni.
Zadevni načrti so razgrnjeni v občinski pisarni v Črni vsak dan od 8. do 12. ure in'se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe proti plačilu 100 Din.
Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudbe krajnemu šolskemu svetu v Črni v zapečatenem kuvertu z napisom ,Ponudnik N. N., ponudba za zgradbo prizidkov pri osnovni šoli v Črni" najpozneje do 17. julija 1.1. ob 10. uri dop.
Skupna stavbena svota znaša okroglo Din 970.000.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote.
O izidu natečaja se bodo ponudniki po komisijonelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno.
Kraini šolski svet v Črni pri Prevaljah,
dne 5. julija 1926	5311 a
4 sedeža! avto samo Din 48.000"—
najsolldnejši voz. Nove izdatno znižane cene!
Zahtevajte ponudbo pri zastopstvu:
A. LAMPRET,
Ljubljana, Dunajska cesta 22
M I C H E L i N
kaučukaste pete in podplate
nosite ob vsakem vremenu „PALMA" ni razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in i< lembolj vsakemu praktičnemu in štedljivemu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-nejša m ceneiša nego usnje. — En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez „Palme" 16S
hrastove in bukove
parketne 5ešcice Jrsije ia strope Sb0,išaga
gakUia (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko in lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje
"T los- R. Puh "
Ljubljana, Sratiaška uiica 22.
Sin 1700-- Prvovrstno močno kolo (bicikl) za ceste v polni opremi s prostim tekom.
Din 2000 - Prvovrsten šivalni stroj (»Central Bobbin")
s pokrovom, nemšk. Izdelka, veze, zanka, krpa, šiva naprei in nazaj _ 171-a
Din 550'— Gramofon Attacnee v kovčegu, velikost 27X23X12 z zelo prijetnim glasom
RazpaSlSfam radi reklame vsako poslalo (tanko Da m ca-stane;o s povzetjem stroški, caj se znesek rpasije n?prej. — Pnevmatika in Seli za bicikle po znatno znižanih cenah. — Velika izbira gramofonskih plošl
EM. fISCHER, Zagreb, Miieva ui. 6 i Sudnička nI. 3.
Zahtevajte brezplačne llustrovane cenike.
Telefon 980
pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi
Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA Sečenburgova ul. 6
ili 27 a	Telefon 'Jfe< <
Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajllra-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. „TRI8UNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta 4.	66
C	g
Palača Ljubi}, kreditne banke.
it/AN JAK in SIN
LJUBLJANA
Gosposietska cesta it £
zajboljši šivalni stroji in pletllni ssroji. — Izborne konstrukcije in alegtntna izvršitev iz tovarne v
Llncu. Ustanovljena
1S67. Vezenje poučuje brezplačno. - Posamezni deli koles in šivalnih
strojev. 10-letna garancija. Pisalni stroji Adler in Urania. Kolesa iz prvih tovarn Oiirkopp, Styria, Watfenrad, Kayser.
bssssksssssssssbk
Zlatnike v miiu ,Gazela" so našii: (Imena v oklepaju označuiejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno) Rezika Rozman, Jedlovnik-Svečina pri Mar.boru (Matija Arh Svečina pri Mariboru), Ema Pod-ojsteišek, Mežica (pri Prvem delavskem konz. društvu prodajalna Mežica pri Prevaljah) Jurij Kovač, Prevalje (pri Prvem delav. konz. društvu, Prevalje), Jožefa Bozina, Veliki Obrež pri Dobovi (Gustav Stušek, Dobova nri Brežicah), Pecca Gl nšek. Sv. Križ pri Kostanjevici (pri Prvem de av. konz. društvu, Sv. Križ pri Kostanjevici), Helena Kocjan, Pluj, Dovozna c. 2 (pri Hinko Kreft, Ptuj , Marjana Pivk, Petnovc št 13 (Anastazija Cvetko Rovte nad Logatcem), Marija Petek, Gajevec (F.anc Miki, Sv. Marjeta pri Mo škanjcih), Ana Hočevar. Zvirčem št. 20 (Ig. Pugelj, Zvirčem pri Dobrem polju), Josefa Grttnwald, Koprivnica Jakov H rschler ml, Koprivnica hrv ) Avram Levi, Banja Luka (Izidor Salom Scrafič, Ban a Luka), Husein Bajagilovič, Banja Luka (Isidor Salom Serafič, Banja Luka).	S364 a
V bližini Ljubljane na razpolago do 50 KS po najnižji ceni, event. s pripadajočim tovarniškim poslopjem.
Ponudbe pod (iIzredna prilika" na upravo »Jutra*.
= 289 a
I Pohištvo I
elegantno v tormi |	najfinejše v kvaliteti
zmerno v ceni priporoča
i A. AMANN, Tržič,
tovarna pohištva. 70a g
t
Vojaška uprava razpolaga z večjo količino konjskega gnoja in bi ga zamenjala za seno in slamo. — Interesenti naj se zglasijo v Intenda-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani .ali pa v komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru.

ZAHVALNA IZJAVA.
Gospodu dr Ivan Rahlejevu — Beograd. DoLil in takoj vporabil sem Vaš izdelek. Bolečine so takoj odjedale, z'a kar se Vam najstčneje zahvaljujem. Priporočil sem ga tudi svojemu sc«.aiu, ki leži od revmatizma in Vas zato prosim, da mi pošljete še tri steklenice Radio Ba samika po povzetju Upam, da mi naročene steklenice takoj pošljete, se Vam že naprej najprisrčneje zahvaljujem s spoštovanjem — Marijan Simonovič, delavec v topilnici Borskog rudnika. Bor Timočki, 5. novembra 1925.
Zdravilo „Radio Baisamika" izdeluje, prodaja in razpošuja proti povzei/u Laboratorij „RAD 10 BALSAM1KA", Beograa, Kosovska 43.	106
QQ©eeeQQQQ©9QQQ©99Q©©@
IVAN ZAK0TNIK
LJUBLJANA
DUNAJSKA C. 46
MESTNI TESARSKI MOJSTER Teleto°čt 379
: Parna Saga.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, bi še. vile, tovarne, cerkve ia zvonike; stropi, razna Ua, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gnaba leseniJi mostov.Jezo? in mlinov.
43-1
Tovarna furnir'*. ♦

Delniška glavnica Din 50,000.000*— Rezervni zaklad okoli i Din 10,000.000—
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
PODSUZNICEi
Brežice, Celje, Črnomelj, Sorica, Kranj, Maribor, Nletkovič, llovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo =====
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504.
se priporoča sa vse w bančno stroko spadajoče posle.
Urejuje Franc Puc. Izdaia za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribaikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.