ŠTEVILKA 29 MENGSAN * GLASILO OBČINE MENGEŠ LETNIK IV • JUNI) /VELIKI TRAVEN • 1996 r/ r ^ / f / ~ . ' 0BCrN$KrfRAZNir *^<.*,» Jtr., >£jn>l /Vl/\'l' '•''•'/«.V /.Kh kwčna trgovski podjetje d.d. • Ekslerjeva 8 • Kamnik (Medveđova 1a, telefon: 831 404) UGODEN NAKUP!!! ženske spodnje hlačke samo 285 SIT moške spodnje hlače, maje samo 285 SIT ženske enodelne kopalke samo n.155 SIT moške KOPALKE samo 77O SIT otroške maje T-SHIRT samo 269 SIT ženska krila samo 3.675 SIT e>LLlBii^LJ LI \3 LKI/J£AaLi^U\S.£AavS^LJdJ J q ^lij 11^)^11 iris lilvi^v^LKjv^a AVTOMOBILSKI PROGRAM LAĐA V industrijski prodajalni HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: 061 715 233 Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIH Mengeš • Prešernova 3 telefon_/_fax^061 J38_785__ VRTNE KOSILNICE Husqvarna, Castel Garden, Harry že od 29.946 SIT; AGREGATI ZA PRANJE VOZIL 120 barov že od 31.319 SIT dalje; BETONSKI MEŠALCI 44.890 SIT; SAMOKOLNICE 5.590 SIT; MOTORNE ŽAGE Husqvarna že od 69.048 SIT dalje; KOLESA Rog in Atala MTB že od 25.779 SIT dalje; SKUTERJI PIAGGIO 50 cm3 Taphow, Sfera, ZIP, Quartz že za 289.000 SIT; PIAGGIO VESPA • HEXAGON 150 cm3; AVTO PLAŠČI Sava, Pirelli, Michelin, Roadstare; REZERVNI DELI za osebna vozila Zastava, Wolkswagen, Škoda, Fiat, Lađa in tovorna vozila IVECO, TAM in druga; PLOČEVINA - blafniki, pokrovi motorjev, odbijači, vetrobranska stekla in vse ostalo za evropska vozila ODA IN MAZIVA Castrol, Elf, Valvoline, Mapetrol, Proton in Ina Delta; ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA Fellisati stabilne krožne žage, vrtalke, brusilice, feni, vodne žage, itd.; AKUMULATORJI za motorna kolesa, osebna vozila in tovornjake DODATNA OPREMA VOZIL - sedežne prevleke, predpražniki, prtljažnik meglenke, radio aparati CLARION, itd.; AVTOELEKTRIKA Saturnus, Hella, itd.; AVTOKOZMETIKA Somax za nego vozil; FILTRI zarčni, oljni (DONIT, FRAM) za osebna vozila, tovorna in traktorje KUPLJENO BLAGO PLAČLJIVO Z GOTOVINO, NA 3 ČEKE ALI S KREDITOM OD 1 DO 3 LET BREZ POLOGA Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI VELIKI PONUDBI! MENGSAN UVODNIK Spoštovani! Kaj je lepšega kot imeti prijatelja, ljubljeno osebo, ki nas razume in nam stoji ob strani! Papežjanez Pavel II. nam jepovedal' da nas ima rad. Lepa jepesem z iskrenimi voščili za rojstni dan, še zlasti če so ti otroci naši prijatelji. Ganjeni smo bili, ko smo po televiziji gledali papeževe govore, njegova popotovanja po naši mladi deželi, rokovanja z vsemi, ne glede na status in položaj, narodnost, .... Še boljso to doživeli vsi listi, ki sopapežev obisk želeli občutiti, biti osebno prisotni na srečanjih. Udeležbaje bila proti pričakovanju zelo velika, karpolrjuje, da smo Slovenci gosloljubni in odprti in si seveda tuđi na tak način zaslužimo svojo državo! Več o obisku svetega očeta borno poročali v naslednji številki, saj je bilo medprisotnimi na srečanjih tuđi veliko Mengšanov. . Z veseljem povemo, da borno občani Mengša prav v najlepšem mesecu v letu praznovali prvi občinski praznik. Rojstvo pisatelja Janeza Trdine jepri nas zaznamovalo in pustilo svoj pečat, čeprav je v zrelejših letib odšel v Novo mesto in lam nadaljeval ustvarjanje. Zakaj praznujemo ravno 29. maja?Ker menimo, da je prav počastiti rojstvo, ne pa smrtl^ Morda je to ponovno priložnost, da se Mengeš predstavi. Vabimo vas, da se udeležite prireditev, kijih za vas pripravljamo spričetkom vpetek, 23- maja, zaključili pa borno v prvem leđnu v juniju. Prva aktivnost z namenom praznovanja se je delno že odvila. Likovno društvo pod vodstvom akademskega slikanja Vinka Železnikarja je organiziralo likovno kolonijo, katere se je udeležilo več kol 30 akademskih in amaterskih slikarjev, olrok in odraslih z mednarodno udeležbo. Slavnostna otvoritev razstave teh del bo v torek, 28. 05. 1996. Društva in organizacije, ki se v naši občini posvečajo družbenemu in društvenemu življenju, so pripravile pesler zabavni in kulturni program. Vljudno vabljeni! Dovolite, da vas že sedaj povabim k sodelovanju. Pri nekaterih bo v času praznovanja zaznovil telefon na temo občinskegapraznika. Radi bi vaspovprašali za mnenje. Mesečnik Mengšan izhaja že čelrto leto. Za pozornega braka se je oblika oziroma zunarija podoha nekajkrat spremenila, kar jeposledica različnih izvajalcev tehničnih in organizacijskih opravil v zvezi z izdajanjem. Časopis še naptej ostaja občinski, ta dela pa je preuzelo podjetje Nagelj d.o.o.. Sedaj smo dorekli tuđi tehničnega urednika. To delo "<> odslej opravljala ga. Sabina Kompare, ki bo pogodbena prevzela tuđi lektorsko podobo, prelom in oblikovanje. Sabina je poskrbela za novo zunanjo podobo Mengšana ze sedaj, v naslednjih mesecihpajo bo še dodelala. Dogovorili smo se, da rokiza oddajo gradiva ostajajo enaki, lorej 12. v mesecu. Prispevke ln slikovni malerial lahko še naprej oddajate tuđi članom uredniškega odbora, medlem ko reklume, oglase in voščila le v sprejemnipisarni Občine Mengeš. Tatjana Sivec Strmšek kazalo UVODNIK 3 JANEZTRDINA 4 OBČINSKI SVET 7 OBČINSKA UPRAVA POROČA 8 POLITIČNE STRANKE 9 PRI SOSEDIH 13 PRAZNIM IN OB4ČAJI 15 NAŠVRTEC 18 NAŠA ŠOLA 20 IZOBRAŽEVANJE 21 VAŠA POŠTA 23 DRUŠTVA 26 ŠPORT 28 DOBROTA NE POZNA MEJA 32 KULTURA 34 M E \ G SA X GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja urednički odbor: Tatjana Sivec Strmšek (odgovorna urednica, tel. 737 317) Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežič, Franc Veider (člani) Glavna urednica Uradnega vestnika: Marta Drćar, tel. 737 081 • Oblikovanje in tehnične urednica: Sabina Kompare, te!. 737 484 • Lektoriranje: Lili Ekmešič •. Elektronski prelom in tisk: Nagelj d.o.o. .GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. 715 033 • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispevke lahko oddajate osebno v sprejemni pisarni Obfine Menjješ v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali neposredno članom uredniškega odbora. Lahko pa jih pošljete tuđi po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. 3 MENGSAN JANEZ TRDINA EV MENGSANI "... kadar dohimpriliko, razgo'varjam se kaj rad o domaćem kraju, ki mi bo ostal nad vse druge mil in drag do zadnjega trenutka mojega." Janez Trdina Nedavno tega smo Mengšani dobili svojo občino, letos pa tuđi občinski praznik. Verjetno si bolj primernega datuma ne bi mogli izbrati, saj se je 29. maja pred 166. leti rodil Janez Trdina. Pisatelj, etnolog, učitelj, ki je ime našega kraja ponesel po Sloveniji, pa čeprav je v Mengšu preživel le nekaj otroških let. Dolgo časa je prevladovalo mnenje, žal nekateri nevedni tako mislijo še danes, da je Trdina živel. daleč stran od rojstnega kraja ne le geografsko, ampak tuđi čustveno. Pa še zdaleč ni tako. Pisatelj je zelo pozorno spremljal dogodke v rod-nem kraju in misli so se mu pogosto vračale v kraj pod Gobavico. Da se ni vra-čal v Mengeš, je bila kriva huda bolečina, ker so prodali njegovo rojstno hišo, pa tuđi nesrečna prva ljubezen. 0 Trdinovi navezanosti na domaći kraj pripovedujejo tuđi njegova pisma kaplanu Antonu Koblarju. Kaplan Koblar je prosil Trdino, ki je takrat živel v Novem mestu, naj mu napiše nekaj o pretekosti Mengša, ker je želei napisati zgodovino našega kraja. Trdina mu je v letih 1887 in 1888 poslal 8 pišem. Zanimivo je, da so bila pisma najdena sele oko! i leta 1950 v Škofij-skem arhivu v Ljubljani. V počastitev občinskega praznika in v spomin na Janeza Trdino v današnji številki Mengšana pričenjamo z rubriko Janez Trdina. V njej borno objavljali bolj ali manj znana dela našega rojaka. Vabimo vas, da v prvem delu preberete prvo Trdinovo pismo Koblarju, ostala bodo objavljena v nadalje-vanjih. Pismu pa sledi še pregled Trdi-novega dela in opis pomembnih mejnikov v njegovem življenju. Oboje je pripravila prof. Marija Cvetek. Prvič je bil ta pregled objavljen v Trdinovem koledarju, ki ga je za letošnje leto izdala OŠ Mengeš. 1. PISMO JANEZA TRDINE ANTONU KOBLARJU • • • VNovem mestu, 19. decembra 1887 Velečeslili gospodi Z zgodovino mengeške župnije nisem se bavil jaz nikoh, ker nisem imel virov in prilike. Kar mi je 0 nji znano, priobčim Vam drage volje. Premišljeval in mozgal sem mnogo let, od kod bi bilo došlo čudno ime "Mengeš". Zdaj sem uverjen, daje ta beseda skrčena oblika iz prvotne "Mibael-arhangeluš", kakorso dobile ludi premnoge ine župnije ime svoje po cerkvenem patronu. Pripovedek slišal sem doma brez šlevila in veliko bilo je ludi natisnjenih v Cigaletovi "Sloveniji" in Potočnikovem "Ljubljanskem časniku". Ako Vas zanimajo in bi hoteli morda katero porubiti, poiščite jih v teh dveh časnikih, koja dobote lahko v ljubljanski lic. knjižnici. Nekalere teh jnavljic pripovedujejo zgodb'e, ki so se vršile baš v mengeški župniji. Za Vaš posel so te seveda najvažnejše. Ndte nekoje crtice 0 Mengšanib. Ukvarjali so se od nekdaj najbolj s poljedelslvom. Dasi so se odlikovali z izredno pridnostjo, nišo dosegli dosti uspehov, zemlja ni obogatila nikogar. Poglavilni vzrok je ta, ker nišo imeli skoraj nič travnikov. Živino gojili so skrbno in z veseljem ali brez velike koristi, ker so morali kupovati seno od Trzincev. Sejali so res da obilo delelje ali ta ne more nikdar popolnoma nadomestiti nedostatka dobrih travnikov. Mengšani povečevali so si dohodke tuđi z raznim postranskim zaslužkom. Pletli so kite, šivali slam-nike, mesarili, krčmarili i.t.d. Slamnikarstvo je že skoro sto let znamenita obrt v bislriški dolini. Vpeljal jo je neki bivši vojak, ki se je je bil naučit na Ilalijanskem. 0 nji spisal je cesarski svelovalec g. Murnik jako korenilo monografijo, kojo bosle vsekako jiolrcbovali. ■ Ako je nimale sami, prosite zanjo Murnika, ki Vam bo gotovo radpostregel. Mesarilo se je v Mengšu nekdaj tako močno, da so smatrali sosedje Mengšane sploh za mesarje. Kupujoč živino obhajali so mengelški "teleldrji" bližnje in daljne župnije. Ljudje so pravili, da so ustavljali vsako gospodinjo z vprašanjem: Mali, ali imate kaj tele!' Ti "leletarji" nišo sloveli za prevelike poštenjake. Mnogi so trdili, da podelajo v klobase ludi crkovino, pse, mačke Ud. To zabavljanje bilo je večinoma povse neosnovano. Bolj po pravici očitalo seje "teletarjem"preklinjanje. Ko sem šel z nekim součencem v Vodice, poklicala najuje mati njegova s ceste v hišo z besedami: Za hožjo voljo, pojdita noter, da vaju nepohujšajo mengeški leletarji, ki hodijo danes po naši vaši. Ti falolje se rote, da se vse bliska. Mene Mengšana je strašansko zapekla taka nemila sodba. Pokazal sem jezični babi figo in se pobral zopet domov. V mengeških krčmah točilo seje za mladosti moje samo vino, v jedini Kramarjevi (Janeza Stareta) tuđi pivo iz domače pivovarnice: Kramar varil je tuđi žganje, kateregapa Mengašani nišo marali. Vsa dolga vas je imela dva šnopsarja. Še leta 1860. hodili so fantje v nedeljo popoldne najprej h Kramarju na pivo, potempa k Tonhu ali kamo drugamo na vino. Leta 1866 pa se je bil ta običaj že precej izpremenil. Takrat naselje brat moj Grega (palir) že tri žganjarnice, v kojih so se zalivali fantje in dekleta i vražjo brljavko. Stari Mengšani so tuđi strastno čebelarili. Ali že v otročjih letih (jaz sem se rodil leta 1830.) slišal sem dostikrat, da priđe vsak čebelar na nič. Okoli 1. 1840. bila je ta obrtnost že silno opešala, bavilo se je z njo za kratek čas komaj še kakih deset gospo-darjev. Že doma sem se uveril, da ni res, kar se čuje tako pogostoma, da bi se naši kmelje bali in branili napredka. Ko sem bil še majhen otrok, moral sem ili z deklo ali bratom JANEZ TRDINA 4 MENGŠAN često na Drnovo (polje medMengšom in Kamnikom) pobirat kamenje. To polje bilo je tišti čas še kamenita in peščena puščava, kiše je sele za moje mladosti preinačila inprestvari- la po neznanskem trudu vaših vaščanov v rodovitne njive. Zdaj rase tamo najboljša gorenjska ajda, kojo so dohajali kupovat za seme iz drugih krajev že I 1845., kolikor se spominjam. Isto tako začeli so po mengeškem polju sejati koruzo okoli 1848. Posamezni vpeljali so nemško deleljo, konoplje i.l.d. Veselje za pametno vrtnarstvo vzbudil je v Gorenjcih najbolj župnik Piree (poznejši misijonaf). Unel je za to velehasnovito reč tuđi Mengšane. Moj oče hodilje k njemu po mlada drevesca in cepi v Peče in Podbrezje, dok- lerje zasadil ves vrt, ki ni bil majhen. Največ nesreče trpel je Mengešpo požarih. Stari možje pomnili so jih 18. Najhujši je bil 1. 1834. Začelsejev Velikem Mengšu pri Mošniku in M proti cerkvi ler upepelil ves Mali Mengeš. Pozneje (okoli 1842.) zgoreloje v Velikem Mengšu več nego 50 hiš, katerih ni bilpokončal ogenj 1. 1834. Nekatere hišepogorele so papo večkral. Nasledek bila je silna beda. Gospodarji morali so se zadolžiti. Zaradi dol- gov prodala se je marsikomu kmelija. V Mengeš prišli so mnogi tujci, zlasti rokodelci. Prvak leh doseljencev bil je Mihael Stare, ki je kupil najprej hišo v Vel. Mengšu, ki se je zvala po njem Kramarjeva,.pozneje pa tuđi oba gradova, Gašperinov in Ravbarjev. Obširen životopis tega odličnega moža zanimal bi vsakega Slovenca, zlasti pa ekonome. Stare bilje ženijalen samouk. Prve krajcarje prislužil sije s krošnjarstvom, pozneje jemal je v zakuj) mitnice, zidal državne zgradbe i.t.d. Zanj se mora reci ne le: nulla dies, nego nullahora sine linea. Skrb in delo bila sta mu zabava in počitek. Svoja dva mengeška gradova našel je strašno zapuščena in zanemarjena. Z vsakovrstnimi sredstvi umnega gospodarstva pa ju je v malo letih takopopravil in povzdignil, da sta spadala med najbolj cvetoče ina vsem Slovenskem. O njem nabrali boste lahko obilo podatkov, kajti žive še došli ljudi, ki so poznali njega neumorno in vspešno delovanje. Mnogi so mu zavidali in ga pitali z lakotnikom, skopuhom, požeruhom, odrinikom i.t.d. Takim čenčam ne srne se nič verjeii. Čistih Staretovih rok ni seprijel ni jeden krivičen sold. On je zahteval svojo, ali je spoštoval tuđi tujo pravico. Bilje resen, zastaven, resnično pobožen mož. Za cerkvene potrebe dal je morda več nego vsi drugi Mengšani skupaj. Lepo znamenje Matere božje v Vel. Mengšu postavilo se je največ o njegovem slrošku. Dasi ni bil rodoljub po današnjem pomenu le besede, kupil je rad vsako koristno in poučno slovensko knjigo. Videl sem pri njem vse tečaje "Novic" in "Drobtinic". Sosebnoga je veselilRobinzon, katerega sem mu kdaj ludi jaz bral, kerga radi bolnih očij ni mogel sam prebirati. Ljubezen do branja pa je dičila ludi mnoge mengeške kmete in kmetice. Kake lepe ali zanimljive nove bukve romale so neprenehoma iz rok v roke. Knjige, ki so najbolj mikale Mengšane okoli 1. 1840. bile so: Dušna paša, Tomaž kempnjan (takrat še Kempenzar!) Svetin, Feliks, Genovefa, Življenje Indijanov polnočne Amerike in sv. pismo. 0 postu morali so brati otroci, ki so hodili v solo, na glas trpljenje Krislusovo. V nekaterih hišah ponavljalo seje to berilo vsak leden! Baš zato, ker sem spoznal učnost in napredni duh mengeških svojih vrstnikov, nisem se mogel načuditi, da je ostal rojstveni moj kraj lako dolgo brez čitalnice in je še zdaj ne bi imel, da mu ni poslala blaga usoda Vas, prečastiti gospod kapelan! "resrčna Vam hvala za trud! - Hotel sem Vam pisati še razne druge malenkosti o Mengšanib, ali se ne da, ker mi je glava lako težka, da jo držim komaj po koncu. Po jedni strani nadleguje me že tretje leto bolehnosl, po drugi jemlje mi dobro voljo famozni Pastirski list, ki nam daje meslo kruha- škotjnjona! Noben le količkajpameten človek ne odobrava podle besede v "Slovenskem narodu", da je papež Lev 13- izvrg, ali slavjanska burgija pa je za nas sveta in prepotrebna reč, za kojo moramo se poganjaati z vsemi zakonitimi sredstvi, dokler jo dosežemo. Kdo nam more zamerili, ako hrepenimo po starodavni pravici, kalero je podari! sprednikom našim sam rimski papež! Človek bi mis- 1, da bi morali zahtevati nazaj to pozabljeno pravico vprvi vrsti baš slovenski škofje. In ■a.J smo zvedeli zdaj iz ust njihovih? To, da bodo tepli s cerkvenimi kaznimi vsakega Janez Trdina ŽIVLJENJE IN DELO 1830 Rodil se je 29. maja v Malem Mengšu šl. 11, kjer se je po domaće reklo pri Der-mavu. Janez je bil tretji od osmih otrok. Oče Andrej je imel srednjo kmetijo, mati Miči, roj. Kcel, pa je bila doma iz Trzina. 1837-40 V domaćem kraju je obiskoval osnovno solo, nato pa so ga poslali v ljubljanske sole na prigovarjanje učitelja, kaplana in tete Česnovke, Marjete Kerst iz Lukovice. Najprej so ga sicer poslali v samostansko realko v Kamnik, od koder je kmalu ušel domov. 1840-50 V Ljubljani je obiskoval normalko in gimnazijo, vedno je bil med najboljšimi dijaki. Vsa leta ljubljanskega šolanja je stanoval v Prečni ulici pri Mariji Tandler. Večinoma se je vzdrževal sam z inštrukcijami, kasneje pa je dobil tuđi stipendijo. Leta 1845. mu je umrla mati, 1849 pa še oče. JANEZ TRDINA 5 MENGŠAN S sedemnajstimi leti se je v Mengšu zalju-bil v Francko Stare (1837-1913), Radoslavo, kakor jo je sam poimenoval, ker mu je bila "najradostnejši pojav" v vsem njegovem življenju. Literarno je začel snovati že v višjih razredih gimnazije. Leta 1849 je začel objavljati narodne pripovedke iz Bistriške doline in uveljavljati pomcn folklornih prvin v slovenskem pripovedništvu. Nato so sledile še: Pripovedka od Glasan-Boga (1850), zgodovinska novela Arov in Zman (1850), Pripovedka od zlate hruške (1850); isto leto pa je objavil tuđi esej Pretres slovenskih pesnikov. 1850-53 Na Dunaju je študiral zgodovino in geografijo ter klasično filologijo, iz zanimanja pa se je vpisal še na starocerkveno slovanščino, ki jo je predaval Fran Miklo-šič. Tuđi na Dunaju se je vzdrževal s pisa-teljevanjem inštrukcijami, prevajanjem; profesorju Miklošiču pa je pomagal pri slovenskem slovarju. Na Dunaju je leta 1851 dokončal Zgodovino Slovencev, ki je izšla sele leta 1866. To je bil mladosten poskus pisanja zgodovine, s katerim se je odzval na nagradni razpis Slovenskega naroda. Leta 1851 je objavil tuđi poskus zgodovinske epske pesnitve z naslovom Bran in pogin Japodov. Že v zadnjih gimnazijskih letih in na Dunaju je pošiljal v časopise razne dopise in članke. Kot student se je poskušal tuđi v pisanju pesmi in prevajanju. 1853-55 Prvo službeno mesto je dobil kot suplent na varaždinski gimnaziji. 1855-67 Nato je poučeval na Reki kot gimnazijski profesor, a so ga leta 1867 predčasno upokojili, ker je svoje dijake vzgajal v narodno zavednem duhu. . Leta 1859 se je poročil s Frančiško Voljšak (1841) iz Ljubljane. Rodila mu je dve hčerki, Slovenijo Marijo (1860) in Ano Rojstna hiša )aneza Trdina. L. 1930 jo je narisal mengeški ljudski umetnik Tone Šuštar. Danes je na tem mestu poslopje tovarne Melodija. vil je znanstveno hrvaško terminologijo za zgodovino in zemljepis ter se lotil tuđi pisanja zgodovinskega učbenika za hrva-ške srednje sole, a je ostal nedokončan zaradi neugodnih političnih razmer. 1867-1905 Jeseni leta 1867 se je Trdina preselil v Bršljin pri Novem mestu skupaj s svojim reskim gospodarjem in rojakom Florjanom Virkom. Ta je v Bršljinu kupil hišo in v njej odprl gostilno. Leta 1870 pa si je našel stanovanje v. Novem mestu, v krčmi pri Kraljevki, leta 1882 pa se je drugič poročil z vdovo Uršo Jerman (1832-90) in se preselil v njeno hišo. Deset let po ženini smrti jo je prodal in si v njej izgovoril brezplačno stanovanje do smrti. Tam je 14. julija 1905. leta tuđi umri. Njegov grob je sedaj na novem pokopališču v Ločni. Trdina je neutrudno popotoval po Dolenjskem in Beli krajini ter zapisoval vse kar je videl in slišal od ljudi. Nabralo se mu je 27 zvezkov najrazličnejših zapisov o življenju in delu dolenjskega človeka. Njegovo etnološko delo ima velik pomen za proučevanje načina življenja Slovencev v prejšnjem stoletju.' Leta 1881 so v Ljubljanskem Zvonu izšle Verske bajke na Dolenjskem, od 1882-1888 pa so izhajale njegove znamenite Bajke in povesti o Gorjancih. Na Dolenjskem so dozorevali tuđi njegovi Spomini (1867-68). Med memoarska dela spada še Moje življenje (1905-6) ter Bachovi huzarji in Iliri, ki so leta 1903 izšli kot prvi zvezek Zbranih spisov, ki ga je uredil Anton Aškerc. Trdina je za časa svojega življenja dočakal še drugi zvezek, ki je izšel leta 1904. Ostalih devet zvezkov je uredil Etbin Kristan; v zadnji knjigi je izšel Izprehod v Belo krajino (1915). Mnogo literarne zapuščine je izšlo sele v Zbranem delu I -XII, ki je izhajalo v Ljubljani (DZS) od leta 1946 do 1959, uredil pa ga je Janez Logar. Leta 1987 so v Knjižni zbirki Krt izšle tri knjige Trdinovih zapiskov s skupnim naslovom Podobe prednikov (1. Trezne vinske in praznoverne, 2. Vsaka svinja naj si rije svoje korenje, 3- ... pohujšljive za vsake-ga...). Zapiski so iz obdobja 1870-1879; 27 "zapisanih knjižio" rokopisa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Marija Cvetek duhovnika, ki bi se udeleževal nedolžne in j>ovsepravične agitacije za slavjansko liturgijo! Oprostile mi, velečestiti gospod, da sem omenil to najnovejšo nadlogo našo. Popolnoma ne morem molčati o nji za to, ker mi brani, da Vam ne pišem obširneje o Mengšanih, Ko se bom nekoliko umiril, utegnam Vam poslati še kako crtico, sosebno o nravnosti njihovi. Za zdaj z Bogom! Žcleč Vam. in vsem vrlim Mengšanom in Mengšankam vesele praznike in srečno novo leto ostajam pokorni Vaš sluga (1861), a sta obe umrli že v prvem letu svojega življenja. Za njma je leta 1862 umrla tuđi žena za tuberkulozo. Kot profesor je imel Trdina manj časa za literarno ustvarjanje, a v hr-vaških revijah in ča-sopisih je vendarle objavil več zanimi-vih dopisov, raz-prav in bajk. Šesta- JANEZ T R D I N A 6 MENGŠAN O B Č I N S K I SVET 16. ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Dnevni red seje, ki je bila 8. maja 1996, je obsegal 13 točk. Najpomembnejši za občino in občane, so vsekakor trije predlogi odlo-kov ter prenos upravljanja Zdravstvene postaje Mengeš, ki jo sedaj vodi Javni zavod - Zdravstveni dom Domžale, na Občino Mengeš. ■ V PRVO OBRAVNAVO SO BILI POSREDOVANI PREDLOGJ: 1. Odlok p nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, 2. Odlok o komunalnih taksah, 3. Odlok o javnem redu in miru. 1. Pripravljalec odloka g. Andrej Turk, dipl. pravnik, je svetnike seznanil z vsebi-no. V obrazložitvi je navedel bistvo in poudaril, da mora biti odlok sprejet v naj-krajšem možnem času. Za urejanje stavbnih zemljišč v občini je potrebno zbrati zadostna sredstva, ki se po Zakonu o stavbnih zemljiščih lahko zberejo s pobiranjem nadomestila za njihovo uporabo. Bistvo odloka je, da bo vsak neposredni uporabnik stavbnega zemljišča za njegovo uporabo zavezan plaćati prispevek, katerega visino, način pobiranja in odmerjanja bo urejal ta odlok. Z zbranimi sredstvi bo v občini mogoče nadalje urejati stavbna zemljišča s potrebnimi komunalnimi objekti in na pragmi. Plačevanje nadomestila za stavbna zemljišča ne bo pomenilo visoke finančne obremenitve za posameznega zavezanca, °bčini pa bo to pomenilo dodatna sredstva, ki jih vedno manjka, občanom pa pre-potrebno komunalno in infrastrukturno ureditev domačega kraja. Na seji je bila že večkrat izražena nujnost .ustanoviti Sklad stavbnih zemljišč Občine Mengeš. Verjetno je sedaj pravi tfenutek za realizacijo," saj je bistvena naloga sklada, da .na podlagi nacrta sklada, ki ga potrdi občinski svet, tako zbrana sredstva nameni za urejanje stavbnih zemljišč na območjih, kjer so bila zbrana. V razpravi so svetniki zahtevali pojasnila posameznih členov odloka in posredovali predloge, s katerimi želijo prispevati k ustrezni vsebini odloka. Po končani razpravi svetniki predloga odloka nišo sprejeli in so obenem predlagali, da naj ga pred ponovno razpravo na svetu obrav-navajo pristojni odbori občinskega sveta. 2. Odlok o komunalnih tak.sah je zasnovan tako, da predpisuje komunalne takse za uporabo javnih površin in prostorov, za reklamne napise, igralna sredstva in druge taksne predmete in storitve na območju občine Mengeš. Sestavni del odloka je tuđi Tarifa komunalnih taks, ki je z določitvijo točk k posameznim predmetom in storit-vam, osnova za visino plačila takse. Vre-dnost točke po predlogu odloka znaša 8 SIT in se bo mesečno usklajevala z gibanjem cen na drobno v Republiki Sloveniji. Razprava je pokazala, da 1x5 potrebno posamezne člene konkretizirati, npr. kdo bo izvajal nadzor nad določbami odloka, kajti ne zadostuje definicija pristojpi občinski upravni organ. Odgovor je jasen, treba bi bilo postaviti stalnega ali občasne-ga komunalnega nadzornika. Usoda pred-laganega odloka je enaka prvemu - v predlagani obliki ni bil sprejet. Pred ponovno razpravo na svetu ga bodo obravnavali I,udi pristojni odbori občinskega sveta. 3. Z odlokom o javnem redu in miru so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in okolja, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ukrepi za varovanje živali in pred njimi ter varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju. 'Da bi v v odloku navedene ukrepe tuđi uresničili, so določene prepovedi, ki se bodo morale v praksi tuđi izvajati, če zares želimo živeti v prijazni in mirni občini. Po kratki razpravi je bil predlog odloka v prvi obravnavi sprejet. Na pobudo župana, najemnikov Zdravstvene postaje, soglasja direktorja Zdravstvenega doma Domžale, so se začele priprave za ureditev prenosa upravljanja Zdravstvene postaje Mengeš na Občino Mengeš. Prvi korak k uresničitvi vseh potrebnih nadaljnjih postopkov je bil sprejem sklepa o preno-su upravljanja. V razpravi je svetnike zanimal glavni vzrok za take odločitve, kakršne so mate-jialne obveznosti občine, ali bodo zdravstvene usluge na enaki visini, kot so bile do sedaj, itd. Slišati je tuđi bilo, da bi bila s tem Občina Mengeš prva v Sloveniji, ki bi upravljala s tako ustanovo. Gospod župan je kot glavni vzrok za tako odločitev navedel, da Zdravstveni dom Domžale sredstev koncesionarjev ne vrača, npr. za vzdrževanje objekta ipd., kar pa bo sedaj možno. Glede finančnih obveznosti pričakujemo manjšo obre-menitev za proračun. Ali so bili dvomi svetnikov ob obravnavi sklepa o prenosu upravljanja Zdravstvene postaje na Občino Mengeš upravičeni, bo pokazala naslednja seja. S sklepom, da načeloma podpirajo prevzem ZP v upravljanje, so obenem postavili pogoj in zadolžili občinsko upravo, da do naslednje seje pripravi finančno oceno obremenitve proračuna ob prevzemu upravljanja ZP v primerjavi z sedanjim stanjem. Tajnica občinskega sveta: Marta Drčar 7 MENGŠAN OBCINSKA UPRAVA POROCA POVABILO! V letošnjem letu prvič praznujemo občinski praznik na dan rojstva našega pisatelja Janeza Trdine, 29. maja. Odločili smo se, da borno ocenili naj-boljše prispevke, ki jih boste poslali najkasneje do 10. 6. 1996 na naslov: Urednički odbor Mcngšana, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš, (v zaprti kuverti, z vašim točnim naslovom in pripitom "Prispevek ob dnevu občinskega praznika"). Uredniški odbor bo izbral tri najboljše prispevke, ki bodo tuđi objavljeni v Mengšanu. Občina Mengeš bo izbrane prispevke nagradila z denarnimi zneski: 1. najboljši prispevek: 30.000,00 SIT 2. najboljši prispevek: 20.000,00 SIT 3. najboljši prispevek: 10.000,00 SIT OBVESTILO ! Obveščamo vse interesente, ki želijo pridobiti kredit na podlagi javnega razpisa Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva z dne 25. 4.1996, da lahko dvignejo navodila in potrebno postopkovno dokumentacijo v času uradnih ur na sedežu Občine Mengeš, Slovenska cesta 30. IZLET V POSAVJE V Ze na jesenskem pikniku članov, sodelavcev in simpatizerjev stranke liberalne demokracije Slovenij (LDS) Mengeš, smo spoznali, da je taka oblika druženja koristna in potrebna, saj preprečuje, da bi se vodstvo odtuji-lo, obenem pa omogoča, vzpostaviti ne-nehen dialog, oblikuje se strategija dela, preverjajo se odločitve in delo organov stranke ter članov občinskega sveta z liste LDS. Tokrat je bil organiziran izlet. Odločili smo se, da si borno ogledali kraje v spod-njem Posavju, ki jih sicer ne vidimo pogosto, so pa lepi in zanimivi. Najprej smo obiskali deželico pod Gorjanci in se spomnili tuđi na našega davnega rojaka Janeza Trdino. Ustavili smo se v Cerkljah ob Krki; poleg drugih zanimivošti velja omeniti še to, da je v tem kraju tuđi učni center slovenske vojske ter vojaško letališče. Nato-smo obiskali idilično vas pod Orlico, na sončni strani Kozjanskega - Pišece. Skromno, a skrbno urejena vas dokazuje, kako je mogoče napredovati tuđi v okolju, ki nima tovarn in državnih služb, ampak le naravne, še neoskrunjene lepote, pridne roke ter pravi odnos do svoje kulturne dediščine. Pišečani svoj razvoj sicer gradijo na sadju in vinu, za promocijo kraja pa imajo svojega slavnega rojaka prof. Maksa Pleteršnika, ki je naj-bolj znan po odličn'em slovensko-nemškem slovarju. Čudovito so uredili njegovo rojstno domaČijo, zato so danes Pišece privlačna točka za izlete šolske mladine in odraslih. Zelo prijeten dan - svoje je prispevalo tuđi lepo vreme - smo še prijetneje skle-nili na Sremiču nad KrŠkim na lepo ure-jeni turistični kmetiji. Kot na dlani smo imeli pred sabo vso pokrajino do Brežic in ćelo do obrobja Zagreba, spogledovali smo se s Trdinovim vrhom na Gorjancih, razmišljali pa tuđi o usodi atomske clek-trarne v Krškem. In konec! Spontano smo predlagali, da borno šli kmalu spet na tako rajžo. Že to pove, da je bilo vzdušje zelo prijetno, saj ćelo politika dobi prijaznejšo podobo. Pridružite se nam! M. TomšiČ Rojstnatiiša Maksa Pleteršnika stoji na obrobju idilične vasice Pišece. POLITIČNE STRANKE 8 MENGŠAN SKD OB PETI OBLETNICI OO SKD MENGEŠ SO BILI NA OBČNEM ZBORU POUDARJENI NJENI USPEHI ■ V PRETEKLEM OBDOBJUIN PREDSTAVLJENE NADALJNJE USMERITVE Vpetek, 10. maja smo se člani SKD Mengeš zbrali v prostorih podjetja MI AMIGO in predstavnikom Slovenskih kršćanskih demokratov; v. d. glavne tajnice Uildi Tovšak, predsedniku mestnega občinskega pododbora mag. Boštjanu Turku in predstavnikom sosednjih občinskih odborov in drugim gostom, predstavili naše dosedanje delovanje, dolgoročne cilje in usmeritve. Pevke iz noneta Vigred so ubrano zapele in takoj pričarale prijetno vzdušje. Po predstavitvi našega dosedanjega petletnega dela, ki ga je vsem zbra ni m predstavil predsednik OO SKD Mengeš g- Jožef Pajnič, so svoje delo predstavili tuđi predstavniki sosednjih občinskih odborov, nam pa čestitali za dosedanje dobro delo in vođenje osnovne organizacije. Se posebej zanimivo je bilo prisluhniti gospe Uildi Tovšak, ki nam je na kratko predstavila program stranke in njene globalne usmeritve. Povedala nam je n(-'kaj zanimivosti o delovanju koalicije ter o nameravanem odstopu vseh stra'n-kinih ministrov v primeru, da predsednik vlade dr. Janez Drnovšek ne bo podpisal Pozdravni govor gospe Hilde Tovšak. Foto: P. Leskovec zavedamo, da moramo s svojo trdnostjo zagotavljati eriotnost. Zato moramo in smo pripravljeni spoštovati osnovne, skupno določene usmeritve stanke in svoje delo usmerki v doseganje skupnih ciljev. Le-to je porok za naš razvoj in rast. Ker delujemo na majbnem in specifičnem območju, bo-nas« delo usmerjeno v doseganje splošnih in skupnih ciljev, tuđi tistih, ki so pomem-bni za naše okolje. Menimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da je naš moto, biti dober in pošten gospodar in obljubljati le tusto, kar borno lahko storili. Okolje bo bolj ali manj vplivalo na naše delo, odločitve, uspehe in neuspehe in verjetno se borno pogosto znašli v situaciji, ko-bomo želeli delati dobro in pošteno, pa nam to ne bo omogočeno. Takrat borno dvignili glas in vsem, ki nas bodo želeli poslušati, povedali, kolikšen je naš del krivde za neuspeh in kolikšnega je treba pripisati okolju. Ker smo dobri gospodarji zagovarjamo idejo, naj. pri delu prevladuje stroka, ne politični boj, ki pogosto vodi v apriornost in zato nestrokovnost, ki ni v interesu volivcev, zato tuđi v našem ne sme biti. z nami koalicijske pogodbe, če borno podprli interpelacijo proti zunanjemu ministru. Mag. Turk je posebej poudaril svoje pozi-lvne izkušnje pri sodelovanju z g. Pajničem in omenil, da smo resnično lahko zadovoljni s svojim delom, na katerega smo lahko Ponosni. eseli smo bili mnenj in ob prepričanju, da smo na pravi poli, Je mag. Margareta Atelšek, ki je vodila občni zbor, vsem prisot-n'm predstavila naše bodoče delo. oudarili smo, da smo kršćanski demokrati občine Mengeš cden od členov v verigi Slovenskih kršćanskih demokratov in se ■ Sklenili smo, da bamo o svojem delu redno obveščali občane in jih skušali čimbolj pritegniti k sodelovanju. Tako bodo čutili našo prisotnost in pripravljenost za to, da jim prisluhnemo in jih upoštevamo. Zavedamo se, da le ustrezna informacija (pravo-časna in resnična) vodi k uspehu. Svojim splošnim ciljem borno pri delu sledili, saj smo jih vzeli za svoje že takrat, ko smo se, prepričani v njihovo vrednost in pomembnost, odločili, da dejavno sodelujemo v tej stranki. Na kratko pa poudarjamo tista področja svojega delovanja, ki se nam zdijo v tem trenutku v našem okolju najpomembnejša in POLITIČNE STRANKE 9 MENGŠAN kjer ćutimo, da lahko storimo korak na-prej. Zato se borno zavzemali predvsem za človeka, okolje in kulturno dediščino. Zaposlitev je ena od osnovnih človekovih potreb, saj človek tako pridobiva sredstva za preživetje in ima občutek pomembnosti. Nikomur ne moremo dati zaposlitve, borili pa se borno za oživitev gospodarstva in s tem odpiranje novih ali pred časom zaprtih delovnih mest. Tuđi razvoj podjetništva lahko k temu pripo-more, zato borno v svojem kraju podpirali vsakogar, ki bo želei pošteno delati in bo poleg tega pripravljen še koga zaposliti. Tuđi razvoj kulture in športa sodi k skrbi za človeka, saj denar ni edino bogastvo. Pravo človekovo bogastvo je v njegovi notranjosti, ki mu daje moč in zadovoljstvo za premagovanje vsako-dnevnih naporov. Ko človek začuti, da je ustvaril nekaj pomembnega, ga zanima, kam gredo sadovi njegovega dela. Mi se borno zavzemali za čim manjšo družbeno porabo, za varčno delovanje naše občine, zato borno še naprej dejavno sodelovali pri vseh občinskih dejavnostih. Občina Mengeš je gospodarsko, kulturno in športno dobro razvita. Vsem želimo pokazati, da se dobro zavedamo, da človek velja toliko, kolikor zna, zato borno z vsemi napori podpirali vse možne načine izobraževanja ljudi in jih prepričali, da je znanje potreba, ne moda. Ga. Atelšek je zato prisotnim predstavila tuđi dejavnost podjetja MI AMIGO in* prvi slovenski Center za mlajše odrasle, ki ga mnogi že dobro poznajo. Poudarila je, da je pri delu z mlajšimi odraslimi še posebej spodbudrta pomoč občine in njeno zavze-manje za razvoj, kraja tuđi na področju izobraževanja. Še mnogo stvari sodi v delovanje naše stranke. Vse imamo skrbno napisano v naših planih dela za letošnje in naslednja leta. Poleg skrbi za človeka je zelo pomemb-no varovanje okolja, kajti le zdravo okolje nas bo ohranjalo pri moči za delo in uživanje njegovih sadov. Vsak Mengšan ve povedati toliko lepe-ga o svojem kraju in njegovem izročilu. Mnogi se ne zavedamo niti desetine vsega bogastva, ki ga v skriva ta majhen, a pri-jeten kraj. Potrudili se borno, da bodo tuđi ostali izvedeli za naše lepote in posebnosti, da jih ne borno Ijubosumno skrivali pred drugimi, še manj pa uničevali ali dovolili, da jih uničuje zob časa. Za nami bodo ostali naši otroci, ki se hodo morda ćelo odselili, spomeniki pa bodo ostali. Nikamor ne bodo odšli, če jih ne borno sami premaknili in vedno bodo spominjali tuđi naše zanamce o pomembnih ljudeh in dogodkih. Zato naj stojijo, kjer so, naj obdržijo svoje ime, mi pa se borno zavzemali za to, da bi zaustavili njihovć propadanje in pospešili obnovo,'kjer je to potrebno in mogoče. Srečanje smo sklenili z mislijo, da borno lahko na vseh teh področjih uresničevali zastavljene cilje, samo če borno imeli v svojih vrstah zanesljive in strokovne člane, ki bodo aktivno sodelovali in odgovorno prevzemali posamezne naloge. Zato smo prepričani, da naša moč ni v velikem številu, ampak v velikih ljudeh. OOSKD MENGEŠ mag. Margareta Atelšek LOS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Minister Jelko Kacin, gost LDS SLOVENIJA INNATO LDS Domžale je v goste povabil g. Jelka Kacina, ministra za obrambo Republike Slovenije. V dvorani Delavskega doma na Viru se je z njim pogovarjal poslanec v Državnem zboru Jože Lenič, na razgovor pa smo bili povabljeni tuđi člani LDS sosednjih občin. G. Jože Lenič je razgovor začel s kratkim opisom sedanje situacije na obrambno-varnostnem področju ter vprašal, ali bo Slovenija znala izkoristiti obdobje pre-mikov, ko je po njegovem mncnju potrebno zavzemati strateške cilje v Evropi. Minister Kacin je v uvodni informaciji poudaril pomen varnosti, ki je največja vrednote za Slovenijo. "Odločili smo se za mir, zato smo se ločili od delov, kjer je potekala vojna," je poudaril minister, ko je govoril o pomembnosti miru in varnosti v Evropi, katere politični cilj je preprečitev novih varnostnjh ločnic, med mirom in vojno. Opozoril je, da je Državni zbor sredi aprila sprejel stališče, da želi Slovenija zgotoviti svoj temeljni varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrambe, ki ga omogoča članstvo v NATU. NATO je svoja pričakovanja do Slovenije in tuđi do drugih držav zapisal v programskem dokumentu. Vrat ne zapira nikomur, opozarja pa na osnovne vrednote, ki jih je treba izpolnjevati. Slovenija želi z NATOM sodelovati kooperativno in POLITIČNE STRANKE 10 MEN'GŠAN skupaj ohranjati mir in sodelovati na različnih področjih (usposabljanje, hunfa-nitarne akcije), hkrati pa gradi svoj ob-rambni sistem od začetka, kar je prednost, saj se tako lahko izogibamo napakam, pogledom in ćelo "norostim", ki ponekod trajajo stoletja. Predstavil je dosedanje olilike sodelovanja v okviru PARTNERSTVA ZA MIR, v okviru katerega je bil marca usklajen naš dvostranski partnerski program in poudaril, da je naša država prva začela individualne dialoge z NATOM, sledil pa bo obisk prvega člove-ka NATA v Ljubjani. Minister je v tem dclu razgovora skušal odgovoriti tuđi na vprašanje; kaj hočemo in kaj želimo v okviru povezave z NATOM ter poudaril, da so to predvsem varnost, mir, na-predek, stabilnost in blaginja, hkrati pa povedal, da sam ne bo predla-gal vstopa v NATO, preden ne bo odgovorjeno prav na vsa vprašanja, ki spremljajo • to področje. V razpravi je pri-sotne najbolj zanima 1 naš odnos do IFORjA, problema- tika nakupa orožja, zlasti bojnih letal, "presajanja" že uveljavljenih obrambnih sistemov v drugih držav na slovenska tla, kar je po mnenju ministra nemogoče, saj je vsaka država nekaj posebnega, primer-nost koncepta oborožene nevtralnosti, problematika terorizma, ki nam je čedalje bližje, spremljanje dogajanj v sosednjih država h, še posebej naše sodelovanje na tem področju s- Hrvaško. Ob koncu je minister posebej poudaril, da približevanje NATU za nas pomeni vrsto prednosti, da pa flaša država gradi svoj obrambni sistem, ki ga usklajuje in prila-gaja sistemu NATA, ki bo s Slovenijo razširil stabilno Evropo. OOLDSMengeš Pogovor z ministrom Kacinom je vodil poslanec v državnem zboru g. Jože Lenič. STALIŠČA OO SDS MENGEŠ O PRORAČUNU OBČEVE ZA LETO 1996 Javna razprava - spoštovanje postopka - usmeritve razvoja in poslovanja: Občinski svet ni sprejel predlaganih usmeritev (memoranduma). Sprejemanje le-tega je bil razlog, da je bil proračun tako Pozno sprejet. To pomeni, da bo poteklo polovico mandata sedanji sestavi sveta in županu, ne da bi bile sprejete temeljne usmeritve poslovanja in razvoja. Svet se je tako odrekel, da v skladu s poslovnikom opravi javno razpravo. Mestna občina Ljubljana je imela javno razpravo o celotnem dokumentu, ki je bil dostopen vsem zainteresiranim vse dni v tednu. SPS SDS Social Demokratska stranka Slovenije OO SDS je zato ob sprejemanju proračuna predlagala vsaj nujne usmeritve, ki bi obvezovale h gospodamemu in prednost-nemu ravnanju. Temu ustrezno je predlagala tuđi popravke proračuna in predloge aktivnosti. Najpomembnejši sta naslednji usmeritvi: 1. Generalna usmeritev proračuna za leto 1996 in naslednja leta je vlaganje sredstev v. celovito modernizacijo, prednostno komunalno, nato pa tuđi cestno infrastrukturo, hkrati z izgradnjo lokalne distribucije plina, kabelskih jakotočnih in šibkotočnih povezav in javne razsvetljave. Ne dovoljuje se naložb v modernizacijo čest in javne razsvetljave v primerih, ko' bo potrebno kasneje zaradi izgradnje ostalih infrastrukturnih vodov ponovno prekopavanje in poseganje v obnovljene ceste, ulice, zeleniće in pločnike. Izjema so sredstva, ki jih mora zagotoviti občina Mengeš, zaradi aktivnosti pri načrtovanju in kot sorazmerni delež lokalnega dela investicije , pri realizaciji preusmeritve magistralnega in regionalnega prometa iz Mengša. Obrazložitev: Temeljna dobrina občanov v lokalni skup-nosti je urejena in vsem dostopna kanalizacija in zdrava pitna voda. V Mengsu je treba urediti kolektorske - glavne vode in ostale in vsem, če to ne povzroča neso-razmernih stroškov, omogočiti priklop na kanalizacijo. Zamenjati je treba tuđi vse zastarele azbestne vodovodne cevi. Brez urejene komunalne in cestne infrastrukture ni možna urbanistična in poslovno-stanovanjska aktivnost. Izgled naselij je možno dokončno urediti samo z dobro infrastrukturo. S projektom plinifikacije, to je izgradnje lokalne distribucije plina in ostalih kabelskih sistemov, imamo prilož-nost postopno in nacrtno pristopiti k mo- POLITIČNE STRANKE 11 MENGŠAN dernizaciji celotne infrastrukture. Cilj je obnova vse komunalne infrastrukture in modernizacija čest in ulic, pločnikov in zelenić. Preprečiti se mora nenačrtno večkratno razkopavanje. Projekt zahteva dobro sistemsko, strokovno in večletno načrtovanje- in ustrezno planiranje proračunskih sredstev in sofinanciranje obča-nov, kot je to potekalo že v preteklosti. 2. Generalna usmeritev proračuna je tuđi reševanje cestne problematike državnega značaja. Občina MengeŠ mora zagotoviti v planih države prednostno rešitev problematike magistralnega in regionalnega prometa skozi Mengeš. Obrazložitev: Magistralni in regionalni prometi skozi Mengeš bo postal nevzdržen v času gradnje avtoceste na odseku Blagovica -Ločica. Promet bo potekal skozi Tuhinjsko dolino več kot tri leta! Občina Kamnik si je zagotovila izjemno velika sredstva za modernizacijo svoje cestne mreže (skoraj 10 mio DEM). Na našem območju se pred-videva tuđi izgradnja obvozne štajerske magistralke Želodnik - Vodice. Občina mora tuđi z ustrezno postavko v proračunu in predvsem s svojo temeljno usmeritvijo resno pristopiti k reševanju tega problema. Zato predlagamo ustrezno visoko postavko 10 mio SIT. Predlagamo za to posebno "razvojno" postavko v proračunu. Proračun države za leto 1997 naj bi bil sprejet še pred volitvami, tako da je možno še v le-tošnjem letu skleniti ustrezne pogodbe o sofinanciranju. V primeru, da je ne bo možno izkoristiti, pa se z rebalansom preus-meri v modernizacijo infrastrukture. Dejstvo je, da se bo realizacija temu ustrezno pomaknila v prihodnost, če se bo odla-šalo z odločnimi aktivnostmi. Vprašanja, pobude: Postavili smo tuđi 13 pobud in vprašanj v zvezi s proračunom - pomanjkljivi podatki, nerealnost indeksov, plače nišo predstavljene po segmentih, vprašljivost velikega povečanja prihodkov, gospodarjenje s skupnim prcmoženjem bivše občine Dom-ž-ale, za nekate sklepe sveta zahtevatno, da se preveri njihova zakonitost. Zaljuček: Namen 00 SDS Mengeš je opozarjati na probleme, pomagati pri reševanju težav in preprečevati pomanjkljivosti, ki vodijo v negospodarnost, nepravilnost in nepošte-nost postopkov. Pri tem smo, kljub majhni skupini, sorazmerno uspešni. VABILO! Vse, ki ste pripravljeni prispe-vati in pomagati pri naših prizadevan-jih, vabimo k sodelovanju. Obrnete se lahko na naše članc ali pa priđete na enega naših sestankov. Tomaž Štebe predsednik OO SDS Mengeš PODPORA ZA PROTI Prosimo podporo za uveljav-ljanje volilnega sistema, kjer bo glas volivk in volivcev dobil v resnici izbrani kandidat in kjer bo vsak volilni okraj imel svojo poslanko ali poslanca. Prosimo torej podporo za začetek uveljavljanja neposrednih volitev, to je večinskega volilnega sistema. Enostavno povedano, volitve poslank in poslancev po volilnih okrajih bodo enake volitvam županj in županov po občinah. Draga volivka, spoštovani volivec, vabimo Vas, da osebno oddate p*isno zahtevo pobudam za neposredne in večinske volitve, enakomerno zasto-panost vseh delov Slovenije, zasto- panost Slovencev po svetu in za mož-nost odpoklica poslanca na predča-snih volitvah. Pobude lahko overite samo osebno na Upravni enoti v Domžalah (stavba Občine Domžale, soba 10). Potrjen ifl podpisan obrazec pobude oddajte po-oblaščenim predstavnikom SDS na stojnici pred Občino Domžale. Uradne ure so vsak ponedeljek (od 8. do l4. ure), sredo (od 8. do 12. in od 14. do 18. ure) in petek (od 8. do 13. ure). Velja za občane občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Najprej Vas prosimo, drage volivke, spoštovani volivci, za podporo pri zbiranju 40.000 podpisov zahteve Državnemu zboru, da razpiše referendum, na katerem bi se lahko Vi sami opredelili o uvedbi neposrednih volitev poslank in poslancev Državnega zbora po dvokrožnem večinskem principu. POLITIČNE STRANKE prvi korak do neposrednih in većinskih volitev. cefranju volilnih glasov po (str/inkarskih) listah, nepripravljenosti in nemoći karkoli resnično izboljšati. 12 MENGŠAN Prosimo Vas tucli za podporo pri izjasnje-vanju na referendumu. To neposredno izjasnjevanjc ljudske volje mora po zakonu in po predložitvi 40.000 podpisov razpisati Državni zbor v roku 30 dni. Na koncil Vas prosimo za javnomnenjsko in medijsko podporo (pisma bralcev, pisma poslancem, itd.), da se ustavna pravica odločanja na referendumu spoštuje in da poslanke in poslanci spoštujejo većinsko mnenje, izraženo na referendumu. Podpora bo, zaradi očitnega odpora do "uvajanja poštenega volilnega sistema, potrebna tucli zato, da .se volilni zakon sprejme po hitrem postopku. Većinska volja za neposredne in većinske volitve je po javnomnenjskih anketah skoraj zago-tovljena. Če bo izražena tuđi na referendumu, ■ bi moral Državni zbor to voljo spoštovati in sprejeti zakon pravočasno, torej do razpisa volitev. V nasprotnem primeru bo vprašljiv rezultat volitev, ki bi potekale po postopku, ki mu većina nasprotuje. Po hitrem postopku so bili na primer sprejeti zakoni in podeljena ogromna državna sredstva, ki nišo koristila podjetjem TAMu, Splošni plovbi, Papirnici Radeče... Većina poslank in poslancev ter njihovih strank v državnem zboru ni pripravljena sprejeti neposrednega volilnega sistema. Očitno delujejo v lastnem interesu in interesu svojih strank ter skušajo uveljaviti za njih ugoden zakon o poslancih (skrivanje na strankarskih listah) in preprečiti za njih neugoden. zakon, ki bi uveljavil popolnoma razvidno in neposredno gla-•sovanje za kandidata ali kandidatko. Oćitno si većina v sedanji sestavi državne-ga zbora želi zagotoviti visoke odpravnine in predčasno upokojitev ali pa vsaj ponovno izvolitev posredno preko (strankarskih) list sedaj veljavnega volilnega zakona. Predvidevanja ob spoštovanju demokratičnih načel in ljudske volje: Zbranih najmanj 40.000 podpisov pod-pore za jazpis referenduma: konec maja 1996 (rok je 21 .junij). Referendum za ugo-tavljanje ljudske volje o neposrednih in većinskih volitvah: konec junija 1996. Sprejem ustreznega volilnega zakona pri većinski podpori na referendumu po hitrem postopku: avgust 1996. Možnost poštenih volitev (odvisno od kandidatov, strank in odloćitve volivk in volivcev): nov., dec. 1996 mag. Tomaž Štebe predsednik OO SDS Mengeš PRI SOSEDIH VTRZINUŽE SEDMIČ POVORKA V ČAST SV. FLORIJANU Vnedeljo dopoldan je bila v žu-pnijski cerkvi sv. Florjana v Trzinu će sedmić. slovesnost, posvećena zavetniku gasilcev sv. Florjanu, ki praznuje 4. maja. Na tradicionalni povorki v Trzinu je sodelovalo 160 gasilcev, številne narodne nose in Mengeška godba pod vodstvom kapelnika prof. Franca Gornika, ki so spremljali pevce tuđi pri sv: maši. Prvo povorko so v Trzinu organizirali že leta 1906, ko so ustanovili Gasilsko društvo Trzin. Pred drugo svetovno vojno je povorka krenila iz Mengša, kjer so se zbrali mengeški godbeniki in gasilci in šli v povorki skozi Loko pri Mengšu do Trzina, kjer so jih pred Kraljevim znamenjem čakali trzinski gasilci. Skupaj so nato odšli k sv. maši in nato na veselico k Narobetu. Tako so se zbirali ob prazno-vanju sv. Florijana vse do leta 1947, ko je država' povorke in slovesnosti pre-povedala... Velika povorka pa je bila ponovno organizirana po ulicah Trzina leta 1990, ko je sodelovalo kar 180 gasilcev. . Na letošnji jih je sodelovalo 160, in sicer iz Mengša, Loke pri Mengšu, Radomelj, Povorka v čast sv. Florijanu v Trzinu Sv. Florijan, zavetnik gasilcev, praznuje 4. maja. POLITIČNE STRANKE 13 MENGŠAN Homca, Vira, Pšate, Jarše-Rodica, Doba, Domžal, Stciba, Topol, Dragomlja, Vogelj in Trzina. Cerkveni obred pa sta vodila trzins-ki župnik g. Pavle Krt in g. kanonik Tone Štrukelj. Za sv. Florjana lahko trdimo, da je zelo znan in čaščen svetnik. Njegove podo-be ne vidimo samo na gasilskih domovih, ampak tuđi na kapelicah, kako prihaja na pomoč in gasi, kjer je požar ogrozil hišo ali kakšno drugo poslopje. Sv. Florijan je živel v 4. stoletju na zgor-njem avstrijskem, bil pa je tuđi rimski vojak. Ker je bil velikodušen in vedno pripravljen pomagati ljudem v stiski, se je ljudstvu kmalu priljubil... Takšno pa je tuđi poslanstvo gasilcev, vedno so pripravljeni pomagati, kadarkoli je ogroženo imetje ali življenje bljižnjega, neglede na nevarnost. Kot pa sta po slovesnosti povedala Janez Štebe, predsednik PGD Trzin in • poveljnik društva Ivan Ručigaj, društvo letos praznuje že 90-letnico svojega •delovanja. Osrednja slovesnost bo 6. junija, ko bodo prevzeli čisto novo motorno vozilo. Janez Kuhar MORAVSKI SEJMI SO SLABO OBISKANI Moravski sejmi imajo tradicijo, jim jo je podelila . takratna oblast leta 1804. Na dan sv. Matija, sv. Jerneja in sv. Martina. Te pravice je Moravčanom dal domaćin DETELA iz Moravč. Za sejme je skrbel vaški odbor, ki so ga imenovali gospodarski ali vaško oskrbništvo. Odbor so imeli pravico izvoliti le gospo-darji Moravč in Trzina. Četrti in peti moravski sejem je kupil Martin OBLAK iz Moravč. Pristojbino za šesti sejem je plačal Anton BIZILJ (Balja). Pravico za vseh šest sejmov so pridobili Moravčani sami. Deželna vlada v Ljubljani je 11. junija leta 1890 izdala Odlok o določitvi sejmov. Določeni so bili dnevi: sv. Matija 24. feb-ruarja; ponedeljek v Velikem tednu sv. Janez 16. maja; sv. Alojzij 21. junija, torek po sv. Jerneju (24. avgust) in ll.novem-ber na dan sv. Martina. Če je določen sejemski dan praznik, se ta prestavi na prihodnji delavnik. Kot se spominjajo starejši Moravčani, je leta 1911 moralo vaško oskrbništvo obnoviti stare pravice sejmov. Potrebno je Ribničan-Urban po celem svetu znan. Foto: Angelca NOVAK bilo predložiti vse stare listine, veljavni tržni red za kramarske in živinorejske sejme s cenikom, visino pristojbnine in nacrt za živinski sejem. Pobiranje sejem-skih pristojbin je odbor dajal v zakup. Odbor je moral skrbeti za ureditev sejma, obnavljati ograje, vzdrževati prostor za živinozdravnika, skrbeti na čistoćo in druge obveznosti na sejmih. Živinski sejem je bil nekoč pri Kavku, pozneje na Mrkeskovem vrtu. Davnega leta 1905 je bila sklenjena pogodba med Mrkeskom in vaškim odborom, da se le ta obnovi vsakih šest let, najemnina pa je znašala 15 kron, v letu 1933 pa že 250 dinarjev. Dovoljenje za takoimenovani sedmi sejem so Moravčani dobili v letu 1960 za 17. decembra. Veliko prodajalcev prihaja iz različnih krajev Slovenije. Že v zgodnjih jutranjih urah si postavi-jo svoje stojnice, na katerih raz-stavljajo in prodajajo suho robo iz Ribnice in okolice. Le teh je naj-več na sejmu z lesenimi, pleteni-ini in dugimi izdelki, ki gredo dobro v prodajo. Na stojnicah ponujajo predvsem izdelke domaće obrti. Videti je tuđi izdelke s komercialno sejemsko ponudbo. Moravski sejmi so nekoč prinašali lepe dohodke, saj so prišli na svoj račun tuđi birti. Najbolje obiskana sta sejma sv. Matije in Martinov. Sejme pripravijo v središču Moravč ob cerkvi, kamor postavijo stojnice, na katerih imajo prodajalci razstavljeno tekstilno blago, pletenine, lončeno posodo, želez-nine, keramične in pletene izdelke, različno leseno in železno orodje, rože, semena in tuđi kičaste izdelke. Na vseh sejmih je izbira velika, samo "cvenka pri-manjkuje," pravijo obiskovalci sejmov. Zadnji moravski velikonočni sejem je bil 1. aprila letos. Na sejmu si.kmetje in drugi PRI S O S E D I H 14 MENGŠAN PRI SOSEDIH občani kupijo vse tisto, kar se največkrat v trgovinah ne dobi. Za .ta sejem je bilo značilno, da kupčev ni bilo ravno veliko, saj ni posijalo sonce, temveč so padale snežinke in tuđi mrzlo je bilo. Te zime letos pač ni konec, so tarnali prodajalci za stojnicami, pa tuđi kupčev ni bilo veliko. Tako je bil sejem slabo obiskan, čeprav je. bilo na stojnicah razstavljenih veliko takih 1 artiklov, ki gredo po izkušnjah prodajal-cev dobro v prodajo. Vrcmc je bilo krivo, da ni bilo središče Moravč polno stojnic, na njih pa vsakovrstna ponudba, kakrsno starejši domaćini pomnijo še z nekdanjih sejmov izprcd prve in druge svetovne vojne. Oživljeni velikonočni sejem ohranja le del dediščine na moravškem, saj je većina v dopoldanskem času zaposlenih. Naj ome-nim, da kmetje skoraj na vse sejme pripel-jejo male plemenske pujske, pa tuđi starejše pitance za zakol. Jože NOVAK Instruiram ANGLEŠKIJEZIK za osnovnošolce in srednješolce (v popoldanskcm času). IMf Ofc/rtAClOč f O Tf Uf OMU . 729 SOJ MENGEŠ Popravek čestitke, objavljene v aprilski številki glasila Mengšan. Objava na 27. strani se pravilno glasi: Občinski odbor socialdemokratske stranke Slovenije (00 SDS) Mengeš: Vsem občankam jn občanom želimo prijetne praznike 27. april 'n I. maj, še posebej tištim, ki cenijo našo državnost in ki s poštenim delom* zasluži jo plačilo." PRAZNIKI IN OBIČAJI OB9.MAJU- DNEVU ZMAGE NAD FAŠIZMOM Fašizem in nacizem. Ti dve besedi skrivata drugo svetovno vojno in s tem veliko gorja, ki ga je ta vojna povzročila (vsaka vojna prinese veliko hudega). Za vsem tem stoji človek, človek proti človeku... (vedno je človek proti človeku, včasih še proti samemu sebi!). Fašizem in nacizem sta dve veliki ideologiji v 20. stoletju, ki sta nastali iz nestabilnih političnih razmer v prvi svetovni vojni. Ljudje so mislili, da bodo šibke demokratične vlade zamenjane z moćnim vodstvom in da bodo prikrajšani posamezniki zadovoljeni. Vsi fašisti in nacisti so verjeli v moćno, nacionalistično državo, ki ji vlada diktator s pod-poro svoje vojaške stranke. Fašistična in nacistična stranka sta bili dve izmed največji polomij v človeštva. Obe stranki (fašistična in nacistična) sta imeli tuđi svoje simbole (znake). Fašistična stranka v Italiji, pod vodstvom Benita Mussolinija, je imela za svoj simbol fašizma snop, sveženj, ki je bil simbol starih rimskih oblasti. Pripadniki te stranke so bili oblečeni v crno uniformo. Nacistična stranka .pa je imela za svojega voditelja Adolfa Hitlerja. Za svoj simbol so izbrali kljukasti križ in rjavo uniformo. Danes nekateri ćelo rišejo na zidove kljukaste krize V Nemčiji so v nekaterih mestih nekakšne skupine, ki slavijo Hitlerja in njegovo nacistično Nemčijo. Teh ljudi ne razumem. Zakaj to počno? Ali ni bilo takrat dovolj prelivanja krvi in sovraštva? Ali hočejo s tem poniževati vse žrtve, ki so umrle v tej vojni? V zgodivini je zmeraj tako: kaj bi bilo, će bi bilo drugače, kaj bi bilo, če ne bi bilo tako? Tuđi fašistična in nacistična stranka sta imeli "veliko srečo", da sta prišli (vsaka v svoji državi) na oblast. Splet zgodovinskih okoliščin, naključij in denar so veliko pripomogli k temu. Zgodovinske okoliščine sp bile za prihod fašistov in nacistov na oblast ravno pravšnje. Bilo je obdobje nekaj let'po koncu prve svetovne vojne in obe stranki sta našli kar nekaj stvari, ki sta jih v svojih prevarah (lažnih propagandah) izkoriščali. Prej sta bili Nemčija in Italija čisto na "tleh", potem pa sta se naenkrat pojavila dva človeka (Hitler in , Mussolini), ki sta jim vlila novo upanje, jim obljubljala rešitve, in to do take mere, da (so) bi šli zanju v smrt ali pa bi dali svoje življenje. Tuđi denar sta dobila (kdor ima denar, ima moč in kdor ima moč, ima oblast) od bankir-jev, industrijalcev in drugih predstavnikov "višjega" sloja prebivalstva. Med temi bogatejšimi sloji pa edino Židje nišo finančno podprli Hitlerja. Židje so bili pred drugo svetovno vojno najbolj premožni prebivalci v Nemčiji (imeli so tuđi nekatere pomembne vloge v javnem življenju). Ker ga nišo podprli, je bil to gotovo še en vzrok več, da.se je Hitler prav posebej trudil, da bi uničil vse Žide (v ta namen so ustanovili koncentracijska taborišča, ki so bila najhujši "izum" nacistične vlade. Tam so z ljudmi ravnali tako nečloveško, da se nam še v najstrašnejših sanjah ne more sanjati kaj takega!). 15 MENGŠAN PRAZNIKI I N OBIČAJI Nekaj let potem, ko sta Hitler in Mussolini prišla na oblast, sta začela z osvajakio politiko. Najprej je šio še dokaj mirno, kljub, Mussolinijevim spopadom v Etiopiji in Albaniji, so velesile obema popuščale. Popustile so predvsem Hitlerju pri njegovih ozemeljskih zahtevah. Po zasedbi Čehoslovaške in po 1. septembru, ko je Hitler napadel Poljsko, sta Anglija in Francija končno Nemčiji napovedali vojno. 1. septembra se je začela krvava 2. svetovna vojna. V tej strašni moriji je ugasnilo več kot 50 milijonov življenj. Na milijone otrok je osirotelo, na milijonejjudi je postalo pohabljenih ali kako drugače ranjenih, na milijone jih še zdaj čuti posledie atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju! Milijarda ljudi je ostala brez strehe nad glavo ali je še kako drugače občutila največje poslediee vojne, ogromno je bilo materialne škode! In sedaj se lahko vprašamo in vidimo, da nobena vojna nima nobene dobre strani. Ta svetovna morija naj nam bo v opomin ves čas! Pa nam je? Celotno obdobje po 2. sve-tovni vojni, še posebej tragedija na tleh nekdanje države Jugoslavije, me pušča v nego-tovosti in mi daje misliti: je zgodovina tako skfba učiteljica ali pa je človek slab učenec!? Dejan Pire MEDOBČINSKA SLOVESNOST OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Medobčinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Domžale je v sode-fovanju z vsemi občinami na območju nekdanje občine Domžale 27. aprila 1996 popoldne pripravil osrednjo medobčinsko slovesnost ob 27. aprilu -Dnevu upora proti okupatorju. Dom krajanov v Žejah, ni mogel sprejeti vseh obiskovalcev, ki so želeli prisostvovati pravemu partizanskemu mitingu. Ta bi bil na prostem lahko še prijetnejši, vendar jo je tokrat organizatorjem zagodlo slabo vreme. Po krajšem promenadnem koncertu, s katerim se je pred domom predstavila Godba iz Moravč, se je v domu z Zdravljico pričela daljša slovesnost, ki jo je uvedel član vodstva Medobčinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB g. Rajko Hafner, ki se je spomnil dni pred 55 leti in poudaril tedanjo enotnost in pomen OF in partizanskega •gibanja za osvoboditev Slovenije izpod okupatorja. Opozoril je na vse pomembne mejnike na poti do današnje samostojne Slovenije in poudaril pomen narodnoosvobodil-nega boja, brez katerega tuđi današnje Slovenije ne bi bilo. Zaželel je vsem prijetno praznovanje in večjo enotnost vseh političnih strank pri oblikovanju jutrišnjega dne naše domovine. Za njim smo slišali pozdrave predstavnikov vseh štirih občin: Domžale (g. Milan Pirman),' Moravče (g. Milan Brodar), Mengeš (g. Branko Lipar) in Lukovice (g. Milan Drčar) ter predstavnike občin, ki jih je na oder povabil voditelj partizanskega mitinga g. Andrej Zajc. V kultumem programu so sodelovali Šentviški zbor iz Šentvida pri Lukovici, Mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Moravč, Godba iz Morvč, h'armonikarji in domači recitatorji Športno rekreativnega društva Konfin, ki se jim je pridružila tuđi recitatorka Francka Kosmač, svojo najnovejšo krfjigo pa je predstavil znani pisatelj Ivan Jan. Po uradnem delu slovesnosti je večina udeležencev ostala na prijetnem družabnem srečanju z vedno prijaznimi prebivalci. V. Vojska OD KRIŽEVEGA TEDNA DO BINKOŠn Vse više in više se vzpenja sonce po nebesnem oboku. Trave in žita valovijo v razkošnem zelenju. Sadno drevje odevi-ta in pripravlja plodove. Poletje obeta obilje pridelkov. V tem času vnovič vzbuja skrb za letino. Mimo je strah pred mrazom, zdaj grozi huda ura z viharjem in točo, da v kratkem času uniči trud in up kmetoval-ca, grozi tuđi suša, da izžge letino. Kar doživlja kmetovalec v današnji dobi, je okušal že njegov davni prednik. Prav zato je s prošnjimi obhodi po poljih med mladimi sevami prosil duhove in božanstva, da bi mu varovali letino in mu naklonili bogat pridelek. Krščanstvo je te obhode prevzelo in jih pokristjanilo. Uvedli so jih baje najprej v Franciji, nekako od leta 1880 jih obha-jamo povsod. Svoje dni so obhodi trajali teden dni pred vnebohodom, danes so ostali samo zadnji trije dnevi. Med prošnjimi procesijami molijo za blagoslov polju in posevkom, za varstvo pred sušo in neurjem in za božjo pomoč. Procesije so se vile svoje dni od fame cerkve po javnih potih med njivami v bližnjo podružnico ali ćelo v sosednjo župnijo. Skrb za letino je gnala ljudi zlasti na Gorenjskem in Koroškem, da so naročali posebne "vremenske" maše. Take maše se je udeleževala vsa soseska. Na Gorenjskem tišti dan vsaj dopoldne nišo opravljali poljskega dela, pač pa so raznašali po njivah blagoslov- 16 MENGŠAN PRAZNIKI I N OBIČAJI Ijeno vodo, ki jo je pri maši blagoslovil duhovnik. Prošnji dnevi so lahko priprava na praznik Kristusovega vnebohoda. Ta .praznik je eden najstarejših praznikov kršćanstva, obhajali so ga že proti koncu 3. ali v začetku 4. stoletja. Vnebohod sklene velikončno Štirideset-dnevje in zato pristane vedno na četrtek. Ko pri veliki maši duhovnik prebere evan-gelij, ki pripoveduje, kako se je Kristus vzdignil v nebo, ugasne diakon velikono-čno švečo, ki je kot-simbol Kristusa gorela med službo božjo ves čas od vstajenja dalje. Za vnebohod so na Slovenskem v rabi različni ljudski nazivi kot: "veliko Telovo", "križevo", "križni četrtek". Iz nemščine je popačenka "afrten" (Auffart), ki jo sre-čujemo po nekaterih krajih na Gorenj-skem, pa tuđi na Dolenjskem. Cerkev, ki je neukemu ljudstvu vedno rada nazorno prikazovala verske resnice in dogodke iz "zgodovine adrešenja", je Uidi na praznik vnebohoda prirejala v bogoslužnem okviru prizor vnebohoda. Kip vstalega Zveličarja, ki je od Velike noči stal na oltarju, so s posebnim obredom dvignili pod cerkveni strop, kjer je s"kozi odprtino izginil pod streho. Kip je stal na mizi med dvema lestvama. Duhovnik ga je pokadil s kadilom, ga prijel, nato pa začel dvigovati vedno višje in v'šje in zraven pel z vedno višjim glasom: Ascendo ad patrem meum et patrem vcstrum fiatfefuja. (Odhajam v višavo k svojemu očetu in vašemu očetu, aleluja.) Verjetno je bil na glavi kipa pritrjen °woček in na njem vrvica, po kateri so, stoječ na obeh lestvah, kip počasi dvignili do stropa. Dokler ga je bilo videti, je duhovnik kadil s kadilom. Nato je kip izginil - kako in kje, obrednik ne pove. Crkveno opravilo je bilo po praznični molitvi zaključeno. Sledil je zlasti mladini namenjeni del. Z vrha sta se namreč nenadoma spustili lutka v podobi hudiča in bel golob, na tla pa so se vsule različne dobrote, sadje, lect in podobno, za katere so se zlasti fantiči v cerkvi vneto ruvali. Če je bi! vrišč prehud, je sledilo še nekaj curkov vode. Spomin na nekdanje pomladansko slavje so še danes predpisane vnebohodne obredne jedi. ' * Z vnebohodom je ponekod povezaaa vera, da je treba na ta dan jesti nekaj "letećega", se pravi perutnino. Praznik vnebohoda je ludi "vremenar". "Če je na križevo grdo vreme, je slabo za ljudi, ker morajo kupovati živež". "Če na vnebohod dežuje, je iz vsake moke dober močnik". BINKOŠTI O binkoštih mislimo že od nekdaj tuđi na birmo. Kaj je birma? Birma je sprejem mladih ljudi v občestvo vernikov. Slovesen sprejem v občestvo odraslih poz-najo vsi prvobitni rodovi na Zemlji. Znanost ga imenuje "iniciacija" (uvajanje). Dečke (in deklice) v določeni starosti uva-jajo v svet odraslih s posebnimi obredi, ćelo z mučnimi in ponekod tuđi krvavimi preizkušnjami. Tuđi cerkev je določila sprejem mladih ljudi v občestvo polnovrednih kristjanov z zakramentom svete birme, kjer birmanci prejmejo Sv. Duha. Obred z majhno podrobnostjo - rahlim udarcem po licu -nehote spominja na iniciacijo. Za šolarje in šolarke iz vemih družin je birma velik dogodek ob vstopu v življenje. Tako ali pa še bolj je bilo v prejšnjih časih. Ni bilo sicer toliko zunanjega blišča kakor danes, tuđi "birmanske ure" so bile komaj znane, bilo pa je dosti notranje prazničnosti. Staršem je bila prva skrb najti dobrega botra ali botro. Nišo gledali toliko na pre-možnost. Glavno jim je bilo, da je boter obetal izpolnjevati svoje dolžnosti, da bo namreč "z besedo in zgledom podpiral svojega birmanca v krščanskem življenju." Birmanec ali birmanka sta morala-nato še sama prositi botra ali botro. Sele potem, ko sta boter ali botra tuđi njima "dala besedo," je zares veljalo. Odslej naprej sta odločala glede birme samo boter ali botra. Šega je zahtevala, da sta kupila svojemu birmancu ali birmanki novo obleko. Klobuk so ponekod kupili fantu starši in sicer kar "moško" številko. Tako mu je za birmo glava po klobuku zvonila in ko bi mu krajci ne sloneli napol na ramah, napol. na tilniku, bi fant ne bil nič videl izpod njega. Klobuk naj bi imel vse življenje. Od birme do ženitve so ga iz omare vzeli samo ob največjih praznikih, in še tačas samo za v cerkev, tako da je bil na- dan poroke kakor nov... Za birmanko je bila stVar prijetnejša. Botra . ji je kupila za na glavo venček iz umetnih rož. ' Med birmancem in botrom nastane po cerkvenem nauku duhovo sorodstvo. To so naši starši vselej tuđi očitno pokazali. V Tržiču je šel vsak moški vedno odkrit mimo hiše, kjer so bili doma botri njihove rodbine, čeprav ni bilo nobenega ne pri oknu ne okoli hiše. Ko bi ga bil mimo-idočega vprašal, zakaj nese klobuk v roki, bi bil prav po tržiško ves začuđen odgov-oril: "Ješta no, al ne veš, da smo pr tel hiš u botrine?" Hvaležnost in spoštovanje do botrov sta bila sploh - in sta še danes -dolžnost za vse življenje. Botru ali botri je bilo treba voščiti h godu. Dokler sta bila birmanec ali birmanka še otroka, je navadno "Miklavž nosil" tuđi pri botru ali botri. In če je birmanec umri, je prišel boter k pogrebu. Če pa je umri boter, je moral tuđi birmanec za pogrebom. V Ljubljani je bila birma za "mestne " birr mance na binkoštno nedeljo, za po-deželske v ponedeljek. Bližnji ali bolj 17 MENGŠAN PRAZNIKI I N OBIČAJI oddaljeni okoličani so se pripeljali na kolesjih. Sicer pa škof birmuje po določenem redu čez leto po vsej škofiji. Škofov prihod je bil vedno praznik za vso faro. Pozdravljali so ga slavoloki in okrašeni mlaji, ko se je njegova kočija bližala farnemu središču. Veselo vznemirjenje je zbujalo v birman-cih in birmankah škofovo "izpraševanje". V dveh vrstah so se postavili po dolžini cerkve in škof je z župnikom hodil od enega do drugega. Župnik je postavil vprašanje, škof pa je pokazal: "Ti!" Kakšen ponos, če se vprašanemu ni zataknilo! To je bil dan pred birmovanjem popoldne. Naslednji dan je prišel boter že zgodaj po svojega birmanca. Temu je bilo navadno neradno v novi pražnji obleki in z novim klobukom, toda pričakovanje neznanega obreda je premagalo zadrego. Marsikatero birmanko je zjutraj doletela še huda preizkuŠnja. Soseda ali pa mati sta ji z neko vročo pripravo nakodrali lase. Da včasih ni šio brez opeklin in solza, je razumljivo. Toda tuđi to se je dalo prestati. Vse je bilo nared, hajd v cerkev! * V cerkvi je bilo treba poskrbeti za pravšnje mesto. Po opravljenem obredu in prejetem sklepnem blagoslovu so botri in botre s svojimi birmanci in birmankami zapustili cerkev. Pred cerkvijo so kramarji že zgodaj postavili svoje stojnice. Birmanci in birmanke so med potjo v cerkev le skrivaj pogledovali po razstavljenih zak-ladih. Zdaj pa so se s svojimi botri ustav-ljali pred gostobesednimi prodajalci. Boter je segel v žep in nakupil predvsem lecta in sladkarij. Birmanec in birmanka sta si ga naložila polno ćulo. To je bilo veselje! Tuđi rožni venec, lepo bel, in mašna knjižica, morda ćelo z zlato obrezo, naj bi bila stalen spomin na prejeti zakrament. In če sta smela priložiti še kakšno ceneno igračo, je bila sreča že brezmejna. Če sta bila boter in birmanec z dežele, sta zavila .v gostilno, kjer so bili spravili kole-selj in konja in kjer je čakal voznik. Po izdatnim kosilu in se odpeljali domov. Če pa je bila birma doma, pri fari, je čakalo slavljenca na birmančevem domu sloves-no kosilo. Botra ali botro - in seveda tuđi slavljenca - so primemo počastili in pogostili. Zgodilo se je, da sta se boter ali botra izkazala še s posebnim spominskim da-rilom, morda s srebrnim "križavcem" (tolarjem) Marije Terezije, ki je bil tedaj vreden dva goldinarja - majhno premo-ženje za tište čaše. Zato' je takoj po kosilu smel srečni birmanec med svoje vrstnike, da jim je pokazal dišeče darove. Odrasli pa so imeli gostijo še vse do večera. Tako je minil starosvetni birmanski praznik v skromnosti, a vendar v nič manjšem veselju kakor dandanašnjij. Navade se spreminjajo. Lect in križavec je dandanes zamenjala ura, kolo ali ćelo motor, koleselj se je umaknil razkošnemu avtu. Birmanke so bele kakor neveste in birmanci - ti so navadno kar brez klobukov... Po N. Kuretu: odlomke iz 2. dela "Poletje" povzel in povezat Franc Veider. NAŠ VRTEC . sove lov^€ varcA 'sobice k' S Cf/vITfcO/K ZA CfAO V našem vrtcu žc od ustanovitve Centra za mlajše odrasle z njimi aktivno sodeluje-mo. Že ob prvem obisku udeležencev CMO smo naredili nacrt, kako si borno pomagali oziroma sodelovali. Z veseljem ugotavljamo, da smo v tem času uresničili velik del načrtovanega. Dekleta in fantje iz CMO so za naše otroke pripravilli dramatizacijo, spremljali so nas v gledališče, skupaj smo nastopili v Domu počitka Mengeš, šivajo za naše kotičke, pre-pleskali so nam igrala, obenem pa so se seznanili z življenjem in dclom v našem vrtcu. «r «r tir Ob koncu šolskega leta ugotavljamo, da je bilo naše sodelovanje uspešno, zato si želimo tuđi v bodoče sodelovati s Centrom za mlajše odrasle. vzgojiteljice iz vrtca Sonček Dajmo, Ludvik! 18 MENGŠAN Clej, da bo vse pubdrvano: OUKANiOA'vdf KVLTOMČ Df 01$6sl£ V V17CO SO/sICf K f fco3£KTMO D£LO tTKTCA rSO/\lĆ£K' za *>u&> itk-o 9&J96 U 9*/?7 -crtxo5iie iaSSt£Mu*fi no «MW.niUUfc SP-^V ^"'^^1 \i SrUXHJol~ IZLET \ \ / /l^.Ui-ES^ psieu-----------—--j A^= i---------------onio5Ju*i Pes^.1 žscađEL ^^ /'■' ■-/- \ \ ^itcl: 0609 623 303J CMO 38 CEHIK OGLRSNEGR PROSTORH v alđsilu MENG5RN • HONERCIRLNIDGLRSI Cena glede na velikost oglasa: - ćela 1 /1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT -pol 1/2 strani (130x185 mm) . 18.000,00 SIT - tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (130 x 90 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (90 x 65 mm) ' 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: -objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • 0BVE5HLR. povnnuL čEsmHE .......• Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo pravico do brezplačnega oglaševanja prireditev, občnih zborov - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. OSMRTNICE IN ZHHVRLE Cena za velikost: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) 6.000,00 Sit - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 3.000,00 Sit Cene oglaševanja borno letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 5% prometni davek. • HRČIH ODDflJRNJR OGLRSOV . Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 12. v mesecu. Z dnem veljavnosti tega cenika preneha veljati cenik oglaševanja podjetja Ml AMIGO z dne 1. 9.1995. • POJRSHILO! Tehnično in organizacijsko pripravo ter tiskanje Mengšana je v mesecu maju prevzelo podjetje Nagelj d.o.o., CRAFIČNI STUDIO HERLE iz Domžal, nova tehnična urednica je Sabina Kompare. Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki. Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor od-dati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur do 12. v mesecu. Vse dosedanje oglaševalce prosimo, da se zaradi sprejetega novega cenika in novega izvajalca tehničnih in organizacijskih opravil javijo na Občini Mengeš (tel.: 061 737-081 int. 213), da se dogovorimo o načinu oglaševanja. PRIREDITVE V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA a©. H©®(3 petek, 24. maj 10.00 Dan odprtih vrat Gasilski dom (Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš) sobota, 25. maj 6.00 Turni smuk z Mojstrovke Erjavčeva koča na Vršiču (Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš) 9.00 Šola odprtih vrat (Športne in druge aktivnosti) V Osnovni soli Mengeš in na ploščadi pred solo (Osnovna šola Mengeš) 9.00 Odprti teniski turnir ■*• Teniska igrišča v športnem parku (Teniski klub Partizana Mengeš) nedelja, 26. maj 9.00 Odprti teniski turnir (nadaljevanje) Teniska igrišča v športnem parku (Teniski klub Partizana Mengeš) 15.00 Sv. masa za bolne, invalide in starejše občane Cerkev sv. Mihaela v Mengšu (Župnijska Karitas Mengeš) ponedeljek, 27. maj 10.00 Dan odprtih vrat Ml AMIGO d.o.o. Mengeš (Center za mlajše odrasle) 19.00 Trdinov večer (predstavitev življenja in del Janeza Trdine) Avla v Osnovni soli Mengsš (Osnovna šola Mengeš) 20.00 Koncert oboista Mateja Šarca Kulturni dom Mengeš (Občina Mengeš) torek, 28. maj *jft . mK/F 20.00 Spominska slovesnost Trdinov trg; mBSm pri spomeniku Janeza Trdine (Občina Mengeš, Mengeška godba, Ženski nonet Vigred) 20.30 Ofvoritev razstave likovnih del 1. slikarskega srečanja Avla Kulturnega doma Mengeš (Likovno društvo Mengeš) sreda, 29. maj ^^Mfctejgfe, 17.00 Koncert Mengeške godbe ~"i"*WiSp Ploščad pred Kulturnim domom (Mengeška godba) . 17.00 Nogometna tekma Filc Mengeš - Olimpija Nogometno igrišče v športnem parku (NK Filc Mengeš) 18.00 Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Mengeš Kulturni dom (Občina Mengeš) 20.00 Veselo rajanje Ploščad v športnem parku (Nogometni klub Filc Mengeš) četrtek, 30. maj 17.00 Veseli ŽIV ZAV (športni park, otroška igrišča ob vrtcih) (Vzvojnovarstveni enoti Sonček in Gobica, Center za mlajše odrasle) 20.00 Literarni večer g.Ivana Sivca Kulturni dom Mengeš (Občina Mengeš) petek, 31. maj 16.00 Prijateljske igre Športni park (Center za mlajše odrasle, Ml AMIGO d.o.o.) l°»00 Slovesna blagoslovitev Evharističnega križa Angelček nad Oranžerijo (Kulturno društvo Franca JelovŠka) sobota, 1. junij 9.00 Občinski turnir v balinanju Športni park (Balinarska sekcija Partizana Mengeš) 15.00 Kolesarska dirka "2. gorski kronometer na Dobeno" Od Loke pri Mengšu do Dobena (Kolesarsko društvo Mengeš) nedelja, 2. junij 9.00 Občinski turnir v badmintonu Telovadnica v Osnovni soli Mengeš (Partizan Mengeš) 10.00 VsinaTRIM Trim steza na Gobavici (Turistično društvo Mengeš) ponedeljek, 3. junij 18.00 Šahovski hitropotezni turnir za prehodni pokal Občine Mengeš Fit Top center Mengeš (Šahovsko društvo Mengeš) 20.00 Kdor vesele pesmi poje Kulturni dom Mengeš (Osnovna šola Mengeš) četrtek, 6. junij 20.00 Koncert New swing quarteta Kulturni dom Mengeš (Osnovna šola Mengeš) sobota, 8. junij 9.00 Odbojkarski turnir Tebvadnica v Osnovni soli Mengeš (Partizan Mengeš) 10.00 Mengeš se predstavi Kamniku Glavni trg v Kamniku (Mengeška godba, Folklorna skupina Svoboda Mengeš, Harmonikarice Župan, ansambel Stopar, Turistično društvo Mengeš, povezovalec Niko Robavs)