Leto 1944 na Slovenskem – osemdeset let kasneje, Pivka, 22. maj 2024 Leto 1944 je bilo na globalnem nivoju zaznamovano z mnogimi prelomnimi dogodki, ki so počasi in zagotovo prevesili jeziček na tehtnici ravnotežja moči s strani sil osi v prid zavezniški koaliciji. Najpomembnejši dogodek predzadnjega vojnega leta je zagotovo zavezniško izkrcanje v Normandiji – »Operacija Overlord« oziroma širši javnosti bolje poznan »Dan D« –, ki se je začelo 6. junija 1944. Sledilo je hitro napredovanje zavezniških enot in osvobajanje večjih ozemelj Francije ter Belgije. Nato so težave s preskrbo nemškim silam omogočile, da so se uspešno in vztrajno upirale ter konec leta 1944 začele svojo zadnjo veliko ofenzivo v Ardenih. Pomembni dogodki so se odvili tudi na vzhodni fronti, saj je Rdeča armada začela prodirati na poljsko ozemlje. Hkrati so se intenzivni boji odvijali drugod po svetu, zavezniki pa so uspehe dosegali v boju proti Japonski. Leta 1944 so se prelomni dogodki odvijali na jugoslovan- skem in slovenskem ozemlju. Med drugim je potrebno izpo- staviti, da so zavezniške sile, ki so do maja 1944 formalno še podpirale četniško gibanje pod vodstvom Draže Mihajlovića, svojo podporo preusmerile k partizanskemu gibanju pod vodstvom Josipa Broza - Tita. Po srečanju Tita in Winstona Churchilla v Neaplju 12. avgusta 1944 se je dokončno utrdila zavezniška podpora partizanom v Jugoslaviji. Preobrat v podpori je bil ključen za nadaljnje uspehe in napredovanje partizanskega gibanja pri osvobajanju jugoslovanskega oze- 208 dileme – poročila s konferenc mlja. Oktobra 1944 so Titovi partizani skupaj z Rdečo armado vkorakali v Beograd. Po osemdesetih letih je bila razvoju dogajanja v letu 1944 na Slovenskem posvečena mednarodna znanstvena konferenca, ki jo je v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine Pivka organi- ziral Študijski center za narodno spravo (SCNR). V Pivki so se že tradicionalno zbrali domači in tuji zgodovinarji, ki so v različnih tematskih sklopih obravnavali raznovrstne vsebine, posvečene letu 1944. Znanstvena konferenca je bila organi- zirana v okviru programa P6-0380: Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Znanstveni posvet sta z uvodnima nagovoroma otvorila direktor SCNR dr. Tomaž Ivešić in direktor Parka vojaške zgodovine Pivka mag. Janko Boštjančič. Zgodovinski razvoj dogodkov v letu 1944 in njihov pomen je devet avtorjev znanstvenih prispevkov predstavilo v treh tematskih sklopih. Z uvodnim referatom je dr. Bojan Dimitrijevič, znanstveni svetnik in namestnik direktorja Instituta za savremenu isto- riju iz Beograda, predstavil položaj, v katerem so se znašle države jugovzhodne Evrope v letu 1944. Uvodno predavanje je udeležencem podalo celosten in poglobljen vpogled v glavno tematiko konference. Predstavitve referatov v prvem tematskem sklopu so bile posvečene tematikam vojaške zgodovine. Prvi referat z na- slovom Nemške okupacijske enote in leto 1944 je predstavil dr. Klemen Kocijančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Posvetil se je predstavitvi strukture nemških okupacijskih enot in delo- vanju raznih tujerodnih enot pod nemškim poveljstvom, ki so prišle na slovensko ozemlje v letu 1944. S predstavitvijo slovenske partizanske vojske v letu 1944 mu je sledil dr. Da- 209špela chomicki in petra grabrovec mijan Guštin, višji znanstveni sodelavec in nekdanji direktor Inštituta za novejšo zgodovino. Med drugim je opozoril na osemdeseto obletnico začetka zgodovinopisja o Narodno- osvobodilni vojski in partizanskih odredih Slovenije. Prvi tematski sklop je s predstavitvijo referata sklenil polkovnik dr. Tomaž Kladnik s Centra vojaških šol Slovenske vojske, ki je osvetlil položaj in ključne osebnosti Slovenskega domobran- stva v obravnavanem letu. Drugi tematski sklop je bil posvečen regionalnim vsebinam. Dr. Marica Karakaš Obradov s Hrvatskega instituta za povijest v Zagrebu je kot prva nastopajoča predstavila problematiko preskrbe prebivalstva Hrvaške s prehrano v letu 1944. Sledil je referat dr. Nemanje Devića z Instituta za savremenu istoriju v Beogradu, ki je predstavil okupirano območje Srbije v letu 1944. Panel je zaključila dr. Tamara Griesser Pečar s SCNR z referatom, naslovljenim SNOS in Verska komisija v letu 1944. Osvetlila je naloge Verske komisije, njeno članstvo in delovanje. V popoldanskem panelu konference so se raziskovalci posvetili tematikam tako regionalnega kot tudi občega zgo- dovinopisja. Dr. Renato Podbersič s SCNR je v referatu z naslovom »Leto 1944 na Primorskem: Goriška sredina med revolucijo in protirevolucijo« izpostavil položaj pomembnih posameznikov, ki so oblikovali politični prostor na Primor- skem. V okviru drugega referata je dr. Blaž Torkar, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podat- kov, osvetlil odnos zahodnih zaveznikov s partizansko vojsko na jugoslovanskem prostoru v predzadnjem vojnem letu. Zadnji referent, dr. Matic Batič s SCNR, je s svojim referatom sklenil konferenco in predstavil italijanski kolaboracionizem na Primorskem v letu 1944. Referenti so z raznolikimi prispevki uspešno dosegli zasta- vljene cilje znanstvenega posveta, saj so prispevali k poglo- bljenemu razumevanju obravnavanih tematik iz leta 1944 na 210 dileme – poročila s konferenc slovenskem in jugoslovanskem ozemlju. Skupaj z udeleženci konference so s kakovostno razpravo doprinesli k bogatenju znanja in odpiranju novih znanstvenih vprašanj za nadaljnjo obravnavo. V okviru programa znanstvene konference so si udeleženci konference pod vodstvom mag. Janka Boštjančiča ogledali novo muzejsko razstavo o ustanovitvi in razvoju Parka vojaške zgodovine Pivka. Špela Chomicki in Petra Grabrovec