L-2 retu
236. številk«.
Ljubljana, v torek 13. oktobra 1903.
XXXVI. leto.
1
■
1
pitala **** đac »večer, snirBi ceoelje In prazniku, ter volja p© poeti prejema* 2a avstro-, grške (Mete mm vse leto *B K, aa pojeta!, 13 K, as četrt leta 6 K BO h, sa eden mesec 8 & 30 n. Zs Ljubljeno a poSilianjen a» dom aa vse leto 94 K, za pol leta 12 K, za čatrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K Kdor hodi sam ponj, vel)a aa celo leto 82 K, aa pol leta 11 K; aa četrt leta B K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko tac, kolikor anasa poštnina, r- Na naročbo brez Istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Zrn esnanlla plačuje ae od peterostopne petit-vrat* po 12 h, če se oananilo enkrat tiska, po 10 h, če sa dvakrat, in po 8 h, če it trikrat ali večkrat tiaka, — Dopisi naj ae izvole* fVankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In naravnlstvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — Dpravnistva naj ae blagovolijo   poSUjati naročnine, reklamacije, oananila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednlitvo J« ti Vsfove atice It. 2, vhod v apravnifltvo pa ■ Kongresnega trga fit. 12.
Slovenski Narod11 telefon št. 34. Fosameitne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
ah
cer:
in., >b-na
do
DSti,
žen Ine
■oče a t a, tož elju
ro-V
va rrsi.
vlak
«ee, a m
Cea ldne •i 56 L ju
Ge-"ran LSte ovo. obni
po-\ol ovo
(di
rT 12
sko? rare, [i ob idne ran smota in po-akc >b 2. i in : 0& ečer
l PO
719
Glas iz ljudstva.
Zastop krajne občine Ribnica je v seji 10. t. m. s o glas njo sklenil podati deželnemu zboru sledečo peticijo : „Ko se je lansko leto v državnem zboru razpravljalo o krošnjarskem zakonu, so se naši krošnjarji nadejali, da se bodo njihove Že tako neugodne razmere izboljšale in da se bodo posebno njihova davčna bremena olajšala. To se pa ni zgodilo, nasprotno so naši kroš-njarji po obrtnem davku z raznimi nakladami letos hujše obremenjeni, kakor kedaj poprej. Plačevati morajo večji lavek za licenco, deželne, okrajne in laklade za lastno občino, v kateri imajo redno bivališče, in poleg tega se naklade za občino na sedežu davčnega blastva prve instance, katera odmeri davek, pri nas za mesto Kočevje. Krošnjarji lačujejo tedaj dvojne občinske naklade ter pridejo lahko še do tega, da bodo plačevali dvojne naklade za okrajne blagajnice.
Davčna oblastva se za opravičenje tega postopanja sklicujejo ua določbe 38, 78, 81 in 82 zakona o pers. davkih (25. 10. 1896 št. 220 d. z.) in na odredbi fin. ministrstva z dne 5./5. 1902 štev. 30217 in 4./T. 1902 štev. 33.100.)
Ako ta praksa obvelja, se mora krošnjarstvo vničiti ter tudi gotovo ni upravičeno, da Občine na mestu okr. glavarstev, katere imajo že itak mnogo drugih ugodnosti, pobirajo naklade od ošnjarjev celega političnega okraja. Ako je to zakonito, je nujno potrebno, la se dotična določila zakona spremene m da se vsaj naklade za tuje občine odpravijo.
V nadi in z iskreno željo, da se v visokem deželnem zboru prične resno in stvarno delovati, si vsoja občinski zastop nujno prositi, da visoki deželni zbor posreduje pri c. kr. vladi, da se dotične zakonite določbe glede obrtnega davka na krošnjarstvo Čimpreje spremene tako, da bodo smele občinske
naklade sklepati in pobirati samo tiste občine, v katerih imajo krošnjarji svoje redno bivališče."
Tudi ribniški občinski zastop, ki obstoji iz 16 klerikalcev in samo 10 naprednjakov, je tedaj soglasno obsodil obstrukcijo v deželnem zboru in priznal, da ima nujnejše težnje, kakor volilno reformo.
Kakor se nam poroča, je bila občinska seja zelo zanimiva. Znano je, kako je lansko leto dr. Susteršič pri debati o krošnjarskem zakonu v državnem zboru bil reklamo na turški boben, kako so pritrkavali njegovi tamburji v deželi, kako slavo sta mu pela zlasti »Slovenec in „Domoljub" in kako so se naši krošnjarji od veselja in radosti topili v nadi, da pride za nje sedaj zlata doba in da bodo v prihodnje, kakor je prorokoval „Domoljub", kolka prosto krošnjarili po vseh deželah našega cesarstva. Kogar zanima dotični slavospev: „božično darilo naših državnih poslancev", naj čita štev. 1. 1. 1. „Domoljuba". Malo pozneje so pa naši krošnjarji bili neprijetno iznenađeni, ker so morali za licence plačevati visoke pristojbine. Kdo je tega kriv? Seveda zopet liberalci. Pri občinski seji v Ribnici je kmetski zastopnik, odločen pristaš klerikalne stranke, na vso moč zatrjeval, da so liberalni poslanci v dež. zboru sklenili tako visoke naklade na krošnjarstvo, ker so se hoteli maščevati nad klerikalci. Napredne odbornike je stalo dokaj truda, da so prepričali klerikalnega odbornika, kako grozno so ga nafarbali v kat. pol. društvu v Ribnici, kjer gg. kaplani zvonec nosijo. Pomagaj, kar more, da si otresejo blamažo, ako ne drugače, morata pomagati laž in obrekovanje.
Pokazalo se je tudi, da naš kmet ne gori za obstrukcijo in enako volilno pravico. Obstrukcija in potrata časa v deželnem zboru se je obsojala in drugi klerikalni odbornik je rekel: ako naši poslanci ne bodo delali, jih pa plačali ne bomo. Tako je mnenje kmeta, kadar   ni  duhovnega pastirja
zraven. Laž je tudi, da je naš kmet zavzet za enako volilno pravico. Preje bodo naši dvorni in drugi svetniki postali socialisti, kakor se bode naš skrajno konservativni kmet vnel za enako volilno pravico.
Sloga na Hrvaškem.
Kmalu bo minilo leto, odkar so se hrvaške opozicijske stranke zedi-nile v »Hrvatsko stranko prava«, čista stranka prava (Starčevićijanci) je takrat žrtvovala svoje ime, »do-movinaši« pa svoje glasilo »Hrvatska«, ki se je spojila s »Hrvatskim pravom«. Pozneje se je sicer začela ta fuzija nekam kršiti, in sicer se je očitalo bivši »čisti stranki prava«, oziroma njenemu voditelju dr. Franku, da se ne drži sprejetih sklepov. V koliko se je ta stranka v tem oziru res pregrešila, nam ni znano, vemo le, da se je na letošnjem sestanku stranke sklenilo, da je stranka za skupno delovanje opozicijskih strank, da pa se noče in ne more nikoli izneveriti naukom Ante Starčevića. Od tedaj je zavladala med poedinimi hrvaškimi opozioijskimi strankami splošna nezaupnost, razvneli so se ljuti časnikarski boji, v katere je posegel celo eden slovenskih listov — opravičeno ali neopravičeno, prepuščamo dotičnemu listu. Bodisi, da je »Čista hrvatska stranka prava« res kaj grešila glede edinstvene politike, v nedeljskem svojem sestanku je tudi to popravila. Pod vtisom velikega narodnega slavja — odkril se je spomenik Anti Starčeviću v Šestinah — je sklicala stranka v Zagreb skupščino, kakor pravi v sprejetih razlogih, odzivajoč se vroči želji in koprnenju hrvaškega naroda po slogi opozicije, sprejema stranka ime »Hrvatska stranka prava« ter v ta namen sklene skupščina, zediniti čisto stranko prava s hrvaško stranko prava in poveriti izvedanje tega sklepa posebnemu odboru  desetih članov,
ki se obenem volijo in bodo člani osrednjega odbora »Hrvatske stranke prava«. Nadalje se zahteva, da bodi predsednik zedinjene stranke prava dr. Sandor Bresztvenski, podpredsednik pa Evgen K u m i č i ć. Nadalje morajo biti v odboru vsi poslanci dosedanje čiste stranke prava in še nekateri rodoljubi, ki jih je določila skupščina. Tako bo imela v stranki svojega zastopnika hrvaška omladina in hrvaško delavstvo.
Dogodki na Balkanu.
Vkljub pustošenju in zanema-rjenju kaže se po Macedoniji ugodna letina, posebno v vinogradih. Toda dočim se kristjansko prebivalstvo preživlja v gorah z jagodami in deloma tudi s kuhanim listjem ter gi-neva gladu, gnije žito po njivah in sadje pod drevjem. V nižavo se ne upajo priti beguni s planin, ker bi jih čakala gotova, mučna smrt. Neki očividec piše iz Ištipa, da so arnavt-ski bašibozuki samo v monastirskem okrožju oropali in požgali nad 100 vasi. In vse to gre na račun vstašev.
Kar se tiče reform, se istim pro-tivijo nele Turki, Albanci in Grki, temuč skrivaj evropski naseljenci sploh. In to je zelo važno vedeti, kdor si hoče prav tolmačiti, zakaj gredo reforme tako polževo pot. Pravzaprav ni Turška glede reform dosedaj ničesar ni storila, ra-zun, da si je naročila nekoliko švedskih inštruktorjev, ki pa ne znajo ne turškega, ne slovanskega jezika. Ali bode najnovejši avstrijsko - ruski dogovor pospešil izvedbo reform, je istotako dvomljivo. Ni povsem neopravičena dolžitev dunajskih krščanskih socialistov, da so Židje krivi, da se reforme v Macedoniji ne izvedejo. Inozemski podjetniki v Macedoniji uživajo namreč privilegij, kakršnega ne pozna ostala Evropa: ni jim  treba plačevati nika-
kih davkov. Ta privilegij je namreč nekaka odškodnina za pomanjkljivo osebno in materialno varnost. Sicer pa morajo za varnost Židovskih podjetnikov skrbeti konzulati, brez kazni smejo turške druhali ropati in moriti le domačine. Ako pa bi reforme odstranile to dvomljivo varnost, morali bi inozemski špekulante plačevati davek. In zato vplivajo po vseh skrivnih potih, da se reforme ne izvedejo.
Turška vlada si prizadeva pridobiti sosede, razun Bolgarov. Srbom je priznala srbsko narodnost v Macedoniji, Črni gori je dovolila carine prosti uvoz žita. Le za bolgarske pritožbe se ne briga. Zopet se je bolgarski diplomatični agent N a č o-v i ć pritožil pri sultanu, ker je bataljon turških vojakov prišel v vas Karamanica, ki je oddaljena od meje za 5 km ter so turški vojaki tam plenili in napadli bolgarsko stražo.
V Carigradu pa so mu odgovorili, da jim ni ničesar o tem znanega.
Dasi se zatrjuje, da so vstaši sklenili mirovati ter počakati, ali se bodo reforme res izvedle, ne mine dan, da bi ne bilo kje bitke med vstaši in Turki. Turške čete naravnost izzivajo in napadajo. Nedavno je bila večja bitka na planini Peri-steri, 10 km od Monastira. Vstaši so baje izgubili 65 mrtvih, na turški strani sta padla dva častnika in 15 mož, 10 vojakov pa je bilo ranjenih.
V Dobrci sta bila dva boja, v katerih je bilo na obeh straneh več mrtvih. Tudi v Demirhisaru, Reki in Kr« čevu so bili boji. Turki imajo 12 mrtvih, vstaši pa 42.
Politične vesti.
— Gornjeavstrijski deželni z b o r je sklenil, prositi vlado, naj predloži v sankcioniranje načrt zakona iz leta 1899., s katerim se proglaša nemščina za edini uradni jezik v deželi.   Ta sklep se je zdel
ih.
je. j©
ne ne
Zofka Kveder: Iz naših krajev.*)
(Konec.)
»V oblasti teme« je naslov sledečemu spisu. V njem je orisana mračna in težka tragedija, to je tužna slika kmečkega doma, ki razpada. — Gospodar se je udal pijanosti, pije iz obupa, pije iz nesreče. Prepričan je, da se več ne more izogniti strašnemu prokletstvu, ki diha iz alkohola. Njegov sin je študent in ga hočjg odvrniti od pijanstva, a oče je gluh za vse lepe besede. — »Nekaj me ima v oblasti. — Pride, pa moram piti« — Tako se oče tolaži. In ko sin odide zopet v mesto, mu je tesno pri srcu, kakor da bi doma ostavil mrliča. — Zofka je pogodila dobro zaduhli, grozni ton, ki veje iz tega milieuja. Očitati bi se ji pač moglo, da ni utemeljila tega, zakaj je postal oče pijanec. Postavila se je kar na fatalistično stališče, češ, moralo je tako priti. A Potem motivira pijanca nekoliko iz njegovih lastnih besed. Sinu govori: »Ta ženska . . . tvoja mati . .. ubila tae je!« No, ta bistvena sprememba v značaju prej treznega kmečkega
gospodarja se pač marsikomu ne bo zdela dovolj tehtno utemeljena; od modernega pisatelja se zahteva malo več.
Črtica »Doma« je brez dvoma najlepša stvar, kar jih je v knjigi. Značaj dijaka, glavna oseba v tem spisu, je imenitno pogojen. Na Dunaju študira, doma ne marajo zanj, ker je pred leti pobegnil iz semenišča. A nenadoma ga v svoji za-puščenosi in osamelosti navda domo-tožje. Nekaj ga vleče domov, in slovenski dijak odide pogledat rodno zemljo. Nadeja se prijaznega vzpre-jema od matere, očeta, brata, ali vsi mu pridejo mrzle duše nasproti, nikdo zanj ne čuti ljubezni, vsi so mu tuji. — Izborno je orisana tu duša našega kmeta, kako vsi domači nezaupno gledajo nepokornega dijaka, kako mu očita brat, zakaj ni hotel biti gospod, in kako joka mati nad izgubljenim sinom. Vse osebe, kar jih tu nastopa, so označene s finimi in markantnimi potezami, razmerje domačih do študenta je izborno orisano, in s kakršnim čutom so naslikani domači kraji! Gorka ljubezen do rodne grude diha iz teh opisov in polni so svetle poezije.
S to črtico je Zofka pokazala, s kako bistrim očesom je pogledala
v narodno dušo; razkrila nam jo je v vsej goloti in nizki zaslepljenosti.
»Hrva t ar j i« je povest, pisana v čisto moderni tehniki. V njej nam opisuje pisateljica ljudi, ki hodijo v hrvatske šume hraste sekat. Prav dobrih je tu par opisov, in sploh moram povdariti, da zna Zofka prav pesniško vzneseno opisavati prirodo. Zna jo naslikati z živimi in plastičnimi barvami, zna z opisi vzbuditi v čitatelju primerno razpoloženje, zdaj veselo in živo, zdaj zopet turobno in melanholično. Le škoda, da Zofka včasih prekorači meje poezije in lepote ter se izgubi v afektira-nost. Čujmo, kako opisuje naše ljudi v hrvatskih šumah: »Hrvatarji se razkrope v tolpah po daljnih šumah in njihove sekire pojo, pojo vso zimo, skoro brez presledka. Kakor obsedeni so od dela. Široke tesarske sekire žvenketajo ob tramih in plapolajoči luči bakelj pozno v noč, žage cvilijo v ogromnem lesu. Vse okrog je sneg in mraz in zima, srebrno se blešči led, v bisernem prahu se otresa ivje, a ti ljudje, naši ljudje zamahujejo s svojimi silnimi rokami, da odmeva daleč v temno noč. Kakor megla jih obdaja sopara, ki se vzdiga iz njihovih razgretih teles, po prsih jim curi pot, a oči skele od mraza,..«
Na ta način, ali ponekod še lepše se nizajo njeni opici. Dobro je pogodila na mnogih mestih tudi narodno govorioo, zadela pravi ton v ljudskem občevanju in njihove cbi čaje. Prav živo, s prav dramatsko silo je v tej povesti orisanih par prizorov, n. pr, v krčmi. Z malimi izjemami so »Hrvatarji« prav lepo delo; simpatična mi je že ta moderna tehnika, v kateri ni prav nič prisiljenega ali šablonskega. Po zastarelem kopitu je morala vsaka povest imeti glavnega junaka, okolo katerega se je sukalo vse dejanje. Tu notri tega ni, glavne osebe bi iskali zaman, Hrvatarji, vsi skupaj, njihov duh, njihove šege in slabosti, to je ogrodje ki oklepa vse dejanje.
Knjigo zaključuje »Vsakdanja tragedija«, pretresljivo pisana slika bednega življenja.
Zofka se nam je pokazala jako spretno pisateljico velike rutine, gladkega sloga in umetniške indivi-duvalnosti. PiŠe skozi in skozi reali-listično, a na mestih so njeni opisi celo prepojeni z ostrim verizmom. Njen slog je živahen, vedno zanimiv in zato so njeni spisi čitateljstvu vedno dobrodošli.
Knjigo je elegantno opremil naš vrli založnik g. L. Schwentner. KI.
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXI.
V hitrem diru je Matija pripeljal opatovo sestro na šentlamberški grad. Ko se je voz ustavil in so graščinski hlapci prevzeli konje, je Matija zapustil svoj sedež in ravnodušno korakal proti izhodu.
— Čujte mož! je zaklicala za njim Margareta. Počakajte malo!
— čemu? je vprašal Matija. Kaj pa še želite?
— Za Vašo prijazno pomoč se Vam moram zahvaliti, je rekla Margareta. Pomagali ste mi iz velike stiske. Margareta je pri tem segla v torbioo, vzela iz njega srebrnik in ga hotela Matiji stisniti v roko.
— Le pridržite ta denar, je dejal Matija precej odurno in zakopal obe svoji roki v žepe. Od Vas ne vzamem ničesar. Vaš denar bi mi še roko sežgal.
— Kaj govorite, mož, je strme vskliknila Margareta. Zakaj bi mojega denarja ne vzeli?
— Ker ste sestra .tiste pošasti, ki nosi škofovsko palioo, pa je grd hudodeleo —
— Tako se upate govoriti o mojem bratu, je vskipela Margareta.
Nemcem potreben, ker so hoteli Čehi prirediti v neki gornjeavstrijski cerkvi — češko pridigo. Deželni zbor je nadalje s posebno resolucijo pozval vse cerkvene oblasti, naj proglasijo nemščino za oerkveni jezik v cerkvenem uradovanju in pri pridigah.
— Nemška obstrukcija v č e š k e m deželnem zboru. Vse nemške stranke so imele včeraj sejo ter sklenile, da začno v današnji seji z najo8trejšo obstrukcijo. Izvolil se je poseben odsek, ki bo vodil obstrukcijo.
— Demonstracije proti M 1 a d o Č e h o m so vprizorili v nedeljo v Pragi socialni demokratje in češko-narod ni delavci. Pred stano nanjem posl. dr. H e r o 1 d a so klicali delavci: »Sramota! Proč z izdajalcem! proč z MladoČehi!« Policija je več demonstrantov zaprla.
— Poslanec duhovnik Stojalo wski je tožil socialno-demokratični list »Naprzod«, ki mu je očital, da si je s pomočjo stranke nabavil v Biali hišo, v kateri živi skupno z neko žensko v nemoralnem razmerju. Porotniki so vsa vprašanja zanikali, na kar je bil urednik oproščen. Istočasno se poroča, da je pater Stojalowski s pijano tolpo napadel v Savbušu ljudski shod. V pretepu je dobil pater par zaušnic, ter se je moral skriti. Ranjenih je bilo 20 oseb.
— E x -1 e x ima tudi za Slavonijo posledice, da davki močno zaostajajo. Samo v sremski županiji, ki je najpremožnejša, znašajo davčni zaostanki v enem mesecu 300.000 K. Kaj bo, ko se bodo začeli davki iz-tirjavati!
— Potovanje carja v Rim odgođeno. »Italia« poroča, da je prišel pribočnik carja Nikolaja v Rim ter izročil italijanskemu kralju carjevo pismo, v katerem mu naznanja, da se njegovo potovanje odgodi na nedoločen čas.
— Zarota proti sultanu? »Večerna Pošta« poroča, da se je poskušala v sultanovi palači nova zarota, 20 turških častnikov so zaprli ter jih odvedli v prognanstvo, da jih med potom pomore.
— Klerikalni izgredi na Francoskem. V Bilbao-u so klerikalci streljali z revolverji iz katoliškega doma in iz zvonika cerkve sv. Štefana. Župnika so zaprli, češ da je ranil več oseb Mrtvih je baje 7 oseb, ranjenih pa 33. Napadeni so nekega župnika vrgli v reko.
— Vojna na Koreji? Poreča ae, da so Japonci zavzeli Ma-sampho na Koreji ter se pričakuje, da se bo oficialno  proglasila vojna.
Dopisi.
1L dežele. Dne 8. t. m. bile so volitve v zdravstveni zastop v Zagorji ob Savi. Ievoljeni so bili gg. A. Klobučič, župan aržiški, A. M e r v a,  župan   na   Vačah,   T. K o
p r i v g, posestnik v Zagorju, J. Čebela, župan v St. Lambertu, F. Dernovšek, župan v Hotiču, J. Obreza, župan v Kanderšah in F. Dernovšek, posestnik v Potoški vasi. Čujte gosp. urednik! Vse občine zdravstvenega okrožja zastopane so po svojih županih le ca gor skemu županu Miohelčičuse je krivica zgodila, ker ga niso sosedni župani in svetovalci hoteli voliti. Vendar bode sedaj spoznal, da nima pri svojih sosednih županih-kolegih nobenega zaupanja, dasi je ravno pred volitvijo očital županu iz Vač — ko mu je pokazal listek, na katerem ni bilo Miohelčičevega imena — da je to nehvaležnost, Češ, kako se je trudil nabirati milodare za pogorelce na Vačah. Pripomnil je tudi v svoji sveti jezi, da bode Zagorje postalo samo zase zdravstveno okrožje ter župana iz St. Lamberta nagovarjal, naj se občina pridruži temu okrožju. Gosp. Michelčič gotovo misli, da nastavi na njegove'besede in radi tega, ker ni on izvoljen v zdravstveni odbor, deželni odbor za vsako občino enega zdravnika. Gotovo si je že g. Michelčič v svoji fantaziji zidal na eačun zdravstvenega okrožja bolnico z nemškim napisom, kakor ga ima šola v Toplicah pri Zagorju. Sedaj se šele vidi, zakaj je Michelčič po svojem tajniku nabiral milodare za Vačane. Se li ne sramujete to lju dem očitati, gosp. M chelčič? Jeli to Častno? Dobrotniki iz Litije bi se morali tedaj pustiti na rokah nositi, ki so v prvi in najhujši sili na pomoč hiteli ubogim pogorelcem na Vačah.
Dr. Sušteršič, vodja katoliško-
narodne stranke, ima svojega sina v nemški šoli in vzgaja iz njega nasprotnika slovenskega naroda!
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 13 oktobra.
— Deželni zbor Kranjski
ima dne 14 t. m. svojo šesto sejo in sicer ob 10. uri dop. Dnevni red je ravno tisti, kakor je bil za prvo sejo, ker se vsled klerikalne obstrukcije Še ni rešila niti ena sama točka.
— Klub narodno-napred-nih poslancev ima jutri ob 1 210. uri dopoludne v deželnozborskih prostorih sejo.
— Ubogi klerikalci. Ko smo čitali sinočni »Slovencev« članek »Kdo bo Viktor9« se nam je kar milo storilo pri srci in duša naša je drhtela usmiljenja za te uboge klerikalce na Kranjskem. Po »Slovencu« ga namreč ni na svetu ljudstva, ki bi bilo tako grozno tlačeno, preganjano in prikrajševano na vseh človeških pravicah, kakor je to »dobro« Šusteršičevo ljudstvo. Vedno in povsod so tepeni, pravi »Slovenec« »v religijoznih, davkarskih, pravdnih, šolskih, zadružnih in volivnih zadevah« in vse jim je sovražno, zlasti u radništvo, politično in sodno, od Heina do biriča. Cele hek&tombe žrtev je že padlo, a spomin na te žrtve daje klerikalcem poguma, da vstrajajo. češ, izgubiti nimajo ničesar,
slabše se jim ne more goditi, kakor se jim godi .. . Take debele solze pretaka »Slovenec«. Ne morda v kakem norčavem listku, nego v uvodnem članku, kjer se tudi »Slovenec« trudi, da je kolikor toliko resen. Kolosalni humbug, ki ga uganjajo klerikalci v tem članku, se spozna, če se primerjajo s temi hinavskimi tožbami dejanjske razmere. Tedaj se vidi, da se klerikalcem pri nas na Kranjskem povsod kajolira, da jih vse oblastni j e nosijo na rokah, in da smejo počenjati prav vse, kar hočejo. Samo nad liberalci še ni razglašena nagla sodba — to je edino, zaradi česar bi se mogli klerikalci pritožiti. Klerikalcem rečemo le eno: Ko bi se njim merila pravioa s tistim merilom, kakor liberalcem, bi bil že danes konec nad vse nasilnemu in brutalnemu kranjskemu klerikalizmu.
— Veselica na starem strelišču. Ko bi hoteli posnemati »Slovenca«, ki nikdar ne zamudi nobene prilike, da zasmehuje priredbe naših somišljenikov, sedaj bi bila za to prilika, ko se je na starem strelišču vršila veselica v prid Salezijan-cem. Lahko bi napisali satirično poročilo, da bi ljudje samega smeha kar kozolce preobračali. A ne zdi se nam primerno, da bi posnemali »Slovenca«. Eno stvar pa moramo vendar pribiti. »Slovenec« obžaluje, da ni bilo videti nobene deželne zastave in da so se že razobešene deželne zastave odstranile. Seveda izvira to obžalovanje le od tod, ker je »Slovenec« slutil, da mi tega škandala ne bomo molče prezrli; ko bi se ne bil »Slovenec« nas bal, bi bil stvar zamolčal, kakor je zamolčal že nebroj drugih narodnih škandalov, ki so se zgodili v njegovi stranki. Naj lepše pri tem pa je, da proglaša »Slovenec« barona Heina za vzrok, da se je sramotno odstranila slovenska zastava, kakor bi se bila baronu Heinu na ljubav odstranila slovenska zastava, ker jo on tako prezira in zaničuje, da je še videti ne more. To je že največja otročarija! Katoliški prireditelji veselice so odstranili slov. trobojnico, ker niso hoteli, da bi imela ta veselica slovenski značaj. Fehtarili so tudi okrog Nemcev kakor okrog narodnih na-prednjakov, in ker so pričakovali tudi nekaj Nemcev, so se jim ho teli prikupiti s tem, da so odstranili slovensko zastavo. To je le sramotno za prireditelje in za ni-kogav druzega, ker kaže, da ti katoliški prireditelji ne znajo ceniti slovenske zastave in nimajo v sebi toliko narodnega ponosa in zavednosti, da bi znali častiti svojo zastavo. So paČ klerikalci!
— Slovenskega jezika ni na Koroškem! To je neovržno dognal in z vso, samo koroškim nemškim  butcem   lastno globokoumnostjo
dokazal Dobernig v svojem listu „Freie Stimmen". Raba slovenskega jezika pri koroških sodiščih je zbog tega protizakonita, ker postava določa, da se sme pri sodiščih uradovati samo v onih jezikih, ki so v deželi navadni. Slovenščina, to je književna slovenščina pa na Koroškem ni v deželi navaden jezik, ampak samo koroški dialekt, ki se toli močno razločuje od književne slovenščine in „kranjščine", da Korošec ne razume nikogar, ki bi v teh dveh jezikih govoril. Po zakonu bi se torej pri koroških sodiščih smelo uradovati samo v takozvanem koroškem dialektu, pa tudi to šele takrat, ako bi Korošci imeli svoj književni jezik za svoj koroški dialekt. Ker pa tega nimajo in ker niti „noveslovenŠčine", niti „kranjščine", kakor zatrjujejo „Freie Stim-men", ne razumejo, zato se mora seveda še nadalje uradovati pri vseh koroških sodiščih izključno le nemško. To je jedro fenomenalnih raziskovanj veleduhovitega koroškega učenjaka o jezikovnem vprašanju! Človek res ne ve, ali bi se smejal tej gorostasni ignoranci in zabitosti ali bi se jezil nad podlim in infamnim zavijanjem resnice s strani tega koroškega butca. Neštetokrat se je že neovržno dokazalo Nemcem, da govore vsi Slovenci na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Primorskem itd. en jezik, da so narodna celota, katero združuje en književni jezik, nepobitno se jim je takisto dokazalo, da književna slovenščina ni umetno zvarjen jezik, katerega prosti narod ne razume, ampak da je ista izšla, oziroma se po naravnem procesu, kakor pri narodih vseh dežela in časov, razvila iz narodne govorice. To ve že ves svet, nikdo ni več tako neumen, da bi nam znova očital one budalosti, ki so se že zdavna obrabile, samo po zabitih glavah koroških nem-čurjev še straši pošast „novosloven-ščine!" Ako se koroški Nemci ne znajo na drug dostojnejši način bojevati proti slovenskemu uradovanju na Koroškem, kakor s takšnimi glupimi argumenti, potem je pač to jasen dokaz, da mora nemška stvar stati na Koroškem na zelo slabih nogah, zakaj ako bi bila močna, bi se v boju posluževala pač d o s t o j n e j s i h s r e d s t e v, ne pa laži, potvare in sleparstva! Ker vedo, da je zahteva po narodni ravnopravnosti Slovencev na Koroškem upravičena in v zakonih zajamčena in da bi se jim ne mogla končno odreci, kakor se ni mogla ne kranjskim, ne štajerskim in primorskim Slovencem, zato so si ve-lemodre koroške butice v pomanjkanju vseh argumentov izmislile duhovit načrt, napraviti slovenskim stremljenjem na Koroškem mahoma konec. Slovenskim Korošcem je treba odreci njih pripadnost k slovenskemu narodu — in mirna bode Bosna, s tem bo ravnopravnost slovenskega jezika za vedno pokopaua na Koroškem in tamkajšni Slovenci bodo na milost in nemilost izročeni nemškemu Mihlju. Vsekakor je to duhovit načrt, da bi se mu smejale celo krave!
— Zoper enakopravnost pri koroških sodiščih. Celo*
ška trgovinska zbornica je sprejel* ostro resolucijo proti slovenskemu uradovanju ter je. naprosila predsei stvo deželnega sodišča, nai napravi konec temu ^nečastnemu (!) razmerju. Ravno trgovinska zbornica ima vb« vzroke, da ne kaže svoje strupenosti Slovencem.
— Škofov ferman. Sklicevaje se na § 19. tisk. zahteva podpisani i ozirom na dnevno vest, natisnjeno pod zaglavjem: „ Škofov fermanu v štev. 234. od dne 10. t. m. Vašega lista, da sprejmete v postavnem roku na istem mestu in z istimi črkami tale stvarci popravek: Ni res, da ni bilo nikdar slišati niti najmanjše pritožbe, ker so v trnovski cerkvi ženske sedale mu . let na moško stran ; res pa je, da ^ vsled pritožb moških župnik in kapelan trnovski že pred dvema letoma oznanila g prižnice, da naj ženske ne sedajo v moške klopi v trnovski cerkvi. Ni i da je naš modri škof takoj izdal po-seben ferman, v katerem uradno prepoveduje, da bi trnovske žene in ti p ska dekleta sedela na moški strani, res pa je, da škof je priobčevaje pismenu pritožbo „več možakov" opozoril stolnega župnika, naj ta z drugimi ljubljanskimi župniki vred potrebno ukr< da ženske ne bodo zahajale po ljub ljanskih cerkvah na moško stran. Xi res, da sta morala župnik in kapelan prečitati na prižnici škofov poniževalni ukaz; res pa je, da sta prečkala pij meno pritožbo „več možakov^ na škola in hkrati izjavila željo Škofovo in starodavni ukaz cerkve, da naj se drže ženske svojega prostora na evangelj<ki strani cerkve. Ni res, da škof trnovske ženske v fermanu imenuje babe; res pa je, da se ta izraz nahaja v pismeni pritožbi „več možakov" na škofa. Ž 11 urad trnovski v Ljubljani, dne 12. vinotoka 1903. — Ivan Vrhovnik župnik.14
— Slovensko gledališče.
V četrtek je repriza izvrstne, duhovite moderne drame iz poljskega življenja »Karikature«. Ta drama je dosegla v Berolinu, v Pragi, in na raznih galiških odrih, pa tudi pri nas najpopolnejši umetniški vspeh. Nas ensemble jo igra vsestransko pra? dobro. Velike uloge imajo gospodična Riickova, g. Lier in g čonskv. — Opera študira poleg »Amaconk« Puccinijevo »Boh6me«
— Še enkrat slučaj Bra-
tusa. Nemšfce liste, ki so svoje dni s toliko slastjo z ozirom na slučaj Bratuša nazvali Slovence ijudožn-grozno grize, da so se v tej zadevi tako hudo blamirali; zlasti pa jim |a neljubo in skrajno neprijetno, da je baš ta slučaj, katerega so prej- zlorabljali na najbrezvestnejši način proti Slovencem, z bengalično lučjo posvetil v nečuvene jnvosodne raz« mere na Spodnjem Štajerskem ter celi javnosti pokazal, da so bili venščine nezmožni sodniki v prvi vrsti krivi, da se je v pravosodstvu moglo kaj takega prigoditi, kakor ie slučaj Bratuša. Nnnc-. dobro vt-do, da mora to vsak razsoden človek znati; zato hite sedaj, da bi odvalili
— Seveda se upam, je rentačil Matija. Naj mi le pride v roke! Jaz bi mu že pokazal temu nasilniku. Tako bi ga pretepel, da bi nikdar več na noge ne stopil.
Margareta se ni mogla načuditi temu govorjenju. O dogodkih na pristavi ni vedela ničesar, ker s posli nikdar ni občevala, od drugih ljudi pa ni ničesar izvedela. Da so bili kmetje uporni, da so delali škodo in napadali velikaše, njih žene in uslužbence, to pa zanjo sploh ni bilo nič novega.
— Povejte mi vendar, kaj da imate z opatom in zakaj ga tako sovražite.
— Jaz nimam z opatom ničesar — ali Rovan ima ž njim velik račun, in ta račun ne bo prej poravnan, dokler ga opat ne plača s svojo glavo.
Margareta se je kar prestrašila teh krutih besed.
— Za Boga — jaz Vas ne razumem! je šepetala.
— Saj tudi ni treba! Pride že dan, ko bodete razumeli. Če misli ta opat, da smo kranjski kmetje psi, s katerimi sme delati, kar hoče, mu bomo pa posvetili kakor zasluži!
— Tu vlada neka tajnost, je mrmrala Margareta, potem pa prijela Matijo za roko in mu rekla: Prosim Vas, pojdite z mano v hišo in povejte mi vse. Jaz moram vedeti, kak račun imata Rovan in moj brat.
— Kaj pa to Vas briga? se je obotavljal Matija. Nemara bi me dali še zapreti, če bi šel z Vami v hišo. Gospodski ljudje ste vsi enaki.
— Ne bojte se, je prosila Margareta. Rovan mi je že dvakrat priskočil na pomoč. Hvaležna sem mu od srca, kar je zame storil —
— Mara Rovan za Vašo hvaležnost, je odurno pripomnil Matija. Vi ste opatova sestra —
Toda Margareta ni odnehala in končno res spravila Matijo v hišo.
— Tako, zdaj pa povejte, kaj da imata moj brat in Rovan.
— Če že hočete vedeti, naj pa bo, je rekel Matija. Sedel je na klop, vzel za vsak slučaj svoj meč v roke in začel pripovedovati o Polonici in njeni žalostni usodi.
Matijeva razkritja so naredila na Margareto strašen utis.
— To ni mogoče, to ni resnično, je zdihovala vsa obupana. Moj brat
je sicer trd in osoren, a tako hudo ben ni. Ne, tega ne verjamem.
— Kakor hočete, je dejal Matija, resnica je pa vendar. Rovan v začetku ni hotel druzega, kakor da naj opata odstavijo in zapro v kak samostan. Pa tega ni dosegel. Rekel mi je, da je hotel tako urediti, da bi kmetje ne trpeli preveč. Tudi zdaj bi lahko vzdignil splošen punt, pa neče, češ, kmete moramo varovati. A če dobi opata v roke, ga pobije, prav brez usmiljenja, kakor zasluži.
— In kdo pravite, da je Polonico onečastil? *
— Pavel Glogvic, je odgovoril Matija, pa tudi drugi. Prav živinsko so delali z revico. Pa pride dan pla čila, in kri bo tekla, gospodična, kri bo tekla in glave bomo sekali in še angeljci se bodo smejali, kako bomo pokončavali to zalego.
Vzpričo tega izbruha sovražnosti in krvoločnosti je Margareto spreletel mraz in kakor omamljena se je sklonila nazaj, ker si ni vedela pomoči.
— Govorila bom s svojim bratom, je dejala po daljšem molku. Stvar se mora pojasniti. Tako gotovo ni, kakor ste pripovedovali.
— Ravno tako je, kakor sem Vam povedal, je dejal Matija trdo. Sploh pa vi lahko verjamete, kar hočete.
Vstal je in se pripravil na odhod. Margareta ga ni zadrževala.
— Nekaj   Vas prosim,   mož, je rekla Matiji   Recite Rovanu, naj po trpi nekaj dni.   Se jutri pojdem k bratu in tudi z vojvodinjo bom govorila.
— Je že prav, je kratko odgovoril Matija, ne da bi kaj obljubil. Le to Vam svetujem, nikar se prevečkrat ne vozarite v Zatičino. Rovan ni vselej pri rokah.
Margareta je ostala sama v sobi. Bila je tako razburjena, da ni mogla zbrati svojih misli.
— Tak brat! In ta Glogvic naj bo moj mož? Nikdar! Take in enake besede so šepetale njene ustne, ko je naposled prišla toliko k sebi, da je mogla zapustiti sobo in iti k voj-vodinji.
Matija se je bil med tem previdno splazil čez dvorišče. Sicer so tam postajali oboroženi hlapci-stra-zarji, a ker niso še ničesar vedeli o napadu na Margareto, se za Matijo niso dosti zmenili.
Pred vratini si je Matija oddahnil. Zdaj ni bil veČ v nevarnosti, saj je bila že noč. Samo par korakov bi odskoči!, in nihče bi ga ne mogel prijeti. Zato pa se je ustavil tik pred hlapcem, ki je stal pri vratih na straži.
— Ti, fant, ga je ogovoril, ali poznaš zatiškega opata?
— Kaj bi ga ne, je odvrnil stražar. Saj pride vsak teden celo po večkrat sem.
— No, potem pa povej gospodu opatu, da naj napravi svoj testament.
— Ali bo umrl? se je začudil stražar.
— Seveda bo umrl in morda še prav kmalu. Le reci mu, naj napravi svoj testament.
— Če bo sila, ga bo že sam napravil, je menil stražar, kateremu ni to naročilo nič prav ugajalo.
Matija pa se ni dal tako poceni odpraviti.
— Veš, fant, je rekel, le stori tako, kakor sem ti naročil. Testamente delati je posebno težko; prvič se nikomur ne posreči in zato se mora začeti, dokler je čas.
da
na
ali
po možnosti   od  nemških sodnikov vso krivdo, zatrjevati, da so bili vsi godniki pri porotni obravnavi proti zakonskima Bratuša  sami Slovenci, in da je bila tudi  porotniška klop, kateri je   predsedoval Čeh Krapek, slovenska. Kar se tiče porotniške klopi, se mora konstatirati, da ni bilo 0d te »slovenske« porote niti polovica Slovencev in da takozvani ,čeh« Krapek niti slovenskega jezika 0e ume. Priznamo pa, da so bili sodniki pri porotni razpravi vsi docela vešči slovenščine. Toda to je postranska stvar! Povejte nam ven-iar, kdo je pa bil  preiskovalni sodnik?   Ali  je  tudi ta  bil Slovenec? ^Tam je dobro znano, da je bil dotični preiskovalni sodnik Nemec in da ni bil vešč slovenskega jezika. Samo to dejstvo je odločilno! Da je Bratuševa zadeva  zadobila tako senzacionalni značaj, da se je končno tudi izrekla s učaju primerna obsodba, vsega tega je kriv preiskovalni sodnik.   Saj je vendar znano,  da vsaka obrav nava temelji na preiskavi in da so v  prvi vrsti dati preis-ave   odločilni   za razsodbo. K a podlagi od preiskovalnega sodnika  danih  podatkov, na temelju decidirane izpoved be zdravniškihizvedencevbimo raia vsaka porotniška klop, če bi tudi bila popolnoma slovenska, v slučaju Bratuša izreči isti pravorek. To stoji! Slovenski sodniki pri porotni obravnavi pa ne pridejo v poštev,  ker nimajo na razsodbo druge ingerenoe, kakor da na temelju porotniškega pravoreka izrečejo kazen, ali oprostitev. Kdo da se torej sme s polnim  pravom dol-žiti,  da  je provzročil,  da bi  se bil skoro izvršil justični umor, je docela jasno. To je bil v prvi vrsti pre iskovalni  sodnik in v drugi vrsti pa zdravniška izvedenca. Vsi ti pa so Nemci, ki niso vešči slovenskega  jezika.   Zakaj nemški listi o  preiskovalnem  sodniku previdno molče?   Zakaj se niti z besedico ne spominjajo onih famoznih zdravniških    izvedencev, ki sta svinjske  kosti  proglasila za človeške. Mi vemo, zakaj. Tega ne store, ker  vedo,   da   teh   ne morejo oprati, zato  raje vso krivdo vale na  porotnike  in  na sodnike pri porotni obravnavi.   Toda  ta manever, da bi javnost speljali na led, se jim ne bode posrečil, je preneumen!
— Poročil se je trgovec v Novem mestu g. Josip Moravec z gdč. Zinko Teply iz Kranja. Čestitamo!
— Bratje Sokoli starejši go spodje (oddelek br. Barana in oddelek br. Murnika) telovadijo VBak p o ne deljek in vsak petek od pol 7. do pol 8 ure. Kdor hoče udeležiti se, naj pr'glasi svoj pristop ob navedenih urah bodi br. Baranu, bodi pri br. Murniku.
— Z ljubljansko električno železnico vlada nezadovoljnost. Ne samo da pričenja promet na celi progi zjutraj komaj ob pol 7. uri, vzdržuje taistega med mestom in dolenjskim kolodvorom od 8 z|utraj do 3. zvečer le z vsakim drugim vozom, ali vsakih 15 minut, med tem ko se eden vmes vozeči voz že od »Samas-sove vile« vrača. To je vzrok nezadovoljnosti, in še prav posebno na postaji »Vila Samassa«, kjer morajo potniki izstopiti in čakati na prihodnji voz; ta procedura je bila danes pri takem ogromnem deževanju jako neljuba, še neljubša pa bo ob času, ko bo neprenehoma snežilo. Kje je tu kaka pripravna čakalnica? Na dolenjskem kolodvoru se opazuje, da
— Gospod opat je vendar jako učen gospod, je menil stražar, in bo ie tudi prvič prav napravil svoj testament.
— Ne, pravim jaz, je trdil Matija.
— Zakaj ne? se je čudil stražar.
— Zakaj ne? Vidiš, fant, kako si ti neumen? Kaj pa delaš v cerkvi pri pridigi? će bi poslušal, bi vedel, da še Bog ni prvič testamenta prav naredil.
Fant je zazijal samega začudenja in potreboval nekaj trenotkov, predno je prišel k sapi.
— Kaj, da še Bog ni znal testamenta prvič prav narediti?, je vprašal zategnjeno.
— Ni ga ne znal. Naprej je napravil stari testament, potem pa novi testament. Ko bi bil stari testament prav narejen, bi Bog ne bil delal novega. Ali ni tako.
Stražarju to ni šlo v glavo. Molče je strmel v Matijo, ki se je poredno režal in končno dejal:
— Torej le povej gospodu opatu, naj napravi svoj testament, da ga bo lahko še popravil.
In potem je odkorakal zadovoljno žvižgajo v temno noč.
pri dohodu dolenjskih vlakov, tudi če pride s taistimi še tako mnogo potnikov, mnogokrat ni nobenega voza električne železnice, ki je tudi fija-karje od tod pregnala.
— Vlak z rekruti. Danes ob 5 uri zjutraj pripeljal je iz Gradca v Ljubljano poseben vlak vojake-novinoe. Bilo jih je 373. Na kolodvoru jih je pričakovala vojaška godba.
— V cerkljanskem lovu za strmolskim gradom je vstrelil lovcem dobro snani »Jekove« velikega 5 kg teškega divjega mačka.
— Stavka v Zagorju. Danes zjutraj se je vrnila stotnija 27. pešpolka, ki je bila odposlana v Zagorje zaradi štrajka v premogovniku.
— Nesreća. V Hrušici je dne 10. t. m. ponesrečil pri predorni srgradbi zidar MilePupić. Po naključju je prišel med dva gibajoča se trama, ki sta ga s tako silo stisnila, da sta mu zlomila vse prsne kosti. Pupič* je na mestu umrl.
— Poštne vesti. Razpisana je poštna služba na kolodvoru na Grosupljem (HI/2). — V Trnovem v postojnskem okraju so dobili s 1. t. m. novo poŠto, v Semiču pa se je upeljala tudi brzojavna služba.
— Nežna plesalka. V Ga-brijih na Goriškem so imeli ples v hlevu (?) Neka plesalka, kije preveč pila, je sedla nekemu dečku na noge ter mu zlomila stegno.
— Uradno poslopje v Radovljici je dograjeno in se bodo uradi še tekom tega meseca prese lili vanj. Tudi mestna hiša bo že skoro dozidana in se bo v kratkem izročila svojemu namenu.
— Ponesrečil se je v potoku, ki teče skozi gozd pri Mošnjah, 10. t*, m. Jakob Bevec iz Kamne gorice. Njegova žena ga je našla mrtvega ležati v plitvi vodi. Najbrže se je onesvestil,  padel v vodo  in utonil,
— Utonil je na Vrhniki 9. t. m. 621etni Jur.| Terček v vodi poleg Frohlichove pivovarne. Mož je, kakor se ie dognalo, v pijanost padel v vodo.
— Samomor advokata. V
Opatiji je skočil advokat dr. Iv. H o-r o w i t z iz Ogrske iz drugega nadstropja na ulico  in  bil v nekaj mi nutah mrtev.
— Škrlatica in davica na Reki. V zadnjem času ae je pojavilo na Rrki več slučajev škrlatice in davice. Magistrat je ukrenil vsa potrebno, da se bolezni ne razširita.
— fitrajk zdravnikov. Zaradi slabe plače so na Reki vstopili v štrajk vsi sekundarni zdravniki ondetne bolnišnice.
— Požari. Posestniku Antonu Mrvi je zgorel 7. t. m. kozolec z vso mrvo. Škoda znaša 460 kron. Mrva ni bil zavarovan. — V Groblju pri Št. Jerneju je nastal 6. t. m. ob 8. uri zjutraj velik požar, ki je uničil, ker so bili ljudje na polji in po vino gradib, velik dei vasi. Trem poeest nikom — Mihi Gorenjcu, Jos. Rohbu in Josipu Lekšetu — so zgorele hiše in vsa gospodarska poslopja s krmo in z vsemi poljskimi pridelki. Vsa škoda se ceni na 32 000 kron, zavarovalnina pa znaša samo 4800 kron. Požar je nastal, ker je 14 .rini Anton Gorenjec vrgel gorečo cigareto iz Konjskega hleva na seno poleg kozolca in je jelo takoj goreti.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču : 1. Že večkrat kaznovani in žgan-jepitju udani dninar Andrej Mahne v Lipanju je jezen na očeta in brata, ker ni dobil posestva. Dne 18. kimovca t. 1. začel je prepir s svojo svakinjo, upil je, da je živina njegova, jo zgrabil za glavo ter butal ž njo v zid; grozil ji je tudi, da jo mora ubiti. Na to je razgrajal po vasi in Boga preklinjal. Kmalu se je zopet povrnil iz krčme domu, kjer je na pragu stoječega lastnega očeta zgrabil in ga pahnil čez neko klop, da je starec padel, nato ga je hotel še za noge po tleh vlačiti, k sreči ga je rešil sosed pred nadaljno sinovo surovosjo. Zagovarja se, da je bil tako pijan, da se ne ve na ničesar spominjati. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. 2. Anton Srnjak, slikarski pomočnik, streljal je iz revolverja na Ižanski cesti okoli polnoči 5. kimovca na iz Janezove gostilne na Karlovski cesti domu vrača-joče se tri fante iz Crne vasi, češ da bodo tekli; krogla je zadela Franceta Grma v levo roko in ga lahko ranila. Srnjak pravi, da je to učinil v silobranu, kar pa ni bilo resnično. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe, in ob enem izreklo, da revolver zapade.
— Vojaški izgred. Včeraj zjutraj pila sta v Kovačevi gostilni v Kolodvorskih ulicah št. 27 nared nik E E in četovodja R. K od godbe 27. pešpolka, ko so prišli notri štirje rekrutje, med temi tudi eden enoletni prostovoljec. Leta se je naredniku predstavil, nakar pa mu je narednik v pijanosti iztrgal šopek, ki ga je imel v gumbnici, in ker mu je prostovoljec nato nekaj rekel, potegnil je sabljo in ga udaril po desni strani lica. Ko je nato gostilničar priskočil, da bi preprečil nadaljni izgred, je
narednik tudi njega udaril s sabljo po levi roki. Morali so poklicati policijo na pomoč, da je naredila mir. Prišla sta dva policijska stražnika v gostilno, ki sta naredniku vzela sabljo, obenem pa dala poklicati vojaško patruljo, katere pa hrabra vojaka nista počakala, marveč sta jo popihala iz gostilne.
— Prijet tat. Pod tem naslovom smo poročali, da je postopač Karol Lampič ukradel posestniku Erbežoiku v Potočanski vasi pri Novem mestu 120 K in pobegnil. Pisano je bilo, da je Erbežnik sam obvestil ljubljansko policijo. To je popraviti v toliko, da ni Erbežnik obvestil policije, nego c. kr. orožoi-štvo telegrafičnim potom v Novem mestu. Dopisnik »H« ni s to notico v nobeni zvezi.
— Zastrupljene kokoši. Gostilničarju Ivanu Stružniku v Ko njušnih ulicah štev. 13, je dne 11. t. m. neznan hudobnež zastrupil osem kokoši, mesarici Mariji MarČanovi, Pred Konjušnico št. 2, pa štiri.
— Dve srebrni zapestnici je vkradla natakarica M. M. šivilji Julijani Pleško, Stari trg št. 22, ter pobegnila iz Ljubljane. Tako smo poročali svoj čas. Resnici na ljubo konštatujemo, da to ni resnično, temveč si je Julijana Pleško celo stvar le izmislila.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 175 oseb, in sicer 97 Slovencev in 78 Hrvatov.
— Izgubljene reči. V kranjski hranilnici je izgubil zasebni uradnik Karol Sare, stanujoč na sv. Petra cesti Št. 59 bankovec za 10 kron. — Delavec Franc Kamil iz Doba, izgubil je na Dovozni cesti črno usnjato denarnico, v kateri je imel 15 kron. — Gostija Frančiška Janež, stanujoča na Karlovski cesti št. 8 je izgubila v soboto dopoldne na poti od hotela „pri maliČu" po Frančiškanskih ulicah do frančiškanske cerkve ali pa v cerkvi srebrno, pozlačeno uro, katera je imela na krovu vrezano rožico. —■ Realec Ivan Tavčar, stan. na sv. Petra cesti št. 47 je izgubil včeraj dopoludne v realki srebrno uro in kratko sreberno verižico s pozlačenim obeskom. — Geometrova soproga Frančiška ZatF, stanujoča v Slomškovih ulicah št. 3 izgubila je na poti po Kolodvorskih ulicah, sv. Petra cesti, Prešernovih ulicah. Franca Jožefa cesti, in Lattermanovem drevoredu do Svicarije kratko srebrno, pozlačeno verižico. — Delavčeva žena Marija Be-zlaj iz Bizovika št. 77 je izgubila včeraj dopoludue na Pogačarjevem trgu črno, usnjato denarnico z vsebino 5 kron. — Trgovčeva žena M. G. je izgubila  včeraj v hiši  zlato zapestnico.
— Nadporočnik J. U. je izgubil v mestu zlat prstan z brilantom vreden 100 K.
— Na poti od Cerkvenih ulic po Krakovskem nasipu, Bregu, Čevljarskih in Židovskih ulicah, Kongresnem trgu in Selenburgovih ulicah je bila včeraj po-poludne izgubljena zlata zapestnica. — Trgovski vajenec Lovrenc Demšar pri Kordiku v Prešernovih ulicah št. 10 je izgubil na poti od Kordikove prodajal-nice do pošte zavitek s 50 kronami, na zavitku je bil pečat „Kordik".
— Izgubila se je sprehodna palica s sreornim držajem in Črkama A D. ter letnici 15 7 97, izgubila se je na Sv. Petra cesti od »Llovda« do kavarne »Austria«. Najditelj naj yi odda v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
— Razpisane učiteljske
Službe.    Učiteljski  služDi  na dvo razredaici v Starem traru  in  na tri -razredni dekliški šoli v Novem mestu ste v stalno namešČenje razpisani do
29. t m., ozinma do 1. listopada t 1.
— Hrvatske vesti. In sta lacija novo imenovanega srem skega velikega župana Mirka pl. Hideghetyja, se bo vršila 29. t. m. ob 9. uri. — Slikarsko šolo bo otvoril umetnik Konrad Filip v svojem ateljeju v Zagrebu. Imel bo akademiČna predavanja in poučeval bo v slikanju in risanju. — S t raj k zidarjev v Oseku še vedno ni končan. Podjetniki so naročili delavce iz Odrske, ki bodo stanovali v barakah. — Doprsni spomenik cesarja Frana Josipa I. so odkrili v Bjelini (Bosna). — Lahen potresni sunek z bobnenjem so čutili 11. t. m. v Virovitici.
— Amerikanske novice.
— Na električnem stolu so usmrtili v Dannemori N S. 1 t m. brate Willie, Burtona in F. Van Wer merja, kateri so, kakor smo poročali, umorila svojega strica v Kinderhooku. Elektrokucija je trajala 15 minut. — Čudna godba. Unijski godci niso noteii igrati pri proslavi lOOletnioe mesta Čikage. Zato je slavnostni odbor najel vse avtomatične instrumente, lajne, polifone i. dr., ki jih je mogel dobiti. — Aretacije. Oddelek konjioe in pešcev obkolil je
30. m. m. uredništvo Časopisa »Daily Record« v Viotorju Colo., ki je glasilo rudarsko unije. Odvedeni so bili v zaporj lastnik lista Kaynor, trije stavci in člani časnika. — Pone-
srečeni ribiči. V Fort Point, Me., je dospela 30. m. m. italijanska Jadranka »Ero«, ki je dovedla 16 mornarjev francoskega ribiškeg« par nika »Venareur«, ki se je nedavno potopil. — Naj starejša univerza. 24. t. m. so potekla 203 leta, kar je bila ustanovljena univerza Yale.
' Najnovejše novice. Ro
parski napad v Opatiji. Vest, ki smo jo izvedeli po drugih listih, da je bila v Opatiji na nekem šetališču neka dama napadena in oropana, ni resnična. Kakor nam poroča ondotni redarstveni nadzornik, je dotična dama na pomolu izgubila srebrno uro, pozlačeno verižico in neke druge malenkosti. Vse te izgubljene reči je še isti večer redarstvo dobilo ter dami izročilo. — Požar v Ersedu še vedno ni pogaŠen. Kmetje nočejo gasiti, temuč le spravljajo žito z goreče ravnine. Gasit je prišlo iz Budimpešte nad 300 vojakov. — Nesreča pri avtomobilu. V nekem gozdu blizu Pariza je ponesrečil avtomobil. Strojevodja in eden potnik sta bila na mestu mrtva, ostali so nevarno ranjeni. — V židovski tempel v Temešvaru je planil z bajonetom v roki vojak Zsornta ter hotel rabina umoriti. Prisotni so vojaka prijeli in zvezali. — Stolico albanskega jezika je ustanovil naučni minister na zavodu za orijen talske jezike na Dunaju. — Potres so čutili v nedeljo v Pečuhu in BarČu na Ogrskem. Nekatere hiše so dobile razpoke. — U lom. V zastavni cd v Amstettenu so ulomili tatovi ter odnesli vrednosti za 30 000 K.
* Kralja Milana sin. Grof Evien Zicby prijavlja glede Milanovega nezakonskega sina nastopno: 14 letni sin kralja Milana se ne zove Milan Kristić, ampak Juri Obrenović. Njegova mati se je dala od svojega moža ločiti, ko je zapričela znanje z Milanom. V drugem letu na to se je rodil sin, ki so ga na Milanovo željo krstili na ime Juri Obrenović in to ime tudi vpisali v maticah. Grof Zchv pravi dalje, da ni res, da bi mladi mož kedaj hotel priti na srbski prestol, ker bi on moral kaj vedeti o tem. Pač pa so bili nekaj časa pred katastrofo nekateri odlični Srbi pri njem glede kandidature tega Milanovega sina na srbski pre stol. Saj je še celo kralj Aleksander sam kakega pol leta pred umorom mislil na to, da bi svojega popolu-brata imenoval za naslednika; a ga je kraljica Draga od tega odvrnila. — Sedaj se je baje ruska vlada po nudila, da mladeniča vojaški vzgoji; pa mati njegova ni sprejela te ponudbe. Grof Zichv se je na to obrnil na grofa Goluchowskega, da sprejme Obrenovića v kak avstrijski ali ogrski zavod, a ker je Goluchow ski to prošnjo odbil, vstopil bode mladi Obrenović v nek vojaški za vod v Gothi.
Zdravstvene razmere po samostanih po navadi niso posebno vzorne. Seveda so to vobče stara, trhla poslopja; zato bi pa mo rali tembolj paziti na splošao snago, na svetlobo in zrak in vse drugo, kar je potrebno za ohranitev zdravja. Zanemarjenje teh pogojev se zlasti po samostanih, kjer prebiva večkrat na malem prostoru veliko ljudi, britko maščuje. V nunskem samostanu pri il bi ou ob zah. žel. je pred t^dni obolelo več ljudi za vroč-nico. nekaj jih je tudi umrlo. Tudi iz nunskega samostana »pri Dobrem Pastirju« na Dunaju in iz filiale v Gradcu so znani slučaji smrti — posled ce razmer v teh samostanih. Najhujši slučaj pa se je pripetil z A M., ki je 16 julija pr. 1. prišla popolnoma zdrava v samostan, letos pa vsled prehudega napora, slabe hrane in slabega ravnanja umrla. Kar se mora smatrati v tem slučaju za vzrok bolezni, je sistem klen kalne vzgoje, ki ravno nasprotuje z iravim načelom pametnega življenja, ki ga pa nune na brezobziren n neusnadjen način izrabljajo.
* Generalissimus cesarja Saharskega. Po Parizu je hodu te dni mož, oblečen v čudno, fantastično un formo, podobno huzarski opravi. Obrnjen je bil v rdeč plašč, na glavi pa je nosil rujav klobuk z belimi peresi. Oo boku mu je visela stara kriva sablja, na prsih pa je imel pripet »Boli Pelikanov reda. Ljudem, ki so ga vprašali kdo da je, je odgovarjal: »Laberdescjue sem, generalissimus Nj. Veličanstva, ce sarja Saharskega«. Laberdesque se je dal v tej uniformi tudi fotografi rati in je fotografije poslal raznim uredništvom za njin liste.
* Zloraba spomenikov. V Altenburgu so nedavno slovesno odkrili spomenik — igri š&at. V tem mestu se je namreč igrala prvič ta duhovita igra ter jo je bil iznašel odvetnik Hempel leta 1817. Spomenik se je postavil iz legata bogataša Stendemana za 17000 mark ter je baje zelo krasen. Mesto stebrov so štiri karte v vseh barvah, v sredini
pa bljuvata vodo v basin dva — pre-šička kot simbol sreče. Pri razkritju je imel slavnostni govor veliki župan, tajni vladni svetnik Oswald. Odkritja so se udeležili vsi vladni in mestni uradniki.
* Najbolj razširjena knjiga je pač kitajski koledar, ki izide vsako leto v več milijonih. Koledar se tiska v Pekingu ter je cesarjev monopol. Nihče razun cesarja v celi državi ne sme izdajati koledarja. Ker so Kitajci zelo lahkoverni, prinaša koledar za vsak dan navodila, kakršno delo je dobro ta dan pričeti in kaj bi bilo škodljivo. Zato pa je na Kitajskem le malo hiš, kjer bi ne imeli cesarjevega koledarja, da se varujejo nesreče. Praznoverje je razširjeno celo v naj-izobraženejših krogih. Saj Še kitajski poslanik za Nemško ni hotel odriniti na svojo službo določenega dne, ker je ta dan v koledarju kazal nesrečo.
* Česa si žele otroci ? V Ameriki in na Angleškem skušajo z različnimi vprašanji, ki se tičejo želja in nazorov otrok, pogledati v njih duše in spoznati njih srce. Neka londonska učiteljica je stavila 1150 učenkam dekliških šol (650 ljudskim učenkam in 500 učenkam višjih Šol
— ponajveč meščanskim trgovskim in uradniškim hčeram) naslednje vprašanje: »Kaj bi najrajše imele, če bi mogle doseči, kar si poželite in kaj bi najrajše opravljale, Če bi lahko počele to, kar bi si same izbrale?« Učenke ljudskih šol so se izrekle v večjem številu kot učenke srednjih šol: 1. za melenkostne telesne potrebe (slaščice, obleko, klobuke); 2 za bodočnost kak poklic ali službo. Njih družice z višjih šol. bolj vnete za sladkost življenja, pa so si želele 1, trajnega materialnega blaga (mandoline, gitare, fotografiČne aparate itd.); 2. za prednosti ali osebne vspehe glede na lepoto, priročnost in zdravje; 3. za potovanja; 4 za dela ljubezni do bližnjih, plemenitosti ali estetike. Značilno je, da so se skoro samo dekleta stara nad 10 let izjavila za izvrševanje dobrih del, dočim so si mlajše deklice želele le predmetov hipne potrebe, brez ozira na bodočnost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vipava 13. oktobra. Pri občinski volitvi v Podkraju so klerikalci vkljub vsem
— farškim naporom — grozno pogoreli.
Vipava 13. oktobra. Gromoviti živio kličemo zavednim volilcem Podkrajskim!
Napredni Colčani. Vipava 13. oktober. Živela zavednost Podkrajcev!   Vam sledimo tudi mi!
Napredni Vipavci.
Dunaj 13. oktobra. Na dan 12. novembra sklicani državni zbor se bo najprej bavil s proračunom in potem z vojaškim pravdnim redom.
Dunaj 13, oktobra Cesar je sprejel danes grofa K h u e n a -Hedervarvja v avdijenci Na cesarjevo željo ostane Khuen na Dunaju. Za jutri je poklican k cesarju finančni ministar Lu-kacs. Sicer je pred nekaj tedni odklonil poziv, sestaviti novo ministrstvo, a sedaj utegne sprejeti cesarjevo ponudbo. Njegova pogoja sta: 1.) Ministrstvo naj bo le provizorno za toliko časa, da se uredi armadno vprašanje; 2) z opozicijo se mora doseči sp o razumi j en je. Cesar želi, da bi Khuen Hedervarv vstopil kot minister a latere v novo vlado in da naj bo novo ministrstvo konstituirano še predno pride belgijski kralj Leopold na Dunaj.
Praga lo. oktobra. V deželnem zboru nadaljujejo Nemci z obstrukcijo. Vložili so 60 obstrukcijskih interpelacij. Nekatere so skovane po Šusteršičevem vzgledu; obsegajo namreč razne že tiskane spise. Ena interpelacija n. pr. obsega vso Hevsejevo dramo „Magdala", druga pa vse sveto-vaclavsko posojilnico tičoče se interpelacije, kar jih je bilo podanih v drž. zboru.
Rim 13. oktobra. Vse časopisje se bavi samo z odložitvijo carjevega potovanjav Rim. Danes je kralj sprejel carjevega pobočnika kneza Dolgoru-kega, ki mu je prinesel lastnoročno pismo carjevo v zadevi tega potovanja. Najbrža bo moralo zaradi
«
te preložitve carjevega obiska odstopiti Zanardellijevo ministrstvo.
Listnica uredništva.
Gosp. A, S. *      ni. t Oe je g. S—y
član kakega atletskega kluba, nam ni znano.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Orađni knrzidunaj. borze 13. oktobra 1903.
ISaloibeni papirji.
I*8°/& majeva renta  . . . i*2°/o srebrna renta . . . ft% avstr. kronska renta . Vlo    „    zlata if I°/0 ogrska kronska „ |°/0    „    zlata „ i°/e posojilo dežele Kranjske tVi°/o posojilo mesta Spljeta
*/■•/• » » z**™ 4Vic/o bos.-herc. zel. pos.;i902 4°/0 čeSka dež. banka k. o.
if/o »
IVt0/« zast. pis.gal. d. hip. b.
iVi°/o PeSt- kom' k- °- B
10°/0 pr......
iV«°/o zast. pis. Innerst. hr.
•■/.•/. »   ogr- CQUtc'
deželne hranilnice .
i*/,0/« zast. pis. ogr. hip. b. iV«°/o obl. ogr. lokabie železnice d. dr. . . . iVi0/* n Ceske ind. banke i°/0 prior. Trat-PoreC lok. žel. i° 0 „ dolenjskih železnic WL „ juž. žel. kup. Vi Vt 4Vi°/o av. pos. za žel. p. o.
Srečke,*;
Srečke od ieta 1854 . . .
•i    n  n   JS?1^ ' "
tizsko......
zemlj.kred. I. emisije
c grške hip. banke . srbske a frs. 100'— turske ..... srečke   . . Kreditne ■   • • •
Inomogke ,      • .
Krakovske » • • • Ljubljanske a        . .
Avstr. rud. križa ,    .   . . Ogr.    i»    t»     ■ • Etadolfove B   . . .
SalcburSke ■   •  • •
Dunajske kom.   B ...
l>cliiice.
Južne železnice • . . Državne železnice , . , . Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , a Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske Zel o z ind. dr.   . .
Bima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe .
Valute.
C. kr. cekin......
80 franki .......
80 marke.......
Bovereigns......
Marke........
Laski bankovci.....
Bubiji........
Dolarji ...      .      • •
Basilika
Deou
100-100 50 100*-11935
9770 118*25
9976 100-100 —
100 20 99 76 99*60
101 —
100 — 101-
100*— 100 —
100*— 10025 98 50 90-303 15 10050
170 —
186 —
262 —
155-
290 —
282 —
259 — gg_
125 25 19-
458-82 50 78— 70*-B3 25 26 75 68-77*—
495 —
7925 651 —
1573'-65160 718 — 250 — 680 -376 -
1715-458 — 381 — 351 — 150 —
11*35 1905
2348 1902 11727 9515 263 484!
Blago
100 20 100 70 10020 119 £5 97 90 118 35 100 —
10120 9990
100 05 10130
100-70 102-
101 —
100-80
101'— 10125
99-50 30616 10150
179 —
187 — 264 — 168-296 — 286 — 262 — 92*_
1126 25
20-464-86*60 82*— 72*50 54-25 2775 72 — 80 — 505 -
8025 652 —
1583*-65250 720 — 251*50 684 — 377 —
1735 — 460 — 384 — 354 — 152 —
11*40
19*07 23 54 1901 11747 95 30 254 498
Žitne cene v Budimpešti.
dne 13. oktobra 1903. Tsr-HlB.
Pšenica za oktober   .  .  za 50 kg K 7*59
„ april 1904.   .   „ 50 „ „ 7 69
Rž         „ oktober   .   .   „ 50 „ „ 622
n 50 n yj 644
n BO „ „ 524
m 50  t. m 533
Koruza Oves
oktober april 1903. . sept. 1904   . , oktober   . .
EfelUlv.
5 vin. lišji.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 7. oktobra: Ivan Mejač, občinski ubogi, je bil umirajoč pripeljan.
Dne 9. oktobra: Matevž Presetnik, kaj-žar, 56 let, Alkocholismus.
Dne 10. oktobra: MarijanalGrum, te-sarjeva žena, 63 let, srčna hiba. — Uršula Ciuha, gostija, 70 let, M ar as m us.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806-3.  Srednji «r*ćnl tlak 736-0 mm
Okt. II	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Ve*ro vi	Nebo
12.	9. z v.	7296	i 11*5 ;er. Bzahod		oblačno
13. *	7.zj. 2. pop.	7269 7295	127 132	si. s vzhod si. jug	oblačno oblačno
Srednja včerajSnja temperatura: 9 4», nsrmale: iri°. Modrina v 24 urah : 2 7 mm.
Učenca
s potrebno šolsko izobrazbo sprejme modna manufakturna trgovina v Ljubljani. (2661—1) Vpraša naj se pri A. Primožiču, Dunajska cesta št. 20.
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni
po
Fran Gasclo
1969-5 IO.
Angeljnovo milo
JVtarzeljsko (belo) milo.
*■ zaamko
(972—55)
sta najbolj koristni ŠtedHlli ItlHi      T°™™ "lila
za hišno rabo! --------==•-= Pavel SeeiTiann
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Ljubljana.
Dva spretna (2544-2)
krojaška pomočnika
sprejme takoj
A. Pretnar, krojaški mojster
na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
Išče se
za prodajanje slivovca (graščinski pridelek) za Kranjsko proti gotovi plači in donesku k potnim stroškom. — Oziralo se bo le na take prosilce, ki morejo dokazati, da so po Kranjskem ie z vspehom potovali za dobre firme.
Ponudbe upravništvu »SI. Nar.« pod šifro 1002. 2658)
1000 krm
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko evčo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zabvalnicami pošilja diskretno za tO h v aTstr. znankah gospa
A- 14 a up*. Berlin S.W. SaOLindsn straase BO
Kupujemo
v dobrem stanju, ki drže od 50 do 300 litrov, po dobrih cenah.
Ponudbe naj se pošiljajo graščinskemu oskrbnistvu Hia-cintjevo in Pretkovac v Krapini (Hrvatsko). (2657)
V Ljubljani je pravkar ijšlo
Jj naših /(rajev
44
Spisala
2ofk<* Jfveclrova
Cena broš. 2 Jf 50 h, po pošti 2 Jf 60 A.
2nana pisateljica je s to Zbirko črtic in povesti do^aja/a, ka/^o bistro Je opazovala in preštudirala našega kmeta, čegar enostranski verski in drugi nabori tako cesto pridejo v trpko uasprotje j nabori moderno izobraženega človeka, ki M tudi ijje/ zj njegove srede.
))/[ed vrsticami je precej satire in sarkazma. Zanimivo be-rivol Elegantna oprema l
Ces. kr. avstrijske    ^   državne železnice.
C. kr. J ravnateljstvo" drž. železnice v Beljaku.
Zarrod ia ▼©
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
Odhod lz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Ce^vec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Bfljak Celovec, Ljubno, Selzthal,  Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. L ju-bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Ge-nevo, Pariš, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vla> v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur:5 m po-poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljane juž. Voi Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 161, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di* rektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst),  — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. un 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni vozovi I. in II razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Panz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka  Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo-hora. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd — Proga lz Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 22 m popoldne  iz Straže, Toplic, Novega  mesta. Kočevja in  ob 8. uri 35 m zvečer istot&kc — Odhod  iz Ljubljane drž. koL v Kamnik. MeBani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra.   — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m doooludne   ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem Času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719)
Najnovejše blago za damska oblačila
in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri
J. GROBELNIK-l)
Ljubljana
Pred Škofijo I.   —   Mestni trg 20.
Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na
vse strani. (2487—7>
Spretna
šivilja za slamnike
za ročne stroje, stroje s spodnjim in prornji m šivom, se iščejo za Dunaj. Dober zaslužek. Opravilo za vse leto. (2662-1)
Siegfried Ornstein, Mariahilferstrasse 35.
trgovski pomočnik
vešč trgovine z mešanim blagom, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi želi sedanjo službo premeniti. (26=>0—2)
Naalov pove upravništvo ,S1. Nar,'.
Spretna prodajalka
zmožna slovenščine in nemščine, se išče za modno in manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ravnotam se sprejme tudi (2660-1)
praktikantinja.
Ponudbe upravništvu »SI. Nar.«.
Sprejme se takoj
izurjena prodajalka
v trgovino mešanega blaga na d«, želi. Biti mora popolnoma vešča v vseh strokah.  Plača po dogovoru.
Ponudbe sprejema Fr. Deklcv trgovec v Slavini. (2656-i
3pxe3xr^.e3o se
pod  jako ugodnimi pogoji solidni in spretni
zavarovalni
Ponudbe  naj   se  pošljejo pod zavarovalni   potovalci"  na uprav, ništvo »Slov. Naroda«. (2425-^
Izvrstna fina (U_2a3
vinavbuteljah
dobe w trgoulnl
Sdmund 3(avčić
Ljubljana, Prešernove ulice.
Go-fSpod je ! (265
Naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, ki jo nudi prodaja veeje množine
v tuzemstvu in inozemstvu najmodernejših
ostankov blaga za gospode.
Le Se nekaj dni se bode prodajalo  najfinejše  blago  za e*-lr obleke, hlaee, površnike, paletote po Se nikdar doseženih nizkih cenah.
crgovina z blagom za gospode.
Dunajska cesta 20 — nasproti kavarne „Evropa".
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neožer jane gospode in vdovce vsake povoljne starosti. !\aji*frozja taJnont v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
»flgentie Comercielte", Dunaj I., Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl (2440—23) Ravnateljstvo „Comercielle".
Prodaja zemljišč v
V soboto, diie 17. oktobra t. L ob 9. uri dopoldni
prodajala se bodo pri sodniji v Vipavi
(2Č63)
vsa Strancarjeva usnjarska in kmetijska zemljišča
vlož. št. 3, 7, 8 kat. obč. Vipava in it. 142 kat. občt Vrhpolje
z delavnico za usnje in dragimi poslopji vred.
Izklicavale se bodo, ako ni za celoto nobenega kupca, sledeče posamezne parcele vipavske davčne občine za nastopne oene: štev.    85 1, 85/2 in 1689 2, pri teh je hiša it. 2 in 3 ter vrt za 5157*10 K,
» 100— K, a 320— K, » 474— K, » 100 — K, » 2340— K, 3108 K.
................ 37840 K,
...............»    205 10 K
trtami............»   1003 92 K.,
trtami............»    768 24 K.
trtami............•  1298 40 K,
trtami............»    403 92 K.
»    2546 128 gozd ...............»    100— K,
potem se še izkličeta dve parceli davčne občine Vrhpoljske št. 826 in 878 travnik  »    739 54 K Zemljeknjiini  ekstrakt in  draibeni pogoji   se  lahko  vpogledajo ter drugi podatki izvedo pri vipavski sodniji, kakor tudi pri podpisanem.
»	2546 97	gozd
	2302	njiva s
»	2372	travnik
	2576/75	gozd
	87	hiša v
	2544	vrt za
	1525	travnik
	2513	travnik
	1578	njiva s
»	1587	njiva s
	1590	njiva s
»	1588	njiva s
zelenjad............»
Dr. Fr. Papež, odvetnik v Ljubljani.
ff
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K I.OOO.OOO-
Kupuje  ln prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in akskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Vinkuluje in devinkuluje
Eakouipt trn i u k a* a o menic.
Da)« predujma na vrednostne papirja. SSar-TT-strviJ-a   srećka -proti
vojaske ženitninske kavcije.
OfcjT*   Bonna naročil«. "*aJJ
Podružnica v SPLJETU.
Ueimrne vlose aprcjenia
v tekočem računu ali na Viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ane vzdiga.    (2975-1.12)
Promet s čeki In nakaznicami.
pa i
J«
izdajatelj in odeovorai urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.
4706
16^4
33