NAUVI NOTAR V ŠTEVANOVCI STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. julija 2009 • Leto XIX, št. 27 Na Vogrskom gnes kauli pet takši muzejov geste, šteri so oprli ogledni depo (látványraktár). Tau so takše iže, sobe, zvekšoga v zamanicaj, v šteraj so v omare z glažonjo vösklajeni tisti predmeti (tárgyak), štere ovak lüstvo na razstavaj ne more videti. Muzeji dosta kaj takšoga majo, ka ne morejo vödjati, tau čuvajo zaprejto v deponaj. Ka aj bi se na vrčaj, škeraj pa drügi predmetaj nej samo pra nabéro, so vözbrodili ogledne depone, prvoga so pred šestimi lejtami oprli v Škanzeni v Szentendre. V varaškom Muzeji Avgusta Pavla se je zbralo več kak petdeset lüdi, zavolo krepkoga deža so od nauvoga depona na drügom štauki zidine gučali. Navzauče sta pozdravila Zoltán Nagy, direktor Železnožupanijski muzejov, pa László Majthényi, podpredsednik Železnožupanijske skupščine, šteri je povödo, ka de Skupščina eške dale pomagala muzeji. Svetešnji guč je mejla etnologinja Marija Kozar, štera je na kratki nutpokazala, ka vse je trbölo za tau, ka so leko ogledni depo oprli. »V našom muzeji geste 1400 predmetov, od te nutpokažemo na razstavaj 200. Ka je v deponi bilau, so do tega mau leko vidli samo raziskovalci, čednjaki. Za te projekt smo dobili peneze od Ministrstva za šolstvo in kulturo, lastni delež Ogledni depo – oprvin v županiji Ogledni depo sta prejkdala direktor Uprave železnožupanijski muzejov dr. Zoltán Nagy pa etnologinja Marija Kozar (na srejdi) V oglednom deponi so predmeti vöpostavleni po temaj (önrész) je cüjdala Skupščina Železne županije. (...) V oglednom deponi so predmeti vösklajeni v skupinaj, zvekšoga so tau črepnjé pa sveti kejpi iz Gašparovoga zberanja, pintarske škeri, štere je zbrala držina Fénusz, pa kovaške škeri dr. Endrena Máthéna. Zvün toga smo nutpokazali gvante pa tekstilije tö. (...) Pri vekši skupinaj pa ništerni predmetaj smo ime gorspisali v vogrskom pa slovenskom geziki.« Gde so sodelavci imena nej znali v knjižnom slovenskom geziki, so po domanje cüjnapisali. Ta imena do se včili tisti mlajši tö, šteri do za par lejt ojdli v muzej na pedagoški program. Varaški muzej je vküper s soboškim pa lendavskim daubo pomauč z unijski penez za tau, ka bi se v trej muzejaj mlajši spoznavali z indašnjimi šegami pa škerami Slovencov pa Vaugrov pri grajnci, pa bi se zmejs gezik tö včili. Nej davnik so na muzeji s pomočjauv Železnožupanijske skupščine cejlo strejo vöminili, ka je že fejst potrejbno bilau. Muzeji pa dosta pomaga tau tö, ka je iz Slovenije letos že telko lüstva prišlo kak v cejlom lanjskom leti. Voditeli muzeja se zavalijo vsejm, šteri so prišli pa tak s penezami pomagali. -dm 2 Murska Sobota: dva likovna dogodka in tri razstave HA, DUŠA JE BILA UMETNIŠKA Z razstavo HA, duša je bila umetniška, se je Pokrajinski muzej vključil v prireditve I. Mednarodnega trienala keramike UNICUM 09. Razstava, njena avtorica je Jelka Pšajd, prikazuje izdelke Adolfa Hašaja in treh generacij lončarske družine Hašaj iz Moščancev. Kot poudarjajo v zloženki, ki spremlja razstavo, je bilo središče goričkega lončarstva v Moščancih in Pečarovcih, kjer je bilo v preteklosti največ lončarjev. Od filovskih lončarjev, kjer je v 20. stoletju delovalo 74 lončarjev, so se razlikovali po načinu okraševanja izdelkov; filovski so bili znani po črno žgani posodi, gorički so svoje izdelke z uporabo čopiča bolj pisano krasili. Razstava I. Mednarodni trienale keramike UNICUM 09 ustvarja v Sloveniji možnost, da pojmovanje keramike dobi ustrezno vrednost v sodobni likovni umetnosti. Na razstavi v ljubljanskem Narodnem muzeju sodeluje 76 avtorjev iz 28 držav. Izbor je opravila strokovna mednarodna žirija in z izborom opozorila na različne vzgibe sodobnih avtorskih praks doma in v svetu. S prvo trienalno razstavo sodobne umetniške keramike v Sloveniji se ponuja vizija, da je lahko keramika sodoben medij 21. stoletja in enakovreden sestavni del sodobne umetnosti. Poleg Ljubljane in Murske Sobote so razstave keramike v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, Dolenjskem muzeju v Novem mestu, Grajskem stolpu v Slovenski Bistrici, Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in Galeriji Društva likovnih umetnikov v Mariboru. V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti bo razstava HA, duša je bila umetniška, odprta do 6. septembra. Anton Buzeti -samostojna razstava erotičnih karikatur in Razstava del neakademskih likovnikov, pa bosta v soboški Galeriji odprti do 9. julija. Anton Buzeti objavlja karikature v različnih slo venskih časnikih, prvo samostojno razstavo pa je imel leta 1999 v Murski Soboti, potlej še v Monoštru, Mariboru in v Ljubljani. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah, denimo v Grčiji, Zagrebu, Belgiji, Srbiji in drugod. »Pri tokratnih karikaturah Antona Buzetija se srečamo z redkejšo, a zato nič manj priljubljeno zvrstjo karikature -erotično karikaturo. Erotična karikatura ne nastaja kot odziv na konkretne družbene dogodke in ne upodablja konkretnih ljudi, kot to na primer počne portretna karikatura, vendar v situacijah anonimnih oseb, ki jih prikazuje, odlično ujame univerzalne dileme, nerodnosti, nevšečnosti in draž človeške spolnosti,« je v spremljajočem katalogu napisala Irma Brodnjak, medtem ko je Robert Inhof o avtorju nasploh poudaril: »Njegove karikature so zelo natančno, eulenspigelovsko zrcalo sodobnega družbenega dogajanja in sodobne družbe. Te karikature so izjemno zahtevne za razumevanje, saj mora bralec časopisa poznati dnevne ali tedenske dogodke, na katere se Buzetijeve karikature referenčno sklicujejo.« Da ne bi bilo »pohujšanja«, so karikature na zidu v lesenih zabojih, ki imajo okrogle line, skozi katere jih lahko pogledamo. Razstava del neakademskih likovnikov, torej tistih, ki rišejo, slikajo in kiparijo ljubiteljsko in jih je v pomurskem prostoru izjemno dosti. Na razpis se je prijavilo 71 Ustanovljena raziskovalna skupina za manjšine Na pobudo Uprave železnožupanijskih muzejev so se 24. junija v Monoštru na prvem delovnem sestanku srečali člani avstrijskomadžarsko-slovenske obmejne raziskovalne skupine za manjšine. Med ustanovitelji so sodelavci muzejev, arhivov, knjižnic in inštitutov, ki se ukvarjajo z manjšinsko tematiko na območju sedanje in zgodovinske Železne županije. Strokovnjaki so si za- dali nalogo, da prispevajo k obdelavi zgodovine Romov, Hrvatov, Nemcev, Slovencev in Židov v županiji, ne bodo pa pozabili niti na Poljake v Sárváru in Madžare na Gradiščanskem ter v Prekmurju. V prvih dveh letih naj bi skupina sestavila podatkovno bazo iz obstoječih publikacij in rokopisov. Tako želijo člani zbrati dosedanje predstavitve manjšin in prikazati rezultate preko razstave in znanstvene konference. Med nadaljnjimi raziskovalnimi temami so na primer naselitev, migracije, identiteta ali asimilacija manjšin od začetkov do danes. Dolgoročni cilj raziskovalne skupine za manjšine, ki jo vodi višji kustos dr. Sándor Horváth, je izdaja monografije o železnožupanijskih manjšinah. -dm avtorjev s po dvema deloma, strokovna žirija, mimogrede, zelo težko je bilo prepričati slikarje za sodelovanje, je za predstavitev izbrala dela 40 avtorjev. Dela so odbirali in izbrali akademska slikarja Ignac Meden kot predsednik in Dubravko Baumgartner, v imenu galerije pa umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak. Slednja je povedala, da so izbirali med različnimi tehnikami in motivi ter se odločali predvsem glede izvirnosti v tematiki in tudi, kako so avtorji izpeljali zamisel. Pomurski ljubiteljski slikarji se lotevajo zelo različnih tem in tehnik, medtem ko je kiparska zvrst zelo slabo zastopana. Razstava ponuja dovolj dober vpogled v ljubiteljsko likovno ustvarjalnost, čeprav ne v celovito, kajti nekateri avtorji tokrat niso zastopani, čeprav se sicer pojavljajo na društvenih razstavah, kot je soboški Likos. Razstava ni del stalnega, ampak sodi v dopolnilni program Galerije, kot je bila doslej na primer razstava fotografij. Še »pojasnilo« skupnega naslova treh tako v vseh pogledih različnih razstav: za keramiko - lončarjenje, karikature in slike mora biti duša bolj ali manj, ali vsaj za drobec -umetniška. Tekst in fotografiji: Ernest Ružič Porabje, 2. julija 2009 3 Potrna: prvi jubilej prve kulturne skupine PRVIH PET SVEČ NA TORTI PEVSKEGA ZBORA PAVLOVE HIŠE S primerjavami lahko pridemo do različnih zaključkov. Tudi pri narodnostnih skupnostih oziroma manjšinah. Denimo na pogosto najbolj razvitem torišču dejavnosti, v narodnostni kulturi, zlasti ljubiteljski. Če najstarejša porabska kulturna skupina, gornjeseniški mešani pevski zbor, šteje več kot sedemdeset let, zbor štajerskih Slovencev poje zgolj pet let. Hkrati je tudi edina na rodnostna kulturna skupina med manjšino, ki živi v takoimenovanem »radgonskem kotu« (v vaseh ob Bad Radkersburgu/avstrijski Radgoni). Začetki so bili skromni, manj kot deset pevk in pevcev, zdaj jih zbor šteje prek dvajset in posneli so dve zgoščenki, prvo pred dvema letoma, druga je še čisto sveža in je del Znanstvene zbirke Pavlove hiše, 12. knjige Hudi glas iz Gradca gre. V knjigi je predstavljeno življenje in delo slavista in zbiralca narodnih pesmi dr. Karla Štreklja. Avtorica je etnologinja Rezka Kanzian, urednika pa Susanne Weitlaner in Michael Petrowitsch. Knjigo, o kateri več v eni naslednjih številk, so predstavili v soboto, 20. junija, skupaj s počastitvijo prvega jubileja mešanega pevskega zbora Pavlove hiše. Zborovodja Bruno Petriček je upihnil pet svečk na torti. Na koncertu v Pavlovi hiši sta pela tudi slovenska zbora z avstrijske Koroške, komorni zbor iz Borovelj in moški zbor Andrej Permož. Zbor Pavlove hiše je imel prvi javni nastop, ko so avstrijsko Štajersko obiskali slovenski etnologi in imeli v Potrni pogovor na temo Etnološka dediščina in kulturna podoba štajerskih Slovencev. Zbornik referatov sta uredili dr. Katarina Munda Hirnök in mag. Susanne Weitlaner. Potem je zbor, ki ga vodi Bruno Petriček, pel na številnih domačih prireditvah in gostoval v Sombotelu in v Sloveniji. V repertoar so uvrstili tako slovenske kot avtrijske/nemške ljudske pesmi, lotevajo se tudi zahtevnega petja. Z nemško srednjeveško ljubezensko pesmijo so se, denimo, predstavili ob jubileju. Tu se lahko primerjava konča, lahko tudi začne. Malo je manjšin, ki bi premogle le eno kulturno skupino, kot štajerski Slovenci v Avstriji. Že bežen pogled v tedenski program nastopov narodnostnih skupin nam razkrije, kolikšno bogastvo premorejo Slovenci na avstrijskem Koroškem, ves spekter kulturne produkcije, ljubiteljske in profesionalne, ki v marsičem presega nemški prostor. Enaka primerjava se nam ponudi med Hrvati na avstrijskem Gradiščanskem in deloma tudi v Porabju. Ravno v tem, da je zbor Pavlove hiše edina kulturna skupina štajerskih Slovencev, je njegova posebna vrednost, ki jo želijo nadaljevati tudi naprej. Koliko katera članica ali član govori slovensko narečje in koliko zgolj poje slovensko pesem, ni niti malo važno, pomembno je, da vadijo, nastopajo in razveseljujejo obiskovalce svojih koncertov. Tekst in fotografija: Ernest Ružič OGLAS Lokalni samoupravi Gornjega in Dolnjega Senika razpisujeta natečaj za ravnatelja Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča. Rok natečaja: 21. julij 2009 Informacije dobite po telefonu 06-20-980-46-30 ali na spletni strani www.kszk.gov.hu HIRDETÉS Felsőszölnök és Alsószölnök Községi Önkormányzata Képviselő-testülete a Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola és Óvoda intézményvezető munkakörének betöltésére pályázatot hirdet. A pályázat benyújtásának határideje: 2009. július 21. Érdeklődni lehet a 06-20-980-4630-as telefonszámon, részletek a www.kszk.gov.hu oldalon. POSLAVLJAMO SE OD GOSPODA ZMAGA RAFOLTA (1918 – 2009) »Na mestu njegovem bo kip ali slika, toda žive tolažbe v njegovem pepelu našel ne boš več nikoli... Sedaj se že spušča na medle vode, oh, ponižnost brezkončna, smrt razvezujoča, Sprejmi ga blagovoljno.« (Garai Gábor, prevod Suzana G.) Ko se človek poslavlja od pesnika, se ne poslavlja le od človeka, znanca, prijatelja, temveč tudi od vsega lepega in plemenitega, kar je izžarevala njegova osebnost. Poznal je človeka bolj, kakor on sam sebe lahko pozna. Njegovo življenje je sedaj postalo že končana pesnitev. Zaman čakamo, da pove nove navdušujoče besede, naj se aktivno udejstvujemo na literarnem področju, naj kot avtorji sodelujemo pri Zborniku. Menil je, da smo še polni življenjske energije in ustvarjalnih sposobnosti, ki so obogatene z življenjskimi izkušnjami in lahko ustvarjamo prave folklorne dragocenosti. Teh spodbujajočih besed od njega več nikoli ne bomo slišali. Njegove dobro znane besede se zagrinjajo zdaj že v nenavaden molk, le še tečejo osirotelo s tokom, kakor čolnič, ki ga je zapustil veslač. Ko se poslavljaš od pesnika, jemlješ slovo tudi od tistega čudovitega sveta, ki je živel v njegovi domišljiji, kjer so tudi upokojenci deležni posebne pozornosti, kjer imajo tudi upokojenci pravico do nepozabnega letovanja, kjer tudi upokojenci lahko uživajo spoštovanje in postajajo samozavestnejši. Pesnik, pisatelj in urednik, ki nas je za vedno zapustil, gospod Zmago Rafolt, je odnesel s seboj tudi tisti velik neusahljiv zaklad svoje osebnosti -sposobnost, s katero mu je uspelo v svoj literarni klub zbrati več kot sedemsto upokojenih članov iz cele Slovenije in tudi iz zamejstva, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisanjem proze, poezije, z glasbo in petjem. Od kod bomo zajemali nove ustvarjalne moči, ko vemo, da bo pisatelj in urednik, ki je tako »rad ogledoval naše liste, jih miloval, pobožal vsako stran in jo poljubljal«, živel odslej le še v naši fantaziji, v naših obledelih spominih in v naših srcih? Njegova dragocena zapuščina bo gotovo še dolga desetletja bogatila tudi rodove, ki pridejo za nami, kajti tudi vnuki in pravnuki bodo z veseljem in velikim zanimanjem prebirali življenjske kronike, ki jih je neumorno zbiral in izdajal leto za letom. Težko se bomo privadili na srečanja brez njega, toda usoda se ne pusti usmerjati, z njo se moramo pomiriti. Hvala še enkrat tudi za veliko zanimanje, s katerim je gospod Rafolt spremljal življenje Porabskih Slovencev na Madžarskem. Naj počiva v miru. Suzana Guoth Porabje, 2. julija 2009 4 Če se človek iz Sombotela prejk Sárvára prauti Celldömölki pela, prva kak bi prišo, včasik na pamet vzeme s pravi kraj mali brejg Ság-hegy. Visiki je kauli tristau mejtarov, pred več gezero lejtami je vulkan biu. Gnes, vküper z bregami Somló pa Kis-Somlyó, je takša krajina, gde se z grauzdjem spravlajo pa vino redijo. Nej daleč od toga brgá leži mala vesnica Köcsk, štera je pred sedemdesetimi lejtami gratala edna ves iz Kisköcska pa Nagyköcska. V stari papéraj so že pred sedemstau lejtami pisali od dvej vesnic, zvün šteri je do törski cajtov eške edna ves, Középköcsk tö stala. Tau vesnico so muslimanski sodacke na nikoj djali, lüstvo pa tazagnali pa vmorili. Svoj zvon so lidgé z vesi na cintori tazakopali, toga je od tistoga mau eške niške nej najšo. Köcsk leži na dva kraja potoka Csikászó, s pravi kraj so vsikder mali pavri, na lejvon gospaudge živeli. Leta 1949 so v vesi oprli državno posestvo (állami gazdaság), prva so na njegvom mesti držali svinjé. Lidi za delo so zberali po cejloj županiji, biu pa je eden takši palejr, šteri je eške imena mrtvecov na cintori gorspiso na listo. Tak je več penez daubo, gda so pa prejdnji gorprišli, so ma več nikdar nej delo dali. V devetdeseti lejtaj je državno posestvo na nikoj prišlo. Njegve zidine prazne stogijo, pa pomalek na nikoj dejo. Gda so na posestvi eške pauvali, je v vesi osemstau lidi živelo, gnes je je ostalo samo kauli tristau. Lidgé se v našom cajti spravlajo s kukarcov, sunčavnicov pa repicov, dosta pa je dela v fabrikaj nej daleč od vesi. Na posestvo v Köcski je dosta lidi prišlo iz Porabja tö, doma je nej zavolé delovni mest bilau pa zemla tö nej mogla vsikšo ma krüja dati. Na tiste indašnje cajte so se tak spominali strina Rozalija Ropoš: »Nej smo zatok tam njali, ka smo mi nej radi bili na Gorenjom Siniki, liki ta smo mogli titi, gde delo bilau. Ge sem delala dvej leti v Sárvári, v Újmajori smo bili, pa te v Soproni smo tö bili, v Nyugati-majori. Po tistom pa pá v Köcski, gde sem se oženila, pa smo ostali v vesi.« Palejri iz Köcska so ojdli po slovenski vesnicaj kauli Varaša pa tak lidam na znanje dali, ka se leko zglasijo na delo. Strina Rozinka tak nazajponijo na delo na posestvi: »Okapali smo, se- Stopaji Slovencov k so na cintori v spomin zmolili Očanaš pa Zdravamarijo. Tak so nazajbrodili na drüge Slovenke pa Slovence tö, šteri že vekivečno počivajo v köcskoskoj zemlej. Ništerni Porabci z vesi radi odijo v Somboteu, ka se v drüštvi dobro čütijo pa radi poslüšajo stare naute. Nazaj na Gorenji Sinik pa v Porabje samo na rejdki pridejo. Izsákfa gnes k Celldömölki sliši, prva je ejkstra ves bila. V cerkvi v toj vesi so sinčarski dühovnik, Janoš Kühar pet lejt slüžili Boga, od 1952 do 1957. V tisti cajtaj so nej zavüpali Slovencam, meli so je za nevarne. Eške bole pa je nevaren biu za vogrske komuništarske voditele slovenski plebanoš. Zatok so püšpek mogli gospauda Kühara poslati daleč vkraj od Slovencov. V vesnici Izsákfa so sinčarski dühovnik v veukom srmastvi živeli. Bili so daleč od Slovencov, depa so je dun večkrat v Budimpešto zvali, gde so je en par dni mantrali. Strina Kamilla Somogyi Németh, šteri so tistoga ipa poštarca v vesi bili, tak nazajponijo na gospauda Kühara: »Spoznala sem ji kak človöka dobraute in pravice. Kak je leko, je z vsikšim vsikder nika dobroga včiniu. Tisti cajti so bili takši, ka so lidgé potrejbni bili dobraute, dobre rejči. Eške bole kak materialne pomoči. Ka aj bi je nekak razmo in gospaud plebanoš Kühar so bili takši, ka je je nej brigalo, če je stoj bogatec ali srmak, če je etakši ali atakši, liki je emo vsikšoga za Božo dejte pa tak s vsikšim gučo pa včiniu.« Strina Kamilla eške ponijo, kak so jim gospaud pomagali, gda so betežni gratali: »Bila sem prejdnja na pošti. Zavolo mojoga betega je mela naša držina veuke probleme s penezami. Moja mati so mesto namé delali v kancelaji, če so pa kaj nej zmogli vözračunati, so jim večer pomagali gospaud Kühar. Samo ka bi držina nej brezi plače ostala.« Sausadnja ves pri Izsákfa je Alsóság. Gda so 1953. leta sombotelskoga püšpeka nej na Gorenji Senik pistili (zavolo grajnce) na fermo, so gospaud Kühar tri nau smo obračali pa sildje. Te eške nej bilau tau, ka bi sišili, kak zdaj že mašinge sišijo. Te smo z lopatami delali vse pa dosta vsefelé. Repo smo edjelnivali, s takšimi malimi motkami. Cejli den smo se potülili, večer pa smo tak püklavi bili, ka smo komaj dojprišli z mezeva. Tak vsikder pravim, samo aj motko mi ne dejejo nutik v škrinjo, ka tam več neškem okapati. Kelko sem ge že okapala, že cejli svejt bi kaulek prišla.« V petdeseti lejtaj je v Köcski delalo kauli deset Slovencov. Delali so od marca do decembra, v zimi so počivali. Šteri so se oženili, so za cejli žitek v Köcski ostali. Do gnes so že vsi skor pomrli, zdaj živéjo v vesi štiri Slovenke. Vküper odijo pa slovenski pripovejdajo. Večkrat vö na cintor dejo, ka bi poglednili svoje poznance iz domanje krajine. »Bili so te Henrikojce, ka so na Meleknom vreji živeli, tiste so bile tri tü. Marice mauž, un je tö Sloven biu pa je tö z Gorenjega Sinika prišo sé, pa njiva sta se spoznala pa bila že duže tü. Pa njene sestre tö. Te so bili eške Krpašnoga Lorenca mlajši, Lorenc, Pišta, Ejdika pa Jolika. Pištaka žena, una je tö Slovenka bila, una pa Grabina Mici bila. Te so bili eške z Andovec: Aranka Čarmas, una je bila Trejze mati,« -pravijo strina Rozinka. Na Köcski so nej davnik mrli strina Marija Voura (Marica). Sombotelski Slovenci, šteri so prišli pogledat rojake v Köcski, Porabje, 2. julija 2009 5 Stopaji Slovencov kauli Celldömölka sinčarske mlajše pozvali v svojo faro. Edna od nji, strina Margit Svetec, se tak spominajo: »Mi smo trgé bili takši odebrani, ka smo leko šli es. Tau smo se mi trn veselili, ka smo zatok že vsi 15 lejt stari bili. V nedelo zrankma smo z Gorenjoga Sinika s piciklinami šli v Varaš na panauf. Meni se je v Slovenskoj vesi lanc strau, Margit pa pravla, aj letim po tranki, una de me v Varaši čakala. Na štrti cug smo mogli titi, ka v desetoj vöri smo že tü mogli biti. Ge sem te oprvin vüdla cug, pa sejdla na cugi. Gospaud Kühar so nas že v Celldömölki čakali. Vanej pri cerkvi v Alsósági bila férma, ka telko mlajšov bilau. Gda so püšpek kaulivrat šli, so naš gospaud tö z njimi šli, pa njemi pravli, ka smo trgé s Sinika. Te so nam eške gnauk blagoslov dali. Dostakrat nazajbrodim, ka zatok takši dugi žitek mave z botrov, ka sve dvakrat bile blagoslovlene.« Center krajine je varaš Celldömölk. Benediktinski barat Odo Koptik je v 18. stoletji v klaušter v varaši pripelo kopijo Marijinoga kipa (szobor) iz Mariazella. Pauleg male kapejle na Sághegyi, kama so djali Blajženo mesto, zozidali so nauvo cerkev, štera je skor takša kak tista v Mariazelli. Sé so zvekšoga Rovatke iz županije ojdli, Sloven-com je Vasvár bole pauleg biu. Kip Marije večkrat na leto prejknaravnajo, dosta betežnikom je že zdravdje povrnaula. Za pomauč se prauškarge zavalijo tak, ka dajo na steno male vüje, oči ali nogé z zlata pa srebra. V malom muzeji v cerkvi se eške leko vidi stari kamen s stüdenca, na šteroga vsi roké dejejo. Leko pa se vidijo ščiti (pajzsok) z Marijinim kejpom tö, štere so na procesiji nosili, gda so mali sveti kip s kapejle v cerkev prejkodnesli. Slovenci živejo raztraušeno po cejloj županiji pa rosagi. Kauli maloga varaša Celldömölka dosta mest geste, na šteraj leko najdemo stopaje Slovencov iz Porabja. -dm- Devico, so kopali stüdenec. Ednomi zidari je v grabi žmeten kamen na glavau spadno. Skor je mrau, depa so dosta za njega molili pa je zdrav grato. Gnauk pa je med mešov Marija glavau vkrajobrnaula pa tak do konca meše ostala. Zavolo takši čüd je grato Celldömölk prauškarsko Dan pred dnevom državnosti R Slovenije je začel svoje delo XIX. mednarodni arhivski tabor, katerega otvoritev je bila 24. junija v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Organizator Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora je Pokrajinski arhiv Maribor, soorganizatorja sta Arhiv Železne županije in Arhiv Zalske županije, pri sami organizaciji tabora je pomagal Zavod za kulturo madžarske narodnosti iz Lendave. Navzoče, predvsem dijake, je pozdravil tudi generalni konzul Drago Šiftar, zaželel jim je uspešno delo. »Prireditev se je dejansko prijela, razveseljivo je, da prihajajo v tabor vsako leto novi, mladi ljudje. Projekt, ki pokriva obe obmejni pokrajini, ima toliko večji pomen, kajti politično smo meje ukinili, obstaja pa jezikovna bariera. Mladi pa dokazujejo, da ni potrebno, da je temu tako,« je izpostavil generalni konzul. Podpredsednik Županijske skupščine Železne županije László Majthényi je izpostavil pred vsem plodno sodelovanje arhivistov iz Slovenije in Železne ter Zalske županije, dokaz katerega ne pa tudi širše zgodovine. S svojim širšim, čezmejnim konceptom se mednarodni arhiv- je tudi knjiga v dveh zvezkih Viri za zgodovino Prekmurja/Források Muravidék történetéhez. Direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor Slavica Tovšak je pomen tabora strnila tako: »Pomen in vrednost tabora pa ni samo v zbranih dokumentih, čeprav so številni izmed njih pomembni za spoznavanje in razumevanje krajevne, lokal ski raziskovalni tabor že več kot desetletje vključuje v obliko regijskega sodelovanja. Takšna oblika arhivskega gradiva krepi odnose med sosednjima državama, zbližuje obmejne pokrajine, lajša razumevanje in sprejemanje različnih kultur, vzpostavlja številne trajne prijateljske stike med udeleženci tabora ter omogoča izmenjavo mnenj, znanj in izkušenj. Večplastnost tabora se odraža v njegovih zgodovinsko-arhivskih, socioloških, zemljepisnih in etnoloških vsebinah, predvsem pa v njegovi vzgojno-pedagoški vlogi.« Pod vodstvom izkušenih arhivistov iz Maribora, Gordane Šövegeš Lipovšek in Jureta Mačka je delalo na terenu 12 srednješolcev (6 z Madžarske, 6 iz Slovenije). Na madžarski strani meje so obiskovali ljudi in zbirali gradivo na Gornjem Seniku, v Sloveniji so se dijaki spoznavali z značilnostmi kaligrafije, kar jim je popestrilo znanje in vedenje o pisavah, ki so jih uporabljali v preteklosti. Novost letošnjega tabora je, da so z delom začeli na madžarski strani meje v Porabju, nakar so se preselili na narodnostno mešano območje Prekmurja v Čentibo. Letos prvič so se udeležili arhivskega tabora dijaki murskosoboške gimnazije. Rezultate raziskovalnega tabora so prikazali na razstavi v Čentibi. MS Porabje, 2. julija 2009 6 Nauvi notar v Števanovci Kak lidam od dneva do dne-»Vejn zato, ka tau slüžbeno kak najprvin se obnovi stano-cki človek paulak? samo pulonja telko bilau, va slabše de, ranč tak je pri mesto je bilau najprvin vöspi-vanje, pa kak najprvin se leko »Nej, zato ka v Békéscsabi nej bilau računalnika, pa občinaj tö. Zaman ma človek sano, motiviralo me je tau, ka nutra spakivam. Prejk novin dosta Slovakov živi, pa več-itak so vse tanaprajli. plane, cilje, če nejma pejnaze notar leko baudem, drugo pa bi se ešče njim gnauk rad za-krat se slovaški pogučavajo. »Dja bi ešče gnauk telko liza nji. Župani dosta vse škejo, tau, ka smo dobili stanovanje. hvalo za pomauč.« Name je bola tau mautilo, ka dam delo dau tü na uradu, če dapa samo malo se leko ures-Tau je nas tö fejst motiviralo, • Kak se vam Števanovci vi-sam nej razmo, ka »njanjičke« bi leko, zato ka se telko pravni niči. Če ranč je pejnaz malo, zato ka v varaši za menje kak dijo kak ves? (babice) gučijo. Dapa odkrito norm pa zakonov spreminja. delo je zato vsigdar več na ob povejm, dosta slovenski rejči Če zakonitost (törvényesség) činskij uradaj. Tau je pa zato, sam ešče do tejga mau nej nutra škemo držati, te telko lidi ka od dneva do dneva se zako čüjo.« minimum trbej, dapa baukše ni spremenijo ali nauvi vöpri • Eden mejsec ste notar, tau bi bilau, če bi ešče več nas dejo. V tom labirinti bi se lo je z ednoga tala ešče kratek bilau.« kalne samouprave zgüble, če čas, dapa tak mislim, zatau • Ka je te, če eden starejši je že zavole časa, ka znate, človek pride sé k vam pa bi nej bili notarji. V Števanov kakše težave majo v vesi? samo slovenski zna? ci je lani decembra v penzijo »Pejnazge, pejnazge, pejnaz-»Tau leko garantiram, ka taod tistoga mau je lokalna saüšla notarka Ana Erdei, pa ge, kak je tau Montecuccoli napravimo njegvo zadevo, mouprava brezi notara bila. pravo, gda so ga pitali, ka tr-zato ka tau zakon naprej piše Dvakrat so vöspisali natečaj bej k bojni. Dosti težav je ešče nam, ka ne smej problem biti pa zdaj eden mejsec je nauvi zvün tauga, dapa tau je naj-tau, če stoj samo materni jezik notar dr. János Szabados vekša težava. Taše male vesi, guči, vogrsko pa nej. Vüpam, delati začno. On je iz Békés kak so te tri, gnesden brezi ka za par lejt se telko navčim, csabe prišo, telko smo znali, pejnaz dosta šanse nejmajo.« ka mo že razmo, če ranč gudapa drugo nej. Kak vaščani štirideset tisoč forintov meseč-»Ves sam najprvin na inter-• Dostakrat po vesi tau pra-čati nemo znau slovensko, pa tak dja sam tö najgari bijo, pa no podnajema (albérlet) ne neti vido, pa sploj fejst se mi vijo, ka dosta lidi dela na te tau že sploj nede problem.« sam ga malo spitavo, naj po-dobiš. Tretjič je pa tau, ka dja je povidla. Gda smo prvo paut uradu (občini), prvin je Karel Holec vej par stavkov od sebe. tak mislim, ka te svejt, ka zdaj prišli, ranč s tistoga tala smo »Oženjen sam, mam edno živemo, samo na vesi leko pre-zaglednili ves, kak sam go na hčerkico, zdaj je devet mejse-živeš. Škoda, ka tü domanji kejpi vido. Vauska paut med cov stara. Dja sam iz Békés-tau ranč naaupek vidijo. Dja gauštjov, vrkar na brejgi pa csabe prišo, žena pa z županije tak vidim, ka dočas ti na svo-cirkev. Te sam tak čüto, ka Somogy. Živeli smo v Budim-joj zamlej leko pripauvaš, ka sam prišo v dobro mesto.« pešti, živeli smo v Békéscsabi, je tebi potrejbno, dočas si ti • Gda ste najprvin pogledgnauk tü, gnauk tam. Nejsmo v varnosti, na gvüšnom, pa si nili dvej sausedne vesi, Verimeli stanovanja, v podnajemi nej odvisen od drugi. Drugo co pa Andovce? smo živeli. Vidli smo, ka tau pa tau, ka vejš, ka djejš. Dobro »Gda smo se se spakivali, ešče tak dugo nede šlau, moramo bi bilau, če bi lüstvo nej samo tisti den me je števanovski žusi poiskati edno tašo mesto, naprej gledalo, liki malo na-pan kauli pelo po vasaj. Mena gde mo meli slüžbo pa stano-zaj, na korenine tö. Nej gvüš-se sploj vidi tau, ka rami nejso vanje tö. Več variant je bilau. no, ka tisto, ka je prvin bilau, eden pri drugom, liki tü eden, Edna varianta je bila sé v Šte-je vse lagvo bilau. Dja sam tam eden po bargaj, kak če bi vanovce pridti za notara. Tak nej prauto taumi, naj se svejt je tak tapotorili. Špajsno je pa smo te sé prišli. Kak vsakši razvija, dapa važno je tau, naj tau med brgami, ka ne vidiš drugi, v osnovni šauli sam se maš eden gvüšen prostor. Tau daleč ta, sploj pa meni, sto socializiro, v evangeličansko na vesi lažej dobiš, kak če bi v je na raveni gorraso, gde več gimnazijo sam pa v Békéscsa-varaša živo. Tau vse smo pred kilomejtrov vidiš kauli vrat. bi odo. Pa itak sam se čüdivo, očami meli, gda smo se tak Tašoga reda mi večkrat nakak bogaboječo lüstvo žive odlaučili, ka sé v Števanovce pamet pride Sándor Petőfi pa tü. Pri nas doma lüstvo ne pridemo. Pred ednim mejse-njegva pesem. Dja sam tak, ka vörva tak fejst. V Szegedi na com sam začno delati. Leko vsepovsedik vpamet vzemem univerzi sam skončo pravo povejm, ka te kratek čas sam lepoto, pa go vejm ceniti. V (jogi egyetem). Potejn sam že sploj dosta pomauči daubo tejm, ka so rami daleč eden pa v javni upravi začno delati. od vesi. Mislim na tau, ka so od drugoga, je tau dobro, ka Pred tistim ka bi sé prišo de-mi pomagali stanovanje vred mir maš, maš svojo sfero, nej lat, v Mezőberényi sam bijo vzeti. Sam števanovski župan se ti trbej od tauga bojati, ka namestnik notara.« pa podžupan sta mi dosta po-ti saused den nauč v dvorišče • Tau ste prajli, ka več mož-magala, dapa leko bi pravo, gleda.« nosti ste meli, zaka ste se več mojstrov tö, kak Sándor • Nej je bilau špajsno, ka se ranč tak odlaučili, ka v Šte-Csapi, András Dančeč, Gyula lidi slovenski pogučavajo, vanovce pridete za notara? Časar. Vsakši je na tejm bijo, sploj pa te, če je kakšni lüd- Porabje, 2. julija 2009 7 Mladi porabski futbalisti na prvom mesti v Pirani 19. pa 20. ške nika nej njau doma, ka je nej ka bi prej z njim vred dola za spanje tü, kak je tau tašoga ka se tej juniuša je v Sloveniji potrejbno pri eni dougi pauti. pistili svoje kile. Šonka, tista ipa čisto normalno. Vsi so pa rejsan s srca radi bilau pripravleno že 33. srečanje za mlade športnike iz sausadni rosagov. Etak mladi športniki, dekle pa podje, pridejo iz Avstrije, Italije, z Vogrskoga pa domanji v Sloveniji. Srečanje pripravla že doudji lejt Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez pa kraj, v sterom se godi té športni program. Letošnjo srečanje je bilau v Pirani na Primorskom. V Porabji pa od devetdeseti lejt Slovenska zveza skrbi za tau, naj leko dejo mladi porabski športniki na tau mednarodno športno srečanje. Kak vsakšo leto, na programi so bili futbal, odbojka (röplabda), košarka pa namizni tenis. Iz Porabja že od začetka mau odijo mladi slovenčarski futbalisti, bili so pa že mlajši iz števanovske šaule tü, gda so med vsejmi oni špilali najbaugše namizni tenis. Športniki iz Slovenske vesi se računajo na srečanji že za »veterane«, vej so pa že kaulek trestikrat bili. Letos so leko šli mladi, steri so rojeni 94. leta ali od tej mlajši. Kak je menje mlajšov, tak je mladi futbalistov tü vse menje v vesi, etak so prisildjeni prejdnji Športnoga drüštva, ka gora ziščejo pa vcuj pozovejo mlade iz drügi porabski vasnic tü. Letos so bili zvöjn domanji mladi šče iz Magyarlaka, Židove, Sakalauvec, Dolejnjoga Senika pa Gorejnjoga Senika. Mislili smo, če že tak daleč dejo na dva dni pa tau na mordje, té naj se kaupajo tü leko v tistoj velkoj osolanoj vodej, v Jad ranskom mordji. Zatau Futbaliste so sprvajali zvöjn trenera Tomaža Časara pa njegve žené, zdaj oprvin en najvekši sponzor slovenčarski športošov dr. Costache Marin s svojo ženauv pa prejdjen drüštva Karči Dončec ali kak ga poznamo vsi v Porabji, »Janžo«. On že prejk tresti lejt nosi najbole na svoji döjši, ka porabski mladi furt morajo biti redno pripravleni pa kak najbole se dobro morajo špilati na taum srečanji. Zatok pa vse včini, vse vözgoni za nji, ka je mogauče. Avtobus smo meli iz Kuzme, za šofera pa fejs vrloga, dobroga šofera Roberta Linharda, steri nam je dosta vse včinijo, nas zagvüšno vozo, si lepau djau z vsakšim pa vseposedik na prvo prišo do cilja. Vozili smo se po lejpi pokrajinaj, je zavolé bilau ka lejpoga pa nauvoga videti. No pa za prava porabska paverska šonka! Pa črešnjovi reteši! Té pa šča nika za žejo! Ka bi nam pa té leko falilo?! Nej čüda, če ja pa nej pa smo se gnauk samo pripelali na plažo v Izolo. Vrejmen je bilau pravo za kaupanje. Kak smo se zgončali, so se vsi držali reda pa časa. Etak smo se leko držali, kak so nas prosili organizatorji, prauti večera smo prišli v pravom časi v Portorož, gdé smo nikak bola težko leko najšli našiva dva apartmaja za spanje, depa naš šofer se je vzeo pa nam je vse gorzisko. Po kratkom počitki smo se pa pelali v Piran. Na mordji se večer začne živlenje, etak se je 33. srečanje svetešnjo oprlo v pau devetoj vöri vanej na glavnom trgi, gde je med členi Olimpijskoga komiteja biu predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök tü. Gda smo svojo vedli, ka na drüdji den majo velko delo. Vsi bi radi bili, če bi pá oni leko bili najbaugši futbalisti med štirimi rosagi. Samo ka se je na drüdji den svejt na glavao obrno, mislili smo, ka de konec sveta. Dež se lejvo, veter ga je es pa ta mlato. Naši so se zmočali do kože že v Portoroži, drügi pa v Pirani. Ka je istino, tomi bi se nej trbelo tak zgoditi, če bi v tistom velkom deždji vse tak funkcioniralo, kak bi trbelo. Eške dobro, ka smo tašnoga šofera meli, steri nas je vseposedik do dver vozo pa je na prvo rejč vöpomogo športnike drügi rosagov tü. V Pirani na trgi je vse poplavilo, voda je dosegla do kolen, pa tau té, gda bi se trbelo začniti špilati futbal vanej na velkom športnom igrišči. Gda so že leko redno funkcionirali telefoni, smo zvedli, ka če škejo mladi, brsajo futbal. No, dočas smo se v tistoj nevoli leko dobili vküper iz tri rosagov (domanji so domau odišli) v športni dvorani v Sečovlji, je že minaulo frtau dneva. Naši mladi so na srečo zvekšoma s seov meli potrejbne športne črejvle za znautra tü, etak so vö leko stanili se brsat futbal. Depa ranč nej kakoli! Futbal so špilali trikart po pau vöre. Najprvin sta se brsale Madžarska pa Avstrija, 4:3. Drügo tekmo sta špilale Avstrija-Italija, tretjo tekmo pa Madžarska-Italija, 7:2. Z mladimi futbalisti iz Avstrije so nej meli léko delo, mogli so se redno vküp pobrati, ka je šlau ostro. Z Italijo so si že dosta ležej djali, depa trener jim je skaus davo tanače, töj pa taum bola ostro koriu, nej ka bi vzeli za leko. Samo, da se njim je pršikalo. Tau so si želeli vsi s trenerom, prejdnjim pa sponzorom vred. Etak so medalje za prvo mesto futbalistov pá porabski slovenski mladi leko prinesli domau, kak zdaj že več lejt nazaj. Kakoli težki, kompliciran, deževan dén je bijo, za njij döjn en najlepši den ostane z drügimi lejpimi spomini vred. Velko pohvalo so si zaslöjžili zatau tü, ka so se skaus lepau držali pa vse porazmeli. Želimo njim, naj šče dugo špilajo futbal za Slovensko ves s tašno radostjo kak zdaj v svoji mladi lejtaj. Organizatorom, posaba gospej Vidi Flego Draksler pa njenim kolegom v Pirani, se trno lepau zahvalimo za vse informacije, skrbi pa od smo se z daumi napautili že zazranka pri cajti. Vsi so kišto sendvičov tü, gvüšno ka gdé so se mladi malo sprostili, nika, oni so se na silo steli špibili dobre gvüšno. Janžo se je pa za nas dobro meli med seov pa po lati v tistom lagvom vrejmeni Klara volé, ni-vözraščene posaba pobrigo, paunauči malo časa prišparali tü. Té sam spoznala oprvin, Fodor Porabje, 2. julija 2009 djesti piti tü. Zvöjn doma-delo opravili, smo se napautili se leko špilajo znautra v šport-lično rešitev vrejmen njoga djesti smo šče pelali nazaj v apartmaja v Portorož, ni dvorani. Našim se nej štelo ski problemov. Radi majo svoje stare avtone pa motore PETEK, 03.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 KULTURA, ODMEVI, 7.45 NA ZDRAVJE!, 9.00 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.25 KOT RIBA V VODI, KRATKI DOK. FILM, 9.40 ODDAJA ZA OTROKE, 9.55 ENAJSTA ŠOLA, 10.30 JASNO IN GLASNO: USPEŠNI MLADOSTNIKI -USPEŠNI STARŠI?, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: KLEPAR-KROVEC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KIZU - PRIPOVED O ENOTI 731, FR. DOK. ODD., 14.05 RAZŠIRJENI PROSTORI ATELJEJA, DOK. ODD., 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: JADRO, 16.25 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 UMKO, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREM, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: KAJENJE UBIJA, 20.30 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.07.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 03.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.30 GLASNIK, 9.55 UMETNOST IGRE, 10.20 DR. TOMAŽ BREJC: BESEDE IN SLIKE, 10.30 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 11.00 ČRNO BELI ČASI, 11.20 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 03.07.1991, 11.50 ŽOGARIJA, 12.20 TV PRODAJA, 12.55 CIRCOM REGIONAL: ESA 2007, 13.25 MINUTE ZA ..., 14.00 WIMBLEDON: TENIS -ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE, 20.00 OSLO: ATLETIKA - ZLATA LIGA, 22.00 ALEKSANDER, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.50 GANDŽA, AM. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.07.2009, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: JADRO, 7.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 8.10 ZLATKO ZAKLADKO, 8.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.20 ČOK IN BERTA, DANSKI FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DR. WHO, ANG. NAN., 14.00 RISANKA, 14.05 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.15 MOŽ Z ZAHODA, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 TEŽAVE V KITAJSKI ČETRTI, AM. FILM, 21.45 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 NOČNA IZMENA, AM. FILM, 0.10 TRDOŽIVA FANTA, ŠP. FILM, 1.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.07.1991, 2.20 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 04.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 04.07.1991, 9.05 TARČA, 10.40 POSEBNA PONUDBA, 11.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.55 GREMO NA MORJE, GREMO NA SONCE -30 ZMAGOVALCEV MELODIJ MORJA IN SONCA, 12.50 MELODIJE MORJA IN SONCA, 15.00 WIMBLEDON: TENIS - ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE, 18.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 20.00 VOLKSWAGNER -LAIBACH, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN IZIDOR LEITINGER, 21.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.40 RIM, ANG.-AM. NAD., 22.30 BRITANICA: TGTBATQ, COLDPLAY, RAZORLIGHT, 23.30 ŠTEVILKE, AM. NAD., 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.07.2009, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR., 8.55 MULČKI, OTR. SER., 9.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 15.00 PRVI IN DRUGI, 15.25 SKORAJ POPOLN BANČNI ROP, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 OTO PESTNER, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 BRANKO DJURIČ-DJURO: KAJMAK IN MARMELADA, SLOV. FILM, 21.25 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 22.30 INTERVJU, 23.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 TRI ŽENSKE NEKEGA POLETNEGA VEČERA, FR. NAD., 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 05.07.1991, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 05.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 05.07.1991, 10.00 GLOBUS, 10.30 SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, ŽALEC 2009, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 MED VALOVI, 12.00 ALPE-DONAVAJADRAN, 12.30 ZDRAVJE V EVROPI - EVROPA XXL, 13.20 TV PRODAJA, 13.55 BRATISLAVA: SVETOVNI POKAL V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 15.00 WIMBLEDON: TENIS -ODPRTO PRVENSTVO VELIKE BRITANIJE, 18.00 SV. POKAL V KAJAKIH IN KANUJIH NA DIVJIH VODAH, 18.30 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 19.30 RALLY MARIBOR 2009, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: NORV. ANG. DOK. SER., 20.50 PRI MAUPASSANTU: ZGODBA KMEČKE DEKLE, FR. LIT. NAN., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.40 NA UTRIP SRCA, 0.15 DOMOTOŽJE, AM. DOK. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.07.2009, I. SPORED TVS 7.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 GLASOVI LJUDSKEGA PRIPOVEDNIŠTVA, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 PO POTEH USHUAIE, FRANC. POLJ. SER., 13.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, TONE PARTLJIČ, JEŽKOV NAGRAJENEC 2008, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 GRIMMOVE PRAVLJICE: BRATEC IN SESTRICA, RIS., 16.10 BISERGORA, LUTK. NAN., 16.25 HIŠA EKSPERIMENTOV: TEŽIŠČELOGIJA, POUČNOZABAVNA NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 POLEMIKA, 20.55 POLONA SEPE: TOTALNA RAZPRODAJA: NASMEH JE GRATIS, HUM. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 MIA ŽNIDARIČ IN NEVIDNI ORKESTER, DOK. FILM, 23.50 OB 75-LETNICI VINKA GLOBOKARJA -DESTINEES MACHINALES, FESTIVAL LJUBLJANA 2009, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 06.07.1991, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.35 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 12.15 TEDENSKI IZBOR, 16.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ČISTILEC OBJEKTOV, IZOBR. SER., 18.00 FRASIER, AM. NAD., 18.40 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 LABIRINT, 20.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.25 KNJIGA MENE BRIGA -22.40 OPISNI POŽELJIVEC, PORTRET DRAGA JANČARJA, 23.35 ADAMOVO JABOLKO, DANSKI FILM, 1.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.00 INFOKANAL * * * TOREK, 07.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 NA POTEP PO SPOMINU, 9.30 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA TURK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MIA ŽNIDARIČ IN NEVIDNI ORKESTER, DOK. FILM, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 VARUHI TEMPLJA, DOK. ODD., 18.00 ZLATA RIBICA: POLOM, OTR. NAD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ČEZ PLANKE: KOLUMBIJA, 21.00 DAULAGIRI -BELA GORA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RAZGALJENI: COLIN POWELL, FRANC. DOK. SER., 0.00 PRAVA IDEJA!, POSLOVNA ODD., 0.30 VARUHI TEMPLJA, DOK. ODD., 1.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 07.07.1991, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 07.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.25 TEDENSKI IZBOR, 16.00 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 16.30 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.45 GLASBENA ODDAJA, 19.05 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 20.00 MUZIKAJETO, IZOBR. MLAD. SER., 20.30 MOZAIK, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 KRONSKI PRINC, KOPR. NAD., 22.55 LILIJE, ANG. NAD., 0.00 INFOKANAL * * * SREDA, 08.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG, 10.55 ZLATA RIBICA: POLOM, OTR. NAD. 11.20 VARUHI TEMPLJA, DOK. ODD., 11.55 DAULAGIRI -BELA GORA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.15 IZVIR(N)I, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON: ZLATO NA ČEREH, RIS., 16.20 POD KLOBUKOM: RAHMANINOV TANGO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI -TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 20.05 ČE MAČKI STOPIŠ NA REP, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA: DR. PETER VODOPIVEC - OD POSKUSOV DEMOKRATIZACIJE DO AGONIJE IN KATASTROFE, 23.40 ZDRAVJE V EVROPI, PON., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 08.07.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL SREDA, 08.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.15 TEDENSKI IZBOR, 15.25 SLOVENCI PO SVETU: 6. KONFERENCA ZDRAVNIKOV SVETA, 16.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 18.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.10 NA VRTU, 19.35 Z DAMIJANOM, 20.05 ŠPORTNI FILM, 20.40 NOGOMET, SUPERPOKAL SLOVENIJE: MARIBOR:INTERBLOCK, 22.40 GREGOR STRNIŠA: DRIADA, TV PRIREDBA PREDSTAVE AGRFT, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: CUBISMO, 1.15 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.07.2009, I. SPORED TVS 6.55 TEDENSKI IZBOR, 9.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 ZDRAVJE V EVROPI - TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE, DOK. SER., 11.35 SVETO IN SVET: PRIMOŽ TRUBAR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 13.50 ČEZ PLANKE: KOLUMBIJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 DALEČ OD DOMA, DOK. FILM IZ DANSKE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 TEDNIK, 21.00 OPERACIJA VALKIRA, ANG. DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 BESEDE IN SLIKE, 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 09.07.1991, 0.20 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 09.07.2009, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.15 MOZAIK, 10.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.07.1991, 11.20 SANJSKA POTOVANJA: NORVEŠKA, ANG. DOK. SER., 12.10 PO POTEH USHUAIE, FRANC. POLJ. SER., 12.40 NA LEPŠE, 13.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: CUBISMO, 14.30 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 MED VALOVI, 15.30 BREZ REZA, PON., 16.00 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZLATAR, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. NAD., 19.00 SEDEM OBDOBIJ ROCKA, ANG. DOK. SER., 20.00 RAINBOW WARRIOR, FRANC. FILM, 21.35 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.15 ŠKRLATNA ROŽA KAIRA, AM. FILM, 23.35 RUMENA HIŠA, ANG. FILM, 0.50 INFOKANAL Navadni lidgé smo tak, ka bi radi meli čim bole nauvi auto. So pa takšni lidgé, steri so »zalübleni« v svoje stare avtone, skurok bole kak v svoje žené. Vse bole starejši je avto, vse več je vrejden. Ponavadi si tej lidgé te stare avtone sami popravlajo, vred dejvajo, ji pucajo, glancajo, ka se vse svejtijo. Ka bi te stare avtone pa motore v redi meli, njim je nej žau za pejneze tö nej. Radi je pa pokažejo drugim lidam tö, zatok majo letno večkrat srečanje, se kama odpelajo. Tak je bilau tau 21. juniuša, gda je AMK Klub Goričko iz Martinja organiziro III. Oldtimer vikend, na steroga je vsevküper prišlo 115 vozil, 70 autonov pa 45 motorpiciklinov. Z njimi se je pripelalo 170 lidi. Najstarejši avto je bijo sodački iz leta 1943. Oldtimerji (veterán autók) so se zbirali v Kuzmi na Goričkom, se prejk Jennersdorfa (Ženavce) pa Neumarkta (tü ji je pozdravo župan) pripelali v Monošter. Pri Slovenskom kulturnom in informativnom centri (hotel Lipa) ji je počako varaški podžupan Jožef Bugán, steri jim je zaželo, naj se majo lepo v tej lejpi pokrajini trej krajinski in nacionalni parkov (Raab-Goričko-Őrség). Generalni konzul R Slovenije v Monoštri Drago Šiftar je pravo, ka so takšna srečanja zatok tö dobra, ka se lidgé bole spoznajo med sebov, ka se v Porabji vse več čüje slovenska rejč. Zaproso je za članstvo v Klubu starodobnikov, kama so ga – po kratkom djilejši predsedstva – gorvzeli. Lübitele stari avtomobilov je s spletom porabski plesov pozdravila mlašeča folklorna skupina OŠ Števanovci. Klub se je vsem (podžupani, gen. konzuli, vodji folklorne skupine) zahvalo s spominsko listino pa pokalom. Potem se je duga kača stari avtonov vlejkla do Števanovec, tü so si poglednili muzej mejne straže, natau so nadaljevali paut na Goričko. Srečanje so zaklüčili v Adrijancih. MS Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada manjšine na Madžarskem. e-mail: porabje@mail.datanet.hu ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič