Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 52. Izven Ljubljane 8 vin. V UMM V lOtt, 4. MM 1913. Leto m, == Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . • » 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo , „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — z* en meseo „ • < » 2'— V Bpravi prejeman meseBno „ 1'70 = Sobotna izdaja: = za celo leto ...... „ 7'— u Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12'— Inseratl: Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . , „ 13 M za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. PorsCfia eznaolla nu, osamiti Iti: enoslolpna -sta po 18 vin. ■ Poslano: enostolpna peUtvrsta po 30 fin. Izhaja vsak dan, izvzemšl ne« delja in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Toni rad} B3T Uredništvo Je ▼ Kopitarjevi uliol štev. 6/m. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne b= sprejemajo. — Uredniškega telefona Štev. 74. = Upravnlštvo Je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it 188. Zmaga Slovenske Ljudske Stranke pri volitvi deželnega poslanca v mestni skupini Kamnik-Radovljica-Tržič. Radovljica, 4. marca 1913. Pri današnji volitvi deželnega poslanca je dobil v našem mestu kandidat Slovenske Ljudske Stranke primarij dr. Vinko Gregorič 71 glasov, kandidat liberalne stranke notar Marinček samo 38 glasov. Sedem glasovnic je bilo praznih. Kamnik, 4. marca 1913. Tu je dobil kandidat S. L. S. dr. Vinko Gregorič 215 glasov, kandidat liberalne stranke 96 glasov. Tržič, 4. marca 1913. Tudi tu ima kandidat S. L. S. večino. Dr. Gregorič je dobil 76 glasov, notar Marinček 66 glasov. Dr. Vinko Gregorič je dobil skupno 362 glasov, notar Marinček 200 glasov. Kandidat S. L. S. dr. V. Gregorič je tore) proti liberalnemu kandidatu zmagal z večino 162 glasov. Izvršila se je volitev v mestni skupini Kamnik — Radovljica — Tržič. V kranjski deželni zbor vstopi nov poslanec S. L. S. kot mestni zastopnik. Vrste S. L. S. se po-množe, in sicer za enega meščana. S tem zraste večina S. L, S. Ne izpremeni se pa njen značaj kot demokratične ljudske stranke. Interesi gorenjskih mest so tako ozko spojeni z interesom celega okraja, da ne bo med mestnim in med kmečkimi poslanci tega okraja niti najmanjšega na-sprotstva, ravno nasprotno: Podpirali se bodo v korist cele Gorenjske. Z veseljem beležimo ta lepi napredek, vesel začetek nadaljnjega dela za politično probujo kranjskih mest. Kajti pripadnost k liberalni stranki je znak zaostalosti in politične nezavednosti, služba frazi in ne-kulturi. Sijajnemu zgledu lepe in ponosne Gorenjske bodo sledila tudi druga mesta. Slednjič bo zasijala luč spoznanja tudi Ljubljani. Mi nismo tako obupali nad umskimi sposobnostmi Ljubljančanov, da jim ne bi pripisovali možnosti, da tudi oni spregledajo, ko že jasno gleda cela dežela. Dr. Vinko Gregorič vstopi v deželni /bor kot poslanec ponosnih mest naše div-ne Gorenjske. To dejstvo pomeni signal za meščane cele dežele! Volilna borba je bila mirna. Sicer so liberalni govorniki zopet ekscedirali v svojih znanih frazah, a niso naredili nobenega vtisa. Sedaj po končani volitvi pa se ozremo nazaj na duševno vsebino liberalne agitacije. V resnici — hvaležni smo liberalcem, da so zopet nastopili. Pozitivnega o svoji stranki niso mogli nič povedati, njih zabavljanje proti delu S. L. S. pa je bilo po vsebini tako prazno, da se je kar videlo, kako hočejo s silo bobnečih fraz zakriti praznoto svojo očitkov. In kar očitajo, je pravzaprav hvale vredno. Najbolj grize liberalce, da volijo tudi okoličanski v o 1 i 1 c i - davkoplačevalci. Dr. Tavčar sc je spravil z veliko jezo vsled tega nad deželno vlado. A po krivici. Avtentični interpret postave jc deželni zbor kot postavodajalec, in ta je na nedvoumen način pokazal zmisel postave s tem, da je razveljavil mandate, ki niso bili po tem načinu izvoljeni. Ribnikar in Reisner sta vendar po istem načinu izvoljena, kakor dr. Gregorič. Liberalno vpitje o slepariji in goljufiji jc torej čisto prazno. Deželni zbor je svoj sklep storil očito pri belem dnevu. Naravnost humoristično je, kako so si radi te »Iumparije« seg'i v lase liberalci in socialni demokratje. Glasilo rdečkar ev se je zagnalo v liberalce s sledečo polemiko: »Nemalo smo se začudili sinočnjemu •?Slov. Narodu«, ki sicer tudi zabavlja klerikalnemu tolovajstvu, ampak iz kakšnega stališča. Ne zato, ker dobe v gruntnih bukvah omenjeni ljudje voli'no pravico na škodo ostalih volilcev, ampak zato, ker je preluknjano načelo osemkionskega cenzusa, ker se boji, da bi per analogiam navsezadnje volili v deželnozborski mestni in kmečki kuriji tudi volilci, ki niso težki za csem kron realnega davka. Nekaj zgledov liberalnega strahu pred razširjenjem volilne pravice: »Naš deželni volilni zakon je oprt na gotove temeljne principe, ki se drugače nego z visoko, kvalificirano večino odpraviti ne dajo. Med te principe spada tudi cenzus, in sicer v tem zmislu, da v mestni skupini ne more nihče voliti za de- listek. noži sveia. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) »Blagoslavljamo te radi tvojega usmiljenja,« reče škof Egbert, »ter po-hitiva, da ti izpolniva željo. A povej, sultan, kaj naj midva storiva? Ali naj se vrneva z gospodom Balianom v tabor?« »Ako sprejme moje pogoje, ne, kajti v Jeruzalemu bosta na varnem; dajem vama pa prostost brez odkupnine.« »Vladar,« je rekel Godvin, »predno grem, usliši mi prošnjo ter dovoli, da se poslovim od brata in seetrične Ro-zamunde.« »Da bi še tretji pot pobegnili mojemu maščevanju?« reče Saladin. »Ne, ostani v Jeruzalemu, pa čakaj na mojo besedo. Tik pred smrtjo jih boš videl, a prej ne.« »Gospod,« je prosil Godvin, »bodi usmiljen; plemenito je bilo njuno življenje« »Res,« odgovori Saladin, »plemenito sta se vedla. Zato sta toliko bolj pripravljena za nebesa, čc pridejo namreč tudi kristjani tja. Nehaj; njuna usoda je pisana in mojega sklepa ni mogoče ovreči; tudi ju ne boš videl prav do zadnjega, kot sem rekel. Ako pa ti je drago pisati jima pismo v slovo in ga poslati po odposlanstvu ga bosta dobila. Sedaj pa pojdi, kajti vrše se važnejše stvari nego kaznovanje dveh ljubimcev. Zunaj čaka straža, da vaju spremi.« Odšla sta in tekom ure sta bila pri Balianu ter mu izročila Saladinovo poročilo. Mestni poveljnik je takoj klical svoje svetovalce iz spanja in naročil svojim služabnikom osedlat.i konje; Godvin pa je na pergament napisal v naglici to-le pismo: »Svojemu bratu VVulfu in svoji se-strični, njegovi zaročenki Rozamundi! Jaz živim, dasi bi bil malone umrl poleg mrtve Masude. Jezus, daj mir in pokoj njeni pogumni in ljubljeni duši! Saladin mi ne dovoli, da bi vaju obiskal, dasi mi je obljubil, da vaju vidim poslednji poli; toraj me pričakujta tedaj. Še vedno upam, da oblaži Bog sultanu srce in da vama prizanese. Ce se to zgodi, prosim Boga in želim, da bi se vidva kar najhitreje poročila in se podala domov na Angleško, kjer vaju upam kmalu obiskati, če bom živ. Dotlej me ne iščita; za nekaj časa si želim samote. Ako pa bi usoda drur-čc na- želni zbor, če ne plača vsaj osem kron davka. Ta cenzus se iz deželnozborskega volilnega reda ni nikdar odstranil, je torej za poštenega človeka še danes veljaven. Liberalno glasilo se nadalje čudi, da ni bila vpeljana splošna in enaka volilna pravica, češ, da vodi tako interpretiranje deželnega volilnega reda naravnost v ta liberalni bav-bav. Končno definira s svojega stališča namen sedanje volitve tako-le; »Namen sedanje volitve je v prvi vrsti ta, da se omogoči, zateči se pred državno sodišče, ki naj razsodi, velja li pri naših de-želnozborskih volitvah še osemkronski cenzus ali ne?« Ta vneti zagovor cenzusa izpričuje, da se liberalci, niso še ničesar naučili in da so ostali še vedno stari advokati denarne mošnje. Zoper prodiranje kle-rikalizma ne poznajo druzega orožja kot politični privileg in svojih mestnih citadel si ne upajo drugače ohraniti, kakor da skrčijo volilno pravico na »tiste, ki kaj imajo«. Resnično, če bi bil na Kranjskem boj proti klerikalizmu prepuščen ljubljanskim liberalcem, bi imeli klerikalci lepe čase!« Nato je »N aro d« zaropotal nazaj: »Z jugoslovansko socialno demokracijo, posebno s kran sko, prepirati se, je brezuspešna stvar. Občutek imaš, kakor bi se bodel z bikom na travniku. Samo v zemljo rije in rdeče gleda! Druge zmožnosti pa nima. Ugovarjali smo, da so imeniki za gorenjska mesta nepostavni, ker so sc spreje'i v nje podosemkronski volilci. Takoj tolče »Zarja« s svojim rogom ob skalo, čes, ljubljanski »liberalci« tem revežem volilne pravice ne privoščijo! Ali za to, dragi rdečkarji, ne gre. Tukaj gre zgolj za to, da se izpolni tisto, kar je v postavi za- klonila, vaju poiščem, potem ko bodo moji grehi očiščeni, med svetniki, kajti s svojim plemenitim činom sta si brez dvoma zagotovila milost božjo. Poslanstvo odhaja. Nimam več časa, dasi bi še marsikaj raci povedal. Z Bogom! Godvin« Saladinovi pogoji so bili sprejeti z veseljem, ker je ljudstvu prizanesel, a z žalostjo, ker je sveto mesto padlo v roke nevernikom. Jeruzalemsko ljudstvo se je pripravljalo, da zapusti njegovo zidovje in si poišče novo domov je. Z mošeje el Aksa so odstranili veliki zlati križ in na vsakem stolpu in ozid-ju so plapolali rumeni Saladinovi pra-porji. Vsi, ki so imeli denar so plačali odkupnino, oni pa, ki ga niso imeli, so si ga izprosili in izposodili, kakor so pač mogli; če pa niso mogli, so vsi obupani odšli v sužnjost. Tedaj sc je Saladin pokazal milostnega; dal je svobodo vsem postarnim ljudem brez vsakega odplačila in plačal iz lastnega žepa odkupnino stotero ženskam, kojili možje in očetje so padli v boju ali vzdihovali po drugih mestih v ječah. Štirideset dni je stopal ta žalostni sprevod premaganih skozi vrata in mnogo jih je bilo med niimi, ki so sc pred zmagovalcem ustavili in ga prosili za tiste, ki so ostali zadaj. Nekateri povedano. Postava je gospodar, ne pa Anton Kristan. Kadar bo postava izpremenje-na, smo mi prvi za odpravo censusa! Danes pa ne moremo dopuščati, da bi se veljaven zakon lomil tam, kjer je nam v korist, izpolnoval pa samo tam, kjer je nam v škodo. Gosp. Kristan, ki bo brez dvojbe v kozji rog pognal klerikalizem na Kranjskem, tega seve ne kapira, zatorej se ž njim nočemo dalje bosti. Smo pa za najširšo, proporčno volilno pravico, ali uvesti se mora potom veljavnega zakona, in ne samo potom dekreta, kojega bo izdal in sankcioniral g. Kristan iz Spodnje Šiške.« Nato je »Z a r j a« vrnila kompliment: »Liberalna dostojnost in liberalna zna-čajnost. S citati iz »Slov. Naroda« smo v eni zadnjih številk pokazali črvivost liberalnega demokratizma. Liberalno glasilo smo in flagranti zasačili, kako je lomilo kopjo za volilni cenzus, in smo izrekli mnenje, da je taka nedemokratična stranka za resen boj s klerikalizmom negodna in nesposobna. Ker se naše konstatacije ne dado omajati s stvarnimi ugovori in ker tudi tajenje nič ne pomaga — res delieti so še spravljene v »Slov. Narodu« od srede in vsej javnosti dostopne — je začelo »glasilo inteligence« zmerjati kakor pijan »furman« in socialne demokrate — kako duhovito! — primerjati z — »bikom, ki v zemljo rije in rdeče gleda«. Z ljudmi takih mamr je vsaka debata že eo ipso nerodovitna. Da smo s svojo trditvijo o jalovem liberalnem antiklerikalizmu zadeli v živo, je potrdil »Slov. Narod« sam v sinočnji številki, ko se iz svojih pristašev tako-le okusno norca dela: »V narodno-napredni stranki se že od nekdaj opaža velika zajčja bojazljivost. Kadar je treba dati spričevalo za stranko, so se spomnili tudi Rozamunde ter ga milo prosili, da bi prizanesel njej in njenemu vrlemu vitezu, če sta še živa. Pogoji so bili izpolnjeni in Saladin je vzel mesto v svojo last. Osnažil je veliko mošejo z rožno vodo, molil v njej po svojem običaju ter razdelil vse tiste, ki niso mogli plačati nikakoršne odkupnine kot sužnje med svoje emirje in častnike. Tako jc polumesec obhajal zmago nad križem v Jeruzalemu. Celih teh štirideset dni sta bivala Rozamunda in VVulf vsak v svoji ječi in čakala smrti. Godvinovo pismo so v resnici prinesli Wulfu, ki ga je prebral in se iz srca radoval, da mu je brat še živ. Nato so ga dali tudi Rozamundi, ki pa sc je, dasi vesela, zjokala nad njim in začudena ugibala, kaj utegne, pomeniti. O eni stvari pa je bila prepričana iz njegovega besedila, da. nista imela nobenega upanja, da bi bila rešena. Vedela sta, da je Jeruzalem pa-del, saj sta slišala zmagoslavno vpitje moslemov in videla skozi okna svoje ječe oddaleč neskončno množico beguncev, ki so prihajali obloženi s prtljago skozi strodavna vrata in vodili za roko otroke, da si poiščejo pribežališča v obrežnih mestih. Rozamunda se je čutila srečno, saj se je zavedala, da zdaj nc bo trpela zaman. {Dalje.! kateri pripadamo, postanemo podobni tre-petMčni vejici. Vsak perešček našega prepričanja prične trepetati, da okrog nas vse benglja. Izvije se nam iz duše krčevit vzklik: Moj Bog, kaj poreče klerikalna javnost! Na to pa izostane pričevanje za svojo lastno stranko.« Ako je liberalna vojska sestavljena iz takih zajcev in šalobard, ki jim — kakor trdi »Slov. Narod« — prepričanje kar benglja, in ki v odločilnih tre-notkih zataje svoje protiklerikalno pričevanje, potem ta vojska klerikalcem res ne more delati sivih las, potem so za klerikalce taki neresni in neznačajni nasprotniki kakor glavni dobitek v loteriji« Naj ti krasni citati ilustrirajo vrednost očitanja o »političnem tolovajstvu«, ki se je baje izvršilo s tem, da se je ra z š i r i 1 krog mestnih volilcev! Kaj smo pa slišali še drugega od liberalcev v tej borbi? Niti najmanjše stvarce niso mogli liberalci na dan spraviti proti naši stranki, ki ji ne bi bilo v čast! Kandidat notar Marinček si je napisal en govorček, ki ga je trikrat deklamiral. Dasi kliče na pomoč pl. Šukljeta in grofa Barbota proti S. L. S., je uspeh njegovega truda vendar prazen in klavrn, Najprej glede učiteljstval Deželni zbor ni še sklenil regulacije učiteljskih plač iz znanega razloga, ker se mora najprej določiti delež dežele na državnem davku. Dokler to vprašanje ni rešeno, je sploh nemogoča definitivna ureditev deželnih prejemkov in izdatkov. S. L. S. se trudi, da to doseže. Najdelavnejši v tem oziru jc ravno deželni glavar dr. Šusteršič, ki z vso silo pritiska na rešitev finančnega načrta, ugodno za kranjsko deželo. In kaj ima od tega? Državni poslanec dr. R a v -nihar ga je na shodu v Tržiču zato robato napadel in je meščane pozival k nasprotstvu proti S. L. S. z neresnično trditvijo, da je namen malega finančnega načrta obremeniti meščanske sloje. Namen finančne reforme je, dobiti dohodek od žganja in od velekapitala. Ali prišteva dr. Ravnihar volilce gorenjskih mest žganjarjem ali velekapitalistom? Učitelji si naj zapomnijo: Liberalni poslanec dr. Ravnihar je napadel S. L. S. zato, ker setrudi, dobiti dohodke, iz katerih bi se dale zboljšati učiteljske plače! Kako uslugo je s tem liberalna stranka storila učiteljstvu, si liberalni učitelji lahko sami predstavljajo! Deželni zbor je dal deželnemu odboru pooblastilo, da more kot nagrado za hvalevredno službovanje dati posameznim učiteljem draginjske doklade in podpore. Pravice nima torej nihče zahtevati, torej se tudi nikomur krivica ne godi, komur se doklada ne nakaže. Kdor pa sodeluje pri stranki, ki producira take časnikarske izdelke, kakor liberalni učitelji, pač nima nobene pravice pritoževati se, da ni dobil za tako delo še nagrade .in pohvale! Notar Marinček se je povzpel zopet do stare laži, da je deželni odbor »vseuči-liški zaklad takorekoč zapravil«. Resnica je, da niti ena obveznica tega zaklada še ni prodana. Notar Marinček bo pa seveda svojo gonil dalje. Glede gasilstva je istina, da je deželni odbor gasilstvo dvignil, ga uredil in poskrbel za vzorni razvoj te od liberalcev popolnoma zanemarjene panoge avtonomnega delovanja. Hvaležni smo liberalcem, da so stopili V volilno borbo, ker so nam zopet pokazali, kakšni da so. Spoznali smo, da se liberalci niso nič naučili iz zadnjih let. Lažejo še ravno tako. Saj je »Narod« ravno pred volitvami prinesel celo vest, da se je delo pri deželni centrali ob Završnici moralo ustaviti. Čudno, da še Save niso posušili. Notar Marinček je zopet sumničil denarne zavode, pri katerih nalaga deželni odbor denarje. To so klavrne zasluge liberalne stranke, s katerimi si pač ne bo utrdila omajanega stališča v deželi. Hvala torej vsem, ki so pripomogli E iako veselemu izidu volitev! Hvala značaj-nim volilcem S. L. S., ki so pomedli z mrtvo frazo liberalnih dob! Hvala tudi nasprotnikom, ki so s svojim nastopom le dokazali, da je pot, po kateri hodi S. L. S,, edino prava in uspešna. Težka doba gospodarske krize je obiskala tudi našo Gorenjsko. Z nado, da si s skupnim delom pomoremo zopet do novega napredka, stopajmo v bodočnost. Zmaga v gorenjskih mestih je svetlo znamenje za boljšo prihodnjost. Zborovanja nol nasprotnikov na Koroškem. Beljak: Tu so se zbrali 24. febr. nemški nacionalci k zborovanju, h kateremu je prišel zopet en »landfremder«, hujskač Sturm z Dunaja, da je poročal o nemško-radikalni struji. Sklenili so nemško-naci-onalno zborovanje (shodno) potovanje po Koroškem, Na ta zborovanja bodo prišli čisto sami »tuji« nemško-radikalni izzi-vači! — Tako skrbita za ljubi koroški mir Angerer in Dobernig. Da, da, koroška »Gemiit'ichkeit« bo kmalu —• hin! — Za to že »poslanci« skrbe, Špital ob Dravi: Tu je zboroval nemški >Schulverein«. Kdo je zopet govoril! Tuji privandrani germanski provokator potovalni učitelj Willscher z Dunaja. Wi'l-scher je tudi povedal, da bodo meseca septembra imeli v Celovcu govorniški tečaj za agitatorje po deželi. — Tako de'ajo — od »Siidmarke« plačani Nemci — za Korošce! — Kar je na Koroškem res nemškega — je vse landfremd — ker je prvotno bilo vse slovensko! Landskron (Lonc - kron!): Tudi tukaj je neki tuji potovalni agent iz l radca imenom Maške (imaš-kej?!) prodajal svo;'o nemško »hecarijo«, — Govoril je o »Zatiranju nemške zemlje«, govoril o vojski na Balkanu in njenih posledicah za »nemško domovino«. Govoril je tudi župan Gugelnik in kvasil o »s'aviziranju« vern-berške občine, ki je itak slovenska. Največjo pozornost pa je vzbudil neki nemški župnik Klampferer, ki je prišel šele v pozni uri iz Št. Rupertu ter poudarjal, da tudi Klanfar mnogo čuti s^venski pritisk. Bahal se je ta Klampferer, da dobiva slovenske dopise, da pa vrže vse v koš, ker ne uvidi, da bi kot nemški duhovnik slovenske dopise sprejemal. Kakor hoče — naj gre pa na Prusko! — Ustil se ;e javno, da je in bo vedno in povsod Nemec in nazadnje si je privoščil še krepak »Heil« na mater germanijo — in res — Lonc-kron je bil rešen! — Tako delajo Nemci na meji! Venomer ščuvajo in šuntajo zoper mirne domačine, od pamtiveka naseljene Slovence — in to na;bo'j čisto tuji, privandrani hujskači. ki niti na Koroškem ne prebivajo ne! Hujskarija in korupcija, to je delo »Siidmarke«! Žrelc pri Celovcu: Siidmarka je imela 23. februarja svoje zborovanje — seveda zborovalci so bili sami nemškutarji, kakor Sibic, Ibovnik, Ravnik, Vebernik, Vondraček, Uhar i. dr. — Zabavljali so sami Slovenci — čez Slovence in se jezili, da nimajo nemških obrtnih vajencev-učen-cev, katere jim bo odslej naprej Siidmarka preskrbela. H koncem koncu so seveda zapeli čisto nedolžno pesem: die Wacht am Rhein. — Tako je delo narodnih odpadnikov. KOROŠKI »PARLAMENT«. Preteklo nedeljo so se zbrali v Celovcu na posvet nemški državni poslanci nemške narodne zveze, nemški deželni poslanci in zastopniki nemštva iz jugoslovanskih dežel. Posvetovali so se o jugoslovanskem vprašanju in razpravljali o razmerah na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Posamezni nemški zaupniki so podali vsak svoje poročilo, v katerih so konstatirali, da se Jugoslovanom »predobro« godi. Poročilo, katero so objavili o tem posvetovanju, pravi: »Tekom razprav so se od več strani slišali taki očitki, da vlada protinemŠke jugoslovanske težnje in stremljenja vidno pospešuje. Za to so se naveli številni dokazi. Napravili so se primerni skltpi, ki so naperjeni proti tem neopravičenim težnjam in proti morebitni podpori od strani vlade,« Kakšni so ti očitki in na kaj se nanašajo, tega nam ta »parlament« ni objavil. Tudi o avstrijski vladi ne vemo, v koliko je udeležena pri teh tujih grehih. Vemo pa, da je avstrijska vlada pri tem zelo nedolžna. Dnevne novice. -f Nezaupnica dr. Tresiču. V Kastvu je imel shod državni poslanec profesor S p i n č i č. Shoda se je udeležilo 200 istrskih Hrvatov. Na shodu je bila soglasno sprejeta resolucija; »Sakup'jeni na mnogobrojnom javnom sastanku u Kastvu dne 23. veljače 1913. prosvjeduju najodlučnije proti odluci pro-računskog odbora zast. kuče u Beču 14. veljače 1912., koji se je izjavio za ustanov-ljenje pravne tal. fakultete u Trstu, dok je zabacio sve predloge tičuče se sveučilišt-nih zahtjeva Hrvata i Slovenaca, žaleč na-pose, da su za tu odluku glasovali ne samo Talijani i Njemci svih stranaka, neko tako-djer Česi, Poljaci, Rusini dapače i jedan Hrvat«. Ta Hrvat je bil dr, T r e s i č Pavi-č i č ! + »Kranjska deželni • gasilska zveza v Ljubljani.« (Gasilnim društvom v vednost!) Ker dosedanja liberalna zveza gasilnih društev pravzaprav niti ne obstoji več, kajti če je deželni odbor ne prizna kot strokovno organizacijo, zanj de facto ne eksistira, je nastala potreba, ustanoviti novo centralno organizacijo, ki se je osnovala pod imenom »Kranjska deželna gasilska zveza v Ljubljani«. Pravila so bila te dni predložena c. kr. deželni vladi v odo-brenje in kakor hitro dosne rešitev, se takoj skliče občni zbor. Deželni odbor je vzel pravila nove gasilske zveze na znanje v svoji seji dne 1. marca t. 1., odnosno jim pritrdil, obenem pa izrekel, da namerava to zvezo nriznati kot strokovno organizacijo. — To se nam jc zdelo pojasniti kot odgovor na .šte- vilna vprašanja, kam naj se obračajo gasilna društva, ker je deželni odbor odklonil vsak stik z dosedanjo liberalno gasilsko zvezo. + Župnik Štlngl in »Arbenter Zeitung«. Kakor znano, je »Arbeiter Zeitung« dolžila župnika Štingla v Kot-ljah na Koroškem, cla za »Reichsposto« piše tukajšnje dopise z Balkana o Pro-chaskovi afori itd., katere prikraja s pomočjo poročil v raznih slovanskih listih. Vse to je bilo seve izmišljotina. Župnik Štingl je tožil in odgovorni urednik »Arbeiter Zeitung« je bil obsojen na globo 80 K, »Arbeiter Zeitung« je pa morala na čelu lista priobčiti obsodbo. + Prezentiran je za župnijo Brezovica č. gosp. Frančišek Češarek, župnik v Šempetru pri Novem mestu. + Volitev okrajnega šolskega sve' ta v črn mlju. Pri volitvi zastopnika občin v črnomaljski okrajni šolski svet je bil včeraj izvoljen gospod Mihelfiič, župan na Lokvici, namestnikom pa gospod župan Konda v Čtvšnjem, somišljenika S. L. S. + Kaj Še čaka našo diplomacijo. § 8. brzojavnega tarifa, ki ga je izdalo trgovinsko ministrstvo na Dunaju in ki je v veljavi od 15. julija 1911., se glasi: »Dovoljeni jeziki so sledeči: nemški, češki, hrvatski, italijanski, poljski, romunski, rutenski, srbski, slavonski, slovaški, slovenski, ogrski, arabski, armenski, bulgarski. danski, angleški, flamski, francoski, grški hebrejski, holandski, japonski, maloru-ski, latinski, luksemburški, malajski, norveški, perzijski, portugijski, ruski, švedski, siamski, španski in turški.« V vseh teh imenovanih jezikih dovoljene so brzojavke. Med temi dovoljenimi jeziki pa zastonj iščeš albanski jezik. Brzojavke v albanskem jeziku torej niso dovoljene. Velika Albanija, ki nima niti dovoljenega jezika! Kaj še vse čaka našo diplomacijo! — Šolske vesti. Za provizorično učiteljico v MengiŠu je imenovana gdč. Gizela Ušeničnik, dosedaj v Komendi; imenovan je za suplenta na ljudsko šolo v Komendi gospod Maks Jovan. Za suplentko v Hotiču je imenovana gdč. Helena Komec, doslej v Železnikih. — Novo delo Viktorja Parme. Domači skladatelj gospod Viktor Parma je uglasbil Ernst Wildenbruchovo balado »Schčn Adelheid« za soli (sonran, tenor, bariton), za mešani zbor in veliki orkester. - Odborova seja »Matice Slovenske« dne 28. februarja. — Predsednik poroča o dopisu c. kr. vlade, da smejo znanstvene, literarne in slične korpo-racije na svoje prireditve vabiti zastopnike ruskih organizacij le diplomatskim potom. Pri poročilu iz odseka za izpremembo pravil se nasvetujejo splošnejše izpremernbe; zato se to vprašanje ponovno odkaže odseku. — Za korespondenco t Jos. Vošnjaka je treba zbirati še gradivo. — Matica se bo na primeren način spominjala stoletnice Einspielerja in Miklošiča. — Ustanovi se odsek za slovenski jezik, ki bo gojil zlasti dialektdlo-gijo. — Za leto 1913 se izdado srbo-hrvatske Narodne pesmi v redakciji dr. Br. Drechslerja; čengič-aga, ki je bil določen za letos, bo mogel iziti šele leta 1914. — Matica Hrvatska izda za leto 1913 izbor Aškerčevih pesmi. — Letopis naj bi obsegal statistične preglede o slovenskih društvih in liter, umetniški pregled, kakor ga ima »Hrv. Kolo«. — Za opis Štajerske v »Slovenski zemlji« se Matici še ni posrečilo dobiti pisatelja. — Želeti je, da se izda ar-hivalna študija o ilirsko - francoskih dogodkih leta 1813. — Vodovod sa Kranj fn oi'o"co se bo podaljšal še letos do Cirčič in od tam skozi Hrastje do Prebačevega. Potom javne ponudbene obravnave se bo v kratkem oddalo izkopavanie iarkov za polaganje cevi, druga dela bo pa dežela skoro gotovo prevzela v lastni režiji. — Občinski odfo?r v Selcih nad škofjo Loko se je v svoji zadnji seji odločil, da se vloži na pristojnem mestu prošnja za razdelitev občine v tri samostojne občine, in sicer: Češnjica, Bu-kovica in Selca. Po tem sklepu naj bi obsegala nova občina Češnjica vasi: Češnjica, Podlonk, Rudno in Studeno. Občini Bukovica naj bi pripadale vasi: Bukovica, Knape, Sevlje, Zgornja Lju-ša, Praprotno, Rantovše, Sv. Tomaž, Spodnja Ljuša, cela davčna občina Bu-kovščica, izvzemši vasi Brezovnica. To-polje in Zabrekve, katero naj bi pripadale novi občini Selca. Tej slednji občini naj se priklopijo še davčne občine: Dolenja vas, Kališe, Nemilje, Selca in Topolje. Da se uredi šolski okoliš in farna meja. se morajo vasi Zabrekve, Kališe in Brozovnica. izločiti iz dosrda-nje davčne občine Bukovščica, ki naj bi potem tvorilo samostojno davčno I občino Sv. Mohor. — Tretji avstrijski esp.ranlo kongres sj vrši letos v Gradcu od 10. do 13. maja. Vstopnina 4 K. Vse prijave naj se pošiljajo v Gradec, VVieland-gasse 42 na pripravljalni odbor. — Nakup grada Šinkov turn. Iz Šinkovega turna na poročajo, da je bilo izobraževalno društvo pač v dogovoru z lastnikom gradu glede nakupa, kupilo ga pa do zdaj še ni. — Razpust društva. Podružnica Kranj »Zvezo jugoslovanskih železničarjev« za Kranj - škofja Loko se je radi nezadostnega števila članov razpustila. — Zaročil se je v Tržiču trftovec g. Ivan Jelene z gospico Malči Kalinger-jevo, hčerko nadučitelja gospoda Ferdinanda Kalingerja v Tržiču. — Na zidarski tečaj za zgradbo vzor« nih hlevov in kapnic opozarjamo zidarske mojstre in pomočnike. Prične se v ponedeljek, dne 10. t, m. Prijaviti se je na deželni odbor. — Železo je kradel. Na železniški po« staji v Podnartu so že dlje časa opazovali, da zmanjkujejo večje in manjše množine že'eznih palic, drogov in pločevine Orožniki so zasledili kot tatvine sumljivega ključavničarja Franceta Lukovška, ki je bii zapos'en na postaji v Kranju. Pri poizvedbah se je dognalo, da je bilo ukradenega železa nad 2000 kg. Lukovšek ga je prodajal raznim kovačem v okolici. — Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu poštni svetnik Koloman Meixner, star 55 let. — V Zagrebu je umrl bivši veleindustrijalec Lavoslav Hercog, star 83 let. — Napadla sta minuli četrtek zvečer iz neznanega vzroka nek posestnik in njegov sin samskega delavca Franca Kordeža v Kamni Gorici pri Št. Vidu nad Ljubljano. Pri napadu je Kor-dež dobil težak udarec na levo oko, katero bo najbrže izgubljeno. Oba napadalca so zaprli in oddali deželnemu sodišču. POGAJANJA MED POLJAKI IN RUSINI. Včeraj so se vršile na Dunaju cel dan konference med finančnim ministrom Zaleskiem in gališkim namestnikom Bobrzinskiem in voditelji poljskih strank. Stapinskega, načelnika poljske ljudske stranke ni bilo zraven. Pač pa je popoldne konferiral z ministrskim predsednikom in voditeljem konservativne poljske stranke Javor-skiem. Danes konferira grof Sturghk z Rusini, da se domenijo o sklicanju odseka za volilno reformo gališkega deželnega zbora. OGRSKA VOLILNA REFORMA ZA DRŽAVNI ZBOR. Vladna stranka je včeraj sklenila, da pride danes v razpravo volilna reforma. Stranka upa, da bo celo predlogo v osmih do desetih sejah končala. Če bi utegnili v zbornici nastati škandali ali pa začeti socialni demokratje z demonstracijami na ulici, bodo s celo reformo kar v dveh sejah gotovi. Predlogo bodo kar sprejeli potom nujnih predlogov. Kaj bodo socialni demokratje in opozicionalci sklenili, ni še gotovo. Primorske vesli. p Vprašanje poreškega škofa. »Cor-riere Adriatico« tudi, da je kandidatura monsg. Faiduttija za poreškega škofa padla v vodo, ker se Rim temu imenovanju upira. Med nadaljnimi kandidati so kanonik Brumat, svoj čas spiritual v goriškem semenišču in goriški kancler don Zamparo, a govori se, da ima največ upanja, da postane poreški škof znani graški vseučiliški profesor dr. U h d e, ki je sicer znanstveno kvalificiran, jezikovno pa ne, ker zna le nemško in laško, hrvaškega pa ne. p Ljudje so bolj pametni kot »Edinost«. V svoji navdušenosti za »mili« narod je »Edinost« zopet za eno blamažo bogatejša. Komur je bolj natanko znano, v kakšni obliki se vrše po Istriji takozvane »škoromatije« v predpustnem času, pa naj bo enega ali drugega poetičnega prepričanja, bo rad priznal, da je to eden naj-grših običajev! »Edinost« ga skuša seveda zagovarjati po svojem dopisniku iz Ka-stavščine kot — staro slovansko narodno tradicijo . . . Prav lahko je uganiti, da se je dotičniku, ki zagovarja take narodne običeja, šlo samo za žep kakega gostilničarja, ker korist od teh običajev ima samo krčmarl Ni naš namen zagovarjati glavarja barona Šmida, temveč hočemo poudariti Ie to, da so vsi za blagor ljudstva trezno mis'eči spoznali, da je treba temu zlemu običaju priti v okom. Poslana je bila prošnja iz podgradske občine z mnogimi podpisi na c. kr. gVvar&tvo v Voloskcm, da odločno nastopi proti temu običaju. Med podpisanimi so tudi pristaši »Edinosti«, ki imajo ipak finejši okus o narodnih tradicijah, kakor dopisnik iz Kastavščinc. Milanski kongres v Trstu. Trst, 3. febr. 1913. Popoldansko sejo je otvoril prese-dujoči Konica beg ob pol A. uri. Najprej je čital razne nove brzojave, došle iz albanskega ozemlja; pri tem se je bilo treba čuditi, da jc bila večina podpisanih imen srbska, kar odločno pobija albansko trditev, da ni nikjer na svetu kakih poalbančenih Srbov. To besedo je namreč danes zopet izrekel neki delegat, ne da bi bil dokazal njene i-esnič-nosti. Brzojavi so došli tudi iz Ivotora, Pulja in iz Gorice. Od tam je brzojavilo uredništvo lista »Liberta«, ki niti nc eksistira. Očividno je Albance kdo potegnil. Po teh formalnostih je povzel besedo nemški inženir Kesslcr, ki je v precej nerodni francosščini razkladal, ka-žoč na zemljevid, kaka naj bode Albanija. Pozdravljali so burno učeno glavico. Na to se je pa pojavila na odru simpatična oseba princa Ghike, ki je sicer tudi za Albanijo, pa le bolj teoretično. Nekam čudno pa dirne človeka, da Ghika sebe nikoli ne omeni med Albanci, saj se čuti popolnega tujca. P a-z e n motritelj dobi utis, da Ghiki niti ni prav za Albanijo in zato vedno zatrjuje, naj se Albanci ne veselcpre-več tuje pomoči. Zaključil je, kakor je sploh govoril, francoski, a pri tem je močno po albanski poudaril sama tri besede, da namx'eč ustvari Albanijo le troje: bajrak, puška in fušš. (zastava, puška in municija). Za Ghiko je izmed vrst nekdo v !Taglici predlagal, da naj odidejo v London in k vsem velevlastem trije albanski delegati, zastopat svete pravice Profesor Škiro je pozval predsednika, naj podeli besedo albanskemu patriotu Kinigu, ki je že toliko žrtvoval za domovino. Ne da bi dobil bese do, je začel omenjeni govoriti in sc na vse pretege hvaliti, kaj je že storil, koliko je pretrpel in koliko denarja potrošil za rešilno idejo. Hotel jo tudi povedati, da je pustil svojo kariero pri italijanskem konzulatu, a tu mu jc predsednik odtegnil besedo, ker se govornik ni bil prijavil. — Pozval ga je, naj se za jutri prijavi, nakar lahko prvi govori. Zgovorni patriot jc mrmraj e utihnil. Največ odobravanja in navduše fija je dosedaj izzval katoliški duhovnik Petro Tuša iz Brdice. Je droben, neznaten možiček v črni sutani s širokim pasom in malimi brkami. Z medlim glasom, a gladko albansko besedo je izvajal, da so vsi Albanci edini, da morajo ostati složni katoličani, moha-medani in pravoslavni v boju za domo vino. Mir je sicer potreben, a če se ne more doseči, naj govori — puška. Tuša je izboren govornik in stavek za stavkom so mu navdušeno pritrjevali vsi brez razlike. Koncem govora pa so ga obsipali od vseh strani in mu čestitali na uspehu, stiskaj e mu suho roko. Po Tušinem govoru je predsedujoči Konica prekinil sejo. Predavanje oNkom v Minskem Rokodelskem domu. Vsak obrtnik mora dobro poznati razne postavne določbe, ki se tičejo njegove obrti, sicer je vedno v nevarnosti, da ga prej ali slej zadene občutna škoda. Zato je jako ustregel obrtnim krogom stavbeni mojster in svetnik trgovske in obrtne zbornice, g. Ivan Ogrin, da je včeraj v Rokodelskem domu jako temeljito pojasnil zakon o zavarovanju delavcev proti nezgodam. Govornik je razložil, kateri obrtniki so dolžni delavce zavarovati proti posledicam nezgod, ki sc utegnejo pripetiti pri delu, kje in kako se zavaruje, koliko jc treba plačati, katere so koristi zavarovanja in kakšna .jo renta za delavca, ki je nezmožen si kaj zaslužiti, oziroma ob delavčevi smrti za njegove svojce. Predavatelj jc poudarjal, koliko škodo prinaša obrtnikom nopoznanje zakona; navajal je slučaj, da je moralo neko podjetje plačati 4000 K globo in zaostankov. Obrtnikom je, da jih obvaruje škode, toplo priporočal: 1. da zahtevajo od delavske zavarovalnice v Trstu (oziroma obrtniki na Štajerskem in Koroškem od one v Gradcu), slovenska pravila in izkaznico tarifov; 2. da si naroče zakon o zavarovanju delavcev proti nezgodam v c. kr. državni tiskarni na Dunaju in 3. da natančno zapisujejo, katere dneve in koliko delavcev je delalo v obrti, ki jc podvržena delavskemu zavarovanju proti nezgodam, in da si te zapisnike, takozvane »mezdne zapisnike«, ohranijo najmanj pet let, še bolje pa, da tih obdrže deset let. Uradniki delavske zavarovalnico posamezne obrti večkrat nadzorujejo ali obrtniki plačujejo primerno zavarovalnino; dotični uradirk si pa v zmislu zakona z dne 8. februarja 1909, že preje preskrbi informacije pri bolniški blagajni in če nima obrtnik shranjenega natančnega mezdnega zapisnika, nima v slučaju, da bi se moral ali hotel kaj pritožiti ničesar, na kar bi se skliceval. — Predavatelj je dalje omenjal, da se bo delavsko zavarovanje proti nezgodam leta 1914 najbrž razširilo še na druge obrti, ki doslej še niso prisiljene k zavarovanju, vendar se tudi pri njih lahko pripete nezgode. Končno je kratko omenjal zavarovanja za starost in onemoglost. Izjavil ^ si mora vsak obrtnik želeti, da čimprej e dobimo tudi v Avstriji ureieno zavn-*ovanje za starost in onemoglost, ker delavec, ki bo imel zagotovljeno svojo pokojnino, bo pridno in vztraino delal, vse obrti bodo dobile zanesljive in stabilne moči, kar je za vspešen napredek obrtnega stanu največje važnosti. — Iskrena zahvala poslušalcev je bilo plačilo predavatelju za njegova temeljita izvajanja. tam naselil nemške kmete. Kaj, če pa ni vse skupaj sleparski nemški manever? Kdo ve? k Konkurz. Iz Volčje vasi v Kanalski dolini: Posestnik in hotelir Andrej Keil v Volčji vasi je v konkurzu. Dražba posestev in hotela >Seisera« pa se je sedaj odložila na poznejši čas. Ako se Slovenci — zlasti Slov. pl dr. za ta hotel zanimajo, naj se obrnejo na g. A. Keil. Pismo voMroiia iz SiSlvrlje (on » morim morju) do svojeoa tovariša v »Slovenska Straža". Nabralo se je kot Slomškov dar: Fran Grafenauer, drž. in dež. posl. Brda pri Šmohoru, mesto venca na grob pokoj, župniku J. Drag? niku, 10 K. — Po Konradu Šešek, kaplanu v Hočah, nabrano na gostiji: J. Lobnik — Lenka Jurič v Hočah, 8 K 10 vin. — Anton Wahrmuth v Limarčah, 3 K. — Darovalo torkovo omizje pri »Belem Orlu« v Celju na čast ljubemu gostu iz Maribora, 10 K. — Ivan To-mažič, katehet v Ljubljani, 1 K. Društvo za »Slov. Stražo«: Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Podbrezjah, čisti dohodek ski-optičnega predavanja 23. februarja 1913, 7 kron. Prispevki podružnic: Podružnica v Podragi, 20 K 50 vin. — Podružnica Podljubelj, 45 K. — Podružnica za Spod. Mislinjsko dolino v Pamešah, darovala vesela družba pri g. Vrhnjaku, 26 K 20 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici, 18 K 68 vin. Iz nabiralnikov: Iz nabiralnika podružnice v Podragi, 5 K 21 vin. — Po A. Draščeku, Zalog, na< brano v nabiralniku, 2 K 18 vin, • , • ' • Sklad Mohorjanov: 253. Mohorjani Št. Andraž nad Polzelo, po č. g. Ivanu Jodl, župniku, 5 Iv. — 254. Mohorjani v Prvačini, 12 K. — 255. Mohorjani v Središču, po župnijskem uradu, 4 K 30 vin. — 256. Mohorjani Sv. Bol-fenk pri Središču, po č, g. Ivanu Zadravec, župniku, 7 K 50 vin, — 257. Mohorjani v Rožeku, po č, g. Karolu Hiittner, župniku, 3 K 95 vin. — 258. Mohorjani v Vipavi, po č. g. And. Lavrič, dekanu, 25 K 18 vin. — 259. Mohorjani v Hinjah, po župnijskem uradu, 5 K. — 260. Mohorjani Trebelno pri Mokronogu, 5 K, — 261. Mohorjani v Hočah, po č. g. Adamu Grušovnik, župniku, 6 K, — 262. Mohorjani Šmartno pod Šmarno goro, po č. g. Jan. Lesar, župniku, 10 K. Prispevki »Slovenski Straži« se tudi letos ne smejo zmanjšati, ampak pomnožiti. Zato lepo prosimo, da vsak, ki je lani daroval ali nabiral, to tudi letos takoj stori in svoje delo za plemenite namene »Slovenske Straže« še pomnoži. Ob vsaki priliki se spominjajte naše prepotrebne »Slovenske Straže«! novice. k Lesna trgovina na Koroškem — tako je naslovljen članek v št. 6. letošnjega »Mira«, opozarjajoč na velikansko škodo, ki jo delajo italijanski prekupci koroškemu kmetu. 45 odstotkov koroške dežele jc pokrito s krasnimi gozdi, ki dajo vsako leto lesa za b'izu 25 milijonov kron. Les kupujejo po slepi ceni — saj sami nastavljajo ceno — agenti za italijanske milijonarje, ki si z velikanskimi dobički polnijo žepe. Domačini so pred dobrim letom iz-pregledali naposled in si napravili društvo — predsednik mu je Galin v Šmohoru — da poskusijo z združenimi močmi izpodriniti italijanske prekupce. Društvo, ki šteje že 131 članov, otvori osrednjo posredovalnico za prodajo lesa in bo imelo v Italiji, kamor se iz Koroške zvozi največ tega blaga, svoja zastopstva. Želimo in upamo, da namesto italijanskega nc nastopi nemški monopol. k Veleposestvo na kant. Rod gro fov Dietrichstein je prodal svoja posestva ob Vrbskem jezeru, v Bekštanju in Landskronu neki milanski tvrdki. Grad Ilollenburg nad Dravo pri Svetni vasi spn-da tudi k imenovanim posetvom. — »Freie Stitnmen« se nad tem silno jeze in kličejo vse deželne svetnike z vlado vred na po moči Zakaj? Ker jc imenovana posestva mislil kupiti koroški deželni odbor, da bi Priobčil prof. A. B c z e n š e k. Početkom februarja 1913. Trenutek, v katerem Ti pišem, je jako kritičen. Zopet smo v vojni. Ravno sem se vrnil s patrulje. Oprosti, če Ti pišem raztreseno, kajti že tri dni sem vedno na straži; spanja ni. Ne bil bi Ti pisal, ako bi se ne bil Ti meni javil. A prav je, da si pisal, kajti jaz sem vsak trenutek v nevarnosti, da padem in se preselim v naročje Abrahamovo. Umestno je torej, da Ti sporočim svojo pos'ednjo voljo. Ne bodem Ti opisoval vseh dosedanjih dogodkov podrobno. Ravno danes je mesec, odkar sem v Silivriji. Čudež ne bo, ako ostanem za vedno tukaj, kajti turške granate iz vojnih parobrodov napravljajo dosti prostorne votline v zemljo za mrtvaška stanovanja, v katerih more pokojno počivati po petnajst ljudi. V nedeljo je naš poveljnik dobil poročilo, da je premirje prekinjeno. Ta novica me je razveselila, kajti neprijetno je živeti v taki negotovosti, v kakoršni smo bili do sedaj. Skrajni čas je že bil, da se odloči: ali gremo proti Carigradu, ali pa domov. Posebno starejši vojaki so bili že jako nevoljni. Mi imamo tukaj nalogo, da stražimo obrežje ter preprečimo izkrcevanje turških vojakov. Turški parobrodi vedno kri-žarijo semtertje, poskušajoč, kje bi mogli spraviti vojake na suho. Razume se, da bi storili to z lahkoto, ako bi ne bili bregovi zastraženi. Mi stražimo noč in dan deset kilometrov dolgo črto pri Silivriji, patrulje drugega polka pa so razstavljene še daije Od Čataldže, ki je dvajset kilometrov oddaljena, se ne sliši nobenega streljanja. Govori pa se, da so pričeli bombardirati ©drin. Naj bo kar hoče; mi smo pripravljeni na vse. Vojna sama na sebi ni strašna, a strašne so nezgode: mraz, bolesti, glad, nesnaga. Sinoči sem bil na patrulji. Ako bi Ti opisoval vse neprijetnosti, katere sem doživel, bi si mislil: to je eno poglavje iz Dantejevega »Pekla«. — Nocojšnje noči ne bom pozabil do smrti. Tema kakor v rogu; dež li je kakor iz vedra, a mi — bilo nas je šest vojakov — s puškami v rokah plezemo po kraju obrežja in napenjamo oči in ušesa. — Nevarna je bila ta pot. Če se kdo izpodtakne, pade v sto metrov globok prepad ter lahko celo večnost ribe lovi v Mramorne mmorju. Gazili smo močvirja in globočine, napolnjene z vodo, dokler nismo došli do mesta, kjer smo se imeli srečati s tovariši druge patrulje. Dano nam je bilo povelje, da nc pustimo nikogar iz mesta, niti kake ladje na morje. Morski kapitan je bil pravočasno obveščen ter je dovolil nekaterim Grkom, da so odpluli z malo ladjo na morje, vzem-ši seboj mreže. Ko smo to opazili, smo obesili rdečo svetilko v znamenje, naj se hitro vrnejo. Izpostavljeni smo ognju turškega brodovja, ki se tukaj mnogokrat pojavlja. Pri vsem tem se dobro držimo. Turki se boje vojake izkrcevati, dobro vedoč, da jih takoj pobijemo. Ko sc je raznesla vest, da se prične nova vojna, je postal tabor zelo živahen. Starejši vojaki so nas mlajše prosili, da jih naučimo peti bojne pesmi. Začeli smo se zbirati k petju. Dečki iz mesta Silivrije so nas vestno posnemali, peli in korakali so kakor mi. Zanimivo je poslušati to otročad, ko poje: »Tam pri Čataldži, pri Ljule-Burgasu In pri Silivriji pri morskem bregu, Ej, hej! In pri Silivriji pri morskem bregu Nas osvoboduje bolgarski narod.« Pripravljeni smo dobro in smo vsi či'i. Prepričan sem, da bomo Turke pri prvi priliki dobro naklestili, samo če se bodo pokazali iz svojih brlogov — čataldških postojank. Mogoče, da je to pismo prvo in poslednje z bojnega polja, kakor sera že prej omenil; vsak trenutek se lahko preselim na oni svet. Bog ve, kje bodo trohnele moje kosti? Zapuščam Ti torej vse imetje, vse dolžnosti, simpatije in antipatije. — To je moja poslednja volja, katero Ti javljam kot Tvoj tovariš-pravnik . . , Ako bodeš kdaj tod hodil, spomni se svojega tovariša, poišči, kje počivajo njegovi ostanki in prižgi mu svečo na grobu! Balksiski vofsRa. To pesem pojo dečki od 8, do 12. leta. Večji pa pojejo sledečo: »Boj in zmaga vse navdušuje, Srca naša silno bijo, Ena le misel nas obvladuje, Da proslavimo z junaško smrtjo ...« Take pesmi učimo tudi starejše vojake. Veliko jih je med temi, ki že mogoče dvajset let niso ust odprli, a sedaj pojo od srca. — Ko tc vrste pišem, se začne svi-tati. Gosti oblaki zakrivajo solnce. Zopet pričnemo peti in skrbno čistimo orožje. Kar nas je novincev, smo imeii žc dvakrat vaje za streljanje, a tretjikrat bodejo streljali v živo meso. Velesile posredujejo za mir. Sofija, 3. marca. Tukajšnji ruski poslanik Nehljudov je pri bulgarski viadi storil primerne korake, da omogoči začetek mirovnih pogajanj s Turčijo in je baje Bulgariji svetoval zmernost. — Belgrad, 3. marca. Baje bodo velesile že jutri (4. t. m.) vprašale balkanske države, hočejo li sprejeti njihovo posredovanje v zadevi miru, ki ga Turčija ponuja. Srbija je pripravljena posredovanje sprejeti, hoče pa, da se takoj sklenejo mirovni preliminariji, ne da bi se sklepalo preje premirje, nadalje naj se reši preje vprašanje pripadnosti Skadra in Janine ter določi vojna odškodnina. — Sofija, 3. marca. Bulgarska vlada je v zvezi s srbsko, grško in črnogorsko, da s« formulira skupen odgovor na ponujeno posredovanje velesil. — Belgrad, 3. marca. Tu se poudarja, da se utegnejo pogajanja, naj se mirovna pogajanja začno ali ne, vleči 8 do 10 dni. To pa zato, ker balkanska zveza noče skleniti premirja, marveč garantirane mirovne preli-minarije. Odrin se ne b 3 več naskako-val in se jc baje četam pred Odrinom obljubilo, da se v dvajsetih dneh odpošljejo domov. Turčija in Bulgarija se sami poga* jati? S o f i a , 3. marca. Potem, ko je Turčija potoni Peterburga izvedela, kateri so minimalni bulgarski mirovni pogoji, se je Porta včeraj baje obrnila direktno na bulgarski glavni stan. Ako sc bo ta akcija posrečila, se bo dr. Danev odpeljal v Dimotiko. Rusija in Avstrija Hede Albanija in vprašanje demobilizacije. Peterburg, 3. marca. Rusija je baje zato sklenila demobilizirati, ker je cesarjev odposlanec princ Hohenlohe v Peter-burgu podal trdne garancije, da Avstrija Srbije ne namerava napasti. — Berolin, 3. marca. Iz Peterburga se poroča, da pride v kratkem na Dunaj nek ruski veliki knez. Na borzo so došle brzojavke ruskih finančnikov, ki zatrjajo, da so v ruskih vladnih krogih smatra avstrijsko - ruski konflikt za poravnan. — Peterburg, 3. marca. V Carskem Selu se je vršil ministrski svet, v katerem je Sasonov poročal o pomirjevalnih izjavah, katere je prejel od ruskega poslanika na Dunaju in avstrijskega poslanika v Peterburgu. Sklenilo se jo demobilizacijo te dni odrediti. Slejkoprej se vzdržuje vest, da sa bo tiemobilizacija publioirala 6. marca. — Kolin, 3. marca. Baje tvori edino sporno točko med Rusijo in Avstrijo vprašanje Djakova. — Frankobrod, 3. marca. »Frankfurter Zei-tung« izve, da so se pogajanja med Avstrijo in Rusijo zopet nekoliko vstavila, ker hoče Rusija, da mesto Djakovo pripade Srbiji, Avstrija pa zahteva, da je dobi Albanija. Avstrija je dozdaj priznala Prizren in Dcbar Srbiji, Peč Črnigori, Rusija ja brezpogojno priznala Skader Albaniji, glede Djakova pa je vsa tripeletenta na stališču, da naj je dobi Srbija, trozveza pa nasprotno. Vendar jo mogoč sporazum tako, da sc samostan Dečani odkaže Srbiji. Akcija proti Skadru. Solun, 3. marca. Za Drač (Skader?) namenjene srbske čete še niso odpotovale, pač pa so se že jele vkrcevati. — Belgrad, 3. marca. V Drač jc došla grška križa-rica »Tsara«, da s tem manifestira, da je blokirano vse albansko obrežje. Grški poveljnik je obiskal srbskega poveljnika. Blokada je v zvezi z nameravanim naskokom na Skader. —Belgrad, 3. marca. Na srbskih železniških progah je osebni promet zaradi vojaških transportov zonet omejen. —■ Berolin, 3. marca. Tukajšnji krogi menijo, da imajo priprave Srbije za naskok na Skader. lc bolj demonstrativen pomen, ker Srbija dobro ve, da Črnagora Skadra ne dobi in bi Srbija le riskirala vso, kar ji je Avstrija v Albaniji že priznala, ako bi hotela Skader res osvojiti. GuerHla v A'banJji, Milan, 3. marca. Iz Bukarešta se »Corricru d. Sera« poroča, da jc odšlo vAlbanijo več turških častnikov, da organizirajo gu-erilla - vstajo proti Srbom. V Italiji so sploh prepričani, da bodo Albanci spomladi začeli z večjo pi-otisrbsko in pro-tigrško akcijo. Skrb grofa Berchtolda za napredek albanskega ljudstva. Trst, 3. marca. Grof Berchtold je poslal albanskemu kongresu brzojavko, v kateri izraža svojo »prisrčno željo, da se bosta Albanija in albansko ljudstvo srečno razvijala.« Mraz na bojišču. S o f i a , 3. marca. Snežni viharji divjajo dalje. Tudi vojaški vlaki ne vozijo. Pri Odrinu leži sneg meter visoko. Mraz znaša na mnogih krajih 20° C. Balkanski princi potujejo. Četi-nje, 3. marca. Prestolonaslednik Danilo se je z važno politično misijo podal k slavju Romanovov v Peterburg. — B e 1 g a r d , 3. marca. Princ Aleksander je odpotoval v inozemstvo. Kralj Peter je zopet obolel. Bulgari streljali na laško ladjo. Bulgari so pri Šarkoju streljali na laški pamik »Monza« in 'ga baje potopili. — Smrtno se je ponesrečil v premo-gokopu Soofield Utah v Ameriki Franc Zore iz Zagoric pri Št. Vidu na Dolenjskem, star 29 let. Zažgal je patrono, ki je prehitro eksplodirala. Bil je na mestu mrtev IZJAVA. Z ozirom na lažnjive napade v »Da-nu« z dne 23. svečana t. 1,, št. 418, sklenil je občinski odbor moščanski soglasno v svoji seji z dne 25, svečana t. 1. podati sledečo izjavo: Ni resnica, da je občinski odbor sklenil na komando župana Jos. Oražma, da se bode zgradba šolskega poslopja oddala brez zmanjševalne dražbe, ampak res je, da je občinski odbor v svoji seji z dne 26. svečana t. 1. sklenil razpisati oddajo del konkurenčnim potom, in sicer po posameznih strokah, izvzemši jame in napravo vodovoda za gašenje apna. Tudi ni resnica, da bi bil sedanji občinski odbor sklenil naklado za dobo 10 let na indirek-tni davek, resnica pa je, da je sklenil prejšnji občinski odbor, ko je bila liberalna večina, v seji z dne 6. septembra 1. 1910., naklado na vino, pivo in žganje. Toliko v pojasnilo enkrat za vselej! Občinski odbor občine Moste. Merske novice. š Zakaj se je ustrelil učitelj Trafe« tiik? K sobotni notici: Cigansko poročanje se nam poroča: Učitelj Trafenik je bil dolžan bivšemu liberalnemu de-želnozborskemu kandidatu Brlizgu v Žetalah. Dalje je bil gotovo dolžan med drugimi tudi kakemu drugemu liberalcu, ker je še tisti dan po smrti došlo na njegov naslov pismo od dr. Triller-ja, katerega sem videl na lastne oči. Ponarejen denar na hrvaško-šta-jerski meji kroži že od novega leta sem. Spočetka so bili v prometu le 20-vinarski in 2kronski novci, zadnji čas se pa razširjajo tudi 5kronski kosi. Ponarejen je denar prav dobro; spoznati ga je mogoče po temni modro-sivkasti barvi, po glasu in po mastnem otipu. TelelonsKa in brzojavna poročilo. MIROVNI PRFDLOGI TURČIJE. Carigrad, 4. marca. Iz uradnega vira se javlja, da je veliki vezir s posredovanjem ruskega poslanika Bulgariji ponudil naslednje nove mirovne pogoje: Turško - bulgarska meja bi šla pri Št. Stefano pričenši 11 km. severno od Cap Iniada, ob reki Resna in Marica. Po tem turškem predlogu bi Odrin pod gotovimi garancijami pripadel Bulgariji. MIROVNI POGOJI BALKANSKE ZVEZE. Sofija, 4. marca. Listi poročajo, da Balkanska zveza stavlja naslednje mirovne pogoje: 1. Savražnosti se takoj ustavijo, ko se podpišejo mirovni pogoji. 2. Turčija odstopi Odrin, Skader In Janino. 3. Ugotsvitev turško - bulgarske meje v črti Rodosto — Midia po turško bulgarski vojaški komisiji. 4. Turčija odstopi polotok Gallipeli. 5. Turčija odstopi Grčiji r>d Grkov zasedene otoke v Egejskem morju. 6. Turčija plača vojno odškodnino. 7. Sultanu se povrne pravica imenovati namestnika halifata v balkanskih državah. 8. Prejšnje pogodbe balkanskih držav s Turčijo se zopet obnove. 9. Turčija končno prizna Kreto grški. KONEC VOJSKE NI DALEČ. Carigrad, 4. marca. V finačnih krogih je jako ugoden vtis naredil sklep včerajšnjega ministrskega sveta. Splošno se povdarja, da so ti sklepi za mir jako ugodni in da ni daleč konec vojske. VELESILE ŠE NISO ZA MIR POSREDOVALE. Sofija, 4 marca. Poslaniki velesil do danes še niso dobili instrukcij, kako naj na podlagi turških ponudb pri balkanskih zaveznikih za mir posredujejo in zato šc niso storili v Sofiji, Belgradu, Atenah in Ceti-nju za danes napovedanega koraka. »MIR« O MIRU. Sofija, 4. marca. »Mir« izvaja glede mirovnega vprašanja: Odgovor balkanskih zaveznikov na turške mirovne predloge je odvisen od tega, koHko teritorija hoče Turčija odstopiti, in od tega, če je Turčija vsaj principielno pripravljena plačati vojno odškodnino. Bulgarija se obrne do svojih zaveznikov, da se sestavi identičen odgovor, vojaške operacije pa se bodo medtem slejkoprej nadaljevale. VELIKI VEZIR SE ŠE VEDNO BRANI ODRIN ODSTOPITI? London, 4. marca. Veliki vezir je izjavil, da vlada ni glede odstopa Odrina še ničesar sklenila. — »Reuter« izve, da Turčija prosi velevlasti samo za posredovan e, ne omenja pa natančno pogojev. Velesile izjavljajo, da je posredovanje mogoče le, če Turčija Odrin odstopi. DOPUST ZA SRBSKE REZERVISTE. Belgra, 4. marca. Vlada potrjuje vest, da so dobile čete tretjega poziva daljši dopust, katerega pa ni smatrati za člefinitivni izpust, ampak le za navaden dopust v svrho obdelovanja polja. BULGARIJA IN SRBIJA ODPUŠČATA REZERVISTE. Zagreb, 4. marca. Semkaj je došlo mnogo tu stanujočih Bulgarov in Srbov III. poziva, ki so dobili dopust. AVSTRIJSKO - RUSKO RAZMERJE IN VPRAŠANJE DEMOBILIZACIJE. Peterburg, 4. marca. Ministrski svet, kateremu so prisostvovali Kokovcev, Sa-sonov in Sukomlinov, je konstatiral, da je napetost med Avstrijo in Rusijo prenehala in je storil vse korake za demobilizacijo čet. Krakov, 4. marca. Poljski listi poročajo, da Avstrija zlasti že delj službujoče rezerviste na gališki meji že zdaj odpušča. Peterburg, 4. marca. »Molva« poroča, da izideta jutri oiicielnl objavi pe-terburškega in dunajskega kabineta glede demobilizacije. ZAKAJ AVSTRIJA NA JUGU NE DEMOBILIZIRA? Dunaj, 4. marca. Sasonov je prvotno zahteval, da Avstrija tudi na jugu demobilizira. Avstrijska vlada je na to baje odgovorila, da tega ne more iz razlogov notranjega miru, boječ se vstaje lastnih Jugoslovanov (?) in vsled svojega prestiža med balkanskimi državami, nikakor pa nima mobilizacija na jugu agresivnega namena proti Srbiji. Rusija se je s temi razlogi ko-nečno zadovoljila. NOVI VRHOVNI POVELJNIK SRBSKO - ČRNOGORSKE AKMADE PRED SKADROM. Belgrad, 4. marca. Šef generalnega štaba I. srbske armade, general Bojovič, je odpotoval pred Skader, da prevzame vrhovno poveljstvo združene srbsko - črnogorske armade. General Bojovič je znan kot izvrsten streteg in njegovo imenovanje je najlepša manifestacija srbsko-črnogorske solidarnosti, ker je Bojovič rodom Črnogorec. Glede odhoda novih srbskih čet pred Skader, o čemer so te dni poročali evropski listi, srbska vlada noče podati nobenih informacij. V informiranih krogih se govori, da je že v najkrajšem času pričakovati tako zelo silnega naskoka na Skader, da se mesto nikakor na bo moglo braniti. KOLIKO SRBOV ODPLOVE V DRAČ. Solun, 4. marca. V Drač oclplove od tu 2000 mož srbske infanterije in en eskadron konjenice. Topovi so se že vkrcali. KRALJ NIKITA SKADRA NE DA, AKO GA DOBI. Peterburg, 4. marca. Kralj Nikita je tukajšnjemu zastopniku »Figara« brzojavil: »Nobena stvar ne more izpremeniti stališča Črnogorcev glede skadrskega vprašanja. Skader pomeni življenje ali smrt za Črnogoro. Ko je Črnagora izgubila že Ko-tor, Bosno in Hercegovine, za katero se je toliko srbske krvi prelilo, hočejo velesile še Skader priznati državi, ki še nc obstoja in ni za osvojitev Skadra še ničesar naredila. Črnagora je trdno odločena Skader osvojiti in osvojeno mesto do zadnje kapljice krvi braniti.« ALBANSKA VSTAJA PROTI SRBOM. Dunaj, 4. marca. »Zeit« poroča iz albanskih virov, da je izbruhnila v albanskih okrajih Tirana in Kroja vstaja proti Srbom. Boji trajajo že par dni. Albanccm se je baje posrečilo prepoditi iz teh okrajev vse srbske posadke in jih pognati na morje. Vsi Albanci, ki lahko nosiio orožje, so sc umaknili v gore in se pripravljajo na geriljo vojno s Srbi. Tudi v kosovskem vilajetu so se katoliški in mohameclnnski Albanci združili v boju proti Srbom. GRŠKI USPEHI PRED JANINO. Atene, 4. marca. Uradno sc poroča: Turško čete, ki so prodirale iz Mezova, so Grki nenadoma z vso silo napadli in jih pri Krizovici, Dresdeniku ,Slapu in Petri popolnoma porazili. Turki so se morali umakniti v največjem neredu. NEVERJETNA VEST. Berrfni, 4. marca. »Vossische Zeitung« je dobila iz Dedeagača vest, da so, odkar se jc vojska zopet začela, Bulgari pri Odrinu izgubili že 10.000 mož. ALBANCI DELAJO RAČUNE BREZ KRČMARJA. Trst, 4. marca. V današnji dopoldanski seji je predsednik albanskega kongresa Konica konstatiral, da je original brzojavnega pozdrava groia Berchtolda izginil. — Nek Kucovlah pokaže na mizo, kjer sede žurnalisti, češ, gotovo ga je kdo izmed onih pobral. Nek žurnalist izjavi v imenu vseh kolegov, da ni nobeden imel telegrama v rokah, marveč le kopijo. Konica se je nato opravičil. Konica je tudi, ker je več govornikov pavšalno napadalo Slovane, izjavil, da tega ne odobruje, češ, da Slovani z Albanci sim-patizujejo, kolikor jih pa še ne, pa bodo v prihodnjosti. Dovoljeno je samo obračati se proti Srbom. Konica je tudi izjavil, da bi Albancem bilo najljubše, če bi se meje Albanije dotikale z bulgarskimi, češ, tako bi bila Srbom in Grkom odvzeta možnost se na škodo Albancev razširjati. Nek govornik je dejal, da mu je dr. Danev nekoč rekel, da bi mu bila Velika Albanija ljuba. Nolli je izjavil, da se ne bo dalo več doseči, da bi Albanija in Bulgarija mejile skupaj, da pa je upati, da prideta Srbija in Bulgarija v bodočnosti medseboj v konflikt. Nekdo je omenil, da bi se moralo govoriti o osnutju M a k e d o n i j e , da pa to ni primerno, ker bi vzbudilo nejevoljo Bul. garije, princ Ghika pa je naravnost izjavil, da ni za avtonomno Makedonijo in je med drugim trdil, da sta Aleksander Veliki in Pyrrhus bila albanskega pokoljenja. Došel je član provizorične vlade Kri-sto Meksi iz Valone, navzoče pozdravil in bil burno sprejet. Znani Derviš Hima pa je napel druge strune; dejal je namreč, da zdaj prijateljstvo s Srbijo in Grčijo sicer ni šc mogoče^ da pa utegnejo Srbi in Grki Albance še rabiti in da je zato treba računati tudi s to možnostjo. Bairam Duklani iz Djakova pravi, da bodo Albanci iz Kosova napravili »grob za Srbe«. Inžener Haassler z Dunaja je kongre-siste pozival, naj zahtevajo čim širše meje. Ghika je dejal, da angleška liberalna stranka dela danes žal protialbansko politiko, zato po njegovem mnenju ne preostane drugo nego da Albanci proglase splošno vstajo, čemur so vsi pritrjevali. Končno se je govorilo o potrebi soglasja med Albanijo in Rumunijo. Trst, 4. marca. Med pozdravi se nahaja tudi en pozdrav iz Celovca od nekega Klemen sa Majerja. V im^"1! albanske provizorne vlade je povoril Meksi. Nekdo ga je vprašal, kaj ta pro-vizorična vlada pravzaprav dela, a predsednik Konica je ogorčeno odgovoril, da o tem povpraševati ni naloga kongresa. Kingo iz Napolja je persifli-ral berolinski kongres, napadal kralja Nikito, da je Albance prevaral in zahteval za Albanijo tudi kraje Gusinje, Plava, Peč in Prizren. Poalbanjeni Srb Jakovič iz Djakova je hvalil Essad pašo. Velik škandal pa je nastal, ko je neki Joči iz Nanolta na^^ati Lahe, zlasti »Indipentdente«, ki se iz Albancev norčuje, in napadal ostro tudi Avstrijo. Ko mu je predsednik vzel besedo, je nastal silen vrišč. Komaj se je posrečilo dobiti večino, ki je bila pripravljena ga vreči iz dvorane. Konica je končno izjavil, da ima zanesljive informacije, da stoje stvari za Veliko Albanijo v Londbnu dobro, posebno, kar se tiče Skadra. Trst, 4. marca. Albanski kongres je sklenil poslati poslaniški konferenci v London spomenico, ki zahteva najširše meje za Albanijo, inkorporacijo Kucovlahov, odpravo blokade in določitev evropskega princa za vladarja Albanije. Konica je kongres zaključil s pozivom, da se nazdravi bodočemu vladarju Albanije, ki mora biti evropski princ. Navzoči so temu navdušeno pritrdili, nakar se je kongres zaključil. XXX OGRSKI PARLAMENT. Budimpešta, 4. marca. Danes je opozicija prišla v zbornico. Samo Juslha, ki biva v Voloskcm, ni bilo. Prišel je tudi Ko-vacs, ki jc bil svojčas na grofa Tiszo streljal. Najprej je poročal o volilni reformi ooslancc Nemeth. Nalo jc tiovoril v imenu opozicije grof A p p o n y i, ki je izjavil, da hoče samo na eventualne napade replicirr.ti, nikakor pa sc opozicija noče udeleževati meritornega dela. Zahteva novo vlado in nove volitve, razprava o volilni reformi naj se pa na boljše čase odgodi. Opozarja mase, naj ne začno generalnega štrajka. Opozicija zapusti nato zbornico. Nato govori ministrski predsednik Lukacs, ki pravi, da vsled današnjega nastopa opozicije upa, da se bo slednja par« lanientarnega dela v bodočnosti udeleževala. Nato je nastopila pavza. Do 1. ure opoldne se generalni štrajk še ni proglasil. Mir se dozdaj ni kršil. Organ socialne demokracije, »Nepszava«, je bil konfisciran. 10,000 vojakov je že zjutraj zasedlo prostore pred ministrstvi, vodovodom, kolodvori, plinarno itd, 1000 orožnikov in policistov patruljira po mestu. Ako se bo generalni štrajk proglasil, se bo dve uri preje, preden se bo imel začeti. Telefonsko centralo je vojaštvo že včeraj zasedlo. Referentu za volilno reformo poslancu Nemethu je nek delavec v obra* pljunil. Policija je tri delavce aretirala. RAZPUST ČEŠKE POLITIČNE STRANKE. Kakor poroča »Prager Tagblatt«, se je krščansko - socialna češka stranka razšla. KOROŠKI DEŽELNI POSLANEC POGOREL. Celovec, 4. marca. Včeraj dopoldne ob 10. uri je začelo goreti gospodarsko poslopje koroškega deželnega poslanca Franceta Kirschnerja v Gosposveti. Požarne brambe so ogenj omejile in pogasile. Na pogorišče sta prihitela koroški deželni predsednik baron Fries - Skene in celovški glavar vladni svetnik Rainer. Škoda znaša 30.000 K. NOVI PREDSEDNIK AMERIŠKIH ZDRUŽENIH DRŽAV NASTOPIL SVOJE MESTO. New Tork, 4. marca. Danes dopoldne je bivši predsednik Taft spremil svojega naslednika predsednika Wil-sona h kapitolu, kjer je Wilson slovesno prisegel na ustavo. Nato je tisočgla- vi množici, ki se je zbrala pred kapito-lom, govoril svoj programatični govor. BOJ MED VOJAKI V CELOVCU. Celovec, 4. marca. Tu so se v gostilni Krammer stepli vojaki 17. in 7. pešpolka ter 4. domobranskega polka. Lnfanterist 7. pešpolka Zehner je Zaboden v trebuh, domobranski infanterist Ludovik Mortl je pa dobil udarec s sabljo. Oba sta težko ranjena. Aretirali so Četovodjo 17. pešpolka Oblaka, katerega sumijo, da je udaril MortJa. Oblak taji. SMRTNA KOSA. Trst, 4. marca. V Lokvi je umrl veleposestnik Anton M u h a, bivši župan in deželni poslanec, star 75 let. VELIK ROP. Perterburg, 4. marca. Neznanci so vlomili v palačo velike kneginje Marije Pavlovne in oropali za 1 milijon juvel. Razne sivari. Zbornični predsednik aretiran ra» di umora. Iz Berolina poročajo:. V Gumbinenu so aretirali dolgoletnega predsednika obrtne zbornice občinskega svetnika Emila Karschuka. Dolže ga umora in sleparije. Najstarejši bankovec na svetu. Neka newyofška kitajska uvozna tvrdka je te dni neki tamošnji banki z drugimi kitajskimi denarnimi vrednotami predložila bankovec, ki je najstarejši na svetu. Izdan je bil v času dinastije Ming pod vlado cesarja Tai-Tsee, ki je sedel na kitajskem prestolu od leta 1368. do 1399. Njegova vrednost znaša 1 kuan. Drage krtove kože. Na Holand-skem plačujejo krtove kože komad po 60 do 80 vin. Visoka cena krtovih kož pa ima to žalostno posledico, da bo na Holandskem kmalu konec »krtove dežele«. Zato je vlada izdala ukaz, da se ne smejo krti več loviti. Kompiot v Carigradu. Carigrad, 3. m*rča. Zarotniki polkovnik Sadik bej je zbežal na rusko ladjo. Mladoturki so gamizijo v Carigradu že v drugič premen j ali. Veliko skrb prizadevajo vladi sestanki zoft. Med čataldžko armado se jc razdelilo veliko revolucionarnih manifestov. V Mali Aziji sc Arabci zelo gibljejo in zahtevajo avtonomijo. Veliki vezir je glasom nekena pariškega poročila ponudil vezlrstvo dunajskemu poslaniku Hilmi paši, a ie ta odklonil. O zaroti proti mladoturkom, katero skušajo oficielni krogi kolikor mogoče utajiti, prihajajo polagoma podrobnosti na dan. Veliki vezir Mahmud ševket paša, glavni tajnik mlacloturške stranke Said Jlallm in Iladil beg so dobili pretilna pisma s podpisom »Skupina častnikov vojaške lige«, v kateinh se jim žuga s smrtjo, ker se vlada ne zna odločiti nc za vojno ne za mir, ker je uničila disciplino v armadi in ker je vzela narodu po = £ 00 Zahvala. 712 Za Številne dokaze prisrčnega sočutja, ki so nam došii o nenadni izgubi našega dobrega strica, oziroma starega strica, gospoda Antona M\u sprevodnika jažae železnice v. p. za krasno cvetlične darove in za izvan-redno častno spremstvo dragega nam pokojnika k večnemu počitku; posebno So od strani g. stanovskih tovarišev izrekamo našo prisrčno zahvalo. Žalujoči ostali. Velikonočne šunke se dobe pri Karol Štrukelj mesar in prekajevalcc v Novem Vodmatu št. li, p. Moste pri Ljubljani. 710 ŠUNKE brez sklepa cene kg po K 2'30, K 2 in K 2'10. Navadno pleče po K 2' 20 Ea cvetno nedeljo. Oljkave in lavorjove vejice pošilja 50 komadov za kron 3-— franko Ivan Singer, Sušak-Rcka. 707 Srednja včerajšnja temp. — 17«, norm. Kuharica išče službo na Kranjskem ali Štajerskem, najraje pri kakem duhovniku. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 706. (Znamka za odgovor.) Prav dobro ohranjen, kratek klavir se radi pomanjkanja prostora ceno proda eventualno tudi zamenja za pianino. — Oglnsi naj se pošiljajo na naslov: KI«C. LOBODA, organist v Me ..n]ali p. Kamnu. 703 ialillliullllllililllllliilllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllliuillilllllilllllin Avtomobil skoro nov, svetovna znamka, veleelegan-ten, se ceno odda. Takojšnja vprašanja takoj na vratarja hotela „Union". 70'J llllIllIIIllIllllIllIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMIIinilllllllllllltlltllinilllK Sanatorium Emona LSSS Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli) Lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. klr. odd. de?, bolni Vabilo na Kmetijskega društva v Leskovici, registr. zadruge z omejeno zavezo v likvidacij? ki se bode vršil dne 2C. marca 1913 ob 10. uri dopoldne v župnišču na Leskovici. DNEVNI RED: 1. Poročilo likvidatorjev, 2. Sklepanje o zaključni bilanci in o tem, komu se izroče v varstvo poslovno knjige, 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi likvidacijski odbor. 695 Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tasta in strica, gospoda Franc IHeiač-a posestnika danes ob 6. uri zjutraj v starosti 78 let nenadoma poklicati k Sebi v boljše življenje. Pogreb predragega ranjkega bode v sredo, dne 5. marca ob 3. uri popoldne iz hišo žalosti na pokopališčo na Žaljah. Preblagega ranjkega priporočamo v molitev in prijazen spomin, KAMNIK, dne 3. marca 1913. Franja Wcibl, Marija Grašek, Ivana Krašcvic, Cilka Mejač hčere. KNJIGOTRŽTVO. * Priučen}*} nemščine. Knjiga »Nemščina brez učitelja« obsega sedaj dva dela. Že znani I. del »Nemška slovnica za samouke« služi za temeljito priučenje nemščine, kar pa zahteva precej truda in slovnične izobrazbe. Velja 1 K 20 vin. II. del »Slovensko nemški razgovori v vsakdanjem življenju«, 1 K 20 vin., jc pa nova knjiga praktične vrednosti, ki jo lahko rabi vsak samouk, ki zna čitati. Na podlagi teh razgovorov se bo kar naravnost vpeljal v nemško govorico,' da bo lahko šel med Nemce, ker bo znal nemščino za vsakdanjo potrebo.' Razgovori so prirejeni za vse slučaje in'razmere; tako bo našlo na primer slovensko dekle, ki služi pri nemški drufini, razgovore, ki jih rabi v službi. Slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem. Knjižica bo pa zanimala tudi marsikoga, kateremu se ni treba nemščine šele učiti. Tako najdejo tu na primer načelniki slovenskih telovadnih društev, požarnih bramb itd. v odstavku »Razgovnrl za vojaške novince« poleg nemških tudi vsa slovenska vežbalna povelja. Knjižica nudi pa še veliko druge tvarine, ki bo splošno zanimala. Katoliška Bukvama v Ljubljani. Oba dela skupaj vezana v celo platno veljata samo 2 K 80 vin. Getzemani in Golgata. Premišljevanja bridkega trpljenja našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Poslovenil Fr. Ks. Steržaj. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena knjigi platno z rdečo obrezo 2 K 60 h, šagrin zlata obreza 3 K 60 h. — Je pač malo premišljevanj, ki bi obvladala človeško dušo z večjo, silnejšo in obenem grenkoljubo silo, kakor ta premišljevanja o Kristusovem trpljenju. Dasiravno nam evangelij pripoveduje trpljenje našega Gospoda s priprostimi, skoro rezkimi besedami, pa se nam vendar priljubi po večkratnem branju; še veliko bolj pa pri premišljevanju. Da je premišljevanje sploh potrebno in velike koristi za vsakega kristjana, posebno pa za onega, ki se trudi do popolnosti, ni treba povdarjati, zakaj vidi se tudi iz tega, ker je pošla v trgovini že sedma izdaja Volčičeve prestave: »Getzemani in Golgata«. Razvidno pa je tudi iz tega, kako so se priljubila ta prekrasna in stvarna premišljevanja. Po knjigi se je zelo povpraševalo, zato je »Katoliška Bukvama« preskrbela novo prestavo teh premišljevanj, ki so ravnokar izšla izboljšana, na mestih, ki se docela ne vjemajo s svetim pismom. Koristno in lepo knjigo prav toplo priporočamo. Pridno prebirajte ta pretresujoča premišljevanja in deležni boste velike duhovne koristi. — Velika prednost te nove izdaje je, da ima, četudi je izredno obširna, zelo priročno žepno obliko, ker je tiskana na fin, tenak papir; dodan je seveda tudi popol molitvenik. Dr. Jeršetove šmarnice »Mati čudovita«. Zopet enkrat šmarnice, ki jih bo res vesel šmarničar in veselo ljudstvol Ni lahko vedno kaj novega povedati o Materi božji. Dr. Jerše je povedal najlepše, kar je vedel, in tega lepega je mnogo. Povil je v šmarnice najlepše cvetove, kar jih je našel po vrteh Marijinih častilcev. Z govorniško silo, živahno, pestro, morda nekoliko pre-bujno, a brez pretiravanja dr. Jerše kaže Mater čudovito, njene prelepe prednosti in čednosti. Že naslovi šmarnic so kakor lepi cvetovi v vencu Marijinem: Lilija dolinska, Mati dobrega sveta, Mati lepe ljubezni, Mati svetega veselja, Žena obdana s solncem, Dolorosa . . . Največja prednost teh šmarnic je pa, da so res šmarnice, govori o Mariji, in sicer govori povzeti iz do.gme. Najlepše, kar vemo o Materi božji, je fcratko povedano v dogmi, in te šmarnice takorekoč poganjajo iz Marijine dogme, kakor poganjajo bele majniške šmarnice iz plodne gomoljke. — Ker je radi finega papirja oblika kaj priročna in so knjižici dodane lepe mašne in druge molitve, 6e bodo te šmarnice priljubile tudi kot molitvena knjižica s premišljevanji. »varilo! Podpisani s tem potom naznanjam, da nisem za nikogar plačnik, kdor bi na mojo ime ali račun v gostilnah ali kje drugje kak dolg napravil. 705 Gregor Podrekar posestnik v Vižmarjih nad Ljubljano. Naravna Ki Mi lili najbogatejši alkalični (natron - lithlon) kisec na Češ eni. Izborila ciietetčna namizna pija a. O vredno ti bilinsk? izvolite vprašati hišnega zuravmka. 3S51 V zadSsol iS j? z iS. Jan. 1313 o »IfflesiMi zastauUainfci" skwpa| za 11 H SO oin. prodanih: 1 sreb. zapestnica, 1 zl. bro-žica in 1 zlat prstan, naj se izvoli kupec ali kdor o tem ve — proil nagradi — zglasiti pri J. IGniES-u, slugi tega zavoda. 638 Dva še dobro ohranjena l UDI železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kme eiz, Ljaaljaua, Kolod- 467 vorska ulica St. 26. iz dobre hiše, lepega in nravnega vedenja, želi vstopiti v službo v kako prodajalno ali trgovino. Naslov: Občinski urad v Kamni gorici. 689 3 1 Odkar zsStrltuiem ta !x!sam l sladni čaj ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim pri mleku in sladkorju v gospodinjstvu polovico denarja. Take pohvalo dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih dr. pl. Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD1N pri izdelovatelju, lekarnarju dr. pl. Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, Kranjsko. Po poŠti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek '/< kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunner-sirafle 109, Radeckyplatz 4, Joselstadter-strafle 25. V Gradca: SackstraOe 4. 109 Priložnostni nakupi Ta naprava je bila v rabi le tri meseco in Je tedaj kot nova. Ker se v trgu splošno vpelje električna razsvetljava, so odda ta naprava zelo po ceni. K njej spada: okolu 400 metrov po-cinjeuih železnih cevi različnih dimenzij, okolu 20 lira-svetilk, viseče svetilke, invent svetilke, lestenec, dvostranske svetilke, svetilke za vrt, rezervni žarilci in stekla, novo kompl. orodje za rezanje cevi. 530 Za hotele, vile, gradove, kopališča, ulično raz. svetljavo zelo primemo. Povpraša sc in eventuelno ogleda pri KARLU JANI6U v Žalcu, Spodnje Štajersko. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izberi in dobrega okusa priporoča Modna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. c- kv- ^ P«**. občna zavarovalnica imeni v Trstu ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 705 meseca februaria 1913 od januarja 1913 Vložilo se je ponudb....... 1683 3325 za zavarovano svoto ....... K 15,171.280 76 K 28.426.380-4! Izgotovljenih polic je bilo..... 1033 2231 za zavarovano svoto ....... „ 10,391 998 87 . 19,619.575-36 Naznanjene škode znašajo..... 763.85670 , 1.647529 73 ZADNJE NOVOSTI! Priporoča se največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plaščev, vrhnjih kril za DAME m DEKLICE za GOSPODE m DEČKE velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja ::::: Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence 663 Konfekcijska trgovina H. Lukič, Ljubljana Pred Škofijo štev. 19 St. 4267 Za zgradbo železobetonskega mosta čez potok Slavlnšek na obSInskl cesti Slavina-Krče, (občina Slavina pri Sv. Petra) na 2960'— K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali dopla« čila v odstotkih na enotne cene ali napovedbo pavšalne vsote proračuna naj se predlože do t?, marca SSOf ob 12. url dopoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe železobetonskega mostu čez potok Slavinšek". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5°/o stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati si ponudnika, ne gleda na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbne"« uradu, Turjaški trg. 65'. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani dne 24. februarja 1913. KOLESARJI. ■Is « Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj nc kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dok.er ne poznate naših cen za leio 1913. = najboljši in najceneiši nakup = v pri tvrdki Karel Camernik & Ko, Ljubljana, Dunajska cesta 9—12. Stecijalna trgovina s kolesi, motorji, MmM in posamezni doli. • Mehanična delainisa !s garati. Izdaja konzorcij »Slovenca«, mm ™mu»mmMmmmmmmwMmMM®mMmmmmmmmm*mm Uiak: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik; Ivan Štete,