Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
»baja 10. in 25.	Ve,'*a 28 po1 lel-
Vsakega meseca.	-^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. V Gorici dne lO. septembra ISTO. LIST 21.
Znpopatlek: 1. Razglas. — 2. Razglas. — 3. Razglas. — 4. Oznanilo. — 5. 0 gnoju, (daljo). — 6, Kako imamo ravnati, da žito ne poleže. — Kako bi bilo mogoče pospeševali sadjorejo.
Jrfcasgla,s.
Podpisani deželni odbor naznanja s tem svoj sklep, da se bodo tudi letos sprejemali novi učenci v deželno kmetijsko šolo v Gorici.
Kdor se želi vpisati, naj se oglasi do konca tek. mesca pri vodstvu omenjene šole.
Deželni odbor v Gorici dne 4. novembra 1870.
Deželni glavar:
Coronini.
I^asglas.
Podpisano predsedništvo naznanja, da je glavni odbor sklenil, sklicati občni zbor d 5. dan, mesca decembra ob 10. uri predp.
Seja bode v društveni dvorani.
Na dnevnem redu bo:
I.	Prevdarek za leto 1871.
II.	Imenovanje novih udov:
III.	Predlogi udov.
C. kr. kmetijska družba v Gorici dne 20. OoTdobra 1870.
Predsednik:	Tajnika namestnik:
Coronini.	F. Parcar.
— 161 —
Razpis.
Visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je razpisalo ustanovo od 260 gl. na kmetijskem učilišči v Modlingu pri Dunaju.
Prosivci morejo dokazati z spričevali, da so dovršili nižo realko z dobrim vspehom in da umejo tudi nekoliko praktično poljedelstvo. Dotične prosbe naj se vložijo pri vodstvu kmetijskega učilišča »Francisco-Josefinum” v Modlingu do 20. novembra t. I.
c. kr. ministerstvo kmetijstva
na Dunaju 24. oktobra 1870.
,,OTboiii shod. svilorojoev v Oorioi.«4
Odbor tukajšne kmetijske družbe je enoglasno sklenil, tudi letos sklicati občni shod svilorejcev.
Vabijo se tedaj vsi svilorejci, da se vdeležijo tega shoda, ki bode 28. in 29. novembra t. 1.
Govorilo se bodo o sledečih točkah:
1.	Kaki vspeh imajo skušnje, ki so se napravile po deželi se semenom sviloprejk po stanični (celularno) preiskavi.
2.	Kako bi bilo mogoče dobiti dobro in zdravo seme domačega, rumenega plemena?
3.	Kake skušnje so so dovršile z čiščenjem v sviloreji?
4.	Kaki način izreje zagotovlja dober vspeh ?
6. Kako bi se dali odstraniti mnogoteri pogreški pri prodaji semena?
6. Po kakem načinu bi bilo mogoče, vrediti v Gorici kupčijo z svilnimi mešički?
Natančni načrt bomo v prihodnjem listu priobčili.
Oznanilo.
C. kr. kmetijjska družba v Gorici naznanja to le;
S pripomočjo zdatne podpore od visokega c. kr. ministerstva za poljedelstvo je c. kr. kmetijska družba letos priskrbela dostojno množino od 400 unč zdravega svilnega semena po staničnem načinu.
- 162 -
Preiskavalo se je veliko tisoč metuljev na c. kr. poskuščeva-lišči Goriškem in po preiskavi so sc jajčiki razdelili v tri vrste.
Jajčica prve vrste so od popolnoma zdravih metuljev.
Jajčica druge vrste so od le malo bolnih metuljev.
Jajčica 3. vrste so od bolnih metuljev.
Preiskava z drobnogledom je dokazala da so jajčica od le malo bolnih metuljev popolnoma zdrava in sklenulo se je, da se prodajo po nizkej ceni.
Cena za seme prve vrste je:
a.	seme od domačega rumenega plemena velja 1
unča (to je 25 grammov).....................................14 fr.
b.	seme od Japaneškega zelenega plemena velja 1 unča 12 fr. Gena za seme druge vrste, to je, seme od metuljev, ki so
bdi nekoliko bolni; vender so jajčica popolnoma zdrava.
a.	seme od domačega plemena 1 unča ....	6 fr.
b.	od japaneškega plemena.......................... 5 fr.
Kdor hoče kupiti to seme, naj sc oglasi do 25. novembra t.
1. pismeno pri gospodu prof. Ilaberlandl-u, ki je predsednik odseka za svilorejo v centralnem odboru tukajšne kmetijske družbe in naj se na tanko zapiše, število unč in ob enem se ima vložiti polovico zneska Razposlalo se bode potem seme še konec tega mesca. v Gorici dne 15. oktobra 1870.
Predsednik c. kr. kmetijsko družbe
Coronini.
Rudski ali mineralski gnoj.
(dalje).
Rudski gnoji so mavec (gips), žveplenokisle rudnine, kreda, apno, solitar, lapor, razne soli i. t. d.
Rudskc gnojivne tvarine so vse tiste, ki imajo le pepelnate obstojne dele in ki imajo v sebi, gnjilec, kislic, vodenec in ogeljc. Oni izvirajo le iz zemlje, so torej snove, ki iz zraka ne morejo biti nadomestene.
Mineralske gnojivne tvarine so za rastlinsko življenje kaj vgodno
163 —
in redivne, in imajo tudi fizikalično — kemično lastnosti, ki jih sposobne storijo iz zraka povživati redivne drobce, da pripomorejo k razpadu in k razkrojenji organskih bitstev. S tem tedaj sploh pospešujejo te tvarine gorkoto in vlago v zemlji.
Da so te tvarine redivne in služivne rastlinstvu, spričuje to, da naj važnejši deli rastlinski postanejo iz rudskih snov. Brez fosfornokis-lih soli bi se ne moglo zernje v žitnih rastlinah storili; ravno tako je apno in kremenina za izdelovanje stebla i. t. d.
Sploh velja, da ravno rudske snove pospešujejo prevod atmos-ferične hrane v rastlinskem bilstvu.
Gnojenje z rudskimi tvarinami pospešuje rastlinsko življenje posrednje in neposrednje. Le tedaj, ko ima rastlina vse za njeni ra-zvitek potrebne snove, se ona zamore lepo razvili in gotovo je torej mineralsko gnojenje že zarad tega posebne vrednosti, ker atmosferična hrana tudi brez človeške delavnosti, če ravno ne v dostojni množini rastlini pride v korist.
' Priznati moremo sicer, da organski gnoj pripomore k hilrejem razkrojenji rudnin in da tudi po tej kemičnej poti nastanejo rudske zveze; ali to moremo tudi priznati, da je rudski gnoj velevažin, on ima dovelj redivnih snov, slane le malo stroškov, posebno vožnja malo stane v primeri z organskim gnojem.
Rudski gnoji hitro koristijo. Za tega del je treba paziti pri porabi rudskih gnojev, da zarad hitre moči mladim rastlinicam ne škodujejo.
Da vspešno porabimo mineralske gnoje, moremo poznati zemljo jn vse razmere, ki nam kažejo, kake rudske gnoje imamo pridružiti navadnemu hlevskemu, ali organskemu gnoju.
Tudi pepel kot takega imamo v to vrsto šteli. On ima v sebi lugasto sol, to jo pepelik (kali), ki je rastlinam posebno potreben. V pepelu najdemo vse rastlini vgodne dele ; požiganje slame krom-pirjevca in enakih rastlin bi bilo torej za prihodnje enake rastline jako vgodno. Posebne vrednosti je pa, če kmetovavec pepel za njegove polja porabi, od rastlin, ki niso ondot rastle.
Vrednost pepela jo različna. En del njegovih obstojnih snov je
— 164 —
lehko raztopljiv, to so: kalijeve soli, apno; drugi del pa je ne raztopljiv, in to zdaljša njegovo gnojivno moč.
Ker ima pepel v sebi razjedljive snove, moremo paziti, da je zemlja vlažna; lehko bi sicer vsahnile rastline. Pepel pripomore tudi k razpadu in k razkrojenji sparsteninskih ostankov, k vnioenji plevela, on tudi podpira rast zeljišč, povžije dostojno mero vlage in redivnih drobcev 'z zraka, in vniči tudi marsiktere škodljive mrčese. Ravno pepel popravi premokrotne travnike, da se mesto kisle trave sladka- zaplodi; on vniči tudi mah, ki na travnikih ovira rast drugih dobrih rastlin. Pepel tudi v težki, mrzli zemlji hasne. Vgoden čas za pepeljenje travnikov je jesenski čas; za njive pa zgodaj spomlad, ko se sme upati, da kmalu nastopi polieben dež.
Pepci, ki je iz gojzdnih dreves napravljen, ima v sebi mnogo kalija. V bukovem pepelu najdemo 12 odstotov kalija (120/a K 0); v hrastovem pepelu le 5°/0, v lipovem pepelu 29%; v pepelu vinske trle najdemo celo 54%, v pepelu bora le 3%, v pepelu šole samo pol odstotka (7,% K 0); v pepelu premoga nekoliko črez en odstotek l-4%-
V pepelu šote najdemo sicer le malo kalija, timveč pa kremenove kisline (45%), in ker ima v sebi tudi dostojno množino razje-dljivega apna in žveplenih kislin, je posebno dober za travnike in njive, na kojih ima rasti krompir. Enake dobrote je tudi pepel iz premoga, kakor smo že v našem listu dostojno omenili.
Tudi izluženi pepel ima v sebi še nekoliko lugaste soli in družili redivnih reči ; ravno tako tudi lug, ki je ravno kakor izluženi pepel dober za mrzlo zemljo.
Vse lake tvarino so vredne naše pozornosti, ker one so pripravne za pomnoženje gnojivne tvarine.
Saje so dober gnoj, ker v njih nahajamo razne soli in organske ostanke ; njih črna barva pospešuje ogrevanje zemlje; posebno za mrzlo zemljo so kaj koristne ; njih moč je hitra, zalega del (je umno, da z njimi gnojimo spomladi revnim ozimninarn, ki se kmalu oživijo.
Mavec ali gips, sader, imenovan, je žvepleno kislo apno. On obstoji torej iz dveh važnih redivnih snov.
— 165
Gips lomijo v hribih, kjer je apnenik in žvepl o, ga zmelejo in tako v kupčijo slavijo. Mavec posebno detelji, in sočivji zdatno koristi. Cisti gips je bele barve enak moki. Nekteri žgejo popred gips, vender to njegovo dobroto nikakor ne pospešuje.
Na oral se go potrosi dva stota (centa). Vspeh gipsanja je bolj v suhih njivah gotov, kterim ne pomanjkuje potrebne vlaga. Ob času gorkega dežja ga je naj boljši sejali, da se redivne tvarino o dežji brž razkrojijo. Potrosi se ga v tihem, ne vetrovem vremenu in se tako meče, da se razkadi, in da se po vsi detelji pozna, kakor da bi bila z moko potresena. Naj boljši čas je, ko je deteljca nekoliko za en pavec visoko odrasla.
Njegovo noj večo moč imamo iskati v spremembah, ki se v zemlji vršijo, ker on ima v raztolčenem stanu lastnost nategljivosti. On tudi veže ogelnokisli amonjak, kterega spremeni v žveplenokisli amoa-jak. Gotovo stori mavec zemljo sposobno, da vlago v se srkati zamore.
Za tega del je gnojenje z gipsom le v tisti zemlji vspešno, kleri ne pomanjkuje nekoliko apna in drugih snov.
Posebno koristno je gips pomešali z hlevskim gnojem Sočivji hasne mavec in ima taki vpliv na množino sočivnate slame, da sočivje mnogokrat preveč v slamo raste in tako le malo stročja, zernja napravi, in da vedno zeleni, brez da hi dozorelo, Nekteri celo trdijo, da grah se le težko skuha, ki je na močno gipsani njivi rasteh
Gips se potrosi tudi na razne živalske gnojivne tvarine; on zveže lehko vbežljivi ogelnokisli amonjak, in s tem po kemičnej poti postali žveplenokisli amonjak postane v vodi lehko (raztopljiv. Moč in vpliv gipsa obstoji gotovo brez dvombe v tem, da se on naj prvo v vodi raztopi, in da potem njegovi raztopljeni obstojni deli prestopijo v novo redivne zveze, apno so zveže z ogelnokislino, žveplenakislina pa z amonijakom. Liebig in drugi učeni kmetijski kemikarji trdijo, da žveplenakislina v gipsu-sprejema vogelnokisli amon po rosi in dežji iz zraka.
Vender jaz bi mislil, da za to služi tudi ogelnokisli amon spar-slenine v zemlji in saj skušnja jasno kaže, da vedno ponavljajoče gi-psanje brez drugega gnojenja tudi zemljo, ki ima mnogo sparsteninc, revno stori.	(da//e prihodu).
166 —
KLalto imamo ravnati, da žito n© poleže.
Na nektcrili njivah jc mnogokrat viditi položeno žilo. Koliko lo škoduje, zna vsakter od nas, žito ostane revno, klasje gluho in prazno. Navadno se išče vzrok v tem, da se je preobilno pognojilo se mladim gnojem. Nasvetujemo tedaj, da se za take njive rabi le 3 dele (8/i) navadnega hlevskega gnoja in k tem se doda 1 del (Vi) zmletih in poparjenih kosti, n. pr. na oral 3 cente.
Tako gnojenje bo gotovo pomagalo, da žilo ne poleže, in brez dvombe bode žito obilnejši obrodilo po takem gnoju, kakor po samem hlevskem.
Gotovo pa taki gnoj, to je navadni hlevski gnoj pomešan z kostmi sjuži za vsaktero drugo polje.
Ce	ima	kmetovavec dovolj	sparsteninske	zemlje,	bajerskega
blata, laporja, šote, pepela ali od lesa ali od premoga, lehko pomnoži svoj gnojni	kup	skor za polovico	ako	s takimi	tvarinami gnoj napravlja. Pri	tem	se ima ravnali, da	se	gnoj na	gnojišči	dvakrat v
tednu z eno	ali	drugo teh naštetih tvarin	za palce	visoko	potrosi, in
to ima namen, da zveže vbežljivi ogeljnokisli amon. Rudski obstojni deli potrošene tvarine sc tudi lehko razkrojijo in postanejo sposobni za rastlinsko življenje.
Dobro je, da ostane tako obdelani gnoj 2 do 3 mesce na gnojišči. Zalega del jc umno, na gnojišči napraviti več oddelov, in vsaki oddelek ima biti do 5 čevljev visok. Da se gnojni kup enakomerno razkrojili zamore, je potrebna dostojna vlažnost, dobro je torej večkrat ga z gnojnico polivati.
Taki pomešani gnoj z kostmi bo gotovo izvrsten, in nadjati se je, da žito nikdar ne poleže.
Dobiček takega ravnanja jc golov, in umno bi bilo, da bi se že na gnojišči po naših sporočilih ravnalo, povsod nabiralo take zemlje in pepel.
Pri lem pa živo opominjamo na pepelik (kali), ki je jako važin posebno kjer se seje veliko repe, sploh korenstva.
Kali in fosforne soli so velevažne, same sicer ne morejo popolnoma koristiti, v združbi z hlevskim gnojem pa gotovo obilnejo povrnejo stroške z bogatimi pridelki.
167
Naša želja je, da se kmetovavci prepričate sami saj se lehko, poskusi z majhnim, in kar najdete dobro, vpeljite v vaše gospodarstvo, saj s tem si sami pomnožite blagostanje in vašo srečo,—
Kako bi bilo mogoče pospeševati sadjorejo.
(dalje).
Naj prvo nastane vprašanje, koliko prostora ima imeti sadišče. Velikost občinskega sadišča se ravna po dotičnih potrebah, in to bo gotovo vsaka občina znala, koliko zemljišča ima odločiti za drevno sadišče. Sploh se ozira pri odločenji dotičnega prostora, na to, koliko da ima mladih drevesic biti vsako leto odgojenih.
N. pr. računimo mi, da občina bi vsako leto potrebovala 1000 drevesic; to znamo, da na štirjaškem sežnju stoji 18 drevesic, toreij za 1000 drevesic bilo bi treba SSVz št. sežnjev, Ko pa imamo eno dve triletna drevesa, celo sedemletna, treba je tedaj za vsih 7 oddelov 3887s štir. sežnjev. K tem imamo pridružiti prostor za srjavno šolo, ki navadno znaša sedmi del celega sadišča torej 557a št. sež. V vsim imamo tedaj 444 štr. sež. za to odio enega prostora. Zdaj imamo oskrbeti neobhodno potrebne steze, ki vzamejo deseti del prostora torej 44 štir. sež. in če premislimo, da imamo če hočemo dobiti vsako leto 1000 dreves, saditi 1100 dreves, ker gotovo deseti del pomre, vsahne, za ktere odpade v sedmih letih 387a št. sež., vidimo da je treba 528 štir. sež., to je blizo Vs orala avstrijskega (1600 št. s)
dalje prihod.
On oj za sadno clrovjo.
Na Švicarskem imajo navado starejim in mlajšim drevesom gnojiti z vodo, v klerej je raztopljeno rogovje. Tudi odpadke rogovja primešajo zemlji v kterej imajo rasli mlada drevesca. Vspeh takega gnojenja je izvrsten. Gotovo tudi navadni hlevski gnoj govtjek, ki je že popolnoma godin, služi za gnojenje treba pa je, da se zemljo nekoliko odkoplje, da zamore gnoj dospeli do korenik drevesa. —
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Fr. PovSe, — Tiskar Seitz v Gorici