V tor**, f etrt.k •» soloto Uhij» in »'ti* ' Start" r„t4 \i. 11 : U i»e M« 10 gl. - k. t* pol ltt» . ft — i. M Jftrt l«tt - „ 60 ,. Vrediiištto in opr.i»niit»o jf ni stolnem triru (Dom-pl»U) lii«ii» st. 184. Ht. O/h,. M I I,, •' 1 ' »»ilt ■> 4»».t • »r»to >e plafaj. • kr . 'e nati.n. Ikrat, ft kr. ću u t,.U Ikrat, 4 kr. in «. h k i 3krat -veče piim.nk* s. pUin-j.jo pn prostoru. Za i^ak t.- ■ k j« plant, kolvk (»tempelj) za 30 k. Rokopisi »e nu rrafajo, dopisi naj s« blagoToljno franknj.jo. I. Preteklo nedeljo so sklenili zbrani štirski i skliče drugi slovenski tabor V Žalec na li. meseca. otloljubi, da se dan septembra Nove postave. m. O šolskih z a d e v a h. Vse, kav mislimo o šolali na kmetih (a drugih šol mi Slovenci na Štajerskem žalibože nikjer nimamo v rokah) zapisano je v sledečem sestavku, ki je bil namenjen za poročilo okrajnemu zboru v Kozjem, pa ni prišel na vrsto tam v prvem sbodu. Koje bil drugi shod, bila pa ježe postava sklenjena. Dobili smo dva dopisa zastran poboljšanja šol; namreč okrajna zbora mariborski in št. Gallen-ski sta nam nasvetovala, ž njima enake dopise do viših zborov odpraviti, naj bi oni nekaj storili, po čemur mislita, da si bo šola opomogla. Oba dopisa nasvetujeta, naj bi se šola ločila od cerkve; razločna sta pa v tem: Mariborski dopis nasvetuje, naj bi se obrnili do vis. deželnega odbora v Gradcu za pomoč, št. Gallenski pa se obrne do vis. državne zbornice poslancev; mariborski zbor prosi, naj bi se za celo deželo napravilo učiteljsko semenišče, to je, šola, v kteri so učijo prihodnji učitelji — št, Gallenski pa hoče, da bi se poboljšala plača učiteljem, in da bi se otroci v šoli bolj dolgo in več predmetov učili. Kar se tiče prvega' nasveta, namreč da bi so šola koj popolnoma ločila od cerkve, ne morem pritrditi. Na kmetih je dosilunal župnik skoroin v vsaki fari tisti, ki je sprejel v svoji mladosti še največ nauka; navadno je on tudi tisti, ki ima poleg opravkov svojega poklica največ časa, še nekaj drugega začeti, in kar se tiče ljubezni do mladine, in prave rolje, zanjo nekaj storiti, menda tudi nimamo dosti takih občin, kjer bi se našel inož, ki prekosi župnika; tu in tam se pa res more od njega več želeti. Geslo naših dni „ločitev šole od cerkve" 1 se tedaj ne more slepo podpisati; zlasti, ker se še nikjer ni do drobnega izpeljalo, kteri nasledki naj sledijo iz tega gesla. Na drugi strani pa res ni prav, da imajo duhovniki vso oblast črez šole in šolnika. Po naših postavah so le župniki nadzorniki črez šole, le dekan je njih viši nadzornik. Občine pa so navadno tisto osebe, ki učenika plačujejo, in učeniki so le plačani zavolj mladine, to je zavolj otrok tistih starišov, ki so člani občine. Iz tega plačevanja mora slediti neka pravica nad plačanim učenikom; vsnk delavec ima poslušati tistega, ki ga plačuje. Tedaj svetujem, naj bi dobile občine, zlasti solni obbor (Schul-Concurrenz Ausschuss) v vsaki fari tudi pravico, da ogledujejo šolo in učitelja s župni kom vred; da bi hodila ogledovat poslanec tega odbora in župnik skupaj, da bi obadva složno opravila, kar so njima zdi vredno opraviti, če pa nista složna, da bi vsak moral viši oblasti poročiti. Kavno tako naj dolu okrajni zbor pravico, z dekanom vred poslancev določiti za više nadzorništvo; dekan in okrajni poslanec skupaj naj pa ravnata, kakor onadva ogleda posamezno učilnice, nad njima pa naj določita dežela in škofija; in konečno sodbo naj ima država. Službo učeniško dati imajo tako že farni in solni odbori; službo vzeti naj bi pa le smeli cerkvena in posvetna oblast skupaj, pa postava naj določi, kedaj. Karte tiče opravil učenikovili v cerkvi, menda so dajo lebko pri vsaki cerkvi tako vravnati, da so no zavira nauku, in res malo tožeb je bilo dosih-mal slišati o tem. Učenik je še zmiraj imel zraven vseh svojih opravil dosti prostega časa. Kar se pa tiče druzega vprašanja, ali bi se obrnili do državnega ali do deželnege zbora, svetujem, naj bi dopisali deželnemu zboru, ki bolj pozna potrebe naše dežele, in od kterega že imamo postavo o šolskih odborih, kte-rih delavnost naj se razširi. Do državnega zbora pisati, bi že monda tudi bilo prepozno. Nadalje res moramo spoznati živo potrebo, da dobimo bolj učenih ■Cenikov. Večidel učenik druzega sam nič ne ve, nego kar jo za najhujšo silo; na vesi se pa malokteri dalje uči. Treba nam je učiteljskih semenišč, da pridemo naprej. Če pa mariborski zbor nasvetuje, naj bi se za celo deželo napravilo le eno semenišče, je to premalo za Štajersko. Naša dežela potrebuje mnogo učenikov, in narodna različnost živo tirja, da se v semenišči prihodnji učenik uči v taistem jeziku, v ktorem bode svoje dni učil otroke. Tedaj se nam boljo zdi, napraviti dve semenišči na Štajerskem, in sicer eno s posebnim ozirom na potro ho slovenskih učenikov v Mariboru, kjer je tudi sedež naše škofije*). Ako pa za prihodnje čase tirjamo več znanosti od naših učenikov, gotovo jim moramo tudi priskrbeti boljšo plačo. Mislim da nesežem predaleč, ako nasvetujem, naj postava določi, da no sme nobeden učenik manjšo gotovo plačo imeti, ko 400 gld. na leto, prosto stanovanjo in kurjavo. Krivica bi vendar bila, vso plačo naložiti (aram ali občinam; saj država tudi dosti koristi vleče iz omiko svojih državljanov sploh, in zlasti vojakov, uradnikov itd. Tudi deželi je na korist občno blagostanje, ki so razvijati mora iz splošne omike. Tedaj naj bi postava tudi določila, da država plačuje učeniku četrti del, dežela tudi toliko, fara ali občina pa polovico letno gotove plače. Od teh plačil naj so pa najpred odtegne ono plačilo, kar ga dobivlje učenik iz ustanov. Dokler nimamo bolj Učenih učiteljev, zastonj bi bilo, otroke siliti za več let v šolo, nego dosihmal, saj jih učenik nebi znal česa novega naučiti v podaljšanih letih. Kar se tega tiče, bi se za zdaj dala pomoč najti le v tem, ako bi hoteli v. č. gg. župniki ali kaplani tudi nekaj posvetnega nauka v šoli naso vzeti, kakor ga res že imajo na sebi na več krajih. Ako-ravno vemo , da so duhovniki tu in tam dosti obloženi z delom, vendar se ne da tajiti, da večina njih šo lehko pogreša nekoliko ur na teden za nauk mladine. *) Nasvet mariborskega okrajnega zbora prav živo kaže, kako tožko je spora-/.mnijenje med Slovenci in med Nemčoni. Sam Mariborski zbor ni spoznal potrebe slovenskega semenišča ua Štajerskom, ktereinii bi bil gotovo sodež v Mariboru določen, kakor gaje res vliida pozneje določila, ko jo za Štajersko 2 semenišči dovolila! Tedaj je še celo vlada bolj pravična za nas, ko taki l.iberalci-Velikonemei V J Listal, Ponočne misli slovenskega prvaka. Da te vendar, kaj bo to? Svet so je na glavo postavil! —Tabori — Kaj pa reče vlada? — Tabor! — Ti nesrečna beseda, vrag naj vzame tvoj najnovejši pomen, kterega so ti Čehi (oh, da bi teh prokletih copakov no bilo!) dali in raztrosili po svetu med avstrijskimi Slovani! Prvak sem res! In ker sem prvak, tudi hočem prvak biti in ostati, dokler se bo količkaj dalo. Mi smo prvaki! Taje prva! — Jaz sem prvak, ti pa nisi prvak, ampak on je prvak, — pa še kakšen! Stare mere prvak! Kar je Bogu in prvakom všeč, to naj se pa zgodi! Ampak tabor! Da bi taborja no bilo na svetu, potlej bi se še kako prvakovalo! Oh, na Štajerskem je že bil tabor! Mene ni bilo tam! Saj se ve da ne, ker sem prvak; drugače bi menda bil prilezel, in govoril. O ne! Govoriti je nevarno! Svetec je na Dunaji prvi govoril, pa so se mu njegovi pieljubeznjivi nemški prijatelji vsi zanečljivo posmehovali; Svetec je drugič govoril, in njegovi sladki prijatelji so vsi vstali pa venkaj šli, in potem si ubogi Svetec nikdar več ni upal govoriti v državnem zboru, ampak samo še v „Domovini". Oh, in pa Beust, ki ima v Avstriji največa ušesa, in sliši vse, kader kakšen prvak glas od sebe dii. Če od jeze popokate, pa sem vendar še zmerom prvak, sicer ne po ..Narodovi" volji, ne po razpisani službi, kajti do zdaj ni bila še razpisana pa sem jo vendar dobil po prvoprvakovi milosti. Itobro je hiti prvak, Pa je tudi'žaltovo delo! Kar naredi prvak, sme soditi vsak! Ako tcga ne bilo, nam bi kuhane in pečene klobase po drevji rasle! Ali ta prejeti „Narod!" „Narod" in pa tabor! Štajerci se pi-tijo, da hi v £alec še en tabor sklicali v kakor da bi jim že eden no bil preveč I Ce to store štajerski narodnjaki, pa bomo spet v stiski mi prvaki, kakor pri ognji živi raki! — Saj bi ga mi tudi sklicali, pa kaj poreče vlada.' Xe smemo ga, pa ga ne smemo! Bog in sveti božji kriŽj saj menda veste, da mi bi radi tahorovali; kajti kjer se taboruje, tam se prvakuje, — uko bi to ne bilo tako nevarno, kakor je! Kdo bo tresku taboroval, ko so vsaka reč izvu. Dobro bi pa menda vendar bilo, ako bi tabor tudi mi na Kranjskem sklicali. Ampak je hudič! Kam bi ga neki zbrali da bi Beust ne zvedel zanj ? Pa ga ni kota na Kranjskem ne pod kadjo ne v listji, kamor njegovo uho ne sliši. Kakor imam tega moža rad, pa mi časi vendar le preseda. Vrag ti je v torbi, Beust je velika prvaška preglavica! Kaj čemoV Kakor je, tako jel Pa naj bo, kakor je samo rado. Temuč taborja bi bilo pa vendar tako živo treba, kakor tretjega očesa v glavi. Nam prvakom bi ga bilo treba, da bi se spet malo rehabilitirali, pa ga ne smemo sklicati, ker foter Beust ne mara za take reči, in kar foter-Boust neče, tega tudi prvak neče, ako je prave vere prvak. Slovensko ljudstvo okrog pasaste Ljubljane bi bilo za ta hudnikov tabor kakor nalašč, ali prvak, prvak! — To je križ! — Vižmarji, sorsko polje! lepo ravnine, na vendar niso, da bil — Močvir pri Ljubljani! — Tudi ni, da bi dejal! Človek bi res lehko v vodo skočil, ako bi ga Beustov komisar posvaril zarad prepohlcvnega govorčka; ali prvak v vodo ne skače, hvala Bogu, prvič ker ni žaba, drugič, ker ne zna plavati. Pa vendar bi tabor ne bil tako napčen, kakor bi kdo mislil. Pa kako bi se sklical? — Saj res; tako bo le! Liberalno vlado bomo ponižno prosili, da nam privoli na govorišče priti v ženskem oblačilu in s predličjem, namreč nam prvakom , za druge se nihče ne briga. Potlej pa nihče no bo vedel, kdo je govoril. — Kaj pa, ko bi tako naredili, da bi se Kranjski taboi še lo po noči zbral v kakšnem gozdu, pa bi na bukvo in smreke zlezli prvaki , ter bi v debelem mraku govorili z dreves na korist slovenskih ušes? IV i dlaka! jaz pravim, da bi to no bila napaka. Ni boljšega kraja, kakor plinarno oblast jo vzelo svobodno voljenemu prvoscdniku ter je izročilo vladnim organom .... Z dvojno mero se bo v prihodnje merilo v „pravni dr/a\r avstrijski. (Je že dolgo tako Vf.) MMstSfStvo hoče hoditi pota stare „Pres-seu, in mi (Telegr.) mislimo, da se vsi pravi svobodomiselni možje v Avstriji z nami zlagajo, če pravimo: burgerskemu ministerstvu so dnevi odšteti." Da pokažemo kako dobro naše svobodomiselne (!) časnike zadeva klic: Vi hočete svobodni biti, a no znate pravični biti, naj navedemo še nekoliko časnikarskih glasov. „W. Z." prihaja zdaj do spoznanja, da so „ svobodni razgovori naj boljše sredstvo poravnati nasprotne misli. Celo „Gr. Tgpst." pravi, „da se je staro strahopetno in nezaupno policijstvo zopet v Avstrijo povrnilo"; Tudi „Wr. Soiin- und Montg. Ztg." piše: Naj si je niinistorstvo nameravano pobratimsko svečanost že iz tega ali onega vzroka prepovedalo, nepopačeno javno mnenje mora ta korak odločno obsoditi! Dopisi. Iz Dolenje Kranjske 11. avgusta. |Izv. dop.] Če se ne moremo v naših krajih dokopati do slovenskega tabora, v kterem bi izrekli svoje želje, tor povedali kje nas čevelj žulji, ne godi se to zarad tega, ker nimamo morebiti svojih posebnih želj in pa skelečih ran. Da molčimo, ko ste pri Vas na Štirskera tako krepko in pogumno govoriti začeli, tudi ni krivo naše ljudstvo, ki so je jelo dobro zavedati in je to posebno pri dvojnih volitvah za deželni zbor tako zgovorno povedalo. Ljudstvo bi tudi zdaj rado govorilo , samo nimamo ga moža, ki bi mu usta odprl. Poslanci našega okraja so monda pozabili na obljube, ktero so nam storili, prodno smo jim v Trebnjem svoje glasove dali. Posebno g. grofa Barbo-ta, ki je pri prvi volitvi v pričo mnogobrojne množice volilcev svečano obljubil, da ho za narod delal, z vsemi močmi in vedno poslušal glas svojih volilcev, posebno tega zdaj opominjamo na njegovo obljubo. Odkar smo se pri volitvah zadnjič videli, predrugačilo se jo marsikaj, g. grof je sedel in glasoval med tem v državnem zboru, za kterega ga nismo volili, pred njegovimi očmi, deloma z njegovo pripomočjo so so delale postave, ktero se po naših časnikih nič prav prijazno no sodijo, proti kterini je v družabnem življenji čuti toliko bridkih pritožeb. tiosp. grofa, ki nam je obljubil, da hoče z narodom v vedni dotiki ostati in poslušati narodov glas, tu očitno poprašamo, kje je ostala njegova obljuba, poprašamo ga, od kodi on zdaj pozvedava narodove želje, kje je tista nit, ki ga veže z narodom. Ce nam bo kazal na privatne razgovore, na zasebno svojo opazovanje, moramo mu to očitno reči, da so to nedovoljna sredstva, ktera so pač nekdaj morale služiti za surogat narodnega glasila, da pa tako vestnemu možu, kakor poznamo g. grofa, nikakor ne morejo za-dostevati daudaues, ko daje postava o zborovanji vsemu ljudstvu pravico na postavni poti izrekati svoj poluozvoneči glas, ko daje ta pravica narodovim poslancem postavno sredstvo slišati ves in nepopačeni glas narodov. Naj naš poBlan.ec poskusi enkrat, s taborom na Dolenjskcui, in naj nam veruje, da je ravno tako Bogu dopadeča reč za priseženc obljube spolnjevati, kakor nabirati darUa za papeža. Dokler se pa ne moremo veseliti lastnega tabora, veselimo se, čutimo in bojimo se z vami. Tako se je bilo zadnjo nedeljo zbralo v Zatični nokoliko slovenskih rodoljubov, da bi prepevajo slovanske pesmi in razgo-varjaje se o narodnih potrebah po svoje so veselili imenitnega dneva , ko so so bili Slovenci v prvi tabor zbrali. Med napitnicami naj omenim le ono na srečni izid prvega slov. tabora in pa na slovensko omladino. Is ipavske doline 11. avgusta [Izv. dop.j Tudi pri nas je narodno polje s trnjem obrašeno, tudi pri nas bi se moralo marsikaj predru-gačiti, da bi bilo željam ljudstva vstreženo. §, 10 ima pri naših uradnijah veljavo le na papirji. Ako slovensko vlogo v urad ni jo prineseš, te pričujoči uradnik rojen Slovenec prav kosmato pogleda; se grozi in huduje nad slovenskimi črkami, da se je bati, da bi ne zbolel za zolčno mrzlico. (Priča ti, dragi bralec, ipavskih uradnikov ljubezen do slovenščine, tiskano v „Slov. Nar.", odprto pismice iz Ljubljane.) Slišal sem že kmeta, ki je nesel slovensko vlogo v uradnijo; in je iz uradniške sobe prišedši rekel: Baje ko da bi še enkrat slovensko vlogo, ktero sem doma naredil, v uradnijo nesel, plačam odvetniku kolikor si bodi, da mi je le po nemški naredi. Ali se ne pravi po tej poti bornemu kmetu stroške po nepotrebnem napravljati. kadar je primoran pravice si iskati. Uradniki! Pomislite kraj in zemlja, kjer uradu-jetel Stvarniki §. 19 le semkaj pridite, videli bodete kaka čuda ta številka pri nas delal Sosedna uradnija v Ajdovščini se že bolj krepko poteza za narodne pravice, ter rado volj no slovenske vloge sprejema in tudi slovenski rešuje. Čast gre predsedniku ajdovskemu, posebno pa še našemu obče spoštovanemu odvetniku dr. Lavriču, ki v svoji pisarnici le slovenski uraduje. Ponosna sme biti ipavska dolina, da ima tacega moža. Pa ne pokaže se mož le v svojih odvetniških opravilih, da ima res srce, ki mu za Slovence bije, on je tudi z bogatim svojim dušnim in matri-jalnem blagom v vsem podpira čitalnice ipavskega okraja. Ud je toraj tudi ipavske čitalnice, ktera je svojega podpredsednika „zum Scbiitzenfest nacb Wien" poslala; daje tudi on nesel svoje srce nemškim strelcam v dar. Žalostna nam majka tacih čitalniških podpredsednikov! Radoveden sem kaj bo rekla k temu tudi v naše kraje bodeča „Domovina", ktera tako rada narodne polovičarje pod svoja banskovska krila jemlje in jim hvalo poje. Ad verbum poje bi jej pri tej priliki svetoval naj bi petje pustila, in raje prozo bolje obdelavah. Pa ne misli, dragi čitatelj, da Ipava ne premore več moža, kteremu se sme kaj zaupati! Še ga ima ali čitalnica ga je zaigrala. Pokazali so ga Ipavci, da ga imajo, kteremu smejo kaj zaupali; pri zadnih volitvah lanskega leta ko so ga kot narodnega kandidata vsi enoglasno volili. Pokazali bi še ledatelj in odgovorni vrednik Anton TomAltV dandenes, da mu več zaupamo. RtgO \-im puhlim nemškutarskim šopircem, kterih se pri nas tudi ue manjka. H koncu bi pa tudi Ipavski čitalnici svetovali , da naj bolj krepko napreduje z narodnimi veselicami, ker to leta ie ni napravila nobene očitne ,. besede" pri kterih se da toliko storiti za poduk ljudstva in izbujo ter povzdigo narodnosti. Politinii razgled. G. Beust že neki obžaluje, da je bil svoje zdravljenje v Gasteinu zapustil in prišel na Dunaj streljsko politiko delat. Za njegov govor se v Nemčiji, kteri je bil ad captanduni heuevolentiam namenjen, niso zmenili; Ogre pak je kakor sršene razdražil. Na Dunaji so konfiskovali časopis „Vaterland" zavoljo uvodnega članka o socijalnem vprašanji. Odkar so bili delavci prišli k zboru k Šperlnu in jim vlada ni dopustila pobratimske svečanosti, videti jo, kakor da bi bili delavci vladi nekak trn v peti, toraj ni dobro o njih govoriti, kdor jih noče grajati. Na Hrvaškem se bodo za prihodnje leto še nabirali po stari postavi. — Nekdanji župan Frigan je vmrl Deželnih dačnih doklad, kar hi jih morebiti sklenil sedanji prisiljeni deželni zbor češki, neki no bodo plačevali, češ, da ne morejo niti deželnega zbora niti tega, kar stori, kot postavno prizrati. Peter Karažorževič je pismeno prosil ministra pravosodja v Pešti, naj bi se mu dovolilo sledeče točke: 1. naj bi se držal razknjez le v domačem zaporu, 2. naj bi smel on (Peter K.) z jetnikom občevati, .'1. naj bi odvetnik Funtak, ki je srbščine zmožen, pri zasliševanji pomagal tolmačiti. — Minister pravosodja je odgovoril, da ima o tem določiti mestna sodnija. Nadomestilne volitve za deželni zbor tirolski so so v severnih krajih deželnih skozi in skozi opozicijonalcem na prid zvršile; v laških Ti-rolah je dozdaj voljen 1 uarodnjak in ?> vladini možje. Magnatska zbornica v Pošti je sprejela brambovsko postavo in ono o novačenji. V obeh zbornicah se je bralo pismo srbske skupščine, ktera se zahvaluje za pomilovalno pismo ogerskega deželnega zbora. Policijski minister Taarlc je bil 11. t. m. v Pragi; dopoldne se je dalj časa razgovarjal s županom Klaudijeni, potem je obiskal namestnijstvo ter policijsko vodstvo in zvečer se odpeljal. 12. t. in. sta se imela sniti v Emsu kralj pruski in car ruski. Deželni odbor gališki je prosil niinistorstvo, naj bi gledalo pri sod-nijskem nameslovanji in imenovanji na to. da bi znali vsaj sodniki deželni jezik. Take prošnje bi bilo tudi pri nas na slov. Stirskcm treba, ker se na to celo nič ne gleda. Seveda deželni zbor ne bo prosil. Itak žalostno, da je treba za kaj tacega še prositi. V Galiciji se federalistična opozicija ne le za državni ampak tudi za deželni zbor bolj in bolj utrjuje in vreduje; tako da so jeli že nemški listi vladi svetovati, naj bi ne pustila gališke svoje podpore tako hitro iz rok in Galiciji dovolila, kar jej gre. Menda je prepozno. Romunska vlada je izročila v Parizu pismo, v kterem razklada svojo politiko in svoje obnašanje v zadevah bolgarskega upora. Napoleon je bil prišel v Troves po ljudske simpatije in je pri tej priliki rekel: Za evropski mir se dandenes ni bati. Zaupajte na bodočnost in ne pozabite: Bog varuje Francijo. — Na to varstvo menda g. Napoleon marsikaj greši. Anglijska kraljica je bila v Parizu, njena nazočnost se zdaj v zelo pomirljivem smislu razlaga. Tudi se pripoveduje, da sta se francoski in anglijski minister zvuiiajnih zadev prav ljubeznjivo in složno razgovarjala. Ne vemo kdo ima tedaj pravo, ali „Zuk.", ki nam viharnih časov obeta, ali ti preroki miru in sprave. V italijanskem zboru besedujejo o pogojih, pod ktorinii hi se dala tabakarija v najem. Vlada hoče odstopiti, če ne bodo njeni predlogi zmagali, vendar ni mnogo upanja za to.—Privolitvah za srenjske in okrajne zastooe so se Italijani prav malo vdeleževali. Izmed 1,(100.000 volilcev, se jih je komaj 100 — 150.000 vdeležilo. Veliki Gladstone je sklical v St. Ilelensu svoje volilce in jim govoril o deželnih potrebah. Njegov govor je našel veliko odziva po deželi. Ali Gladstone ni — slovenski prvak! Spanj ski minister notrajnih zadev je poslal po deželi okrožnico, v kteri svoje namestnike opominja, naj bi si svoje podpore posebno pri deželnih brambovcih in narodni straži iskali, kajti na redno vojsko se ni zanašati. Vznemirujočih glasov ni konec, vlada pripravlja, kar je mogoče, da bi se varovala; ali to vse deželo zelo tlači in posebno na borzi je vse pobito. Banka posojuje vladi svojo novce za le oderuške obresti. Kapelnik, ki bode „ L j u b 1 j a n s k o godbo" vodil iti godce v vsakoršnih instrumentih uril, se vzame v službo proti primernemu plačilu. — Prošnje z dokazi potrebne nmzične izurjenosti in znanja slovanskega jezika prejetnlje do 1. septembra t. 1. Odbor Ljubljanske godbe. Dunajska borza o«l 13. avgusta. 6% metalike r.8 h. 30 kr. Kreditna akcije 211 fl. 80 kr. C»"/o metalike z obresti v mitji in nov. 5« (1.80 London 118 IU70 kr. &"/„ narod, posojilo 63 (1, 89 kr. Akcije naroft banke 7fc2 fl, — kr. Tiskar Eduard Jauzlč. Lusmiki: Dr. Jože Vodnjak In drugi. V tor»k. f<>tr<*W in s..!..t Uhaja in relja t Mati-l„,,u dre/ pošiljanja na ,lom ra v». leto H «1. - k, m pol leta ..*„-,. ,a Mrt l»t» . » .. «0 , i'ii [ni -11 : Za t»e let" 10 gl ,a pol 1*1» ■ t ,. ,a četrt leta 2 ,, O/ii,. ml,« '/1 nara.lno drutopno vr»t<> se pl».nj« I! kr , .V »e nit i-n.. Ikrat, ft kr. M n-Li »krat, 4 kr. t* t* tUfca .Ikrat-pumenke ne plaću-J.jo po prostoru. Za »«ak ti«ek j» pla/ati kolek (ttampalj) ra ju k. RokopUi ■.. no rrafnjo, dopisi naj »o blaffOToljno franknjejo. Teoaj I. Preteklo nedeljo so sklenili zbrani štirBki rodoljubi, da se skliče drugi slovenski tabor v Žalec na (i. dan septembra meseca. iNove postave. m. O šolskih zadevah. Vse, kar mislimo o šolah na kmetih (a drugih šol mi Slovenci na Štajerskem žalibože nikjer nimamo v rokah) zapisano je v sledečem sestavku, ki je bil namenjen za poročilo okrajnemu zboru v Kozjem, pa ni prišel na vrsto tam v prvem shodu. Koje bil drugi shod, bila pa ježe postava sklenjena. Dobili smo dva dopisa zastran poboljšanja šol; namreč okrajna zbora mariborski in št. Gallen-ski sta nam nasvetovala, ž njima enake dopise do viših zborov odpraviti, naj bi oni nekaj storili, po čemur mislita, da si bo šola opomogla. Oba dopisa nasvetujeta, naj bi se šola ločila od cerkve; razločna sta pa v tem: Mariborski dopis nasvetuje, naj bi se obrnili do vis. deželnega odbora v Gradcu za pomoč, št. Gallenski pa se obrne do vis. državne zbornice poslancev; mariborski zbor prosi, naj bi se za celo deželo napravilo učiteljsko semenišče, to je, šola, v kteri so učijo prihodnji učitelji — št, Gallenski pa hoče, da bi se poboljšala plača učiteljem, in da bi se otroci v šoli bolj dolgo in več predmetov učili. Kar se tiče prvega nasveta, namreč da bi se šola koj popolnoma ločila od cerkve, ne morem pritrditi. Na kmetih jo dosihmal župnik skoroin v vsaki fari tisti, ki jo sprejel v svoji mladosti še največ nauka; navadno je on tudi tisti, ki ima polog opravkov svojega poklica največ časa, še nekaj drugega začeti, in kar se tiče ljubezni do mladine, in prave volje, zanjo nekaj storiti, menda tudi nimamo dosti takih občin, kjer bi se našel mož, ki prekosi župnika; tu in tam se pa res more od njega več želeti. Geslo naših dni „ločitev šole od corkvo" I se tedaj ne more slepo podpisati; zlasti, ker se še nikjer ni do drobnega izpeljalo, kteri nasledki naj sle dijo iz tega gesla. Na drugi strani pa ros ni prav, da imajo duhovniki vso oblast črez šolo in šolnika. Po naših postavali so le župniki nadzorniki črez šole, le dekan je njih viši nadzornik. Občine pa so navadno tiste osebo, ki učenika plačujejo, in učeniki so le plačani zavolj mladine, to je zavolj otrok tistih starišev, ki so člani občine. Iz tega plačevanja mora slediti neka pravica nad plačanim učenikom; vsak delavec, ima poslušati tistega, ki ga plačuje. Tedaj svetujem, naj bi dobile občino, zlasti solni obbor (Schul-Concurrenz-Ausschuss) v vsaki fari tudi pravico, da ogledujejo šolo in učitelja s župnikom vred; da bi hodila ogledovat poslanec tega odbora in župnik skupaj, da bi obadva složno opravila, kar se, njima zdi vredno opraviti, če pa nista složna, da bi vsak moral viši oblasti poročiti. Ravno tako naj dobi okrajni zbor pravico, z dekanom vred poslancev določiti za više nadzorništvo; dekan in okrajni poslanec skupaj naj pa ravnata, kakor onadva ogleda posamezne učilnice, nad njima pa naj določita dežela in škofija; in konečno sodbo naj ima država. Službo učeniško dati imajo tako že farni in solni odbori; službo vzeti naj bi pa le smeli cerkvena in posvetna oblast skupaj, pa postava naj določi, kedaj. Kar te tiče opravil učenikovili v cerkvi, menda so dajo lebko pri vsaki cerkvi tako vravnati, da so ne zavira nauku, in res malo tožeb je bilo dosihmal slišati o tem. Učenik je še zmiraj imel zraven vseh svojih opravil dosti prostega časa. Kar se pa tiče druzega vprašanja, ali bi se obrnili do državnega ali do doželnege zbora, svetujem, naj bi dopisali deželnemu zboru, ki bolj pozua potrebe naše dežele, in od kterega že imamo postavo o šolskih odborih, kterih delavnost naj se razširi. Do državnega zbora pisati, bi že menda tudi bilo prepozno. Nadalje res moramo spoznati živo potrebo, da dobimo bolj učenih učenikov. Večidel učenik druzega sam nič ne ve, nego kar jo za najhujšo silo; na vesi se pa malokteri daljo uči. Treba nam je učiteljskih semenišč, da pridemo naprej. Če pa mariborski zbor nasvetuje, naj bi se za celo deželo napravilo le eno semenišče, je to premalo za Štajersko. Naša dežela potrebuje mnogo učenikov, in narodna različnost živo tirja, da se v semenišči prihodnji učenik uči v taistem jeziku, v kterem bode svoje dni učil otroke. Tedaj se nam boljo zdi, napraviti dve somonišči na Štajerskem, in sicer eno s posebnim ozirom na potrobe slovenskih učenikov v Mariboru, kjer je tudi sedež naše škofije *). Ako pa za prihodnje čase tirjamo več znanosti od naših učenikov, gotovo jim moramo tudi priskrbeti boljšo plačo. Mislim da nesežem predaleč, ako nasvetujom, naj postava določi, da ne sme nobeden učenik manjšo gotovo plačo imeti, ko 400 gld. na leto, prosto stanovanje in kurjavo. Krivica bi vendar bila, vso plačo naložiti faram ali občinam; saj država tudi dosti koristi vleče iz omike svojih državljanov sploh, in zlasti vojakov, uradnikov itd. Tudi deželi je na korist občno blagostanjo, ki so razvijati mora iz splošne omike. Tedaj naj bi postava tudi določila, da država plačuje učeniku četrti del, dežela tudi toliko, fara ali občina pa polovico letno gotove plače. Od teh plačil naj so pa najpred odtegne ono plačilo, kar ga dobivlje učenik iz ustanov. Dokler nimamo bolj učenih učiteljev, zastonj bi bilo, otroko siliti za več let v šolo, nego dosihmal, saj jih učenik nebi znal česa novega naučiti v podaljšanih letih. Kar se tega tiče, bi se za zdaj dala pomoč najti le v tem, ako bi hoteli v. č. gg. župniki ali kaplani tudi nekaj posvetnega nauka v šoli nase vzeti, kakor ga res že imajo na sebi na več krajih. Ako-ravno vemo , da so duhovniki tu in tam dosti obloženi z delom, vendar se ne da tajiti, da večina njih še lebko pogreša nekoliko ur na teden za nauk mladine. *) Nasvet mariborskega okrajnega zbora prav živo kaže, kako težko je spora-zumljenje med Slovenci in med Nemčoni. Sam Mariborski zbor ni spoznal potrebe slovenskega semenišča na Štajerskem, kteremu bi bil gotovo sodež v Mariboru določen, kakor gaje res vlnda pozneje določila, koje za Štajersko 2 semenišči dovolila! Tedaj je še celo vlada bolj pravična za nas, ko taki Liberalci-Velikonemci V J Listek, t Ponoćne misli slovenskega prvaka. Da te vendar, kaj bo to? Svet se je na glavo postavil! — Tabori — Kaj pa reče vlada? — Tabor! — Ti nesrečna beseda, vrag naj vzame tvoj najnovejši pomen, kterega so ti Čehi (oh, da bi teh prokletih copakov ne bilo!) dali in raztrosili po svetu med avstrijskimi Slovani! Prvak sem res! In ker sem prvak, tudi hočem prvak biti in ostati, dokler se bo količkaj dalo. Mi smo prvaki! Ta je prva! — Jaz sem prvak, ti pa nisi prvak, ampak on je prvak, — pa še kakšen! Staro mere prvak! Kar je Bogu in prvakom všeč, to naj se pa zgodi! Ampak tabor! Da bi taborja no bilo na svetu, potlej bi se še kako prvakovalo! Oh, na Štajerskem je že bil tabor! Mene ni bilo tam! Saj se ve da ne, ker sem. prvak; drugače bi menda bil prilezel, in govoril. 0 no! Govoriti je nevarno! Svetec je na Dunaji prvi govoril, pa so se mu ujegovi preljubeznjivi nemški prijatelji vsi zanečljivo posmehovali; Svetec je drugit' govoril, in njegovi sladki prijatelji so vsi vstali pa venkaj šli, in potem si ubogi Svetec nikdar več ni upal govoriti v državnem zboru, ampak samo še v „Domovini". Ob, in pa Beust, ki ima v Avstriji najveća ušesa, iu sliši vse, kader kakšen prvak glas od sebe dii. Če od jeze popokate, pa sem vendar še zmerom prvak, sicer ne po r Narodovi" volji, ne po razpisani službi, kajti do zdaj ni bila Se razpisana, pa sem jo vendar dobil po prvoprvakovi milosti. Dobro je biti prvak, Pa je tudi'ž altov o delo! Kar naredi prvak, sme soditi vsak! Ako bi tega ne bilo, nam bi kuhane in pečeno klobase po drevji rasle! Ali ta prekleti „Narodi" „Narod" in pa labor! Štajerci se pilijo, da hi v Žalec še en tabor sklicali v kakor da bi jim že eden no bil preveč I Če to store* štajerski narodnjaki, pa bomo spet v stiski mi prvaki, kakor pri ognji živi raki! — Saj bi ga mi tudi sklicali, pa kaj poreče vlada? No smemo ga, pa ga ne smemo! Bog in sveti božji križ, saj menda veste, da mi bi radi taborovali; kajti kjer se taboruje, tam se prvakuje, — uko bi to ne bilo tako nevarno, kakor je! Kdo bo tlesku taboroval, ko se vsaka reč izvo. Dobro hi pa menda vendar bilo, ako bi tabor tudi mi na Kranjskem sklicali. Ampak je hudič! Kam bi ga neki zbrali da bi Beust ne zvedel zanj? Pa ga ni kota na Kranjskom ne pod kadjo ne v listji, kamor njegovo uho ne sliši. Kakor imam tega moža rad, pa mi časi vendar le preseda. Vrag ti jo v torbi, Beust je velika prvaška preglavica! Kaj čemo? Kakor je, tako jel Pa naj bo, kakor je samo rado. Temuč taborja bi bilo pa vendar tako živo treba, kakor tretjega očesa v glavi. Nam prvakom bi ga bilo treba, da bi se spet malo rehabilitirali, pa ga no smemo sklicati, ker foter Beust ne mara za take reči, in kar foter-Boust neče, tega tudi prvak neče, ako je prave vere prvak. Slovensko ljudstvo okrog pasaste Ljubljane bi bilo za ta hudnikov tabor kakor nalašč, ali prvak, prvaki — To je križ! — Vižmarji, sorsko polje! lepe ravnine, pa vendar niso, da bil — Močvir pri Ljubljani! — Tudi ni, da bi dejal! Človek bi res lehko v vodo skočil, ako bi ga Beustov komisar posvaril zarad prepohlcvnega govorčka; ali prvak v vodo ne skače, hvala Rogu, prvič ker ni žaba, drugič, ker ne zna plavati. Pa vendar bi tabor ne bil tako napčen, kakor bi kdo mislil. Pa kako bi se sklical? — Saj res; tako bo le! Liberalno vlado bomo ponižno prosili, da nam privoli na govoriščo priti v ženskem oblačilu in s predličjem, namreč nam prvakom, za druge se nihče ne briga. Potlej pa nihče ne bo vedel, kdo jo govoril. — Kaj pa, ko bi tako naredili, da bi se Kranjski tabot še le po noči zbral v kakšnem gozdu, pa bi na bukve in smreke zlezli prvaki, ter bi v debelom mraku govorili z drevćs na korist slovenskih ušes? 1'; dlaka I jaz pravim, da bi to ne bila napaka. Ni boljšega kraja, kakor Freclmeti pa, kterili razen temeljitega poduka v branji in pisanji nauk po deželi naj bolj potrebuje mladina, so: 1. umno kmetovanje. Ker se tiče tega nauka, ima župnik dobro priliko učiti tudi sam, ker ima skomin pri vsaki fari nekoliko zemljišč. Tam so lebko vadi ladjsTeja, pridrlanje svilo, vina , sočivja; mlade deklice se tudi lrhko veliko učijo v /upnikovi kuhinji itd. 2. Zlasti v nedeljski šoli se otrokom tudi lebko saj nekoliko razloži o oklih postavah, o stilni in davkih, o naši ustavi, o zadevah občine, okraja, dežele in cesarstva, o cesarskih ohlastnijab itd. 3. Po mogočnosti naj bi se tudi učili: zemljepis in zgodovina, na-ravini prirodi in prikazni itd. Tedaj predložim: Naj čestiti zbor sklene se obrniti s prošnjo do deželnega odbora s temi-le točkami: a. Naj bi so ne ločila šola od cerkve, a naj se dosedanja razmera spremeni tako, da dobijo pravico nad šolo tudi občina ali farni in solni odbor, okrajni in deželni zbori, in konečno drŽava. h. Naj deželna postava določi, kedaj se sme služba učeniku vzeti od posvetne in cerkvene oblasti skupaj. c. Naj bi se napravilo na deželne stroške dve semenišči za učenike , in sicer eno z posebnim ozirom na potrebe slovenskih učenikov, v Mariboru. d. Naj deželna postava določi, da nosnic nobeden učenik meiij plačo imeti, ko 400 gl. na leto, prosto stanovanje in kurjavo, in naj dežela obljubi četerti del gotove plače, kar je ni zagotovljene iz ustanov. o. Naj se dežela obrne do državnega zbora, da se po državni postavi obljubi četrti del gotove plače, kar jo ni zagotovljene iz ustanov , in državne blagajnice. f. Naj bi se dežela obrnila tudi do obeli škofi j našo dežele s prošnjo, naj naložite svojim duhovnom, da prevzamejo tudi nekoliko posvetnega nauka, v navadni in nedeljski šoli, zlasti o umnem kmetovanji, o postavali, o zemljepisu in zgodovini, o naiavinih prirodih iu prikaznih. Tudi predlagam, naj bi se ta sklop naznanil vsiin okrajnim zborom na južnem Štajerskem, naj bi ga po mogočnosti podpirali z enakimi prošnjami. Kakor sem žo omenil, se nič ni posvetovalo, niti ne sklenilo o tem poročilu , ker so je ohstaralo pred shodom. Prišla je državna postava, po kteri res duhovniki v Soli nič več nimajo opraviti, razen da učijo katekizem in evangelij. Nadzorniki ljudskih šol bodo le odbori, ki bodo le za ta namen izbrani. Morebiti se bo izvolil župnik tudi v tisti odbor, morebiti pa ne. Morebiti bomo dobili tu in tam tudi odbornike, med kterimi nobeden ne zna brati, niti no pisati, in taki odborniki bodo tudi oglede ljudskih šol s popolno oblastjo. Koliko bodo opravili? Še druga reč je, ki nas res zelo skrbi po novi postavi. Dosihmal smo imeli v šoli kerSčanstvo za glavno načelo, pozitivna (določena) vera je bila podlaga ljudskemu nauku. Ko jo bil razgovor v gospodski zbornici o šolski postavi, omenil jo g. prof, llokitanski blizo to-ie: „('elo človeštvo je napredovalo no le po pozitivnem nauku, teinuč tudi po tem, da je začelo dvomiti o vsaki reči, preiskovati jo bolj na tanko, in tako je našlo novih resnic. Mi želimo, da že tudi v ljudski šoli začne učenec dvomiti, in sam premišljevati". - Pri leni nasvetu pa je govornik gotovo pozabil poglavitni namen ljudske šole. Ta namen po naših mislih ni nobeden drugi, nogo tla se učenec nauči, kolikor se le da, dognanih resnic. V treh ali celo v pot letih no more učenec priti do tega, da pride šo prihodnjič do spoznanja resnice po lastnem premišljevanji; čas je prekratek. Ako se je učil dvomiti v tem času, kaj bo odnesel iz šole? Nobeno gotove podlogo no bo imel za vero, niti no za drugo prepričanje. Ako sedaj prašaš učenca, zakaj no smeš krasti? Odgovoril bode, ker je to greh. Ako se pa ljudska šola uravna po mislih g. Rokitanskega, učenec njegov morebiti nima drugega odgovora, nego da so ne sme krasti, ker tati se zapirajo, če jih kdo zasači in čo je dovolj na Gorenjskem Jelovica za take nevarne reči! Človek bi lehko kaj povedal, pa bi vendar nihče ne uganil, kdo je ta, ki se na drevesu repenči, kakor« vrana o Trojacih. Pa kdaj bi so tu prekleinani tabor vendar sklical? Najbolje bi bilo o svetom Nikoli; samo ne vem, če ho ta. dan vsem ljudem po volji? Tudi bi so lehko vzel tisti dan med starim in novim letom, ki pade na 32. dan Grudna meseca. 1 nu, saj o tem so lebko še zmenimo I Batno še komisar me skrbi, komisar! Tabor je igrača, ako bi no bilo komisarja! Ali postava pravi, da ga je treba. — Ce jo pa taka, potem pa le molčimo! Komisar mora biti. Cc mora biti, pa gotovo tudi bo; zakaj kar mora bit', to mora bit', je kozel rekel. Pa vendar se ga je bati. Komisar marsikaj nepotrebnega vidi in sliši. Kako bi so temu v okom prišlo? Upi-janiti se mož no da, oglušiti in oslepiti ga, pa ne smemo, ker jo greli, — in še bolj, ker jo Beust, — čemu nam pa bo komisar? Saj nobeden Slovenec ne poreče, da se je z vsemi Slovani treba z rožički tipati. Pošteni, lojalni Slovenec tako v nebo vpijoče predrznosti prepušča Nemcem. Pa ko bi vendar kdo izmed političnih smrkovcev zinol kaj tacega, sam jaz ga za ušesa z govorišča potegnem, pa bo Beustu in Bogu všeč, pa nam Slovencem na korist! Beusta bomo prosili, naj nam prvakom dovoli, da sami izmed sebe izberemo komisarja, in Beust, Beust nam bo to tako gotovo storil, kakor je amen v očenaši, ker se smo na nas trdno zanesti, pa tudi ve, zakaj se sme 1 Živio Beust! Jaz bom torej v slovenskem političnem društvu nasvetoval, da kranj-sko-slovcnski tabor na tak dan, ki ga ni v nobeni prati ki, skličemo po noči v sredo Jelovice , kjer bodo prvaki še le po polnoči govorili z dreves, pa da bo nekdo izmed samih prvakov za komisarja. Ako nam so to dovoli, pa bomo prvaki spet na vrhu, če Bog dii! dokazov. Tako mišljenje pa gotovo ni dovoljna podlaga za ćudoredno človeško društvo, niti ne za državo. Ljudska šola je za določen nauk, ne za ilvoinbe. Ako se začne v ljudski šoli dvomiti o katekizmu, dajte v svojo šolo drugo knjigo z enakim učinkom, če ktero imate. Ako pa nimate pozitivnega nadomestila, pustite nam, kar imamo, brez dvombe. Naj še pristavim besedico o tem. kako bi se dali odvračati nepovoljni nasledki, kterili se bojimo od nove organizacije šol. Ne najdem druge pomoči, nego da duhovniki v šolah Se več delajo, nego dosihmal. (iotovo jim nobeden no bo branil, ako v šoli učijo še tudi druge znanosti razen cerkvenih, in s tim si pridobijo in obranijo največi upliv v šoli. Moč, ki jim je šla dosihmal po postavi , ostala jim bo po neutrudljivem delu, ker vedno bo resničen ostal hrvaški pregovor: Kdor zna bolje, široko mu polje! Dr, Janko Sernec. Slmlriilovski siiotl v Ljubljani. Vv . Spisala v zboru izvoljena porovodji Leveč in Celestin. Na 14. dan t. m. sklicani študentovski shod v Ljubljano, ki ima biti Sloveniji glavno mesto, bil je zares veličasten. Ze ene dni prej videlo se je živeje gibanje med mlajinii Slovenci v sicer tako tihi Ljubljani. Posebno ko so so pripeljali 18. zvečer študentje iz Štajerskega, sprejela jih je na kolodvoru velika množica že v Ljubljano prisedših tovarišev z veselimi slava- in živio-klici. Glasno prepevajo šli so vsi potem v tukajšnjo čitalnico, kjer se je več ur posvetovalo in živo debntiralo o programu, ki je imel priti v razgovor pri zboru prihodnjega dne. Trdno prepričani, da se ima pričeti s tim shodom slovenski omladini nova, veselejša doba, razšli so so v prenočišča, ktera jim jo bil osnovalni odbor preskrbel pri gostoljubnih domorodcih. Po skupnem zajutreku pod Cvetličnikom zbralo se je drugi dan blizo 120 slov, študentov iz Gradca, Dunaja in Prage, iu tudi nekaj abiturientov v čitalniški dvorani, kjer je prvosednik osnovalnega odbora, stud. med It u d. Krištof, zbor pričel z govorom, v kterem je dobro povdarjal imenitnost tega dne, ko so se prvič sešli študentje iz vseh slovenskih pokrajin, da bi se pOSVStovali O pospeševanji blagostanja iu omike narodove. Opominjal je posebno govornike, da bi varovali se vseh fraz in resno govorili o resni stvari, in potem predložil, „da si zbor voli za prvosodnika doktaranda A. Tomšič-a in za porovodji: stud. philos. Celestin-a in Levec-a. Vsi trije so bili per aoclamationoni izbrani. Prvosednik Tomšič ogovori zbor in pravi: Da smo se zbrali, rešili smo dolžnost do svoje časti in do naroda. Posvetovali se bomo o važnih rečeh, o šolali, ktere pri nas ne izrejajo mož, kakoršnih narod potrebuje. Naši sklopi, pravi, so same želje, ker nemarno izvršilne moči. Oni pa, ki imajo praktično izvrševati želje vseh oddelkov narodovih naj si dobro premislijo, prodno zavržejo želje omladine, da si tako sami no pretrgajo niti, ki jih ima vedno vezati z narodom. Sami pa bi bili krivi, ko bi zamudili kaj tam, kjer delamo lebko, in v to delovanje ima nas združiti literarne društvo „Slovenska Omladina". Sklone pa rekoč: „delajmo tako, da, ko se bo zbirala čez dvajset let slovenska omladina, ne bomo pri oknih nastavljali ušes ter poslušali, kaj počenja, a da čeravno se postaramo po lotih, ostanemo v srcih vedno mladi, da stopimo med njo lehko vesti, in ji podamo roko ter ji zakličenio: „Mi smo, mi smo in bomo slovenska o mlad in a". (Gromovita pohvala). Potem prvovodji bereta dopise in telegrame od blizu in daleč srčno pozdravljajoče študentovski zbor, namreč: Iz sv. Martina od slovaške omladine, iz Novega Sada prof. Madrič-a, predsednika srbsko omladine, iz Dunaja od ondotnih Hrvatov, iz Novega mesta od študentov, ki se niso mogli shoda udeležiti, iz Gradca od bratov Bojcev, iz Beljaka od več domoljubov, potem od koprivniSke in metliške čitalnice. Vsak telegram, posebno bratov Slovakov, omladine srbske in Hrvatov je počastil zbor s srčnimi: Slava! Sedaj naznani prvosednik progam ter pove, da je osnovalni odbor iz mnogih razlogov v zadnjom trenotku sklenil, da se o drugi točki, o napravi pravne akademije V Ljubljani ne bo govorilo, da se bo tedaj govorilo: 1. O upeljavi slovenskega jezika v ljudske iu srednjo šole. 2. O dopolnitvi jugoslovanskega vseučilišča v Zagrebu in 8. O osnovi literarnega društva „Slov. Omladine". Ol. točki govori stud. med, Samec tehtno in premišljeno, da ljudske naše šolo nikakor ne spolnujejo imenitne svoje naloge. Dokazo temu navaja : šolske knjige, učitelje, ki časi nienj umejo slovenski kakor učenci, in učiteljske pripravnice, kjer so učitelji mrzljaki; ljudske šole so, pravi, pri nas semenišča za jezikoslovje, za življenje se v njih skoro ničesa ne stori. \ srednjih šolah pa se šopiri šo bolj ošabno tujščina, domači učitelji no najdejo doma kruha, ravnatelji in učitelji sinejo kovati paragrafe in prestikavati celo na domu učencem miznice , da bi prav policajski jemali slovenske knjigo in časopise, in vlada je to rada gledala. (Tu se oglasi c. kr. komisar g. Hočovar, in pravi da čo se jo to zgodilo, vlada ravnanja takega nikakor ne odobrava; da so učitelji delali samovlastno. Zbor je to razjasnenje v dobroklici sprejel.) Govornik pa pristavi glede na opombo g. komisarja: Faktum je, da so jo stikalo po slov. knjigah in časopisih; in da nismo čuli, da bi bil kdo radi tega grajan od vlade. Potem nasvetuje resolucijo : „Glede na skušnje in splošno priznanje, da je za napredek in blagostanje vsakega naroda prva in najvažnejša potreba — šola na narodni podlogi t. j. neposredna pot do omike, izrekamo tukaj zbrani slovenski študentje vimenu omike in napredka, da zahtevamo: da se nemudoma ustanove po vsi Sloveniji narodna učilišča, ljudska in srednja, v kterili ima biti učni jezik slovenski. V srednjih učilnicah naj bodo drugi Slovencem potrebni jeziki obligatni. Resolucijo sprejme zbor enoglasno. O dopolnitvi jugosl. vseučilišča poprime besedo stud. jur. Oblak. » svojom z občno pohvalo sprejetem govoru dokaže, da mi Jugoslovani smemo, UJ nioremo in moramo tirjati vseučilišče. Med drugim pravi: Avstrijski Nemci imajo štiri vseučilišča v svojem jeziku: v Pragi, v Beču, v Gradca in v Ins-luiuk-n* Prišteta se torej na eno vi/o iolo 1,972.881 glav; naa avstrijskih Jugoslovanov je H,055.882, pa še enega vseučilišča nimamo. Nemci plačujejo le 10,003.801, mi pa 3*.25:!.:S7s gl. davkov v starem denarji. Oni dajo v vojake samo 37.550, mi pak 77.000 mož. Te štcvilike, ki so se v zadnjih ('asih pač narasle, kterili razmera je pa ostala, v stanu so shoditi v človeku misel, ktero izreči se bojim, ker raji prepuščam verigam in zaporu kričeče te številke kot svojo osebo, Občno veselje pa BO /budilo besede govornikove, ko je govoril o možeh, ki iz rodoljubju iščejo pri niinistcrstvu mastnih služeb in jih najdejo. Končavši predlaga, da študentovski zbor izreče: Mi se zlagamo s željo in t i r j a t v <» naših jugoslovanskih bratov za dopolnitev vseučilišča v Zagrebu. Sprejme se enoglasno. /,a tretjo točko pa se oglasi potem za govornika stud. phil. J. Jurčič. (Konec dr.) Pravila društva za hrambo narodnih |»iajivic v Ljubljani. C. kr. deželna vlada je kakor je že znano, potrdila pravila tega narodnega političnega društva in se glase tako-le: 1. Namen temu društvu je braniti in vresničevati na podlagi temeljnih državnih postav pravice slovenskega naroda, zlasti popolno narodno enakopravnost v vseh razmerah javnega življenja. 2. Sredstva temu društvu bodo: a) zbori društvenih udov, v kterili se bodo ne samo o načelih političnih, socijalnih in narodno - gospodarstvenih vprašanj, temuč tudi o posameznih dnevnih vprašanjih ter djnnskih razmerah in dogodkih pogovarjalo in sklepalo, kako se ima društvo za-stran njih vesti; h) sklicevanje narodnih shodov (taborov), drže se dotičnih postavnih določil; c) poskrba za razlaganje znanstvenih in preprostih (popularnih) predmetov; d) izdavanje tiskopisov; e) sestavljanje in i/.ročevanje prošenj, adres, spomenic in sklepov, ter njih razglašanje po časnikih; t') nasvetovanje in podpiranje značajnih kandidatov za razne za-stope, ter vedno ohčenjo z izvoljenimi. 3. Društvu sedež je v Ljubljani. •1. Ud društvu je vsak polnoleten avstrijski državljan, kogar v društvo sprejme dmštveni odbor. Ce ta komu sprejem odreče, sine dotični predlog staviti se društvu samemu, ki o njem v prihodnjem zboru svojih udov tajno sklepa brez razgovora. 5. Vsak ud ima pravico udeleževati se vseh društvenih zborov, razgovorov, glasovanj in volitev-, staviti predloge in prevzemati naročila iu društvene službe. Nasproti pa ima tudi vsak ud dolžnost, po svoji moči pospeševati društveni namen, ravnati so po pravilih in sklepih društvenih zborov; ter vsak mesec plačevati po deset krajcarjev a. v. v društveno blagajnico. 6. Voditelj društvu je odbor desetih udov, ktero voli društveni zbor vsako leto. Kdor izstopi, smeti ga je spet izvoliti. Odbor izmed sebe izbere prvomestnika, njegova dva namestnika, dva zapisovalca in blagajnika. 7. Odbor sklicuje društvene zbore, izvršuje njihove sklepe in odsto-pivši daje račun o društvenih novcih. Da so odborovi sklepi veljavni, mora uazočih biti: prvoinestnik ali eden njegovih namestnikov in pet odbornikov. 8. Prvoinestnik, in čo je on zadržan, eden njegovih namestnikov zastopa društvo na zunaj, in podpisuje z eninj zapisovalcem vred vsa naznanila in odpravila v društvenem imenu. 0. Da društveni zbor veljavno sklepa, mora uazočih biti najmanj dvajset družbenikov. 10. V odboru kakor tudi v društvenih zborih treba je — da sklep obvelja — nadpolovičine večine vseh pričujočih. Le pri volitvah zadostuje tudi podpolovična večina glasov. 11. V razprtijah, nastavših iz društvene zveze, razsoja konečno in veljavno društveni zbor, kteri ima tudi pravico preineniti ta pravila in skleniti društva razpust. Itazpuščenega društva premoženje, ako društvo o tem drugače ne sklone, pade v last slovenski Matici v Ljubljani. 12. Dokler se društveni odbor po teli pravilih ne izvoli, oskrbuje osnovalni odbor njegova opravila. Tržaške zadeve, po „Primorcu". (Tržaških okoličanov prošnja do cesarja.) Ker so se po Trstu nabirali podpisi, naj se narodni okolični batalijon razpusti, in ker je celo mestno svetovalstvo v znani prečudni promemoriji reklo, da je oborožena okolica vedno protenje mestu, zato so okoličani izročili gosp. deželnemu poglavarju naslednjo prošnjo s 1)500 podpisi: Vaše Veličanstvo! Narodni batalijon Tržaške okolico je stoletja udano in zvesto služil slavnim prednikom Vašega c, kr. Veličanstva, in Vi sami, presvitli naš kralj iu cesar, blagovolili ste mu najmilostljivše izreči Svojo Najvišo za-dovoljnost, ko so zadnji vojni viharji pretresali našo državo. Noben madež nikoli ni oskrunil njegovo udanosti in zvestobo do prcsvitlc cesarsko hiše, tudi v zadnjih islostnttl dogodbah v Trstu se noben ud tega vojaškega krdela v ničem ni zagrešil. Pri vsem tem tako lojalnem vedenji, pri vsej udanosti in zvestobi do prcsvitU Nase kione. začela se je napenjati neka mala stranka zoper narodni batalijon. ter si prizadeva z nepoštenimi sredstvi, da podkoplje lutalijonu staro Čast, da g.i priprav i v nevreden sum pri visoki vladi Vašega e. kr. Veličanstva; celo v mestnem svetovalstvu nekteri govore za to, naj bi se to vojaško krdelo razpustilo in predrzno trdijo, da je vedno žaganje Trstu ta batalijon, ki jo tolikrut najlepši red v mostu hranil. Tako vedenje je batalijonu velika žalitev in očito priča, da izvira iz žalostne zmote in nečistih namenov. Ce tudi je Našemu c. k. Veličanstvu neomenjena udanost in neoskrunjena zvestoba do presvitle krono predobro znana, vendar se ne moremo zastopniki okolice in nje prebivalci vzdržati, dane bi take britkosti očet-neniu srcu Vašega Veličanstva potožili in v največi pokornosti prosili: „Vaše o. kr. apostolsko Veličanstvo blagovoli najmilostljivše ukazati, da batalijon ostane v vsem tak, kakoršen jo zdaj". Taka je prošnja vrlih naših okoličanov. Tudi iz mesta so jo mislila poslati tej podobna prošnja, ker mesto okoličane jako spoštuje; ogromno podpisov bi se bilo lehko nabralo, ali možje, kteriin bi pristovalo to reč v roke vzeli, mislili so menda — sit venia verbo — v svoji malodušnosti, da jo to samo okolična zadeva!! Srca, srca, pravega srca nam manjka, dragi naši rojaki! (Proglas tržaškega deželn ega poglavarja.) „Enake pravice vsem, postavna svoboda vsacemu!" izrekel je gospod deželni poglavar v svojem proglasu, ko je stopil namestništvu na čelo. To so gotovo lepe besede, kterim se pokloni vsak, kdor ljubi resnico in pravico, kdor ima srce za človešto. Zato se nadejamo, da gospod deželni poglavar s krepko voljo tem besedam žiljvenje vdihne, kajti doslej so enake pravice še zelo neenake in svoboda tudi še v marsičem kalna. Ker gospod deželni poglavar prosi zaupanja in zahteva, naj mu prinesemo odkrito srce, zato smo toliko bolj dolžni odkrivati svojo rane. Odkrito mu tedaj sporočamo, da na Primorskem še ne vživajo vsi enakih pravic. Slovenci brez prenehanja že toliko let kličemo, prosimo, zahtevamo: Vpeljite na slovenski zemlji v šole slovenski jezik, dajte nam uradnike, kteri naš jezik znajo, dopisujte nam iz uradov v našem jeziku! Pa vsi naši klici iu prošnje, koliko so izdale? Celo, celo malo. A vendar smo preverjeni, da jo naravna pravica, da se nam to dovoli. Da dobimo vsi enake pravice, treba bode šolo in urade skoraj popolnoma prestrojiti iu to ni kaka malenkost. Z našimi davki, na našo škodo se goje na slovenski zemlji lažko in nemške šole, ktero nam našo mladino laščijo in nemčijo, ter narodne odpadnike izgojevajo. Kdo nam more za zlo jemati, ako nas to boli, da kličemo in prosimo: Dajte nam narodne šole, dajte nam resnično pravico! Knako zahtevamo tudi, naj se upelje slovenski jezik v urade na slovenski zemlji; §. 10 osnovnih zakonov od 21. decembra 18(17 nam daje to pravico; vendar je ta pravica še vedno na papirji. Slovenec gotovo nikoli ne bodo odrekoval postavam pokorščine, ali krepko in v postavnih mejah se hode vedno bojeval za svoje pravice. Ker jo gosp. deželni poglavar stopil v našo sredo „brez predsodkov, brez poprej se navitega mnenja" ter izgovoril besedo: „Faiakc pravice vsemi" zato se nadejamo , da po moči zaceli naše rano. I) opis i. Iz Ljubljane 15. avgusta A. (Dijaški zbor; zbor učitelje v, Laibaoher Tagblatt in mi.) — O dijaškem taboru,kteri sejo vršil v najlepšem redu. bodote prinesli gotovo sami obširno sporočilo, tedaj le nekaj besed. Presrčno nas je veselilo videti v našem mostu zbranih toliko vrlih mladeniče v, toliko nadopolnih stebrov naše prihodnosti, ki so vsi enoglasno izrekli, da pot, ktero zdaj hodijo nekteri naših rojakov, ni prava in ne more biti. Se ve da bodo morda rekel eden ali drugi v svoji modrosti, kaj nas briga to, kar misli iu govori mladina, ktero smo pitnli s tako ljubeznjivimi izrazi. Mi smo mi, drugi naj mislijo kar hote, naša ji; le prava. Ali gospoda nije tako in važne so besede, ktere so bile govorjeno v shodu, naj gledajo naši prvaki, da sami ne pretrgajo niti, koja jih veže z mladino. Gotovo ne bode to na korist niti njim, niti narodu. Premišljevanja vredno je za naše voditelje to, kako je sodila mladina zbrana iz vseh krajev Slovenije njih narodu nekoristno postopanje. Naj ne zapirajo oči tem glasovom misle da v svoji mogočnosti stoje kot skala. Priti zna vihar ki bode odpihal kar jo gnjiloga in čvrstejše korenine zasadil na mesto zastarelih. Komaj je tabor mladine končan, že se naznanja drugi shod, kterega napravijo učitelji 15. sopt. v Ljubljani. Dobro! Delati je treba, zbirati so in skupno pomenkovati o oni in drugi stvari, ki nas tlači, pokazati je treba svetu, da nismo zaspanci, da se gibljemo, da zahtevamo svoje prirojene pravice, da hočemo živeti kakor žive in se vesele svojega bitja drugi narodi ki so srčnejši nego smo mi. Dobro došli tedaj učitelji slovenski. Nadejamo se, da i/.gled kterega je dala naša vrla mladina uajdo odziv in da se snide mnogo učiteljev v Ljubljani. Prva številka „Laibacher Tagblatt"-a je na svitlem. Spodtika se kakor smo pričakovali semtertje nad eno in drugo narodno stvarjo in bodo menda to tudi delal ta listek dalje. Vjeda se nad „Novicami" in „Triglavom", ktera sta rekla, da zoblje iz jaslic dispozicijonsfondn, ter pri tej priliki navaja konec necega dopisa v „Narodu" iz Ljubljane, češ da „Slov. Nar." ni te misli kakor ta lista. Malo bi nas brigalo, kaj piše ta listič in ali on misli, da ros ne mislimo tudi mi kaj cnacega, ko bi ne šlo tu za princip. Odkrito vam pi da tudi jaz in mnogi z menoj no mislimo da bi celo toliko radodamte bile nemške in nomškutarske mošnjico, da bi se izdajal dnevnik za i i'ld. to jo s kolkom za 6 gld. Ako priznamo lesnico našim nasprotniki/ :, da marsikterikrat ne tišči; potic tako pod palcem, kakor naši bogataši vendar nismo nikakor tnko priprosti, da no bi znali vsaj nekoliko računiti koliko velja dnevnik. Vse govorjenje je tedaj zastonj in prazno in prosil hi „Tagblatt* da to mis.1 registruje, kakor tudi to kar bodem še povedal, Enkrat že smo „Laibaeheriei" odločno i/rekli, da nikakor ne trpimo, da vtika svoj stari nos v naše prepire, ter rabi glasove iz našega tabora za svoje namene. Ker bode zdaj prevzel ta posel rTagblatt" in ker je „neod vison" bode gotovo svoj mladi nosek pogumno vtikal v naše stvari, naj mu povemo enkrat za vselej, da iz njegovih ust ne želimo nobene hvale, da protestujemo svečano zoper to, da rabi v svojem nam predobro znanem zmislu naše besede k t ere grajaj ajo včasih domače stvari. Naj kar izbriše rubriko „Stimmen aus der slovenisehen Pressc" če hoče navajati le take stvari. Dobro je, da koj ve pri čem je. Toliko za prvikrat. Prosimo za „Empfangsbestiitigung" (potrjilo sprejema) v predalčkih „Tagblatovih". *) lz Gorice, 11. avgusta. — Deželni zbori trkajo na vrata. Dan za dnevom se bliža čas, ko se imajo naši poslanci v posvet zbrati in nam morda milejšo prihodnost odkleniti. Zares, veseliti se moramo tega časa, pa se tudi dostojno na-nj pripravljati. In kako se mi za naše zbore pripravljamo? Vsak naj na to vprašanje po svoji vesti odgovori. Tukajšnji Italjani ne držijo križem rok, marveč pridno delajo na vso moč, da bi si v tem tako važnem času novih pravic pribojevali in Slovence popolnoma pod se spravili. Obrnili so svoje oči tudi na tukajšno gimnazijo, ki je bila do sedaj Slovencem med vsemi primorskimi najbolj vgodna. Prvič so svoj srd razlili nad grščino in v listu, ki ga izdaja tukajšna kmetijska družba, našteli, koliko ur se morajo učenci šestih razredov v šoli in doma s tem „nialovrcdnim jezikom" mučiti. Zato so sklenili v dež. zboru tirjati, da se ta jezik na naši gimnaziji odpravi. A za nas Slovence še veliko važneje reči sedaj pripovedujejo. Pravijo namreč, da bodo Italijani v dež. zboru vse žile napenjali, da se Goriška gimnazija kot Koprska „poitaljanči" in mesto nemškega jezika italijanski kot učni jezik upoljc. Gorje nam, če se to vresniči! Taka enakopravnost tedaj vlada po Goriškem, kjer izmed 210.000 preb. 150.000 Slovencev stanuje! — Slavni deželni zbor! ki imaš slovonsko večino**), pazi toraj, kaj se pred tvojimi očmi godi in pomagaj nam, ako ne, poginemo v morji pozabljivosti. Iz Gorice se sicer v vse slovenske liste mnogo dopisuje, pa vsak našo stanje raji hvali kot graja, tako da bi človek mislil, da se nam res dobro, predobro godi. a temu, žalibože, ni resnica. Ce kdo le nekoliko v naše mesto pokuka, prepriča se kmalo o nasprotni resnici. Zatoraj deželni zbor! pomagaj nam in pazi, kaj naši sovražniki zoper nas kujejo. V te stavimo vso upanje, na tebi je ležeča prihodnja naša sreča in našo blagostanje. Telegrami prvemu slov. taboru: 1. V Zagrebu 8. avgusta 1808, dr. V. Zamiku v Ljutomeru: Državni in deželni zbori so za nas mrtvi, cela politiška akcija slovenskega naroda prešla je v narodne tabore; srčni pozdrav sedanjemu prvemu slov. taboru. Zagrebški Slovenci. '2. V Karlovcik v Srierau 7. avgusta dr. A. Klemenčiču: Zdravo! Rodoljubnim zbranim rojakom, govornikom in voditeljem naroda mnogaja lieta! Slava Slovencem! Profesori: Z i t e k, Zima, P e k 1 a r. 3. V Celji 0. avgusta 1868. Odboru ljut. tabora. Tebe, prvi slovenski tabor, ki se za pravice naroda poganjaš, ima v mislih in pozdravlja vsak domoljub. Bog daj srečo, da vspešno plemenito nalogo izvršiš. Celjska čitalnica. 4. Rakek na not rajnskom Kranjskem 0. avgusta 1868. Narodnemu taboru v Ljutomeru: Srčni pozdrav narodnjakom podpirajočim narodne pravice, zahtevajo-čim izobraženje naroda na narodni podlagi. Prebivalci slovenske cerkniške doline. 6. V (i racu i), avgusta 1808. Slov. taboru: Dragi bratje! Društvo „Slovanska beseda" v Gracu Vas srčno pozdravlja, zbrane mile brate slovenske. Prepričani, da prvi slovenski tabor, pri kterem smo zbrani v duhu vsi Slovani, se izvrši na korist in slavo našega naroda, vam izrečemo iskreno „živio"! „na zdar"! Cenek Cbocholovšek, predseda. Politični razgled. Beustov govor slabo sadje nosi, vsaj za tiste, kteri se ž njim slagajo in kterim je bil namenjen. Da so ogerski listi svoje glasove povzdignili proti stari avstrijski politiki , ktera je le za Nemčijo živela, naznanili smo že v zadnjih listih. Dunajski plačani časniki zdaj ne poznajo ni mere ni konca v svoji jezi proti vsemu, kar ni ravno zraslo v glavi kacega liberaluoga ministra. „Presso", o kteri je znano, da služi neposredno g. Deustu in njegovi politiki, se jo vsled tega spravila nad Ogre, Čehe, Poljake, Tirolce, da celo ljutomerski tabor in ,.prihodnja Slovenija" jej kali njeni žolč, kterega brez premisleka meče okoli sebe. in naenkrat tudi pri Ogrih najde, kar je dozdaj tolikokrat hvalila ali pa vsaj zamolčala, ker bi bila morala ob enem tudi cislajtansko vlado kregati. Ali ni smešno, če „Pr." ki se ni mogla nav-piti, naj se proti ('ehom strogo s pravdami itd. postopa, ktera je nasveto- *) O tej zadevi hočemo v enem prihodnjih listov krntko besedo govoriti. Zakaj ni „Tagblatt" v predal: „Stimmen aus der slov. Pre8se"vzel tudi kar na« ljub-IjatiHki 0 -korespondent misli o ljudski omiki in o ljudskem listu „Tagld."? Vr. *♦) Kakor je „Domovina" lani povedala, sodi v goriškem deželnem zboru (bro/, o, g. nadškofa) 10 Hlovencov, 0 Italijanov in 2 Nemca, Pin, Izdatelj in odgovorni vredaik Anton ToinAlč. vala celo posadni stan za vso ("'esko, /daj naenkrat zagleda pezdir v oger-skill očeh in razsodena kliče: „Zmožnost politične pravile napravljati se jo pri Magjarih tako spopolnila, da bi jih marsikteri Baehovee zavidati smel", o Slovencih in njihovi skupini pravi oziraje se na ljutomerski tabor: „Če gre magjarska brezumna smelost tako daleč, da se hoče magjarski državni zbor postaviti /a i/vrše/alea vseh tirjatev. kar jih je hrvaški deželni zbor stavil leta 1801, moramo se pripraviti, da postanejo poštanski politikarji v kratkem zagovorniki vseh protestov, kterc zdaj slovenski taborji sipljejo na ustavno stranko. Kakor znano so tedaj (1801) Hrvati zahtevali, da so jim vtelesijo kosi Istrijc. Koroške, Kranjske in Štirske. Ne moremo toraj razumeti, zakaj bi Magjari zdaj rogovilili le zarad Dalmacije, ko bi ob enem tirjali vso „pri-hodnjo Slovenijo" , morebiti tudi Dunaj, kterega je Mat. Korvinus privojsko-val, bi bilo to. kar se pravi pošteno usta odpreti . . . Mi dobro vemo in bomo vprihodnjič natančneji dokazali, da se v marsikterih peštanskih krogih podpirajo prizadetja Cislajtanijo federalistično razdrobiti in da ta podpora nc velja samo Dalmaciji" itd. Kader nam „Pr." ta dokazila za federalistično podporo prinese, objavili jih bomo od pike do pike. V deželnih zborih bodo ali bi vsaj radi tirjali, da imajo poslanci priseči na decembersko ustavo. Kdor bi ne hotel priseči zgubil hi svoje poslanstvo. Tako bi so vlada res prav z malimi stroški znebila opozicije v deželnih zborih. Kupčijsko ministerstvo je izdelalo in zdaj drugim ministerstvom v pretres izročilo osnovo postave o skupni mornarski zastavi. Skupno avstrijsko zastavo smejo imeti Indije, kterili je vsaj tretji del lastnina avstrijskega državljana. Razglašena je zdaj postava, kako je zadržavati in odvračati živinska kužna bo 1 ez e n. Pravosodna organizacija bo po besedah vladinih listov še enkrat toliko novcev stala, kakor politična; prihranilo se pa tudi pri tej ne bo celo nič. Deželnim zborom se bo predložila nova postava o realnih šolah, po kterili dobodo realke 7 razredov in izpite zrelosti, vsak deželni jezik mora biti učeni jezik. Delni zbori bodo zasedali do konca septembra. Zdanji c. k. namestnik v Trstu feldmaršallejtnant Moring je isti mož, ki je kratko pred revolucijo 1. 1848. pisal v vsej Avstriji prepovedano knjigo „sibilinske bukve", v ktere je brezobzirno razkrival propalost vseh razmer avstrijskega vladovanja. Navdušen pa je bil zGiskromvred 1. 1848. v Frankfurtu za nemški poklic Avstrije. Kaj ko bi ga bil prijatelj Giskra zarad tega poslal v Trst, ki kakor ne italijanski tudi slovanski ne sme biti temuč nemški V Priljubljeni c. k. namestnik v Dalmaciji, general b. Fili-povič, za kterega so Dalmatinci brez vspeha pri cesarji prosili, je zapustil 10. avgusta Dalmacijo. Pri odhodu se je vse drug druzega prehitevalo ska-zati odhajočemu svojo ljubezen in sočutje. No le uradniki in častniki, ampak mnogo srenjskih deputacij iz dežele, kupčijska zbornica, neitalijanska stranka in odličneji meščani so ga spremljali od namestnije do ladije. Zadnje dni jc prišlo več sto brzojavnih pozdravov, ktere so poslale srenje, društva, duhov-ništvo in veljavni zasebniki, ker so občo pripoznava, da jo bilo malo namestnikov, ki bi imeli za Dalmacijo bolj pošteno namere, ki bi bili bolj priljudni, tnko blagomiselni in brez pristranske naklonjenosti. 13. t. m. je imelo honvedsko društvo v Pešti burno sejo. Predsednik Klapka je nasvetoval, naj bi društvo nehalo, nasvet se je zavrgel, zato pa pridno nasprotovalo sedanji vladi in demonstratevnlo za nezadovoljno levico drž. zbora. Te dni se jc bil v Skadru vnel krvav boj med Turki in krščani, kterc so prvi tlačili in zatirali. Turško vojaštvo je posredovalo; mrtvih iu ranjenih je precej. Na Ceskem se je zadnje dni prepovedal učiteljski zbor v Pragi, ljudski tabor „na Džbane", ljudski tabor v „Sodeslavu", društvo „Slovanska lipa" v Močebostu. Preiskave proti obiskovalcem prejšnjih taborov se pridno nadaljujejo. 33. številka „Hum. listi" se fiskovali, tako tudi „Nar. Pokroka". Administrator in dva črkostavca časnika „Delnik" sta morala pred preiskovalno sodnijo, da bi ovadila necega dopisnika. „Ind. Belg." naznanja, da se je pri shodu pruskega in ruskega vladarja v Švalbachu zelo vterdilo prijateljstvo med Prusijo in Rusijo. „I)z. Pozn." pripoveduje, da se je v Petorsburgu vrlo ojačila stranka ki hoše s po razum ljenje s Poljsko. Po programu to stranke bi se Poljska administrativno zopet ločila in dobila svojo avtonomijo, kakor za časa Vielopolskega, bi so Poznansko zamenjalo s Prusko za druge krajo, bi se poljska velika posestva zopet dala v poljske roke in bi se dovolila posebna poljska vojska. Kapelnik, ki bode „Ljubljansko godbo" vodil in godce v vsakoršnih inštrumentih uril, se vzame v službo proti primernemu plačilu. — Prošnje z dokazi potrebne muzične izurjenosti iu znanja slovanskega jezika prejeralje do 1. septembra t. 1. Odbor Ljubljanske godbe. Ustnim v red n i šiva in opnivnišIvA. Ker smo čuli. da nekteri gg. naročniki list ali pozno ali sicer uoredno dobivajo, da se jim kaka številka izgubljeva, prosimo, da se nam brž vsaka taka nerodnost Tneza-pečatenem in nefrankovanem lističu naznaui. da bomo pozvedeli kje je vzrok tega nereda, da so popravi. — Tiste gg. naročnike, kteri naročila niso ob pravem času ponovili, I>r0' simo , da to store ali naznanijo, da niso več prejemniki. Omiajska borza od 17. avgusta. Ii0/, metalike 58 fl. 40 kr. Kreditne akcije 211 H. 00 kr. 5% metalike z obresti v maji in nov, .r>8 fl.40 London 114 H. 10 kr. r»% narod, posojilo 02 fl. — kr. Srebro 112 fl. 75 kr. ldtiO drž. posojilo 81 ti. 10 kr. Cekini i> fl. 89 kr. Akcije narod, banko 730 II. — kr. Tiskar Eduard Janflč Lastniki: Dr. Jot« Vošiijnk in drugi.