20. številka.
četrtek M. febpuvavija 1895.
(v Trsta, t četrtek zjutraj dne 14 februvurja 1895.)
Tečaj XX.

„KD1NOIT'
iihaja po trikrat nt tod«n ▼ taatili it-dftnjih «b torkih, ć«tr«kih it MbOtah. /jutranje iidiinja iihaja ob It. uri zjutraj, većuriio (ta ob 7. uri niir. — Obojno isdanj« nt«n<*: M J«4m naaa« . f. —.»i, Istm Avatnj* r. 1.40 M tri «••«• . . . S.flC , , . t .— M fol lata . . . ».— „ . , 8— m lato . . a 10.— . , „ M.-II« ntraito Hrt* priUŽMi »tračala« >•
Jtilji «zir.
tik« «o
Poaamićre iierilke »e dubi vajo t pro-dajalnicah tobaka v lfnta pu 31 nv . uran 1'rita pu S n»6. Sobotno foitrno iidHnjo v Irntt* % nA„ imi Trsta S a*.
EDINOST
O^lnti *e rajone po tarifu » petitu; it natlotf i dubuliiai črkam, plafuj* prmtor. knllk>»r	r>ara1aih »r^tie
t'ii-lnn« omnrtmrH in j »Tnetahtal«, •nuiM učlani iti!.«« M>'tinajo prt p >f «<lbi
V«i •iopi-ti naj «« poAiljajn *r*i|nittva ulica Caiterma H. 13. Vtako pinno mam
liiti franku**« >, k*r □«(<■atik-itmi m> tproj imajo, ftokopim h« u<« vračajo.
Olaa
Umi nt n o. reK i* m it.'i jo hi	sprti
jnmit Hitrarnlitro ulica Molta« pir-colo hit. 3, II. naHit. D-lprta rt*HUmaoju to pro<ite pitttniii«,
ilo ilovenvketfa političnega druitva za Primorsko. „, .....„ Jm ^ ,
Javni shod v Bademi
raeatno otkine poretke,
Poslanec dr. L n g i n j a je prijavit oblasti, da hoče v nedeljo dne 10. febmvnrja ob 9 ari popoludne prirediti javen shod v Bademi, ne daleč od Poreča. Še le dan popred je razglasil tudi tiskan poziv z objavo, da bode n« tem shoda govoril on o gospodarskih razmerah, poslanec S p i č i ć pa o poli- ! tičnih pravicah naroda. Vreme je bilo tndi dne 10 februvarja še vedno nepovoljno, toda junaški hrvatski narod je pokazal vzlic temu, da se ne boji ni vremena ni česa drugega, ko se mu nudi prilika, da vidi in čuje branitelje in zagovornike svojih pravic.
Že okolo poludne dospelo je ljudij od vseh stranij in vsi došli so zatrjevali, da pride mnogo naroda. In res, zbralo se je mnogo naroda. Od poludne naprej prihajali so ljudje po vseh cestah, ki se križajo v Bademi, selu s krasno lego in razsežnim razgledom. Došlo je ljudij iz vseh sel občine poreške, višnj&nske, vrsarske, motovunske, tiranske in pazinske. Nekoji so prišli od daljave 4 do 5 nr hoda.
Ako štejemo nizko, nagromadilo se je najmanje dva tisoč ljudij. Kdor se hoče uveiiti o tem, naj le premeri prostore „Vinarske zadrugo*, v katerih se je vršil shod; naj le proračuna, za koliko ljndi je prostora v t j zgradbi, in prepriča set da ne pretirn-Jemo. In ti veliki prostori so bili polni, glava pri glavi. Zborovale! so bili uprav stisnjeni jeden pri drugem.
Točnu ob 2. uri došla sta poslanca, spremljana po tamošnjem župniku in mnogih drugih Kakor že medpotoma pozdravila ju je tudi tu množica navdušeno.
Zborovanje je otvoril poslanec dr. Lagi-nja kot sklicatelj shoda. Zahvalivši se narodu, ki se je v tolikem Številu odzval njega pozivu, predlagal je predsednikom Župnika, velezaslužnegt gospoda G o r c a, uzornega duhovnika in rodoljuba. Ta predlog je bil vsprejet glasnim odobravanjem. Zahvalivši se na izkazanem zaupanju je izvoljeni predsednik pozdravil zborovalce predstavivši oba poslanca, na kar »o zaorili burni živio-klici po vsem prostoru. Na to pa je predstavil vladnega zastopnika, ces. kr. nameetniskega konci pijenta dra. viteza Franka, kojega |o zborovalci pozdravili pristojno.
Zatem je pozval dra. L agi njo kot zastopnika kmečkih obč'n Upadnih okrajev Istre, da spregovori do vol lcev in drugih navzočih.
Dr. Laginja, oduševljeno pozdravljen, je govoril najprej o koristi shodov. Ako bi hotel govoriti do vsakega posainičnika le po četrt ure, trebalo bi mu v to najmanje dva tisoč četrt ur ali 500 ur. Tako pa more povedati vsem hkratu in vsi ti, ki so čuli »je-
PODLISTEK.
Gradišćatjeva Francika.
(Izv. norelica).
„Ne zamerite, mati — že dvanajst let nisem bil doma, stari ste in nihče se ne brani denarja, zato . . .*
„Glej no, tak si kot tvoj ranjki gospod papal — A ti si dohtar in prosila bi te nekaj, da bi mi storil zastonj.w
„Ej, mati, vam zmeraj vse zastonj I" „Glej no, pri meni leži neka ubožica že pol leta . . . vsaki čas mora izdihniti, a še vedno upa, da jej more zdravnik pomoči, če bi ga imela s čim plaćati. Glej no, zvedela sem, da si prišel k logarju in si precej mislila : Francka poprosim, dajo vsaj potolaži!"
„Prav, mati; pa zakaj niste prišli prej po mč? — Kar pojva!*4
In šla sva ; drobnih korakov hite a je poleg mene stara ženiiiea ter mi zgovorno pripovedovala:
gove besede, morejo zopet pripovedovati svojim drugom, ki niso navzoči, kaj so videli in čuti. Omenjal je nadalje, kako se obreku-jeta on in njegov tovariš, da sta siromaka iti kot taka da ne moreta pomagati narodu. Govornik ne taji, da je siromak in od siromašnih roditeljev, ki mu nista ostavila drugega, nego nauke in vzgojo; toda uprav zato, ker je izšel iz siromašnih kmečkih roditeljev, ve najbolje, kje tišči siromaka, in ima več srca zanj, nego drugi. Pa tudi če je siromak, ve vendar iskati načinov, da pomaga ljudstvu z denarjem bolj, nego katerikoli bogataš. Po njegovih rokah razposo-dilo se je ljudem v minolem letu preko 50 tisoč goldinarjev. To je storila posojilnica v Pulji, kateri je on predsednik. S tem je dokazana potreba in korist posojilnic. Ona v Pnlji ne more zmagati, da bi zadovoljila vsem, ki prosijo za posojilo; ako bi jih bito več v raznih okrajih, pomagali bi lahko mnogo več. A tudi ljudje sami bi si morali pomagati z ustrojenjem manjih posojilnic med seboj.
Kdor ima preveč denarja, naj ga uloži, da ga tem ložje more dobiti oni, ki potrebuje denarja. Tudi sami med seboj bi se morali ljudje podpirati, kakor pravi bratje.
Govornik je prešel na to k vinarskim z a d r u g a m. Dosedaj imamo jedno v Pulji, ki ima tri kleti. Po istej in nje posredovanju poznajo sedaj bolj isterska vina po drugih hrvatskih zemljah, na Kranjskem in Češkem. Tu pa je zopet kriva klavzula o carini na vino, da se naša vina sedaj težje prodajajo. Zat) pa treba zahtevati od vlade, da na kateri drugi način odškodeje ndrod, a nArod bi moral osnovljati manje vinarske zadruge, da bode prodajal svoje vino tem ložje in nepokvarjeno Vinarski zadrugi je sedaj tudi c. kr. vlada dovolila podporo. Da take podpore ui dajala že popred, je vzrok ta, ker ni poznal* naših potreb; odkar pa sta on in njegov tovariš Spinčič na Dunaju, poznajo gori vse naše potrebe; in vlada je previdela in vidi, da treba priskočiti v pomoč tudi nam. In to stori vlada gotovo, samo da je narod složen ter da stoji vsik-dar za onimi poslanci, ki se zavzimljejo za njegovo dobro.
Govornik je omenjal nato zemljiške odveze (ezoner), ki je toli silno tiščala ljudstvo po mnogih okrajih Istre. Dolga na zemljiški odvezi pri pojedincih bilo je preko štiri sto tisoč goldinarjev; ako ta dolg razdelimo jednakomerno na vse prebivalce Istre, dobili bi na vsako glavo po priliki po jeden goldinar in pol. Ako pa pomislimo, da ta dolg ni spadal na vse, ampak le na najsiromašnejSe diitžine ter da ga j-s moral plačevati samo gospodar vsake družine, potem še-le vemo, da jo bila to prava mora, ki je tiščala naš narod.
„To ti je ubožica, da s a je Bog vsmili! Mati jej je umrla za naduho in potem je revše ostalo samo na sveti. Lepa je bila, najlepša v vasi, a tetika in nežna, kakor kaka gospodična. In glej no, to je bila za njo nesreča I — Sama je šivala v tisti nizki i/.bici doli pri usnjarji in k njej je zahajal Žontov Tonejec, ki je bil najbrhkejši in naj-ponosnejši fant v vasi. In glej no, kaj bi ti pravila! Saj veš, mlada kri ! Najprej pod okno, potem v velo, potem v izbo, v nedeljo na ples v gostilno, po noči pozno domov .. . glej no, gaj veš, mlada kri! — Ubožica sa je mučila do zadnjega za vsakdanji kruhek ; niti sestra, niti teta je nista hotele več poznati ; potem pa je legla in jaz sem jej pomagala v najtežji uri. — Fantiček je bil, ravno tako bel in nežen kot njegova bleda mamica, samo oči je imel plave kol oče. In glej no, zadelo jo je še hujše ; Žontov Tone-jec je par dni po njenem porodu izginil --
Hvata Bogu. tudi zemljiški odvezi je odzvonilo. Pred malo dnevi je prijavil finančni minister, d a j e c. k r. vlada na D u -naju pri volji brisati ta dolg tako, kakor so p r e d 1 a g a I i naši slovenski in hrvatski poslanci ž e d e s e t 1 e t in kakor je lani predlagal ves deželni zbor.
Koncem je še omeqjal gospod poslanec L a g i n j a , kako je naš nArod n z o r n o mire n, ako ga nikdo ne izzivtje, in da mu tedaj ne treba niti orožnikov niti nikogar divjega za vzdržavanje miru in reda. IJver-jen je, da se tndi današnji, toli mnogobrojni shod raziđe v miru in da pokažemo tudi o tej priliki svojo treznost in svoje inožtvo.
Govor dra. Laginje je bil često pretrgan po nnjživejše n odobravanju po vsej skupštini. Predsednik se mu je zahvalil na govoru in na pouku, kar je odobraval shod oduševljeno. Na to pa je pozval poslanca Spi ličila, da po programu shoda spregovori o politi-ških pravicah n&roda.
(Konec pri h.)
Politiške vesti.
Deželni zbori. V predvčerajšnji seji deželnega zbora d a 1 m a t i n s k e g a vspre-jeli so predlog, da se v navtiške šole uvede hrvatski učni jezik, italijanščina pa kot obvezni pr» dmet. Za predlog so glasovali tudi srbski poslanci, kar daje laškim listom povod, da se jeze nad poslednjimi. V tej seji je prijavil tudi predsednik, da mu je došla iz Cap Martina brzojavka, s katero se Njegovo Veličanstvo zahvaljuje na izjavi udanosti deželnpga zbora. S to sejo se je zaključil deželni zbor dalmatinski. —
V predvčerajšnji seji deželnega zbora češkega je poslanec (! r n o h o r s k y hudo napadal vlado iu plemstvo. Veleposestnikom je zaklical : Vi nimate ni kakega vzroka biti ponosni na svoje naslove; poznam pometalca, ki je vsaj tako plemenit kakor vi. Tudi posl. dr. (J r e g r je govoril jako ostro, Rekel je : Ako pride do zveze med liberalnimi in konservativnimi veleposestniki, potem ne bode mogoč deželni maršal iz te zvez«, ki bi mogel vzdrževati red v de/.el-nein zboru, kajti Mladočehi že najdejo sredstva, da onemogočjo vsakoršno parlamentarno razpravljanje. Govornik je rekel, da grof Tlium kot namestnik znači neprestano i/,zi vijanje niroda češkega. Deželni maršal je posegel govorniku v besedo, da ne more dovoliti, da se dostojanstvenika, imenovanega po cesarju, zasramuje z besedo „izzivljanje* ; radi te besede mora pozvati govornika na red. Na to je vskliknil govornik : Vi dd, ali ndrod češki me ne pozove na red!
Nemška sodita o slovenskih zalite-vah. Izstop slovenskih poslancev iz dežel-
nega zbora štajerskega je provzročil veliko senzacijo, zlaRti pa je spravil v veliko zadrego nemškoliberalne hinavce. Na jedni sirani bi ti poslednji radi zagovarjali vlado — in sicer v eniiiieiitiieui interesu svoje lastne stranke, ker dobro vedo, da s koncem sedanjega zistema hode konec tudi njihovi glonji, — katera je postavila v proračun potrebno svoto za „slovenski" gimnazij v Celju; na drugi strani pa jih sili strah pred volilci, da v narodni nestrpnosti kar tekmujejo z nem-škonacijonalnimi srditeži. V tej zadregi jim je seveda silno neljub vsaki dogodek, o katerem se boje, da utegne pretresti sestav te ljube koalicije. Tako je tudi izstop slovenskih poslancev štajerskih iz deželue«u zbora močno ozlovoljil glavno glasilo nemških liberalcev, tako, da je pošteno oštelo nas Slovence češ, da stavimo pretirane zahteve, potem pa tudi vlado, češ, da preveč povspešuje te zahteve. Na te izbruhe lahko razumljive ne-Vulje lista „Neue Kr. Presse* odgovarja konservativni „Vaterland* : Te „posebne želje" Siovencev obstoje, kakor znano, v tem, da zahtevajo odločno, naj se poštevata njih narodnost in njih jezik, kakor je zajamčeno v zakonih. Dolične naredbe vlade ne datu-jejo iz dobe obstanka koalicije, ampak od davna popi ed, o d g v a r j a j o obstoj e -čim zakonom i n zahteva m n r ej e n e u p r a v e, in jih je možtio pobijati le se stališča narodne prevzetnosti iu nestrpnosti. Smešno je, ako bi hoteli tu govoriti o kaki slabosti vlade v prilog Slovencem. Vlada vrši le jednostavno svojo dolžnost, ako spolnjuje popred dane obljube ter izvaja za-k o n e. Ne Slovenci hočejo z abzisten-cijo prikljubovati slovenski gimnazij v Celji, ampak iiemškonacijonulna struja v liberalni stranki hoče prikljubovati, da se izbriše svota, že postavljena v proračun, za upoštevanje slovenske večine gimnazijcev v Celji. Kakor v 1 s t r i 11 a 1 j a n i, tako tudi nemški naci-jonalci na Štajerskem nočejo p ri p o z n a t i po državnih temeljnih zakonih pri p oznanili pravic Slovanov. Zato smo po vsej pravici govorili o žalostnem posnemanju istrskega vzgleda na štajerskem. Kdor se obrača od koalicije, ker ista ne dopušča lie-! strpnosti, taisti ni nikdar pripadal koaliciji v resnici, ampak le navidezno".
Tako je pisalo te dni glavno glasilo nemških koalirancev. Na ta izvajanja treba obširnejšega odgovora, za danes pa konstatujemo le to, kar je konstatovai tudi „Vaterland*: J a Slovenci zahtevamo le toliko, kolikor n a m j e zajamčeno v temeljnih zakonih!
rekli so, da ga je oče tako mučil, da je pobegnil v Ameriko — in ona je ostala sama. Skrbeti za se, za fantička, — to ni bilo lahko. Revše je šivalo po dnevi in po noči, dokler ni obolelo in leglo Saj ni l»ila potem nič več zdrava. Tako šibka je bila. — Hodila sem k njej ter jej stregla; — no, fantiček je moral umreti, ko mu ni imela mati dati nobenega mleka. Glej no, bil je pač materin sinček, slab in zanikern, a lep kot augeljček! — Ker pa tudi njej ni bilo nič boljo, vzela sem jo k sebi, — ranjka njena mati mi je dala marši kak polič moke iu marsikak lonec masti in masla, — glej no, vae se povraruje na sveti! — In sedaj leži pri meni že pol leta in stoka in joka, — revše je jetično! — Pa glej no, to je moja bajta I*
Odprla je široka, a nizka lesena vrata ter me peljala skozi sajasto vežo v „hišo*'.
Tam v kotu je stala okorna kmetska
Raziične vesti.
Odbor političnega druitva »Edinost*
bode imel svojo sejo prihodnjo nedeljo dne
postelj; slama je gledala izpod samodelne rjuhe in tenka, pisana odeja je pokrivala bolnico, ki je ležala vznak s pritegnjenimi suhimi koleni.
Pristopil sem bližjo; obraz jej je zakrivala redka tanjčica, braneča jo pred rojem muh, ki se je poganjal po „hiSi".
Babica je spregovorila s tihim glasom : „Glej no, pripeljala sem ti dolitarja!* — ter jej odgrnila obraz.
„Francika !* —
„ Fra ncek!* — —
Hkratu sva vzkliknila osupla; temno rnjave oči, ki so tičale globoko pod čelom, je upirala v me tako bolestno, a vender tako zaupno. Suh in upal je bil njen snežno beli obrazek. Počasi je prišla izpod odeje njena rokica, katero mi je molče ponudila v pozdrav : bila je sama kost in koža.
(Konec prili.)
17. t. m. ob »'/» uri prvipoludae v prostorih ,LM. podp. društva*. Gg. odborniki in njih namestniki so uljudno vabljeni, da se polnostevilno udeleie te sej«.
Občni zbor možk>: podružnice sv. Cirila in Metoda v Trsta vršil le bo ▼ nedeljo dne 17. t. in ob 3. uri popoludne v prostorih rDelalsl:ega podpornega đrns'va" (Via Mo-lin piccolo") • sle lećim vsporedom: 1. Nagovor društvenega predsednika. 2. poročilo tajuikovo. U. Poročilo denamičai jev. 4. Poročilo revizorjev. 5. Kvent. predlogi in interpelacije društvenikov. 6 Volitev novega odbora. 7. Vsprejemanje novih članov.
Nj. Vel. cesar na Francoskem. Naš cesar in kralj dospel je dne 12. t. m. ob 10. uri 60 min. s posebnim vlakom v llentono. Na kolodvoru pričakovala je visokega svojega soproga Nj. Vel. cesarica Elizabeta; zbrali so se tam s prefektom na čelu predstojniki civilnih obUstnij in se poklonili Nj. Veličanstvu. Cesar je ebjel in večkrat poljubil cesarico, potem se je odpeljal i njo v odprtem vozu v Cap Saint Martin. Ob poti stala je ogromna množica ljudstva, kije spoštljivo pozdravljala Nj. Veličanstvi. — Predsednik francoske republike, Faure, pozdravil je cesarja Frana Josipa brzojavnim potom z „dobro doiel* na francoski zemlji, poklonil »e cesarici, ter zagotovil cesarja odkritosrčnega prijateljstva. Cesar zahvalil se je na tem pozdravu tudi brzojavnim potoin, na-glašajć, da ne Ou in cesarica z veseljem vračata na Francosko. O zaključku Svoje brzojavke zagotovlja predsednika francoske republike Svojega spoštovanja in prijateljstva.
To so molje! Da, to so možje, ti naii Lahoni, da se jih Bog usmili! Kdor jih opazuje sedaj, izgubiti mora slednjo iskrico spoštovanja do takih ljudij. Najprej so p r i s i-1 i 1 i vlado, da je razpustila deželni zbor isterski, in sicer e tem, da so nečuvene žalili vladnega zastopnika, da so z nogami teptali avtoriteto vlade, da so kršili obstoječe zakone : sedaj pa kličejo — isto vlado na pomoč. Človek bi vendar mislil, da je italijanska stranka baš zato provocirala vlado, da pri novih volitvah pokaže istej svojo lastno veljavo ter da iz lastne moči priredi manifestacijo proti postopanju vlade. Kaj še! „II Piccolo* z dne 12. februvarja prosi za božjo voljo v 1 a d n e organe, naj z vsemi sredstvi, koje imajo na razpolago, preprečijo so slovanske strani z a p r i-četo agitacijo! To so junaki: vrgli so na svoji .italijanski zemlji* puško v koruzo, še predno se je začela bitka, in pričakujejo pomoči in rešitve od — .predpostavljenih oblasti*!! Čudno; pred par dnevi še pisali so o „popolnem fiascu* po Spiučiču in La-ginji prirejenih volilskih shodov, katerih se je udeležilo — tako je zatrdil ,11 Piccolo" — le po kakih BO bab in otrok, a danes kličejo ves vladni aparat na pomoč — proti tem babam in otrokom. Ali gospoda res ne slutijo, kako neizrečeno smešni postajajo ? ! Najprvo so se pokazali brutalne, to je bilo še uianje zlo, a sedaj so se pokazali tudi strahopetce, to pa je že skrajno zlo 1
Tu ima sedaj vlada in ima ves svet sijajen dokaz, s kake vrste ljudmi imamo tu posla, z ljudmi, pri katerih bi zastonj iskali zaresnosti.
A po našem mena.iju mora imeti tudi železno čelo oni, ki se ne sramuje klicati na pomoč uprav tistega, kojega je ravnokar razžalil na nečuven način ter mu kazal divjim zasmehovanjem prag „svoje" liise. Gospoda so kričali, dokler se jim ni bilo ničesar bati, sedaj pa, ko treba stopiti v zare-sen boj, bi hoteli, da delajo zanje — drugi!! Stranka, ki kliče vlado na pomoč že ob prvem volilskem shodu nasprotnikov, taka stranka ne zasluži, da bi jo poštevali kot zaresno, kajti pripoznula je na svečan način, da nima nikake zaslonbe v ljudstvu, ampak da se vzdržuje le nasilstvom in umetnimi sredstvi: pripoznala je svojo onemoglost iu svojo — sramoto.
In tako ne moremo tudi mi reči dru-zega, nego : s r a m j i h bilo!
Ples pekovskih pomočnikov bode v re-dutni dvorani gledališča Rossetti danes dne 11. t. ni, in ne 16. kakor je bilo po pomoti naznanjeno v „Edinosti4.
Statistika tržaSka. V tednu od 3. do y. t. m. porodilo se jo v tržaški občini 121 otrOk (68 možkih in 63 ženskih); poleg teh bilo jih je 5 mrtvorojenih, Umrlo je 114 oseb
(58 mofckih in 56 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 35-61 mrliče v na vsakih luCO duš. — Zdravniško poročilo navaja med vzroki smrti: 1 slučaj skrlatice, 8 slučajev d&viee, 1 si. porodniške mrzlice, 16 si. jetike, 26 si. vnetja sopnih organov, 2 si. kapi in 2 si. nenadne smrti.
Vsa vas prodana zaradi davka. V davčnih občinah Dučje in Podgorje prodali so zaradi dolga na davku 26 posestev. Ta posestva kupil je finančni erar. Na dolgu bili so posestniki 22.370 gl. davka.
Zapuščina Massone. .Mnogo bode še piavdanja, predno dobijo tržaški dobrotvorni zavodi zapuščino Geuoveskega Čudaka Massone. Nastopila je namreč nova „pretenden-tinja* in ta je: gospa Klelija Hossi, pokojnikova sestra. Ako bi se namreč oporoka zapustnika Alerama Massona proglasila kot neveljavna, a bi se priznalo, da je Massone umrl kot avstrijsk podanik, bila bi po avstrijskih zakonih glavna dedinja baš pokojnikova sestra, omenjena Klelija Rossi. Ta gospa dala je proceniti bratovo zapuščino. Cenili so zapuščino v vrednostnih papirjih (premičnine) na 600.000 lir in nepremičnine na 600.000 lir. Pokojnikov sin, slikar, nastanil se je med tem mirno kot „pravi dedič* v očetovi palači. Kdo ga iztira iz posesti ?
„Mednarodni* topovi. Minoli torek prijeli so v Monakovem (Bavarska) na zahte-vanje tržaške policije nekega Nikolaja Paremousiana. O tem .junaku* poročajo : Paremousian (Grk) je poznan kot jeden naj-prebrisanejših tatov. Mesto Tržaško „počastil* je večkrat, včasih cel6 na daljšo dfibo s svojim obiskom Tu je stanoval skupno s Papa-kosto v ulici Valdirivo list. 15. Oblečen bil je vedno zel6 elegantno; obiskoval je razne kavarne, najjajše kavarno „Adriatico*. Trdijo, da je osebna zasluga tukajšnjega policijskega ravnatelja, dvornega svetovalca g. T s c h e r n k ti, da so prijeli Paremousiana, kajti g. Tschernko je osebno vodil zasledovanja, katera so bila poverjena polic. ofle. g. Tizu. Zanimivo je, da jo pripravilo neko pismo policijo na sled Paremousianu. Dokazano je že, da je bil isti Pareinousiano duša iu načelnik tatinske „zveze*. — O zaprtih lopovih poročajo iz Budimpešte, da se obtožno gradivo kupici na neverojcten način. Dokazano je, da so imeli lopovi sokrivce in zaveznike celo v Levanti. Budimpeštanska policija prosila je tamošnje državno pravdni« štvo dovoljenja, da sme zaprte tri tatove pridržati še 30 dnij v policijskem zaporu, da more poizvedeti o sokrivcih. Državno pravdništvo je dovolilo to.
O zaprtem Vladiiuirju Itističu smo doznali, da isti ni bil pobočnik kneza Nikole Črnogorskega, ampak da je služil istemu knezu le kot ordonančni častnik. Vladimir Ilistič pa danes nima niti te časti več; na Cetinju pa ni bil že več nego jedno leto.
Izginil parnik Te dni sporočili srno pod tem zaglavjem, da je parnik „Gascogne" francoske parobrodne družbe „Compagnie transiitlautiipie* odplul dne 26. januvarja t. I. iz Havra ter da bi bil moral isti parnik dospeti v Novi Vork že dne 3. t. m. Parnik „Gascogne* ne le ni dospel v Novi Vork o določeni dobi, ampak tudi iz drugih pristanišč ni bilo nikakega glasu o njem. Opravičena je bila torej bojazen, da se je „Gascogne" potopil. Dne 12. t. in. pa je došlo v Pariz družbi „Transatlantique* veselo poročilo, da je „Gascogne* istega dne dospel v Novi Vork. Brzojavna vest pa ne pove, kaj je bil vzrok temu zakašnjenju. Sodi se, da se je parniku pokvaril stroj iu da so ga protivni toki veda, in vetrovi zaiesli daleč od plovitbeue črte. Poročilo naglasa, da je na parniku vse zdravo. To vest dalo je parobrodno društvo takoj prilepiti pri uhodu v svoje uradnije ter jo razglasiti po časopisih. Marši komur odvalil se je težek kamen od srca, ko je že mislil, da mu ju koja draga, na „Gascogni" vkrcana oseba poginila, a v veliko radost je začul, da je patnik vendar dospel na določeni kraj.
Morilec dr. Rothzisgla. Solicitator Ei-chinger priznal je vendar, da je umoril dr. Kothziegla premišljeno ter da se je dolgo časa že pripravljal na ta umor. Obetal !, je tudi, da je kotel oropati dr. Kothziegla. ■ Nadalje je priznal, da si jo napravil že »davna podroben načrt, po katerem se je hotel braniti, da bi zavedel sodišče na krivo sled. Ites se je pričel izgovarjati po svojem načrtu, toda preiskovalni sodnik ga jo spravil
g spretnimi vprašanji v taka protislovja, da je morilec konečno moral obstati resnico.
Policijsko. 21Ietnega težaka Ivana S. iz Trsta, pripojenega v Sežano, stannjočega v ulici del Veltro, zaprli so ker je razgrajal na svojem stanovanju ter se nevarno pretil lastni svoji materi. — Nepoznan tat vtihotapil se je v odprto Btanovanje udove Ka-roliue Susteršič v ulici Giulia hšt. 2, ter odnesel svetiljko ia petrolej. — 60letnega brezposelnega dninarja Josipa M. iz Trsta zaprli so, ker je prosjač:l v ulici Giulia.
Koledar, Danes (14): Zdravko (Valentin), mueenec; Zojil, spoznovalec. — Jutri (15.): Favstin in .Tovita, mučenca. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 10 min., zatoni ob 5. uri 18 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 2*8 stop., ob 2 pop. 6-5 stopinj.
Ruska isloiSia tiskarstva.
Kavno za štirinajst dnij, tedaj 27. (15.) febr. t. leta odpre se tu „Prva vseruska izloška tiskarstva*, pri katerej morejo sodelovati tudi izlagatelji inozemstva.
Kolikor mi je znano, prispelo je že mnogo prijav iz zapadne Evrope in Amerike, ali ni nijedna prijava od Slovanov iz inozemstva!
Knjige in novine so najvarneje merilo razvitka in prosvete; ra< i tega je razstava tiskarstva brezdvomno v prvem redu kul-turuo-svetovna, pa bode pred „sovremenci* smešno a v zgodovini sramotno, ako se od več nego 500 inozemskih slovanskih perijo-dičnih izdanj baš niti jedno ne pojavi na tej kulturnoj slavnosti Rusije. Tu na razstavi ponudi se raznim slovanskim narodom lepa prilika, da dajo o sebi glasa pred stotinami naj-obraženejih in prvih ruskih učenjakov, ki za gotovo to razstavo posetijo v onih 4 ali 5 mesecih, kar bode odprta.
Da po slabih svojih silah tudi jaz nekaj doprinesem občej slovanskej kulturnej razstavi, odločil sem, da izložim svojo zbirko slovanskih noviu, ki pa ni iz daleka ni popolna, ne nova.
Bilo bi mnogo bolje, ako možno, da ss popolnoma izloži vse „sovremeno" tiskarstvo slovansko, urejeno po jezikih in strokah. V to svrho prosim odločno vse gospodo izdajatelje in urednike poljskih, čeških, slovenskih, lužičkih, slovaških, hrvatskih srbskih, bolgarskih in nialoriukih noviu, brez razlike smer in strok, da mi priporočenim ovitkom pošljejo takoj, ko to preberejo, po 2 iztisa svojih, ako možno 1. številko za leto 1895.
Vsakemu, ki mi pošlje avoja izdanja, od* pošljem za časa sestavni katalog „govreme-nega" slovanskega tiskarstva, ali mu plačam na željo vrednost poslanih izdanj.
Prosim vse dnevne slovanske novine, da prevedejo in uvrstijo ta moj poziv.
Kronoslav H e r u c Adresa: Peti ograd, Gusev pereulok 4.
Havr«. Kav* Siin'-n	a*.la februvar
95.2A ta juni 50 »tuln t.
Hamburg .Hunto« tr.io'l averaga za atri 77 50
tuti 76 50 ■•pti'inl'-r Tfl oO._____
Dun^Jik« bor*« 13.
laoo
Driavni dolg v papirju . . .
„ „ t «r»l»ru . . . Avatrijeka renta v zlutu . .
„ v krenuh . .
Kreditna n krije......
London 10 Lat.......
Napoleoni........
100 mark .......
f«bruT«pJ*
viaraj
T01.S5 lol 45
12-1-35 99 2 . «14 — 1*4.55
e-84'/, «076
100 italj. lir........4S 80
tllH
102 15
loa lo
HM 30 ••30 41* — 114 40 S-S4V, «0.7«'/, 40 05
Najnovejše vesti.
Gorica 13. Današnja seja deželnega zbora ni bila sklepčna, ker se je niso udeležili slovenski poslanci. Pogajanja med slovenskim in italijanskim klubom so se razbila. Deželni glavar je izjavil, da ne more otvoriti seje, na kar mu je dr. Payer v imenu italijanskih poslancev izročil pismen protest proti postopanju slovenskih poslancev. Na podlagi Najvišjega ukaza, prijavljenega po vladnem zastopniku, objavi deželni glavar poslancem pismeno, da je deželni zbor zaključen.
Bregenz 13. Deželni zbor pred ari iS ki je vsprejel brambovsko predlogo, kakor jo je sklenil deželni zbor tirolski, le z nekim dosta vkom k § 13.
Benetke 13. Včeraj je umrla tu na oslabljenju mati kneza Črnogorskega.
Tr^ovin^kv brzojavk«.
Bu t'.np-S'.a. Pikmlr.i m ipiirnloil H 62 R 63 Piunlon je»un 1M»."> HWl do i<.1)3 Ovo* ppe-■nlad 0.04 «.05 Ki uova 545 5-47. Koruza /a »aj-juni tf'88-tt 25.
Pienic* nova od 78 kil. r. «-50—0 55. od 7» kil. f. H 65—6«0, od HO kil. f. »i «0—«H5. od 81 kil. f. fitti-ti-70, od ba kil. for ti*7ft—t.bt.
•lefnion H'8'l 816 ; proso ti-20— ttrtO.
Picnioa: Dobro ponudbe. povpraševanje dosti linija. Trg nuodločtn l'rodulo s>> je 81000 rat nt. Vreme: du?.evni».
Prajra. NiTiiiiiiiraui slmlkor i* februar f. 12 Od umro l'J-O.V ,, mnj 12'2o, nova letina 12.>15.
Prugu. 4'mitrifugal luoi, pn.ttavi.jen v Trii in »oar.iin vre l. uilpo&iljntav |>.f>>5»j f. 38 2S--29 Kabr.
Avjf.f. 'JU.jO--.— CnticftSkj in fobrua -i:mia JU.10
—• —. Četvorni /.a febr, 3U'76. V jtlavaU (ledili) ta feb. uvar HO 75
Razpis služb«.
Pri okrajni bolniški blagajni v Nabrežini ima se namestiti * 1. majem t. 1 blagajnični zdravnik z letno plačo 1000 gld. in s potnim pavšalom 200 gld., skupaj 1200 gld.
Hlagajnični zdravnik mora biti zmoien slovenskega in italijanskega jezika in držati domačo lekarno s potrebnimi zdravili; prostor in potrebne utenzilije za to preskrbi brezplačno okrajna bolniška blagajna.
Za sedaj se namesti blagajnični zdravnik za dobo 2 let s trimesečno medsebojno odpovedjo.
Ako bi blagajnični zdravnik preskrboval tudi alužbo občinskega zdra.nika, namreč ogled mrtvih in ntesa, lečenje siromakov t občini in sploh saniterne agende v občini, dobi od Nabrržiuike občine nagrado v letnem znesku 350 gld.
Prosilci imajo odposlati dotične proinje s potrebnimi prilogami vred do najdalje 15. marca t. 1. podpisani bolniški blagajni.
V Nabrežini, 8. februvaarja 1895.
Okrajna bolnlika blaga|na.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
>
OD
cd
N
cd s
"t/5
• mm k cd
« CJ
s.

3
cn
R DIT M A R, TRST
Piazza PonterOMO O.
đUfiJESfaaHBMff!!
Doltroznnna gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po 4uina(e .uri Prvačkeves") v Tritn,
ulloa ■olltavlo it. 13
toči kolikor v gostilni, toliknr pri reaelie.k v •»kolski telovadnici, vidno 1« prlltlU vl»v*ke, Prraik* la krtika Wa \n črna vina. — 81aikl rieiling v 8:«kleiiicah, in moire (ran-kislo, vaaka steklauira drži 1 litir in velja C0 novi.— Pofttrcžba je poiteiia, cena eineraa. Kuhinja je preakrbljone • temnimi, toplini >B mrzlimi judilL ..
Priporoča i o jakom v Trstu ia a delete Toči vino tudi Jrtižinnm 4 neč smeje, ako se odvzame najtnunj 6 litrov.
lassBaousasnsjaBiiBeigBiM
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
H H
53
<
NJ <
(JO
CČ
<
s? £
2
o
03
m
CS3
•"0
>-
o< /
o
M.
s T3
O zn H
a
so
o
(X H O
R. Ditmar, Trst
1'iazzu Ponterossu 0.
La5tnik politične društvo »Edinost«. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.