Na svitlobo dane kraj nske u etjjske družbe t ru v 1 ecaj T srédo 7. roznika i % i List ovabílo. S pervim dnevam prihodnjiga mesca (maliga serpana) se zacnè druga polovica letašnjiga tečaja Novic. Kdor je le za pervo polovico Novic plačilo odrajtal, ali kdor hoče vnovič pristopiti, naj posije še ta mesec namreč za pošiljanje po posti 1 gold, in 15 kraje.; sicer pa le 1 gold. denarje za drugo polovico Vse c. k. pošte, gosp. Gajger v Celji in pa vređništvo in založnik vLjubljani prejemajo naročila po stari navadi v troškov prostih (frankiranih) pismih. __« v V w 9 * i • i . 1 v , Kdor pa se zeli Novice tudi od tekočiga mesca (roznika) dobivati, se mora naravnost na vred ništvo Novic v Ljubljano oberniti in k zgorej oznanjenimu znesku še 20 krajcarjev priložiti, kér poste ne prejemajo naročit za posamezne mesce. Dragi prijatlií novo življenje se nam je začélo od 15. Sušca Bog daj, de bi bilo vesele prihodnosti! Nam je od Bogá odločeno novo rojstvo avstrijanskiga cesarstva prestati; prosimo Vsigamogočniga, de ga bomo mirno prestali in skerbímo, de nas bojo naših vnukov vnuki življenje težavne pričijočnosti hvaležni v spominu iméli. Novice, — večletne in skušene prijatlice Slovencov — si bojo s pomocjó rodoljubih in za blagor domovine vnetih pomočnikov tudi prihodrijič zvesto prizadevale svojim dragim domorodeam ne le učenik v kmetijskih in obertniških rečéh, temuč tudi vodnik v vsim biti, kar sploh omikanje slovenskiga naroda in zvesto ohra-njenje po ustavi vsim narodam od našiga miliga Cesarja dogotovljene narodnih pravic zadéva. Ni skorej časopisa, ki bi takó mnogoverstne reči obsegel, kakor Novice, zató kér so bile skozi pet lét edini slovenski časopis — in kakor so zdej ravnale, bojo ravnale tudi prihodnjič s posebnim oziram na vse 5 kar se po svetu imenitniga godi. Dajale bojo tudi prihodnjič obilo doklad in cesarskih oznaníl brez placila y in kakor je že v bo po dokončani prijetni „Zlati Vasi" prišla neprecenljiva pesniška do klada: „Divica Orleanska" našiga slavniga Koséskiga na svitlo, ktero, kakor nam je po besedi in po mnozih mnozih pismih oznanjeno, bravci Novic že komej pričakujejo. začetku tega tečaja obljubljeno bilo Takó bomo zaceli drugo polovico létašnjih Novic dognali ! Bog daj, de bi jo mirno in veselo do konca Dr. BI e i s wei s 9 vrednik. Dobrovoljka ob času se il a lije vojaske uabére lobučik po strani Pa pruštof na ram' In hajdi v Ljubljano V soldate grém sam ? ? Pa zvizgam m pojem In vriskam terdó v j Ce nisim za boje Kdo drugi pa bo? Poženčan \ekaj od davkov in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajsanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj pozneje ? (Dalje.) Drugi dohodki, med kterimi je dobiček deržavnih lastin pa 9 milijonov in 987,000 gold. Tedaj čistih brez stroš-kov v deržavne denarnice priti ima 155 milijonov in 722.000 o- ts old. To je pac, kaj ne de, silo veliko število! Pa je treba tudi pregledati, ako je to število z deržavnimi stroški Množtvo vsih dohodkov je v imenovanih Du- v primeri, ali je toliko davka za deržavne stroške za- res potreba? V ravno tištim Dunajskim listu, v kterim so dohodki razloženi, so tudi vsi deržavni stroški po- najskih novicah takó le dokazano : Stanovitni davki s stroški vred 49 milijonov in 524,000 gold.; čistih pa 47 milijonov in 865,000 gold, samezno dokazani; množtvo vsih pa, kakor so za léto Premenljivi davki s stroski vred 130 milijonov in 1848 prevdarjeni, znese 155 milijonov 727.000 ? gold. ; čistih pa 97 milijonov 870.000 gold. 805,000 gold., med kterimi jih je pa tudi 5 milijonov za neprevidene potrebe in stroške, tako de bi se tedej vsi deržavni stroški, razun obrest (čimžev ) od sposojenih denarjev in pa stroškov za zeležne ceste, létas brez novih dolgov lahko opravljali, ako bi vsi zgorej povedani davki zares v polnim stevilu, kakor se jih vdarku nadja, gotovi v deržavne denarnice došli, deržavnih stroškov sploh in posebej bomo znabiti drugo v Dopis iz mirne Žalostěn y pi žalostěn sim bil, ko sim zvedil, de y ima v Novim mestu drug mesec na svitlo priti nemški derzavno vladařstvo po pre- losten zató časopis Slo venij a (Sloveniens Blatt) ; nisim sicer ža Od i kér bo Novomestnjanam nova zarja zasi jala, in rodila novo dete Slovenija f zakaj po dobro vred pot govorili. Prestopimo zdaj do vprašanja : Pri kterih dav-kih bi bilo kmetiškimu stanu berž ko je moć polajšanja vošiti, pri kterih pa po pameti kaj ďomorodnost po znej e vanih casopisih se ljudstva izobražvajo (likajo) in ravno to svojim rojakam vsak rodoljub serčno privošiti mora čudim se le zató, kér bo déte „SI o venij pa ne bo po slovensko govorilo. u imenov j y Kj je vasa vnema za y ? O dragi bratje! kdor zvestih deržavnikov se-danje okoljšine našiga cesarstva in njegove stiske dobro pomisli, ne bo prenaglo na pomanjšanje davkov mislil temuč v zaupanji, de bo skorej skorej boljši, vse dozdanje ljubi moji sosedj V nekim tergu na Stajarskim, je kupee belo in y naloge, kolikor o* » a zadenejo, kot posvećeni dar sereno rad zabit rudeco pisane trakove in kokarde kmetam prodajal. bistroumen kmetovavec pride v štacuno, in po blagu po-praša, kteriga kupiti misli. Štacunar misleč, de je kmet na oltar deržave položil. Vikši deržavno vladařstvo je prevdark dohodkov, od kteriga smo govorili, pred Vsimi i mu ponudi tudi trakov in kokard, rekoč take kokarde ali trakove : kdor sme kar koli Ie hoče brez vsiga zaderžka dopernesti. V kmetiški suknji se najdej Sveti pretečeniga léta zložiio; — ta čas se ni še kar nič nadjalo strašne puntanje nehvaležnih, brezvestnih Taljanov, — ni se nadjalo kakošna množica vojakov se kako silo veliki stroški včasih umniši glavice, kakor v gospôskih zató si kupi kmet trak in kokardo, si ju na pruštof in klobuk pripnè bo mogla zoper nje posiljati, in se bodo potem naključili. In vender pri vsih téh stiskah so naši častiti deželni stanovi na revniga kmeta mislili in poslali so modre rodoljube možé s prošnjo milostljivimu Cesarju, de pomanjšalo. ■ H ■ ■ rabi nekaj platna rekoč : hvala Bogú ! zdej se bo lahko na svetu živelo — in Dri durih vim sine. Štacunar ter y zgrabi, za njim skoči vzeti vpijoč: tat me hoče okrasti. Kmet vek bi se nekoliko davkov, kar koli je moc kmalo mu platno podá, ter pri in mu hoče vkradeno platno pošten čio— »vori: „Bog mu resnobno odg me vari tatvine: nisim in ne bodem nikdar kradel Davk od soli je med tistimi nar poglavitniši. Sól je za človeški živež in za mnogo obertniško narejanje takó potrebna, de noben člověk brez nje obstati ne more, zató pa tudi davk po primeri enako bogatinca in reveža njj1 kmetov zadene. Cena solí, med ktero je davk zapopaden, je zares vsim pretežka. Stajarske in morske solí cent na pogleda » sim le storil po vašim svetu poduk, ne slepariti kmetiskih ljudi." Potem y jez vam pa nej bodi to v ga zaničlj , m gre v drugo štacu V Šentrupertu naDolenskim se je nekaj maloprid y ki so pijani iz kereme prišli od več reci y posebno pa od tlake in drugih gosposkinih davkov. pride, h kteri cem pa pro- pa bi bilo Krajnskim čez 6 goldinarjev dajavci še plačilo svojiga prizadevanja in svoj dobiček pridenejo. Koliko ubozih kmetiških družin mora dostikrat če denarjev ni, več dni brez soli ostati? Kaj hoćemo pa reci od živinoreje, pri kteri je soltolikanj koristna in tyto ovarjalo. Eden izmed njih farovz zagledaje reče y če bi mi tale kurnjek zažgali N po- kai to nek pameten hlapec iz Bist naletí, in malopridnežu y odgovori te besede ekoč • jy izgovori I d to b o s t dal Ko je potrebna? ktere pa živina uboziga kmeta nikdar ne vidi. Ponižanje cene soli je tedaj silno silno potrebno. Davk od štemplj aniga popirja tudi ne le kmeta, temuč tudi druge malo blagovitne ljudi teži. Res je, de , so pijanci osramoteni molce in mirni ojo pot naprej šli. Slava tacimu člověku ! nej si je hlape ali to ospodar Kersnik, komisar pri vpeljanji tega davka so bile odveržene tište takse Zdej smo v se Iz Duiiaja« le natanjko zvedili, zakaj de je na enoglasno terdijo, de sicer sila Dunaji (V Beču) unidan nov hrup in nepokoj vstal, od sodnih ali politiških spiskov, ktere so ubogimu kmetu kteriga smo v 21. listu pisali. Vse Dunajské novice sploh , s ktero so Dunajča-nje dovoljenje nekterih reci od Cesarja terjali,ni bila nikakor spodobu a, de so se pa za pravično reč kér so žalostno resnico zvedili, de nekteri toliko zlega naključevale, ktere je zavoljo nezvestnih pre jemnikov dostikrat po dva- ali trikrat plaćati mogel, in zavoljo kterih je večkrat potrebno živinče, ali če druziga ni bilo, kotlić iz kuhnje zgubil. Pa ukaz za štempljani popir je le tako neprilično osnovan, de za-volj prestopov ne le prosti člověk, temuč tudi umni zabředej o, in kar potegnili, ljudjé vi soci ga stanu in Meternihove róbe so ljudjé in uradniki prav lahko v kažen začeli poskušati y našimu milimu Cesarju prigovarjati, de bi kolikor bi moč bilo—ljudstvam obljubljene je pa še hujši, naklada je tako neprimerjeno razdeljena, dar gospodična in pa glasoviten pevec tako lepo péla 19. Duh slovenski y sta ga tudi mogla ponoviti. ? de pét glasovi, kakor je beseda ali pesem nanesla, pa so mu v zb oru, je po pravici silno dopadeî. fcklep tudi tako iz serca kipeli, de so nam hotli ali ne hotli, v serce seči. mogli, ali bi bili bila národna pesem „Slava našimu Cesarju vsiga je u y vdru Drugic prosimo spet za gič péta. Slovenca dom" in za „Pop o tni ka" od ravno tega gosp. pevca. r> Ne moremo tega popisa dokončati, de bi se ne za hvalili gosp. Bučarju,ki si jeza napravo perve slo Po redu besede so se spevi takóle sledili : 1) Slava venske besede toliko truda prizadjal; pohvaliti mo našimu Cesarju, lepa národna pesem od gosp. Po- ramo pa tudi gosp.Mašeka, učenika Ljubljanske muzi to čni ka, pràv serčno v zboru (koru) pétu. 2) Potem je sledila z m es slovanskih napevov, od kalne sole, ki je le za klavir napravljene rečíla pa v celo sloveciga muziko přestavil in pa gosp Fleišmana, ki s pravim mlajšiga S tr au s a na Dunaji sostavljena; 3) Dol en- veseljem in hvale vredno umetnostjo napeve slovenskih ska y » °*osp Potocnika, péta od štirih glasovitih cov, kteri bi nam bili v se bolj dopadli y pev- ko bi bili posebno poslednje verstice nekako bolj živo povzdigovali. 4) Veselja dom, pesem gosp. S1 o m š e k a, nam je pí àv lju- pesem zlaga. Tudi orsester se je dobro derzal. Vsak dober Krajne je zadovoljen glediše zapustil z vošilam, de bi nam slovenski zbor enako veselico zopet kmalo napravil. __Dr. B. bo zapéla imenovana prijazna gospodična. 5) Voj aška od Dan. listuje pridjana 5. póla „Zlate Vasi" in še 2 dokladi. .Vapovéd perviga deržavniga zbora na Biuiaji dan tega mesca in pa krajnskiga deželniga zbora v Ljubljani 19 dan Pervi deržavni zbor na Dunaji se bo začél 26. dan tega mesca. t^ga ? mesca. nihee naprej ne vé; to pa je gotovo, zboru za nas vse nar imenitniši Koliko dni ali meseov bo terpel, de bo dolgo terpel in de bo dolgo terpeti mogel, kér se bojo v tem pervim reci, postave in davki razsodili, z eno besedo, vsa nova vladija nasiga cesarstva vstanovila. Zdej se bo to vpeljalo, kar od ustave ali konstitucije tako željno pričakujemo. Naši poslanci bojo z poslanci druzih deželá našiga cesarstva se tukaj posvetovali zastran vsiga, kar nas prihodnjič caka. Lejte imenitnost poslancov, in pomislite, koliko vednosti mora poslanec imeti, de se bo mogel v zboru toliko ljudi iz vsih stanov možko obnašati in odgovore daj a ti y de se mu ne bojo smejali ali ga za neumneža spoznali. Obširna vednost in goreča ljubezin do svojiga naroda ste zapopadek vsih lastnost, ktere mora poslanec imeti v obilni meri. Volivci, preberite ustavno pismo, priloženo 18. listu, trikrat natanjko, preden greste poslanca volit! Preberite še enkrat, kar smo vam v 19. listu v pogovoru Ambroz tako lepo po V se gosp dvéh kmetov zastran poslancov priporočili! Berite še enkrat, kar so v 21. listu razložili. Prevdarite, de boste za poslance na Dunaj take možé izvolili, kakor so za Krajnsko deželo našim živim prepričanji— Smeledinški komisar Ambrož, ki imajo clo cio vse lastnosti za ta imenitni poklic. H^p f v mnogih Ni dosti ne, de ima poslanec obsirne vednosti domorodec. S takimi poslanci, ki niso ne krop ne voda rečéh on mora biti tudi za svoj narod vnet y n a m ni nič pomagano taki so naša poguba. Cesar so nam izrekli v 4. razdelku ustavniga pisma mogoeno besedo: Vsaki m u narodu je čisto ohranjenje njegove narodnosti in njegoviga jezika zagot o vij e n o. Kakó se bo pa vse to vpeljalo, kar čisto ohranjenje tega ob se že, de bo Slovenec Slovenec postal, to se bo posvetovalo in razsodilo v Dunaj-skim zboru, in kar se bo tukaj razsodilo, to bo postava. Torej se enkrat Vas za Bozjo voljo prosimo: volíte umne, poštene, rodoljube moze Volitev volivcov, to je tistih f mož j 15. tega mesca in mora 16. dokončana biti. teh volitvah ravnati, uči današnja doklada. ki bojo poslance volili, se na Krajnskim in Koroskim zacne Volitev poslancov pa je 20. dan tega mesca. Kakó se ima pri Pred Dunajskim zboram in sicer 19. dan tega mesca bo pa v se v Ljubljani za Krajnsko deželo deželni zbor (Landtag), zató de se bojo nektere imenitne predin se bojo na Dunaj v razsodbo dale. reci poprej v Ljubljani natanjko posvetovale i Tudi k temu bojo prišli poslanci iz vsih stanov, ki se bojo tudi, kakor današnja doklada pove, volili bojo volivci volili poslance za Ljubljano. y m sicer se bojo za Ljubljanski zbor volili 13. dan tega mesca volivci poslancov, 15. dan tega mesca pa Kér se bo v tem zboru ena nar imenitniših reci za gruntne gosposke kakor za kmete posvetovala, namreč: kakó in po kteri tarifi naj bi se tlaka, desetina in gruntne dolžnosti odkupile, bo treba, de bojo umni možjé za poslance izvo- vs e druge gosposkine ljeni. De boste pa poprej zamogli to reč dobro prevdariti in se med seboj posvetovati, vam bojo dali deželni sta novi poprej neko tarifo za prevdarek v roko, de bojo po ti poslanci vaše misli tukaj razodeli in de se bo v deželnim zboru v Ljubljani potem ta reč sklenila. kakó de ima na Dunaj iti. Vrednik Dr. Janez Bleiweis. JNatiskar m zalozmk Jozef Blaznik v Ljubljanu