ft. 164 bbafft, iincail poad Asiikeffc št 30, L Mdstropj«. . pisto* m mm ^rcjesalo, rok PtoL F. — LmHhIt tnala ta nwc L 1.—, S Za iioMKitvo amtio 5 Br ■l (Cnta inmlinB19 r torak 14. lullia 1925. Ufedatt": _ „_._ otilimio «r * , ^ mčmjo. - tlkm UmM. Kar L 19 JO, pol leta L 31- ia oalafato L L — Tafefoa aredaUUm im mmrmm ft U-R Posamezna številka 20 cent« Letnik L Posamezne številk« t Trstu In okotiti po 30 cent. — Oglasi te računajo f iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ctot \ osmrtnic«, zahvale, po slanice in vabil« po L J.—, ofba denarnih zavodov; mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2._ Oglasi' naročnioa in reklamacije at pošiljajo »ključno uprava Edinosti, v Trstu, ulivi sv. Frančiška AsUkega Me v. 20. L nad. — Telefon uredništva m uprave 11-51 Za narodno In versko strpnost V polemikah porodom spora, ki je ix-bpufanil med sv. stolico ki čehoslovaško reoubliko, sa se sklicevali listi pri zagovarjanju viade med drugimi tudi na dejstvo*, da se je isti ministrski predsednik Švehla, kateri jee bil častni predsednic Husovih svečanosti, udeležil dan prej svečanosti v časrt slovanskih verskih pr osveti tel je v sv. Cirila in Metoda. To se je zgodilo v Kromerizu na Moravskem m ob tej priliki je imel čehoslovaški ministrski predsednik dr. Švehla znamenit govor, ki je važen za razumevanje zadržanja čehosrfovaške vlade. V svojem govoru je slavil g. Švehla delo slovanskih apostolov Cirila m Metoda. Ugotcvivši, da se je dan sv. Cirila in Metoda letos prvikrat slavil kot državni praznik, je izvajal: «Več, nego tisoč let krščanske civilizacije je prošlo, odkar sta prišla ta dva verska apostola v našo domovino. V tem Času je naš narod 500 let nosil znak razk oblika. Simbolično naključje pa je, da se bomo jutri spominjali tudi moža, ki je pred petsto leti propovedoval reformatorične ideje z istrm navdušenjem in istim poštenim uver-jenjem, kaltor sta svoječasno oba brata-apostola oznanjala krščansko vero. Velika časovna razdalja nam omogoča danes, odobravati sporazuma z racKčevci, ker so se radikali preveč ponižali. Seja narodne skupščine se je otvorila ob 9.30. Zunanji minister dr. Ninčič je odgovoril na 6 vprašanj interpelacije poslanca Smodeja. Dr. Ninčič je izjavil: 1) Maša vlada stoji na stališču mirovnih pogodb; Sporazum med radikali h mdiftvcl Raditevd pnrftt glasovali sa vlado — PaSK Sa nI daaHsifoairal BEOGRAD, 13. (lav.) Za danes se je kalov splofoo pričakovala demisija viade. Vendar pa ni imel danes ne radikalski ne ra-dićevski klub seje. Pašič poda ostavko jutri. Kriza; obstoji pravzaprav že danes, ker že vsa javnost 9n v pričakovanju na vlado RR. Radikal Aca Stanojević se je razgovar-jal danes z g. Gjuričićem. Pašič je — po izjavah ministra Gjuričiča — šele danes predel zapisnik pogajanj med radikali in radičevci. Ves političen razvoj gre v znamenju RR. Pri Pašiču sta se mudila danes Juričič in G^uričič. Radi tega se je po mestu raznesla vest, da sta omenjena ministra podala ostavko. Vest seveda ni bila resnična. Opoldne se je tsestal opozicijski blok; na sestanku so razpravljali o novi talf^lri opozicije z ozirom na novi položaj. Jutri popoldne se opozicija zopet sestane, da sklepa Glavne sporne totke v poljsko-nemških trgovinskih pogajanjih VARŠAVA, IX Sedanje stanje nemško-poljskih pogajanj za trgovinsko pogodbo je jsledeče: Nemci skušajo ddseči vsaj začasno splošno klavzulo države z največjimi prednostmi ter pravico prehoda trgovskih potnikov na Poljsko, t. j. iste privilegije, ki obsioja-jo v trgovinskih pogodbah Poljske s Francijo, Čehoslovaško in z drugimi državami. Poljska zahteva s svoje -strani sklenitev veterinarske konvencije ter pravico 2) stališče naše vlade je enako stališču ;Uwza 350 tisoč ton premoga na mesec, zaveznikov; 3) agitacija Avstrijcev za prt-i Nemčija zavrača ta dva predloga ter bo£e ključitev k Nemčiji se ne'sme vzeti za'omejiti uvoz na 100.000 ton. resno; 4) naša vlada bo pri pogajaniih za trgovinsko pogodbo varovala interese Jugoslavije; 5) maku verjetno je, da bo Društvo narodov dovolilo priključitev k Nemčiji; 6) vlada bo povsod ščitila interese Jugoslavije. Poslanec Smo dej se m zadovoljil z odgovorom. Pavle Radić je v splošno začudenje izjavil, da je vlada vedno varovala interese Jugoslovenov. Poslanec Grkin je zagovarjal predlog o prehodu aa dnevni Za dosego dogovora je poljska delegacija predlagala poravnavo do sklenitve «mo-dusa vivendi» ali trgovinske pogodbe. Odgovor Nemčije na ta predlog ni še prispel. Predstofeta izpraznitev Pomrlu Francoske izjave na nemško vlado BERLIN, 13. Nemška vlada je dobila iz Pariza pomirjevalne vesti glede izprazm- _ ___ _ _ _____________tve Pomirja, iz katerih sledi, da se hoče re3T IDtT TimMć^ je nastopil" proti. Ža- v oziTU francoska vlada držati dome- ravno o sporazumu med radikali in radičevci. Zajedničar ji ostanejo še na---- —-----^— — . . „ , p dalje v opoziciji, razen poslancev Krajac-a jedničarji so nato zapustiti dvorano. Za'nJe™ rokov. Gotove težave nastajajo pri in Pasarića, ki se pridružita vladnima, predlog so glasovali radikali, samostojnij urejevanju nekaterih vprašanj formalnega strankama in bosta stopila menda v vlado.! demokrati in radičevci S tem so torej radičevci glasovali prvič za vlado narodnega bloka. Na tej seji so se tudi za jedničarji popolnoma ločili od ra- V radikalnih krogih je mnogo ljudi, ki ne odobravajo popolnoma sporazuma z radija vsi, brez razlike mišljenja, v miru in ! čevci. Med temi je tudi poslanec Dra-govič,___________ strpnosti, ocenimo zgodovinsko pomemb-j ki je pred par dnevi podal ostavko na dičevcev. Na seji je^bSo tudi~očitr*> pokajo st obeh verskih apostolov, kakor tuda podpredsednika radakaJskega kluba. Go- i zano, da je sporazum med racfikaH in ra-pomembnost magistra Husa. Skoro vse.sipod Dragovič je izjavil, da okoli 40 radi- j dičevci gotov, stare rane verskih sporov sot prenehale •boleti. Mi vsi vidimo danes, da nam je naša osvoboditev, osvoboditev demokracije, donesla to olajšanje. Dejstvo, da se je zakon, ki ureja praznike, mogel dogovoriti ob sodelovanju vseh, katolikov in nekatolikov, cenim jako visoko. To je jasen dokaz za to, kako je napredoval smisel za strpnost, ki je izraz višje kulturne stopnje. Vem, da se bodo še — u^am -, da le malo časa — pojavljala nesporazumlje-nja, slaboten odsev prošlih časov. Ta prehodna medsebojna ne-sporazuml jenja izginejo. Na njih mesto pride resnična poštenost, občutena strpnost. Pripadnost h kaki cerkvi ali veroizpovedacju ne sme biti za nikogar ne privilegij, ne sramota. Na dobri poti smo. Skupno in v slogi slavimo tista moža, ki sta nam donesla krščansko ver o. In v isti slogi in strpnosti bomo slavili moža, ki je oznanjeval potrebo nje reformacije. Do te strpnosti je mogel seveda priti le narod, rešen rz svojih verig, ki more sedaj svobodno odločati po glasu vesti in čustvu, ne pa po diktatih. Prepričan sem, da naša demokracija dobro izvrši svojo nalogo tudi na drugih poljih. Vsi brez razlike političnega uverjenja moremo s ponosom motriti delo, ki ga je izvršf! naš parlament za konsolidacijo in blaginjo naroda. Naša demokracija je s svojimi uspehi v političnih, kulturnih in sodi jalnih vprašanjih doprinesla dokaz, da 9e ne zaustavlja niti pred najtežavnejšimi vprašanji ter da z odločnostjo in trdno vero v končni uspeh nastopa za rešitev tudi najbolj zapletenih problemov. Našemu skupnemu delu se gotovo posreči najti pot tudi1 do uredbe narednih navzkrižij. V to verujem tem trdnejše, ko sem danes videl divno manifestacijo poljedelskega ljudstva, ki ne daja narodu samo kruha, marveč mu zagotavlja tudi njegovo svobodo, ker trdno, kakor iz granita, stoji za državo.» Ta izvajanja so, kakor že rečeno, aktualne pomembnosti z ozirom na sedanji spor med čehoslovaško republiko in sveto stolico radi proslave reformatorja Husa. Iz besed načelnika vlade, torej najkompe-tetnefše osebe, sledi jasno, da čeho^lovaška vlada odločno odklanja domnevo, kakor da bi nje sodelovanje na Husovi slavnosti kazalo na nasprotstvo proti katoliški cerkvi ali da bi bil tu namen žaljenja sv. stolice. Saj je ministrski predsednik najprej »la«vtl versko misijo svetih dveh apostolov. Izpranem« v M Ostavka in imenovanje državnih podtajni-kov - On. Belluzzo prevzel ministrstvo za narodno gospodarstvo RIM, 13. On. Spezzotti, državni podtajnik v finančnem ministrstvu je podal ostavko; isto so storili državni podtajniki v ministrstvu za narodno gospodarstvo: on. Banelli, Peglion in Larussa. Na svojem dosedanjem mestu sta bila na novo potrjena on. BanelH in Peglion; na mesto on. Larussa je bil imenovan on. baron Alberto Blanc. Državni podtajnik finančnega ministrstva bo imenovan pozneje. Danes ob 9. uri je minister on, Belluzzo prevzel kabinet za narodno gospodarstvo. Bivši minister on. Nava je imel pred uradništvom kratek poslovilen nagovor. V imenu uradništva je govoril gr. uff. Brizzi, ki je po>zdravil novega ministra. On. Belluzzo se je zahvalil ter izrazil upanje, da ga bo uradništvo podpiralo pri težkem delu za vzpostavitev narodnega gospodarstva. Novi minister za narodno gospodarstvo je danes poslal vsem podrejenim uradom pozdravno brzojavko, v kateri prosi urad- Francoski smrt sprejel soglasno kredfte aa operacije ▼ Maroku PARIZ, 13. Senat je odobril soglasno z 281 glasovi kredite za vojno proti Ri-fancem. Glede izkaznice istovetnosti za tujce je senat sprejel sklep zbornice, ki je določila tozadevno pristojbino na 100 frankov. Le intelektualci in delavci bodo plačevali po 20 frankov. Po pogajanjft, ki so trajala celo noč, sta se obe zbornici sporazumeli glede proračuna, ki je bil potem odobren štene-ga prepričanja, ne da bi bil — tf. minister namreč — izrekel kako sodbo, ki bi bila naperjena proti katoliški cerkvi in njenemu poglavarju. In resnica je ta, da Čehi slavijo Husa v prvi vrsti kot sijajno postavo v zgodovini svojega naroda: kot velikega borca v najtežjih časih za njegovo svobodo, neodvisnost in prosveto. Ideje Husa so bile ideje demokracije is t ot ako kot nauki apostolov Cirila in Metoda — tako je nagi aša l ministrski predsednik dr. Švehla. To idejno skupnost moramo imeti pred očmi, če hočemo razumeti, kako da more češki nar cd istočasno slaviti sveta brata in Husa. va drugi so pokladali temelje in astvarjali pogoje za bodočnost naroda: za njegovo sedanjo svobodo. Le strpnost za-nteva, da razlika veroizpovedanja ne bo Ti mogoče ne veš, kako zelo sem ljubil velikega Giacomo Boni-ja in kako je on mene ljubil v veri večnega Rima in večne Italije. Danes Te prosim jaz za njega čast, da se pokoplje na Palatimi in zame časi, da izberem kraj, narišem kamen in da vklesam napis. Pričakujem to milost in Te objamem v žalosti. — Gabriele D'Annunzio. On. Mussolini je pesniku tako-ie odgo- v P - _ . voril: Giacomo Boni počiva na PalatimTv^1 ^ najbo1'- ogrožene značaja. Tudi ni še bil določen dan za izpraznitev Diisseldorfa in Duisburga. Nemčija si prizadeva doseči izpraznitev tudi teh dveh krajev in upa, da jal bo pri tem podpirala Anglija, ki je svojčas nastopila proti zasedbi omenjenih dveh mest potom Francije. Nemški dijaki v Moskvi pomiloščeni BERLIN, 13. Kakor brzojavljajo iz Moskve, je centralni izvršilni odbor pcmilo-stil na smrt obsojene nemške dijake ter spremenil njih kazen na daljšo prisilno delavnico. Obsojeni dijaki bodo prepeljani •v neko ječo centralne Rusije. Nemški polet na severni tečaj BERLIN, 13. Gradnja zeppeKna za potovanje na severni teča'j je skoraj zagotovljena. Zbiranja sredstev se bo predvsem udeležilo nemško delavstvo, Delavtske organizacije vseh strank bodo pobirale prispevke od vsakega člana, ravno tako bodo prispevale tudi organizacije delodajalcev. Amundsen je telegrafično vprašal doktorja Eckenerja, ali bi*se mogel ž njim' sestati. Kakor izhaja iz Eckenerjevega odgovora, se bo vršil sestanek med Amundsenom in njim v nekem .severnem nemškem pristanišču v prihodnjih 14 dneh. Tega sestanka narv»Eoče množice, so postavili gramofone, ki posnemajo vse dogodke in razvoj razJ prave. Mnogoštevilni so poročevalci listov, ki so postaviti svoje sedeže tik pred stol sodnika. Prof. Szope® je predlagat 50 znanstvenikov kot priče. Proces bo trajal najmanj mesec dni. Konferenca aasiedstvenih držav odgodena BUKAREŠT, 13. Kakor javlja «Adever ruU. ie za 25. t. m. določena konferenca nasledstvemh držav v Pragi odgodena na zahtevo romunske vlade, ker še ni povsem proučeno vprašanje odškodninskih zahtev aasiedstvenih držav napram Avstriji in Madžarski. Konferenca v Pragi ima dolo-,čiti končno razdelitev predvojnih avstro-.ogrskih dolgov. Posebna konferenca, ki se bo vršila na Dunaju bo določila odškodninske zahteve nasledstvenih držav. Zveza baltiških držav VARŠAVA, 13. V Revalu se v kratkem sestanejo zunanji min. štirih držav: Estonske, Finske, Poljske in Litavske. Na sestanku bodo razmotri vali o vsem državam skupmh vprašanjih obrambe in gospodarske politike. Skleniti se ima obrambna zvezna pogodba, ki garantira medsebojno pomoč v slučaju napada od strani kake druge države. Obenem se določi enotna taktika baltiških držav povodom zasedanja Društva narodov v Ženevi. Incidenti pri volftvah patriarha v Carigrada ATENE, 13. Listi poročajo iz Carigrada, da je prišlo o priliki volitev cerkvenega patriarha do zelo težkih incidentov. Volitve so bile baje odložene. Do sedaj manjkajo podrobnosti in uradna potrditev vesti. Dobra žetev na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 13. Po dosedanjih podatkih o žetvi bo letos Madžarska pridelala 16.000 metrskih stotov pšenice (lani je pridelala 14.000), in 7.000 (lani 5.500) metrskih stotov rži. Velike sleparije v Novem Sadu NOVI SAD, 12. V novosadski državni predilnici svile so prišli na sled velikim sleparijam, ki znašajb mad 1CO.OOO Din. Več uradnikov je aretiranih. V Novi Sad je prispela preiskovalna komisija iz Beo* grada, da pregleda vse poslovne knjige. Državni prevrat v Ekvadorju t s i^, a .. - ------7-i LONDON, 13. General Gomez je strmo- se bo udeležil tudi Amenkanec Ellsvvorth, | glavil ekvadorsko vlado. Pcdrobnnosti niso ki je financiral zadnje Amundsenovo po- znane. Rovanje. Zarota proti španskemu kralju PARIZ, 13. «Journal* javlja iz San Se- Japonska proti Kitajski LONiDON, 13. Iz Pekinga javljajo, da je japonski poslanik vložil pri kitajski vladi bastijana, da so v Gibaru aretirali dva zelo! odločen protest Japonske radi dogodkov v ne^ona Vevolucijonarja, ko sta kupovala' Kantonu in drugih mestih, kjer je bilo več orožje. Policija ye dognala, da je eden iz- j japonskih državljanov ubitih, ednosno tež- lllP/f /\n o n «J f__i —_ „ . * J _ ___ .. * __* « t. , « . a pn ko ranjemh od kitajskih nacionalistov. nasprotnem slučaja zadel na enotno fran-cosko-špansko fronto. Zmilfin pritisk Rifflflccv na fronto od Uezzana do Taze PARIZ, 13- Uradno poročHo o operaci t _ _________________ jaih v Maroku povdarja, da so napadi prava sploh Vrši prav po amerikansko. med obeh aretirancev soudeležen umoru kardinala Soldevila iz Saragose. Oba1 aretiranca pripadata široko zasnovani zaroti, katere središče je v Parizu in ki ima namen umoriti španskega kralja. Zločinca so prepeljali v Madrid. Proces o Darwinovi teoriji v Ameriki DEYTON, 12. V Deytonu, država Ten-nese, je pričel danes senzacijonalen proces proti uov. prof. Szopesu, ki je nedavno predaval o Darwinovi teoriji in svetem pismu. Radi tega predavanja je bil pozvan proffesor pred porotno sodišče. Naval množice k razpravi je velikanski in se raz Japonska zahteva od Kitajske tudi škodnino. od- postojanke Zedinjene države za takojšnjo konierenco WASHINGTON, 13. Predsednik Coolid-ge je nenadoma pozval državnega tajnika Kellogga z dopusta in ga skupno z državnim podtajnikom Crevvom poklical v svojo poletno rezidenco, kjer se je vršilo posvetovanje o položaju na Kitajskem, ki je po predsednikovem mnenju zelo nevaren. Fodraženje v Parizu PARIZ, 13. Občinski svet je sklenil zvišati cene plinu, električnemu toku, vodi irt senci velike palme. Pošlji mi risbo in napis, da Rifancf ne nakopajo ■-----T « VT- ^ s srartostjo prvih dni nove Abd-el- Pred sodno palačo, kamor ne morejo vse j voznim listkom na podzemskih železnicah. objamem Te — Mussolini. Krimove ofenzive. Posamezne RIM, 13. Truplo sen. Botaija bo jutri ob ^ 18. uri prepeljano iz cerkve S. Maria Nuo- francosJ^ č.ct » obrezuspešde va na Palatin, kjer bo položeno v grobnico. TlmeroflnnnJneni položaju Italije LONDON, 13. «Times» piše v današnjem sodniku: Nova finančna ministra za finan- skupine nastope sovražnika, ki je kazal posebno delavnost v nekaterih okrajih Uerge. V sektorja Uezzana je bila razpršena vstaška koncentracija« ki je utrpela pri ____f tem težke zgube. uvodniku: Nova finančna Ministra za finan- Medtem pa je ostal položaj nanet na ce m narodno gospodarstvo bosta imela fronti pri Tazi, ki je bila — kakor znano bOSla - ^ P« Plemena Tsul, ki z uspehom vodila italijanske finance. Kriza je po premirju zadnjih dni začelo zooet z £ fiJStfSte"•dfSiSi ?ahko; & ^ - ukrepe proti propadanju lire. Želeti mo- Li__A__• • ■ DNEVNE VESTI ločevala narod sovražne si tabore! ramo Italiji, da bi sedanje izpremerobe ne prinesle s seboj oslabljene finančne politike. Naj si bodo De Stefanijeve napake take ali take, finančni položaj Italije zahteva energične vodilne roke. RoZljanJe s sabljo Od zadn^h dogodkov na Kitajskem je nastala velika napetost med Anglijo in Rusijo. Razni evropski listi opozarjajo na nevarnost dokaz navajajo govor enega izmed najvlivnej-sih članov komunistične stranke in ijudsk-ga komisarja Stalina. Stalin je razdelil ruske ko-mumsfe v dve skupini: v eno spadajo skrajni stavka v Berlina BERLIN, 13. Delavci mestne plinarne in vodovoda so včeraj za 6 ur ustavili delo. („S«, dTttSS, ^ Č ^ "PO"*?"* ravnateljstvom J- ««nriT,.miL' ■ ^ kakor mora priti)m vodstvom organizacije so delavci tekom sporazumljenja v stvareh verske in dopoldneva zopet pričeli z delom. Pogaja- do cerkvene naravena načelu medsebojne stpnosb, mora prit* tudi do refitve na-rodnih sporov. Nic ne govori o potrebi asnmlacjje, ne v imenu kulture, ne v imenu kafce varnosti za državo. U sporazuma med naroča že h. Le demokratično načelo tt^ebope strpnosti, kar je istovetno s rafcodoljubjem, apoitova- ®f«n m medsebojno pravičnostjo: le to, we&>, izvajano praktično, dosledno in mz vsako zahrbtne misfi, more dovesti nja o definitivni končana. ureditvi spora še niso noče strpnosti in miru, te zapovedu kulture in človečanske ideje. Demokracija pa bo — zmagovalka! O tem je uverjen minister Svehla in to želijo vsi ljudje blage volje! . V interesu iste demokracije je želeti,, da ™UJ- M-t-t-^ anioH ^ ^ , se sedanji spor med sv. sfcodido in čeho- ^ poSSte^SS^Si kST^Jm^,^ovaško republiko ne zaostril nepopravljiv to rSH^L^^ ^več rešil v znamenju demSSati^e Zadovoljiv položaj aa bojišču PARIZ, 13. Ministri in državni podtajniki so se zbrali davi v Elizeju pod predsedstvom Doumergueja. Ministrski predsednik Painleve ter Briand sta poročala svetu o položaju v Maroku, kateri je po ^zadnjih vesteh zadovoljiv. Govorilo se je tudi o uspehu francosko-španske konference v Madridu, nakar je Briand poročal o zunanje političnem položaju. Nov slat radokop odkrit v Transvaalu LONDON, 13. Listi ponočajo iz Johan-nesburga, da je bila v rudniškem okraju Svasilanda odkrita bogata žila platina in zlata, katera meri 6 milj dolžine kaj delati, iti v Nemčijo, da tam pripravijo revolucijo. —. Druga skupina pa je mnenja, da je toliko važno, da se povzroči svetovna revolucija, tem-več da je važnejše, da se spozna o pravi interesi Rusije. Ta skupina meni, da ima boljševizem le zgodovinski pomen, in sicer kot gibanje, ki je odprav lo carizem. Stalin graja sicer obe skupini, toda v bistvu stoji tudi on na stal-šču, da mora Rusija zasledovati svoje narodne ciije brez ozira na cilj svetovne revolu- cre. evropsKi listi opozanajo na nevarnost v od- levičarji, ki io poli* ki strašn lt škratih fr£ nosajih med obema svetovnima državama. - En del holjševiških študentov 'J £T v«r^°JZ?TirTenOStJe,vzbudil. ne^avni g«" Rjavil, da v Rusiji revolucijonarji nimajo več voi^sovjetskega vojnega komisarja Frunze-ja, kaj delati, da morajo obesi i 5o o na klin " ki ga je imel ta poslednji te dni povodom neke " ** " soio na klin vojaške inšpekcije. Vojni minister Frunze je rekel med drugim: «Armada (ruska) se mora pripravljati na vpjno z Anglijo. Zadnji dogodki ne dopuščajo več nobenega dvoma, da namerava Anglija začeti sovražnosti proti nam. Rusija je vezana na Kitajsko s pogodbo in ne more mirno gledati, kako se Anglija in Japonska pripravljata »a delitev Kitajske. Zveza med ruskim medvedom in kitajskim zmajem — je zaključil vojni komisar — se lahko upre celemu svetu». Dunajski list «Neue Freie tPresse* je posvetil v svojem večernem izdanju od pretekle sobote tem izvajan em poseben uvodnik. Dunajski list pravi najprej, da se juha ne pKe-nikdar tako vroča kot je skuhana, obenem pa pripominja, da je omenjeni govor resen dogodek, ki dokazuje, da je napetost v svetovni politiki zelo velika. «Neue Freie Presse* nadaljuje potem: «cKakor znano, so se pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Anglijo in Rusijo razbila in Baldwinova vlada ni zopet privezala niti, ki se je bila pretrgala že pod Mac Donaldom. Napetost med AngUjo in Rusijo je povečal tudi govor lorda Birkenheada, v katerem je bila jasno izražena grožnja, da bo Anglija prekinila diplomatske odnošaj« z Za presojanje razmerja med Anglijo in Rusijo more služiti tudi sledeči dogodek, ki se je odigral te dni v Minsku povodom zborovanja komunistične mladine iz Belorusije. Po zborovanju je priredila omladina velike demonstracije po mestu ob skrajno sovražnih govorih na naslov Anglije, Francije, Poljske m Romunske. Zastave teh držav so bile sežgane n agrmadah. Posebno se je očitovalo pri tem sovraštvo proti Angliji, kajti angleško zastavo so demonstranti, preden so jo sežgali, valjali po biatu. lo načelo, zanikuje sodobno de*K>kraci£|i^ pogajanj HAMBURG, 12. Pogajanja med Nemčijo ,. - ________ _____ m Čehoslovaško o čehoslovaških prostih i ,er *e *e »acijonalizem pod uplivom ruske lukah v Hamburgu in Stettmu so se izia- fffitacije pojačal in je obrnjen z vso svojo silo 1___11. J.l^.i! • . " lovila. Čebofelovaški delegati so med drugim zahtevali, naj bi bile proste luke pod čehoslovaško suvereniteto, o čemer v mirovnih pogodbah ni (govora. Izjava simpatije Gaetano Salvemlnila Proti vseučiliškemu profesorju Gaetano Sat ----_____ ulKluuiatslie oanosa^ z T*™1?1!" i« uvedeno sodno postopanje. Obto- Rusijo. Od tedaj prevladuje v Andiii čustvo ?°2lžev,*1. žalil italijanski parla- da dela Rusija na vseh koncih sveta pro?f an- «ti so priobčili te dni g^kemu vplivu, najmočneje pa na Kitajskem, ^ Salvemmi'U' P^P^ano od Podpisani spoln.lijemo dolžnost vesti, na-glašujoč v tem trenutku svoje spoštovanje in proti Angliji*. , , _ - - ------« v . sedanjo „.pe.ostio „ed Ru^io ta J^STU SŠt™^ k' i L 1.• V "d?'em niem enega naivečjili sodobnih /godovinarjev. el'"1,a "ed bol|8eYlk' * posebni meri. Kot Njegova šola časti ltaU|o. Politično delovanje «EDIN05T» V Trstu, dne 14. folija 1925. Gaetano Salveminija je bilo vsekdar — tudi aa tiste, ki v dobri veri ne soglašajo z njim — vzviien zgled resnosti, nesebičnosti, srčnosti. To zjavo wropatije je podpisalo več tisoč oseb, med irimi tudi znamemle osebe različnih jstruj, kakor: Preztolini, Ferrero, Albertini, vratih ne na oknih ni bilo mogoče zapaziti ni-kakik sledov vloma. Ko so dovršili svoj zločin-črnski posel, so tatov: odrinili notranji zapah pri glavnih vratih pri ter jo tako odkurili 9 plenom. O tatovih ni dosedaj še nikakega sledu. Aretacija sleparja. Preteklo soboto opol- An: enotna, general Bencivenga, Facch ine t ti, dne je prišel v tukajšnji denarni zavod «Banca ^Bracco itd. Zanimivo za nas je še posebno, da Commerciale Triestina» mladenič dostojne zu-•ta med podpisanci tudi znana tržaška dobro- naujosti ter zahteval, naj mu po nalogu tržaške vol ca G. Stuparich in G. Slataper. ' firme «Societa Anonima di TrasportU izsta-----vijo tri čeke za skupni znesek 10237 lir; v to* — POČITNIŠKA AKCIJA. Otroci, ki poj- ; &Vriio je predložil tozadevno pooblastilno dejo v Selce, Slavino, Koče, Matcajavas, Ore- pismo od omenjene firme, na katerem sta bila bek Raki trak, žeje, Gabrovec, Postojno, se podpisana ravnatelja Ciark in Schramm. Urad-©dpeljejo v sredo 15. t. m- cb 11. uri z jnžsega nik v oddelku tekoči račun*, je pa pri natanč-kolodvora. __ - nejšem pregledovanju tega pisma dognal, da so Oii zBukovje, Predamo, Gorenje, Bekko j podpisi ponarejeni- Velel je mladeniču, naj pose odpeljejo tudi v sredo ob 7. zjutraj s kcriiero čaka ter, sporočil stvar ravnatelju, ki je takoj Trst-Post««*. — Ž. d. U. obvestil po telefonu kvesturo. Kmalu potem" — Ameriški slovenski novinarji v Trstu. Na sta dospela dva agenta in aretirala mladeniča, potu iz Amerike v domovino so šli danes sko- ki je bil spoznan za 37-letnega Marijana Pip-zi Trst, glavni urednik amerikanske «Edinosti» pan, stanufočcga v ulici Ginnastica št. 16, sta-Rev. Kazimir Zakrajšek, duhovni vodja kato- rega znanca policije, ki je že pogostoma sedel J-ednote, najmočnejše organizacije ameri-fk h Slovenccv. Rev. Omana ter ni« predsednik gospod Gerdina s soprogo. Letnica, v kateri je bilo nekaj denarja varnosti dižaroega obstoja tfosiibio zapreti. Gostilno so res zaprli, toda kaj je pomagalo ovajalcem gostilničarskim kandidatom, ko je odprla ozir. dovo-se je še nekaj gostilniško obrt zopet dobila. Ta novica je udarila med žlahto kakor strela. «Prizadeti» pa jo hitro pogruntajo. Takoj pošljejo v Gorico in Videm taksameter in protestirajo proti tej nečuveni krivici, ki se je zgodila žlahti s tem, da je državna in obrtna oblast za javno varnost popravila krivico, ki jo je storila pred dvema letoma, seveda ne iz lastne inicijative, temveč na podlagi inštrukcii ki jih je poslala v Gorico državotvorna žlahta. Ljudstvo odobrava ta korak državne in se smeje žlahuradnika Oskarja Goldschmid, stanujočega v najbrže vrgel proč listnico kje ob progi £ia- ! našem mestu, je bil predvčerajšnjim aretiran injei-Trst, potem ko je pobral denar, se prosi 3Sletni Joahim Đenbillo, rodom iz kraja Caste- _ .polteni najditelj, da bi prinesel listnico z do- J lan de la Plena na Španskem. Denbillo, ki se ! |tin iz Grahovega, kuaaenti v uredništvo našega lista prot nagradi je izdajal za imovitega trgovca, ----:1 v™*"* «» v znesku 100 lir, ki jo dobi od lastnika listnice. Goldschraida na zvijačen način za — Nov« znamke. Postno ravnateljstvo javlja: 1 lir; kupil je namreč gotovo množino Ob prilik, kraljevega jubileja so bile izdane plačal s ponarejenim čekom. Na isti nacHn je:--—— --- , - - _ .. . .... ,__. .. - ,. nove posebne po&t£ znamke po liri in do 60 prebrisani Španec - trgoval, tudi na Reki, kjer vlad ;iz Skednja, sagak Manja I dn,e Šk- notranjost, države ak pa v inozemstvu po-stotink. Te znamke se bodo razprodajah od jc opeharil več trgovcev za kakih 30.000 lir. i M*** iz Re«č, Strm* M.rija. Troha trebno Magojn da se obe m^Tardi ne 16. t. m. dalje, in sicer izključno v poštnih uradih. Vsakdo pa bo smel kupiti le tri komade. Podjetni ptiček je moral na prisilno letovišče ! ivana Vidraar Maria * Zand. Pavla iz Idrije hkrati, kar bi res sprano v nevarnost go- - 1 ter Vesel Gvidon iz Trsta, 1 — ii«-n v neprijazni državni hotel v ulici Coroneo, kjer bo imel priliko premišljevati, kako se bo zago- — Drago Godina: «Mcu'alne zadrug*«. Av- 1 varjal pr2d sodiščem za svoje grehe, tor »Idealizma« g. Dr. Godina je izdal pod — Nedeljski prepiri in pretepi V neki to-gorajim naslovom malo brošurico: v kateri čii^j v ulici Piccardi so se predsinočnjim spona poljudni način razlaga, kako naj bi se nje- ! ^jj in stepli nekateri, vinski bratci. Tekom gova v «Ide al zrn-u* objavljena gospodarska pretepa je 35-letni čevljar Alojzij Vietti, sta-teorija praktično aplicirala potom menjalnih nU;0£ v uiicj O Eremo št. 4, dobil tako hud spodarsko ravnovesje m začasno znižalo liro, temveč bi bHo treba izdati posojilo v primernih obrokih, ki bi odgovarjali množinam novih produktov. Taka finančna operacija bi ne pokvarila, marveč bi utrdila tečaj lire, ker bi pomno-V milanskem «Corriere della Sera» sem či- žena produkcija deloma zmanjšala uvoz ino-tal pred nekoliko dnevi članek o denarnem zemskega blaga fin deloma povečala izvoz Količina denarja In ralata vprašar ju, ki ga »e napišal znam' italijanski zadrug. BroSunca ,e udarec s steklenico po glav, da ,e moral moz cfononi^ Emauii. Ta v^finančnih kro0h zelo na nova pota^ po katenh ^ i v bd« k,er so ga sprejeli v kjrurgični j ^^- Mansivenik nast najoXčneje n u moglo zadruznistvo dospel! do vebkega oddelek 49-kkn težak Just Marcon, stanujoč i ^ ^^ italijanskifa naj £ uhci Molmo a vento st. 150, je pa zadob l j ^ emisijske bankc povefalc dosega sestanka, ki se bo * tf. > __ _ ____t'____|j:..:l __ „„„ —:«li, »lata. n^ iveč STANOVANJE, majhno, meblirano se odda'v poletnih mesecih odličnima osebama. Na ogled od 9 do 17. Naslov pri upravništv-u. 960 in vsi v to vrsto sp£xia.joei kožni iz.hrahi, lci skrrvajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vroćib mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Peartinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 udeleže važnega skupnega vršil v sredo, 15. t. m. — Odbor. — Dijaške prvenstvene liane. Vsi dijaki nogometaši, ki se hočejo udeležiti nogometne tekme z goriško-d:jaško reprezentanco, ki se bo vršila 19. t. m. v Gorici, naj se udeležijo priljubljeno orožje ne samo visoke, svetovne j diščih za eno milijardo lir zlata, ne izda vec politike in diplomacije, ampak tudi podežel- j nego za eao milijardo bankovcev. To mnenje .........." ' ' pa je, kakor rečeno, popolnoma zgrešeno. BABICA sprejema nina 10, II. noseče. Via Madon-956 skih strankarskih eksponentov in agitatorjev. Kdor ni z nami, temu zavijemo vrat, temu vzamemo koncesijo, službo, to je bila in je še da- bo vršila IV. i m. v oonci na, ^ »uposegajo v boj ljudje biti v pravem razmer a s produ* trenaz, ki se bodo vršile na TrsUnAu v torek, j J**^ ' ^ im?vidGji ki hočejo sv o-' sumom; to je edini pravi kriterij sredo in v petek zjutra . - T. k^ za orgamza- * podietnost, pridnost in ! finančno politiko, ne pa zahteva, cijo sportn h tekem. Stepančič A za pravilno ,je pičlo znanje svojo podietnost, pridnost in finančno politiko, ne pa zahteva, naj bi bili . ! bistroumnost, ki jo pa žal nimajo, ali pa vsaj ; bankovci v pravem razmerju z zlatom. ne kaže;o, nadomestiti s tem, da izpodjedajo ; Zlato ni denar, temveč je le merilo za de- Množina v prometa nahajajočega se denarja | BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo-sploii (t. j. bankovcev in zlatega denarja) mora j ri slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 jj s produkcijo in kon- j II tžTŽaŠiC®S3 Živlienia d^ugeTdobrr^toTeVe go^odarje, nas t a vijence, i nar in tudi ne absolutno, temveč le relativno ■ obrtnike in trgovce na ta način, da jih ovaja- j merilo za denar. Ako je n. pr. danes vrednost Bar kozjanska cerkev okradena. V noči ^ trgove- —------— — , , _ - oblasteh zaradi ^nelojalnostih, preplitve • 100 kg koruze v Trstu enaka vrednosti tiste od nedelje na pondeljek so se neznani tatovi 1° Pn — ... mere : j , »— w , . . . „ interes*u» nimaio ne lojalnosti, ne patrijotizma,' Tudi pred tisoč Teti in da se bo tudi črez tisoč vr2dnost m sc natancno ^tovljena, a interesu^nima^o^^^j^ ^^ pa go M moglo 2a en šterling dobiti i00 kg koruze. vtihotapil v župno cerkev v Barkovljah ter mere pokradli vso dragoceno cerkveno posodo, ka- nosti e pat.rijotizma, pomanjkanja državotvor- količine zlata, ki je zapopadena v enem an-i. Seveda ti ovaduhi ali «špijcni v svo'em ' gleškem šterlingu, ni s tem rečeno, da se je ' ttirii nrprl litnr leh in i)* «» Kn tudi Črez tisOČ te brezdvomno precej velika. Tatvino je odkril župnik Salvadcri sa brez cerkovn ka, je župnik opravljal tud cerkovniške posle in zapiral cerkev zjutraj prišel, da odpre cerkev, e v svoje ve like presenečenje našel glavne duri ki .h je Da bo to tudi v ekonomične probleme ne Potrti neizmerne žalosti naznanjamo j vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalotstno vest, da je naša nad ^vse ljubljena hčerka, sestra, vnukinja MARIJA S£IM€!£1 v dobi 5 let in v naročju svoje matere izdihnila svo^c blago dušo. ____________________Pogreb dragega angeljčka se bo vršil v jasno, bom* poskusil to i torek, dne 14. t. m. ob 17, iz mrtvašnice primerom iz sodobne bolnice pri Sv. M. Magdaleni naravnost na Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Vlale XX seltem« bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in z* družine Via Giullaal 32 - Telet. 2-41 Priporoča se lastnik pa, rraaM«**. ril včera: ziutrai barkovl anski to Inidie, ki živijo zato. da je^o — vivimus, ut Da bo to Judi v ek i£rie' cerkevženekaiča- eclamus - ki služijo vsakemu, kakor srednje- poučenim čitateljem , 'i - »^ i ve&ki condottieri seveda za «solde». pa naj j vprašanje pojasniti s ' ka- Jj fUprfniK -°Pfr1fj- „Jnirbodo ti sold potem lire, franki ali pare, kajti ! zgodovine: Proti koncu vojne dobe in prva ; pokopališče v Skedenj. ^Ko t kakor* navadno včeraj ž, vije n sko pravilo te vrste ljudi je: -Denar je i leta po vojni je valuta, Posebno v nekaterih TRST ^ 13 ^ 1925 (49/27) . J^o je Jtakor navadno včeraj ;n pa «Denar. sveta vladar^. Hvala državah, rapidno padala. Sploino se sodi, da , „ ! . '„ ' . K„t " " ^ n zadnje čase ljulika po deželi že j je to padanje valute povzročilo dejstvo, da so Rudolf m Antonija, starci. Ifcirel, brat. zčubila toda vedno se še dobi sem- I nekatere države tiskale ogromne množine pa- Manja, srtara mati, strici, tete in ostali s ^ ... „ , • « • —— 1— ^ 1 ' • ^^ -—-i- — sorodniki. Pogr. podjetje Nuova Impresa. Corso V.E.III 47 najboljši u je trna n egov čena. Tabernakelj, katerega vralca odprta na stežaj, ie bil prazen; man so bila kril žira vse, kar vidi in sliši So to naravnost razpoložljivega blaga premalo in denarja pre-umetniki, posebno v reformah. Reformirati so hoteli vseh 15 vipavskih gostiln in sicer tako, čajno na razpolago neizmerne množ ne pra za ^ la to! a so jo ote m, k o so uvid elP s vo^o kor sv. Krišpln, ki je bogatim usnje jemal, da blaga rastejo, kadar je v promet, malo blaga zmoto, vrgli na tla. meneč- da je ni vredno i ie « njega revežem obutek ^1-inpak so vzeti s seboj. Tudi monstranco so tatovi , člani vipavskegaoddelka zakasr^einpo-1 - jim je 1 deljevan;e obrtnih pravic, pri svojih tamih se- ' ' \ ' 1 T 5____11 £!•! A A. n n m ono 7 C> t\iT\ \ — ukradli, sploh so pobral: vse, kar se jim Tatvina je bila javljena barkovljanskim j , ____' jah zasledovali čisto drugačne namene. Zedini- zdeio dragoceno. ........ii so se na tej-le točki: Cim manj gostiln, Rm orožnikom, ki so takoj pričeli skrbno poizvedovati za zlikovci. Ugotovili so, da so se tatovi najbrž zvečer skrili v cerkvi, kajti ne na bol še bedo uspevale ostale In hitro so na-znanili gospo H., da se v njeni hiši zbirajo sa-mi protidržavni elementi in da je treba zaradi in mnogo denarja, v nasprotnem slučaju pa padajo. V vojni in povojni dobi so države neprestano tiskale denar brez obzira na ogromno zmanjšano produkcijo konsumnega blaga in brez obzira na to, da je vojna konsumirala velike množine itak pičlih produktov. Z izdajanjem vedno novega in novega denarja so , Predno kaj nakupite, obiščite Veiiko skladišče pohištva tvrd'