Analiza vodilnega in vodstve nega kadra v občini Ljubljana-Siška
(Kratek povzetek)
V obravnavnd analizi iinamo zajete vodilne in vodstvene kad-re organizacije združenega de-la naše občine, fcjer je prikaza-na struktura le-teh glede na starost, iaobrazbo in dobo op ravljanja posameznih funkcij. Za delovne organiaiacije v indu-striji so v analizi zajeti glavni direktorji in njihovi pomofini-ki ter direktorji posameznih služb (sekretar, šef komerica-le, tehndčni vodja, šef računo vodstva itd.), za delovne o:fia-nizacije v obrti in ostalih de-jawiostih pa največkrat samo direktorji in računovodje, od-visno pač od števila organizira-nih služb v teh organizacijah. Tako imamo v tej anali-zi vključenih in obravnavanih 357 oseb.
Če sedaj preidemo na obrav-navo konkretnih podatkov, lah-ko ugotovimb, da prevladujejo kadri v starosti od 41 do 50 let (163) Nato sledijo kadri v sta-rosti od 31 do 40 let (92) ter kadri v starosti od 51 do 60 let (74), 15 pa je starih manj kot 30 let in sedem nad 60. Tudi če si ogledamo starostno struktu-ro po posameznih panogah de-javnosti in posebno za direk-torje in ravnatelje, lahko ugo-tovimo, da med njimi ni nekih večjih odstopanj in imamo v vseh primerih približno enako-merno razvrščene kadre. Iz te-ga je razvidno, da je starostna struktura vodilnega iin vodstve-nega kadra v naši občini pov-sem »normalna« in v njej ne zasledimo nobenega izkrivlje-nja, čeprav sicer nekoliko pre-vladujejo mlajši kadri, kar pa je v našem primeru pozitivno.
Ob pregledu šolske izobraz-be vseh vodstvenih in vodilnih kadrov   naše oboine ugotovtaio,
da prevladujejo kadri s sred-njo šolsko izobrazbo, nato pa jim sledijo kadri z višjo in vi-soko. Poudariti je potrebno, da se stniktura izobrazbe po po-sameznih panogah dejavnosti medsebojno razlikuje in ni ta-ko enakomerno porazdeljena kot pri starosti. Tako y indu-striji prevladujejo kadri z viš-jo, visoko in magistrsko I1 enem primeru) izobrazbo nad kadri s srednjo, nedokončano srednjo oziroma nižjo izobraz-bo; tako je tudi v gradbeništ-vu in prometu. Stanje v ostalih dejavnoshi je bistveno drugač-no, prevladujejo kadrd s sred-njo šolsko izobrazbo.
V  okviru splošne ocene stop-nje izobrazbe vodilnih in vod-stvenih kadrov v delovnih orga-ndzacijah lahko trdimo, da   se ta iz leta v leto   vidno   izbolj-šuje, pri čeiner je opaziti   na-glejši vzpon pri   gospodarskih onjanizacijah kot pri negospo-darskih. V zadnjih letih apaža-mo v industriji tndi nav. pro-ffl s tretjo stapnjo fakulitetne-ga študija, kar kaže, da se zna-most seli iz strogo zaprtih   fa-kultetnih   prostorov  iin   znan-stvenih institucij   v   gospodar-stvo. Prav tako je tudi   vidno povečanje  števila   vodilnih   in vodstvenih kadrov z višjo šol-sko izobrazbo, ki je zlasti pri-merna za vodje sektorjev ozi-roma posameznlh služb v pod-jetju- K temu je prav gotovo pripomogla pestra izbira med smermi višjega študija,   ki   so se uvedila na željo že  zaposle-nih kadrov in se le-ti Lzpopol-njujejo   z   izrednim   šolanjem bodisi v okviru ljubljanskih fa-fcultet in vlšjih šol  bodisd  na kranjski   šoli   za   organizacijo dela bodisi na mariborskih vi-sokošolskih zavodih.
V  prilogi je tudi prikaz šti-pendistov po stopnjah študija, k jih štipendirajo delovne or-ganizacije naše oibčine. Kot vi-dimo, je najmočneje zastopana Industrija, ki štipendira410štu-dentov ir dijakov, medtem ko imajo ostale panoge Ie 50 šti-pendistov. Žal so   tu  premalo zastopane manjše insrednjede-2ovne organizacije, čeprav tndi te potrebujejo kadre   oziroma jih bodo potrebovale.