Sit. 167.
Posamezna Številka Din 1.
V Ljubljani, v torek 29. julija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto 1.
1
j
*	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	I
|	Mesečna	naročnina:	I
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
h
Neodvisen političen list.
- 1 —■■■ ■ —i —	-	—
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. - Telefon 44.
NEVNIK
}	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
! Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633.	•
 ---n
Sestava nove vlade.
Program nove vlade.
B e o g r a d, 28. julija. Še za časa prošle krize je bil izdelan program vlade opozicijonalnega bloka. Sedaj so bile izvršene le posebne korekture. Program bo prečitan na prvi seji narodne skupščine. Kakor se je moglo dosedaj spoznati, je glavna točka programa delo na bližnjem sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci s tem, da se uvede blag režim. Zunanja politika bi ostala v glav-
IZJAVA DAVIDOVIČA.
Beograd, 28. julija. Takoj po prisegi je odšel g. Davidovič v spremstvu zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča v predsedništvo vlade. Ob 13.30 je spi jel Davidovič nekoliko novinarjev in 'm podal kratko izjavo.
Na vprašanje, kakšen je program no-ve vlade jc izjavil, da je program, ki si ga je usvojila nova vlada bil objavljen že v ožjem sporazumu opozicional-nega bloka. Ta program bo tudi vne-šen v deklaracijo vlade, ki bo prečita-na na prvi seji skupščine. Posebno pa-žnjo bo polagala nova vlada na to, da se takoj sklene invalidski zakon, potem zakon o zemljoradniških kreditih, zakon o pobijanju korupcije, zakon o občinah itd. S posebno vnemo bo delovala nova vlada tudi na izenačenju zakonov. Dalje bo vlada pristopila k reviziji uradniškega zakona.
Na vprašanje, kdaj da se bo sestala
Pred sklicanjem skupščine.
nem ista: za ohranitev mirovnega stanja na Balkanu. V notranji politiki bo delovala vlada na to, da se odpravi partizanstvo in da se pomirijo strankarske strasti v državi. Delovanje skupščina bo prineslo takoj nekatere nujne zakone: invalidski zakon, zakon o zemljoradniških kreditih, zakon o zanatlijski banki, dalje tudi razni zakoni v korist delavskega in kmetskega stanu.
nova vlada, je izjavil: Parlament bo sklican začetkom prihodnjega tedna.
Dan še ni točno ugotovljen, temveč bo določen šele na seji ministrskega sveta, ki se bo vršila danes ob štirih popoldne.
Na vprašanje nekega novinarja, kako stališče bo zavzela vlada proti nacionalnim manjšinam je Davidovič izjavil: Kdor je optiral za našo državo, je tudi njen polnopraven državljan. S tem je povedano vse. Za njega veljajo vsi zakoni, kakor za vsakega drugega našega državljana.
Na vprašanje, kako bo postopala vlada proti prepovedanim strankam, je izjavil: Vse ono, kar ni po zakonu bo popravljeno. Zakon mora biti najvišja volja naroda v tej državi in jaz jamčim, da se bo to tudi do konca izvajalo.
Popoldne bo podal novinarjem tudi zunanji minister Marinkovič izjavo o zunanji politiki nove vlade. •
Nova vlada.
Ce bi presojali novo vlado opozicio-ftalnega bloka le z ozkega strankarske-Sa stališča, potem bi mogoče sledili primeru »Jutra« in »Slovenskega Naroda«, ki že v naprej obsojata novo vlado in ki bosta grajala vsak njen korak. Opeto-vano pa smo že naglasili, da nam je interes naroda in države prvo in temu flačelu ostanemo zvesti tudi pri presoji »klerikalne« vlade.
Z državnega stališča je gotovo, da Pomeni opustitev revizijonističnega na-<&la s strani opozicionalnega bloka pridobitev, ki je vredna marsikake žrtve. Da pa se je ta opustitev dejansko tudi zgodila, je brez vsakega dvoma, pa čeprav to iz umevnih strankarsko političnih vzrokov ni bilo slovesno deklarirajo. Po deklaracijah vodilnih mož nove vlade se sme dalje soditi, da pomeni nova vlada tudi pozitiven korak k tako Potrebnemu sporazumu vseh treh plemen. V časih, ko je opozicionalen blok Še čisto plaval v vodi separatizma in avtonomizma, bi mogel biti sporazum, ki bi ga sklenil opozicionalni blok, opa-sen. Danes pa, ko je prevzel vlado opozicionalen blok, ki je revizionizem odklonil, je ta nevarnost minila. Zato smemo reči, da bi mogla biti nova vlada tudi v nacionalnem oziru aktivna.
Pa še en mogoč plus nove vlade bi omenili. Opozicija Slovencev in Hrvatov je z novo vlado končana in skupščina bo zopet pravi in najvišji forum vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Tudi v tem je brezpogojna pridobitev.
Brez vsega je seveda jasno, da more nova vlada pomeniti vse te pridobitve le, če se novi gospodarji položaja popolnoma odrečejo vsem federalističnim in separatističnim željam, če bodo z vso odločnostjo izvajali Vidovdansko ustavo, ki je in ostane temelj naše države. Vsaka nesigurnost v tem oziru, vsako kolebanje glede edinstvenosti države je nedopustno in nova vlada bi bila absolutno negativna, če bi se le najmanj pregrešila proti edinstvenosti države.
Priznati moramo, da je v tem oziru nevarnost zelo velika, zakaj nova vlada ima v skupščini večino le s pomočjo Radičevcev.
To je najslabejša stran nove vlade, zakaj politično so Radičevci popolnoma nezanesljivi in poleg tega tudi progra-matično le težko prebavljivi.
Nova vlada pa ima tudi to napako, da je preveč prečanska in premalo srbska. Ona je vlada opozicionalnega bloka, mesto, da bi bila koncentracijska vlada, Samo koncentracijska vlada pa je v današnjem položaju resnična pridobitev. Zato mislimo, da bo nova vlada °bstala le, Če se bo mogla uveljaviti kot Prva etapa h koncentracijskemu kabinetu, ali pa bo njeno življenje ie kratkotrajno.
Dokler so bili možje sedanje vlade še v opoziciji so dnevno odkrivali »napake« ln govorili, kako bi bilo treba delati. Sedaj imajo gospodje opozicionalnega bloka priliko, da pokažejo kaj znajo. V interesu prebivalstva in države bi želeli, da bi pokazali naravnost sipine zmožnosti, ker glavno je, da se Sodi prebivalstvu dobro in da napreduje država, pa naj to povzroči že kdorkoli.
Bojimo se pa. da se sedanji vladi ne bo posrečilo s svojim delom zadiviti Jugoslavije, ker je med člani nove vlade *e Premnogo mož, od katerih javnost ne niore dosti pričakovati. Zato se dvakrat čudimo, da ni član kabineta tudi dr. Hohnjec, ki je na vsak način poleg dr. Korošca najboljši: glava Jugoslovanskega kluba.
Popolna katastrofa za državo in za novo vlado pa je Neizogibna, če bi skušala nova vlada popolnoma menjati dosedanjo državno politiko. Da nam v zunanji politiki ni treba imeti prevelikih skrbi, bi jamčilo ime dr. Voje Marinkoviča. Te sigurnosti pa nimamo v pogledu finančne politike in to obžalujejo. Nova vlada mora nadaljevati z dosedanjim razvojem, ali pa je konsolida-c>ia države preprečena.
Zlasti pa bi še povdarlli na prosvetno ministrstvo, kjer je sprememba re-Sbna najbolj ostra. Tu bo imel dr. Korošec dovoli prilike, da pokaže, če je v Ohm državnik alt strankar modreiii.
Beograd, 28. julija. G. Davidovič je bil včeraj pri kralju in mu predal listo ministrov. Kralj je listo sprejel in izjavil, da jo bo proučil; zvečer ob 6. pa naj pride g. Davidovič po odgovor. Po odhodu iz dvora je g. Davidovič re-feriral o tej avdiienci opoziciji. Opozicija je z največjo nestrpnostjo pričakovala, kdaj bo odšel Davidovič na dvor. Stvar se je smatrala za izvršeno. Točno ob 6. je odšel Davidovič v dvor, kjer se je mudil do 7. zvečer. Kralj je odobril Davidovičevo listo ministrov. Podpisan je 2e ukaz in današnje »Službene Novine« prinesejo Davidovičevo listo. Lista se glasi:
Predsednik vlade Ljuba Davidovič, zunanji minister: Dr. Vo]a Marinkovič (demokrat),
minister trgovine in industrije ter zastopnik ministra šum in rud: dr. Ilija šumenkovič (demokrat),
minister gradbe: dr. Dragotin Pečič (demokrat),
minister pošte in brzojava: Pera Marinkovič (demokrat).
Prisesa nove vlade.
Beograd, 28. julija. Danes ob enajstih dopoldne se je vršila prisega ministrov. Razven dr. Hrasnice, ki ni v Beogradu, so položili prisego vsi novoimenovani ministri. Po prisegi je del ministrov takoj prevzelo svoje funkci-ostali pa jih bodo šele tekom popoldne.
INCIDENT PO PRISEGI.
Beograd, 28. julija. Ko so odhajali novi ministri po prisegi z dvora, jih je' pred dvorom pričakovala ogromna množica. Davidoviča in demokratske ministre je množica burno pozdravljala, dočim so bili člani mohamedanskega kluba pozdravljeni z žvižgi. Culi so se klici: Dole Spaho!
KOMENTARJI VSLED NOVEGA POLOŽAJA.
Beograd, 28. julija. V poslednjih 24 urah se je politična situacija v Beogradu popolnoma spremenila v korist opozicijonalnega bloka. Opozicija je proti vsemu pričakovanju prišla na vlado. Vzrok takemu rešenju krize je ta, da je kralj jezen na radikale, ker so odbili koalicijo s -klerikalci. Kralj je odločil, da pride opozicija na vlado, ker je smatral, da je to edini izhod iz krize, in ker ni hotel dati Pašiču volilnega mandata. Vsa stvar se je izvršila zelo hitro, ker namerava kralj že danes, ali jutri oditi na Bled in ker je postalo zavlačevanje krize že neznosno. Situacija je sledeča>Opozicijonalni blok je prišel na vlado, nacijonalni blok pa vstopi v opozicijo. Ves parlamentarni boj je sedaj prenešen v narodno skupščino. V vseh krogih vlada veliko razburjenje.
IZJAVA DR. MAČKA.
Beograd, 28. julija. Danes dopoldne je prišel v Beograd dr. Maček. Vaš dopisnik je imel priliko se z njim raz-govarjati. Dr. Maček je izjavil sledeče: Jaz sem popolnoma zadovoljen s to rešitvijo krize, To je v stvari ono, kar bi se moralo izvršiti že pred 27. majem. Sedaj se moremo imenovati parlamentarna država. O prihodu Radiča v Jugoslavijo je izjavil, da pričakujejo njegovega povratka v najkrajšem času. Ako bi bilo potrebno pri dunajski vladi intervenirati, da mu ona dovoli prehod, potem bo vlada intervenirala in Radič bi mogel priti v Zagreb že tekom tega tedna. Je pa o tem pre-uranjeno govoriti, ker ni prejela njegova stranka od Radiča še nobenega tozadevnega obvestila.
Mnogi naprednjaki se boje, da bo pomenila prisotnost klerikalcev v vladi težko preganjanje naprednjakov. Mi te skrbi ne delimo, temveč kot naprednjaki samo želimo, da bi nova vlada zagrešila to napako, ker bi se potem za vedno diskreditirala. Naprednjakom samim malo opozicije ne more škodovati in mogoče bo storila klerikalna vlada za združitev naprednjakov več, ko pa so dosedaj storili naprednjaki sami. Ne bo prav nobena škoda, če postanejo naprednjaki teklo.
minister prosvete in 'zastopnik ministra ver: dr. Anton Korošec (klerikalec),
prometni minister: dr. Anton Sušnik (klerikalec),
minister za kmetijstvo: dr. Fran Kulovec (klerikalec),
minister za agrarno reformo: Ivan Vesenjak (klerikalec),
finančni minister: dr. Spaho (musliman),
minister za socijalno politiko in zastopnik ministra za narodno zdravje: dr. Behmen (musliman),
minister pravde in zastopnik ministra za konstituanto: dr. Hrasnica (musliman),
notranji minister: Nastas Petrovič (radikal),
vojni minister: armijski general Hadžič.
Podpredsednik vlade je dr. Anton Korošec.
Sinoči je bil ukaz podpisan in danes ob enajstih se bo vršila prisega ministrov.
Misija g. Petroviča.
Beograd, 28. julija. Odnosi v današnji vladi med poedinimi strankami so sledeči: Demokrati so dobili pet port-feljev, klerikalci štiri, muslimani tri in en portfelj Nastasa Petroviča, ki pride v vlado kot nezavisen radikal. Nastas Petrovič je imenovan za notranjega ministra radi tega, ker današnja vlada upa, da bo g. Petrovič privedel s seboj še nekoliko radikalnih poslancev in bi bila na ta način zagotovljena večina današnji vladi.
NA KAJ SE OPIRA NOVA VLADA.
Beograd, 28. julija. Nova vlada g. Davidoviča računa na sledečo podporo v narodni skupščini: 33 demokratov, 24 klerikalcev, 18 muslimanov, 10 dže-mijetovcev, 8 Nemcev, 63 radičevcev, 11 zemljoradnikov. Skupno z g. Nasta-som Petrovičem ima nova vlada v narodni skupščini 168 poslancev na svoji strani in bo mogla neovirano delovati.
KONFERENCE RADIKALOV IN PRI-BIČEVIČA.
Beograd, 28. julija. Predsednik parlamenta Jovanovič je okoli desetih dopoldne posetil g. Pašiča, s katerim se je razgovarjal o položaju, ki je nastal po sestavi vlade g. Davidoviča. Kmalu na to je prišel še Pribičevič in se je konferenca nadaljevala. Samostojni demokrati in radikali stopijo v opozicijo. Po končani seji je Jovanovič odšel v avdijenco h kralju.
PRED FUZIJO SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV Z RADIKALI.
B e o g r a d, 28. julija. Kakor se do-znava iz radikalnih krogov , ni izključeno, da pride med radikali in samostojnimi demokrati do definitivne kolaboracije in sicer na ta način, da bi Pribičevič s svojimi pristaši vstopil v radikalno stranko. Tako bi se obrazoval popolen nacionalen blok proti separatizmu. V krogih sedanje opozicije vlada trdno prepričanje, da se bo to zgodilo v najkrajšem času.
»PICCOLO« O DAV1DOVIČEVI VLADI.
T r s t,. 28. julija. Današnji »Piccolo della Sera« objavlja listo novih jugo-slovenskih ministrov. Ob tej priliki pravi, da je z imenovanjem nove jugosl. v'ade smatrati odnošaje med Italijo in j '.oslavijo za poslabšane.
Smo pravi svobodomiselci in zato tudi nismo aprioristični. Novo vlado bomo sodili po njenih delih in če bodo ta v korist države, se ne bomo obotavljali tega tudi priznati. Z drugimi besedami: Mi čakamo na efekt dela nove vlade in potem bomo sodili.
Hočemo biti lojalna opozicija, ki kri-tikuje vlado le, v kolikor škoduje njeno delo državi in narodu. Ne bomo se pa spozabili do nobene demagogije, ker nam je vsaka Spekulacija na. ljudske in-• atinkt« tvUa*
Beograd, 28. julija. Sestanek narodne skupščine še ni definitivno določen. Skoraj gotovo se bo skupščina sestala tekom prihodnjega tedna. Definitivni sestanek skupščine' se bo določil na današnji seji vlade.
Beograd, 28. julija. Včeraj je vladala v političnih krogih velika živahnost in zanimanje. Pričakovali so, da se bo nekaj izrednega zgodilo. Davidovič je bil včeraj dvakrat v dvoru. Že pred-sinočnjim je kralj sporočil Davidoviču, ki je bil v avdijenci, da se bo odločil za kombinacijo vlade opozicijonalnega bloka s parlamentarnimi večinami. Kralj je storil to radi tega, ker je Jovanovič odbil sestavo vsake vlade in so radikali hoteli, da se na vsak način morajo vršiti volitve. G. Davidovič je ob tej priliki izjavil, da se bo posvetoval s šefi blokov.
SEJA PLENUMA OPOZICIONALNEGA BLOKA.
B e o g #a d, 28. julija. Včeraj dopoldne se je sestal plenum opozicijonalnega bloka. Davidovič je referiral, da mu je krona poverila mandat za sestavo vlade iz vrst dosedanjega opozicionalnega bloka. Ta vlada naj bi delovala v narodni skupščini. Blok je takoj razmo-trival o tej stvari in sestavil listo ministrov. Takoj so bili pozvani v Beograd Ferad beg Draga iz Skoplja, dr. Kraft iz Novega Vrbasa ter Maček in Preda-vec iz Zagreba, da bi se takoj po njih prihodu vršila plenarna seja opozicionalnega bloka.
VTIS O IMENOVANJU NOVE JUGOSLOVANSKE VLADE V ITALIJI.
Rim, 28. julija. Imenovanje Davi-dovičeve vlade je vzbudilo veliko presenečenje v vseh italijanskih političnih krogih Dosedanja. Pašič-Pribičevičeva vlada je bila prijateljsko razpoložena v smeri zbližanja med obema državama. Kakor znano, je odprtih še nekoliko nerešenih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo ter so tuk. politični krogi mnenja, da definitivni sklep konvencij pod novo vlado ne bo izpadel tako gladko, kakor bi se zgodilo to pod prejšnjo. Dosti preglavic dela tudi zunanje politični program Davidoviča, ki se nagiblje k Mac-donaldu. Istotako bo po mnenju tuk. političnih krogov nova vlada otežkočala dela razmejitvene komisije, ki se bo sestala v Benetkah. Vendar so to le domnevanja. Strogo vzeto se položaj ne »m*er* tak« u«8ixni*U5fl©4
Beograd, 28. julija. Danes 'zjutraj ob osmih je Davidovič posetil predsednika Narodne skupščine g. Ljubo Jovanoviča. Razgovarjala sta se o sklicanju seje Narodne skupščine, ki bi se imela vršiti po mnenju Davidoviča v ponde-Ijek, dne 4. avgusta.
BOJ ZA SVOBODO TISKA V ITALIJI.
Milan, 28. julija. V soboto ponoči je prefekt razposlal po poluradnem dopišem uradu »Stefani« okrožnico na vse ravnatelje tukajšnjih listov, v kateri jih svari, naj ne pišejo o poteku preiskave umora Matteottija. »Vesti o sodnih spisih tega zločina,« pravi prefekt, »izhajajo ali iz kršenja uradnih tajnosti, kar nasprotuje določbam kazenskega zakonika, ali pa so gole izmišljotine,« Na koncu okrožnice grozi prefekt, da bo strogo postopal proti onim listom, ki bi se ne pokorili temu ukazu. Včera; zjutraj so bili nato zaplenjeni vsi milanski listi razen glasila ministrskega predsednika »Popolo d’ Halia.« Na tozadevna povpraševanja je prefektura odgovorila, da je bila ta sumarična zaplenitev odrejena, ker so listi posneli iz rimskega lista »Sereno« neko vest, ki se tiče preiskave umora Matteottija. Na živahne proteste od strani vodstva listov je bila odredba o zaplenitvi preklicana, na kar so listi izšli popoldne v posebnih izdajah. Za včeraj je bila tudi razveljavljena določba, ki prepoveduje razprodajo listov v nedeljskih popoldnevih. Tudi razprodajala so odločno protestirali pri notranjem ministrstvu radi škode, ki so jo morali utrpeti radi zaplemb'. listov.
VELIK USPEH PERPARJA V PRAGI.
P r a g a, 27. julija. Na velikem mednarodnem lahkoatletskem meetingu praške Šparte, ki so se ga udeležili iuter-nacijonalci Amerike, Finske, Danske. Avstrije je startal tudi naš atlet Perpar Stanko, član S. K. Primorja v Ljubljani. V teku na 100 yardov je dosegel drugo mesto v izvrstnem času 10.5 sek. ter s tem postavil nov jugoslovanski rekord. V teku na 200 m se je placiral na tretje.
Borzna poročila.
Zagreb, 28. julija. Dunaj 0.1175—
0.1195. Trst 362—365, London 369—372, Pariz 430—440, Praga 249—252, Curih 15.45-15.55, New York 83.50—84.50.
Beograjska borza ni poslovala.
Trst, 28. julija (predborza). Beograd 27.35—27.4250, London 101.50—101.70, Pariz 116.50—118.50, Ne\v York 23.10, Praga 68—69.50, Dunaj 327, Curih 424-426.
Curlh, 28 642.50, Trst 23.55, London 23.91, Park 27.75. Pra*a 16.1250, Dunai 7640,
-       -■    —H,.,.. ---------------------------------------------—i   
PRED ODLOČITVIJO.
Govor dr. Vladimirja Ravniharja v Glavnem odboru Narodne radikalne
stranke.
Dovolite gospoda moja in dovolite mi gospod predsednik, da govorim v svojem slovenskem jeziku. Ne storim tega morda zbog neznanja srbskega jezika in bog me varuj, da bi me dolžili kakih separatističnih tendenc, toda izpodbiti hočem prigovor Narodni radikalni stranki, češ da je samo srbska stranka, a na drugi strani hočem afirmirati ono točko našega krasnega programa, ki govori o ujedinjenem narodu, pa o enako — in ravnopravnosti vseh njegovih plemen.
Vprašanje, ki je danes na dnevnem redu, je za nas Slovence, ki smo se kot poslednji priključili Radikalni stranki in ki tvorimo njeno najmanjšo grano, to vprašanje rečem, je za nas delikatne narave. In zato sem bil mnenja, da je bolje, da se ne udeležimo rateprave. Toda ker sta se že oglasila dva govornika iz Slovenije in ker imam nekoliko odvojeno mišljenje od njiju, smatram za potrebno, da čujete tudi drugo plat zvona.
Izgleda, kakor bi šlo tu za osebnosti in sicer za dve najodličnejši osebnosti naše stranke. A za nas ni to vprašanje kake osebnosti in z zadovoljstvom kon-statiram, da sl je današnji zbor osvojil slično naziranje. Nem Slovencem sta obe osebnosti enake časti in spoštovanja vredni ter sta oba enako blizu našemu srcu.
Mi namreč gledamo na danes v razpravi se nahajajoče vprašanje zgolj s stvarnega stališča, s stališča koristi naše države, pa če bi pri tem tudi nekoliko zapostavili momentane partijske interese.
Eno pa stoji in je gotovo tudi za nas, naj pade odločitev tako ali tako, ona ne sme imeti zlih posledic za stranko samo. Stranka mora ostati kompaktna, solidarna, edinstvena. V njeni edinstvenosti leži njena moč, a v njeni moči je spas naše države. Ona je in mora ostati vodilna stranka v državi.
Zategadelj sem mnenja, da bi morali današnji predmet premotrivati več s taktičnega, nego i načelnega, progra-matičnega stališča.
Mestni odbor NRS za Ljubljano je prišel do zaključka, da bi bila taktična poteza velike vrednosti, ako bi se ume-lo in znalo pridobiti skupine takozva-nega opozicijonalnega bloka za pozitivno, piodonosno, zadsržavno delo na podlagi Vidovdanske ustave. A to poslednje je za me conditio sine qua non. Mislim, da sem pravilno razumel g. predsednika Ljubo Jovanoviča, da je v tem smislu vodil razgovore za sodelovanje skupin opozicijolnega bloka. Cim širša bi bila koncentracija na tej osnovi, tem-bolje za državo. Bil bi to velik uspeh v pravcu državne misli In v pravcu notranje naše konsolidacije.
Resnica je in brez ovinkov priznavam, kar sta rekla slovenska moja predgovornika, da je SLS orijentirana na levo. Nikakor nimam namere, da bi zagovarjal ali branil SLS. Kot politik stojim že 30 let v borbi s klerikalizmom in ga poznam do duše.
Ali gospoda moja, tudi demokratska stranka je bila orijentirana na levo, dokler je bila v opoziciji proti homogeni radikalni vladi. Lahko trdim, da se v tej dobi pisava njenih listov ni prav v ničemer razlikovala od pisave klerikalnega tiska. Mogel bi vam navajati primere te pisave, da bi vam šli lasje po konci.
In Če je SLS danes tako zelo orijentirana na levo, nosi na tem mnogo krivde baš Demokratska stranka s svojimi nesrečnimi metodami. Ob prevratu je bila SLS od sile majhna, okrepila se je.
ko so jo potisnili v opozicijo in ko so jo vrgli z vlade. Svaril sem takrat, da je to pogrešno; SLS bi bila morala ostati na vladi, ona naj bi z nami vred delila odgovornost za vlado, za njene ukrepe, ki so takrat morali biti nepopularni, in za vse nezadovoljstvo, ki je nastalo vsled tega. Toda ne, morala je v opozicijo; no in šla je med nezadovoljni narod ter tam demagoški izrabljajoč nezadovoljstvo žela velikih uspehov. Takrat se je porodila misel avtonomije.
Mišljenja sem, da bi skupine opozicijonalnega bloka, ki žive danes več ali manj od demagogije, mnogo izgubile na privlačni sili med narodom, ko bi bile pozvane, da vrše pozitivno zadr-žavno delo in bi prišle v največjo zadrego, da ugode vsem onim ljudskim instinktom, ki so jih bile vzbudile za časa svoje opozicije. Pričela bi se rušiti, a komu na korist?
Danes je meni s širšega horlconta državnih interesov odgovoriti na vprašanje, da H bi bilo bolje, da s« one ljudske mase v Sloveniji in na Hrvat-skem orijentirajo še bolj na levo, ali pa da jih s pametnim sporazumom ko je dana prilika pritegnemo k sebi v naročje naše državne misli? S stališča pravega patrijota je odgovor na to vprašanje samo jeden.
Danes se je z nekakim očitanjem omenjala majniška deklaracija iz leta 1917. Tudi jaz sem bil med grešniki, ker sem kot poslanec dunajskega parlamenta sopodpisal to deklaracijo. Podpisali so jo vsi jugoslovenski poslanci, vsi Slovenci, vsi Hrvati in oba Srba. Ne smatrati majniške deklaracije kot nekaj slabega, kakor bi jej delali preveč časti, ako bi jo imeli za kak dr-žavnopravni akt. Za nas je bila majniška deklaracija nič več in nič manje nego taktična poteza. Ona nam je omogočila, da smo kot poslanci vobče mogli med narod in da smo ta narod zre-volucijonirali v smislu jugoslovenske ideje.
Volitve po mojem prepričanju v Sloveniji ne bodo prinesle bistvene izpre-membe. Želim, da bi se uresničil optimizem mojega predgovornika ali bolje je, da gledamo- realnosti v oči. Volitve v današnjih časih po mojem mnenju tudi ne prinesejo prave solucije današnje težke situacije. Bojim se, da se bodo razmere še bolj poostrile, zlasti ako se bodo vodile z dem. terorističnimi metodami. Zato je naša želja, če naj že pride do volilnega mandata, nai ima ta mandat v rokah homogena radikalna vlada. Samo ona nam more zajamčiti svobodne volitve, tako da pride ljudska volja do pravega izraza.
Nočem dalje izkoriščati vaše potrpežljivosti. Naj dodam v smislu sklepa našega Mestnega odbora še eno željo, ki je, kakor je videti, postala nekakšen ceterum censeo današnjega zbora: rešite sebe In rešite nas samostojnih demokratov. Neštevilne so predstavke in pritožbe, ki smo jih predložili Glavnemu odboru proti nelojalnemu postopanju naših demokratov. Izgleda kakor da se jim je Slovenija izročila na milost in nemilost. Vsa imenovanja in vsi ukrepi se vrše v znamenju demokratskega režima. Ne vem, če je bil tak smisel sklenjenega sporazuma. Sicer pa. demokratom je naravnost odrekati smisel za sporazum. Občutil san to na lastni koži. Oni hočejo vladati. Sporazum je njim — diktat.
Gospoda moja, mnogo je argumentov za in proti vprašanju, ki je danes
na dnevnem redu. Tehtati jih je povsem hladnokrvno, sine ira et studio, a potem ukreniti tako, da je prav za — celoto. Prosim vas, da sprejmete to moje mišljenje tako lojalno, kakor je bilo lojalno zamišljeno.
Londonska konferenca.
Nemci in Londonska konferenca.
Opozicija je izzvala v nemškem parlamentu debato o Londonski konferenci. Tekom debate je podal poslanec Fehrenbach imenom centruma, Nemške ljudske stranke in demokratov načelno Izjavo o stališču teh strank glede Londonske konference. Dejal je, da so kaa-licijske stranke za izvedbo Dawesovega načrta pod sledečimi pogoji: izpraznitev Porurja, mest Dusseldorf, Duisburg in Ruhrorta, oprostitev ujetnikov in povratek izgnancev. Vse to'se končno ne sme izvršiti na podlagi diktata. Kancler, ki je takoj nato povzel besedo, je izjavil, da osvaja nemška vlada celotno te pogoje.
Za kanclerjem je govoril zastopnik socialnih demokratov Scheidemann, ki je priznal, da je Nemčija sokriva na vojni. Politično pomenljiv je postal njegov govor, ko je nastopil proti nepravični razdelitvi bremen v Dawesovem načrtu. Končno je povdarjal Scheidemann, da je vlada Herriota razočarala. Ko je še govoril zastopnik šovinističnih nacionalistov, je prišlo do glasovanja, pri katerem je bila vladi izrečena zaupnica s 172 proti 62 glasovi. 79 poslancev se je glasovanja vzdržalo.
Amerika zopet posegla v tok Londonske konference.
Iz VVashingtona se poroča, da ima predsednik Coolidge polno zaupanje v uspešnost Londonske konference. Odbitje Dawesovega načrta bi imelo dale-kosežne posledice. Predsednik je prepričan, da morajo priti narodi potom medsebojnega popuščanja do sporazuma. Zatrjuje se dalje, da je predložil državni tajnik Hughes načrt, ki bi bistveno olajšal povabilo Nemčije na konferenco.
Londonski mir.
Med bančniki je zavladalo prepričanje, da ni mogoče preje doseči načelnega sporazuma glede vojaške izpraznitve Porurja, nemške razorožitve in jamstva proti posebnim sankcijam, dokler ni popolnoma rešeno varnostno vprašanje.
Vsled tega so predlagali ameriški delgati. da se naj bi povabila v London Nemčija kot enakopravna država, obenem pa tudi strokovnjaki vseh drugih dežel, ki naj bi potem dolcč:li. kako se naj reš' varnostno vprašanje in izpraznitev Porurja Ta konferenca bi se vršala izven okvirja oficielne in bi bila nekaka nova svetovna mirovna konferenca.
Mrtva točka premagana.
Po časopisnih vesteh se bo v ponde-ljek ob 4. popoldne nadaljevala plenarna seja Londonske konference. Do tedaj bo mrtva točka že premagana in dosežena bo kompromisna formula. Nekateri pariški listi trdijo z vso odločnostjo, da je Nemčija že prejela povabilo na konferenco. Mac Donald da bo zahteval v pondeljek izpraznitev Porurja. Pariški listi pišejo, da bi bilo v interesu Francije, če bi Herriot tej zahtevi ustregel.
Dr. Vinko Gregorič.
Vzroki krize v ljubljanski bolnici.
Kar Vi ho?ete
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Euir. Fetler Stu-bica Donja, Elzatrg 357. Hrvatska
Da bo občinstvo poučeno o vzrokih te krize, oziroma o neobhodni potrebi redukcije bolnikov v zavodu, katere ni kriv niti inšpektor ministrstva za narodno zdravje, dr. Katičič, niti ravnateljstvo bolnice, podam sledeča pojasnila:
Državni proračun le bil v narodni skupščini sprejet koncem marca 1924. Za bolnice v Sloveniji je bila določena vsota
15,756.000	Din, od te vsote se je interno določilo za ljubljansko bolnico od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925 4,000.000 Din. S tem zneskom mora uprava ljubljanske bolnice do 31. marca 1925 izhajati, in je za vsako prekoračenje te svote ravnateljstvo osebno in materijelno odgovorno.
Ravnateljstvo je bilo tedaj primorano prilagoditi se tem razmeram, in upravo zavoda tem razpoložljivim sredstvom urediti, imelo je tedaj okroglo 330.000 Din mesečno na razpolago. Plače nastavljencev in popravila poslopij ne pridejo v poštev. Umobolnica s svojimi zavodi ima lasten kredit.
Ravnateljstvo bolnice je bilo umevno o dovoljenem kreditu pozneje obveščeno in se ni moglo že meseca aprila in maja prilagoditi novemu kreditu, torej ni moglo izdatke z reduciranjem bolnikov že aprila meseca znižati. Ravnateljstvo je bilo obveščeno o novem kreditu meseca maja. Meseca aprila je bilo povprek 530 bolnikov na dan v oskrbi. Redukcfja se je sicer takoj meseca majn!ka pričela, vendar ni bilo mogoče odpraviti toliko bolnikov, da bi se ono stanje doseglo, ki odgovarja razpoložljivim 330.000 Din na mesec. Redukcija se je morala polagoma vršiti, in tudi danes še ni doseženo število možnih bolnikov na dan, ker sploh to ni mogoče, če se zavodne oskrbe nujno potrebni bolniki dan za dnevom oglašajo. Zaradi tega so stroški v mesecih april, maj, junij narasli na 1,177.992 Din. torej za okroglo 178.000 Din več, preko razpoložljivih 330.000 Din na mesec. Na razpolago je torej še 4,000.000 Din manj 1,177.992 = 2,822.008 Din ali okroglo 313.000 Din mesečno za ostalih 9 mesecev do 31. marca 1925. Iz tega kredita mora ljubljanska bolnica, h kateri pripada tudi otroška bolnica in prosektura kriti sledeče potrebščine: 1. Hrano za bolnike. 2. Hrano za strežniško in drugo osobje. 3. Premog. 4. Zdravila in obvezila. 5. Inventar. 6. Vodo, plin. mestno elektriko za aparate. 7. Pogrebe. 8. Potrebščine kotlarne. 9. Nabava in poprava instrumentov. 10. Perilo. 11. Razna nakaz'la primarijev za pisarno in hišne potrebščine. Ker se ne more redukcija bolnikov tako hitro in temeljito izvršiti, kakor bi bilo to z ozirom na razpoložljivi kredit potrebno, se tudi redukcija strežniškega osobja ni mogla v istem razmerju izvršiti. Mesečna potrebščina za po-
prej navedene točke znaša: 1. Hrana, če računamo povprek samo 10 Din, kar je pa zelo nizko, na dan za bolnika, pri 250 bolnikih dnevno na mesec 75.000 Din. 2. Hrana strežništva in uslužbencev nizko računjeno 16 Din za osebo dnevno pri 170 osebah mesečno 81.600 Din. 3. Premog povprek 22 vagonov za mesec, vagon 3800 Din, pri lastni vožnji 83.600 Din. 4. Lekarna, obvezila
40.000	Din. Poleg tega moTa bolnica prehraniti še nastavljence drugih zavodov in pomožne zdravnike, skupaj 38 oseb za ceno 16 Din na dan, kar je pa očividno veliko prenizko, ker zdrav človek zajS gotovo več kot 16 Din na dan. Ta potrebščina znaša tedaj brez hrane nastavljencev pri drugih zavodih 280.000 Din mesečno, in to pri tako nizkem številu povprečno 250 bolnikov_ na dan. Za vse drugo, vodo. plin, elektriko, jrogrebi, instrumenti, perilo, nakazila primarijev, inventar, kotlarna ostane na razpolago še 33.000 Din. kar pa za vse te ostale potrebščine pod nikakršnim jxigojem ne zadostuje. Posebno na nabavo perila in instrumentov še misliti ni. Vsi dohodki bolnice, kar plačujejo pacijenti in tudi razredni, bolniške blagajne itd. se mora oddati državni blagajni in ne sme uprava s temi dohodki razpoiagati.
Iz tega je iazvidno, da je kriza ljubljanske bolnice neozdravljiva, dokler ne dobi zavod svojemu obratu primernega kredita. Nadalje je razvidno, da ne more biti na vseh oddelkih skupaj v oskrbi več ko 250 bolnikov na dan, in se mora, ako noče uprava zabresti v zanjo skrajno neugodne prilike, sprejem bolnikov do skrajnosti omejiti. Tega pa ni kriv inšpektorat, tudi ne ravnateljstvo, kriv je nezadosten kredit.
Otroška bolnica s svojimi okroglo 30 pacijenti dnevno pa v tem računu še ni za-popadena. Občinstvo naj blagovoli iz teh podatkov presojati krizo v ljubljanski bolnici, ki potrebuje izdatne pomoči za redne svoje potrebščine kot humanitarni in učni zavod, za zdravniški naraščaj, Izdatne pomoči, pa tudi za izredne potrebščine, to je za temljito popravo poslopij, ki se je iz umljivih razlogov med vojno in po vojni zanemarjala, in za temeljito nadomestilo :nventarja, posebno peTila, kuhinjskega in jedilnega orodja, instrumentarija itd. Da se doseže ta namen, bi svetoval sklicanje en-kete, ki bi imela nalog baviti se s tem vprašanjem, obenem pa tudi z vprašanjem reforme bolnic v obče, ki je nujno potrebna, ako nočemo zaostati. Prebivalstvo je kapital države. Ciin bolj zdravo je prebivalstvo, tem večji je kapital države, tem večje obresti tega kapitala, to je delo zdravega prebivalstva. Za vsako državo je žlvljen-sko vprašanje, da čuva kot punčico v očesu institute, ki čuvajo zdravje prebivalstva
Prvi strel.
Pisatelj Roda Roda razpravlja v »Prager Tagblattu«, kdo da je oddal prvi strel v svetovni vojni in pravi: Prvi strel svetovne vojne je padel z Malega ciganskega otoka na Donavi. Mali ciganski otok je bil v avstrijski, Veliki pa v srbski posesti. Oba otoka ležita tik pred Beogradom. Mali otok je bil dne ?F julija zaseden od patrulje szolnoškega polka št. 68. Komandant ene teh patrulj je zapazil med 6. in 7. uro zvečer čoln, v katerem so bili trije srbski vojaki. Komandant patrulje se je nekaj časa obotavljal, potem pa je zagrabil za puško, nameril in ustrelil. Srb pri krmilu je padel v vodo. Bil je to prvi mrtvec svetovne vojne. Poskušal sem, da bi dognal njegovo ime, toda njegovo ime je neznano tudi v Jugoslaviji. Komandant patrulje (ki je imel slabo vest, ker le ni bil gotov, če je delal prav) je na to javil dogodek stotniku. Oficirski kor 68. polka, ponosen, da je oddal prvi strel mož njihovega polka, ie bogato obdaril patrulj-skega komandanta. Njegovo ime: Franc Petranyi, korporal. Pozneje se je v vojni zelo odlikoval.
Tudi savsko mostišče pri Zemunu je bilo zasedeno od straže 68. polka.. Komandant straže je bil stotnik Kner-ler. Dne 28. julija se ie razvilo preko mostu ostro streljanje. Stotnik Kner-ler je bil pri tem težko ranjen. Infante-rist Ande j Toth pa je bil tedaj ubit. Bil je prva žrtev svetovne vojne na strani centralnih držav.
MORIC DECORBA:
Zakonska tast.
Hilda se je vračala Iz stanovanja, kjer se je redno vsak torek in petek sestajala z gospodom Milefinom. Točno, kakor ura, je dvakrat na teden varala svojega moža. Varala ga je z nekim intelektualcem Milefinom, ker se je njen mož popolnoma posvetil kartam in dirkalnim konjem.
Oospod Bolizzo je bil strasten Igralec in je često izgubljal pri kartah. Toda tega julijskega popoldneva Hilda ni mislila na svojega moža. Bila je še pod prijetnim utl-som sestanka s svojim ljubljencem in hvaležna je bila usodi, ki Je tako lepo poskrbela, da more ona zadovoljiti svoje skrivne želje in svoio romantično dušo.
Ko Je prišla na vogel neke ulice, Je naenkrat stopil pred njo neki človek, ]o vljudno pozdravil In dejal:
— VI ste gospa Bolizzo? —
Hilda Je pozorno pogledala neznanca In se ni mogla spomniti, da bi ga bila kedaj v življenju videla.
— Oospod, mislim, da ste se zmotili... Jaz vas ne ... —
— Imate prav, gospa —, Je nadaljeval ljubeznivo neznanec, — vi me ne poznate; toda jaz vem,' kdo ste vi. —
— Oprostite, gospod, moram hiteti. —
Neznanec se le pridružil Hildi In Šepetale gcvorll:
— Oprostite, gospa, ker vaa nadlegujem. Ali v vaiem interesu le, da me poslu-fate. Da, da... Prepričan sem, da boste molim besedam posvetili več pozornosti, ko vam bon povedal, da v®01*	m
nuje v ulici Bac-Fal št. 166 v pritličju na desno, da vi odhajate k njemu vsak torek In petek od 4. do 7. ure, da ste poročeni z
fospodom Andrejem Boltzzom, Članom portnega kluba, in da vaš mož ne ve, kaj delate, vsaj do sedaj tega ni vedel... — Hilda je čutila, kako ji lezejo po tilniku ledeni mravljinci. Pred očmi ji je lebdela uvodna scena in gospod Bolizzo z revolverjem kot zaključek. Njen mož namreč ni bil človek, ki se šali z zakonsko častjo. Hilda pogleda neznancu v oči in odgovori dostojanstveno ln prezirljivo:
— Koliko zahtevate, da molčite? —
— Gospa, zelo ml ie žal, da tako govorim z vami, toda življenje Je tako drago ln
,aZ - Koliko? — '
— Ako mi boste dali Jutri dopoldne
10.000 frankov, vaš mof ne bo nikdar zvedel tega, kar vemo gospod Milefin, vi in laz —
Hilda se Je nekoliko zamislila, nato pa rekla:
— Oospod, vi ste siromak. Toda, ker se človek ne more razglaševatl po ljudeh vaše VTSte, pridite jutri ob enajstih v mojo hišo. Vstopite pri vratih za služinčad. Moja sobarica vam bo izročila zavoj, v katerem bo
10.000 frankov. —
Neznanec privzdigne klobuk ln zamrmra:
— Gospa, to sem od vaše previdnosti In dobrega srca tudi pričakoval. —
Obrnil se Je In mirno, nadaljeval svoio
pot
Hilda je ustavila avtomobil, ki je pridr-čal mimo in omahnila na sedež. Boreč se z nesvestjo Je zaprla »vole dlvne oči z dolgimi treoalntcaml.
Drugo jutro je vzela Iz svoje ročne blagajne deset bankovcev po tisoč frankov. Po dolgem in treznem razmišljanju je opustila namero, da o celi stvari obvesti okrožnega policijskega komisarja in je prišla do zaključka, da je najbolje, ako plača. Ce se neznanec še kedaj pojavi, bo imela dovolj časa, da se zateče k oblastem.
Preden pa je položila bankovce v zavoj, JI pride na misel, da jih označi s kakšnim posebnim znakom. In napravila je na vsakem bankovcu v levem kotu s svinčnikom štiri male križce. Sama ni vedela, zakaj je to storila.
Na njen poziv je vstopila sobarica. Hilda ji Je Izročila zavoj z naročilom, naj ga Izroči človeku, ki bo prišel ob enaistlh.
Ob četrt na dvanajst je Hilda pozvonila. Sobarica vstopi in ona jo vpraša popolnoma ravnodušno:
— AH je prišel gospod, kateremu ste Imeli Izročiti zavoj? —
— Da, gospa, — odgovori sobarica. —
_ Ni ničesar rekel? —
— Ničesar, gospa. Vzel Je zavoj ln odšel, ne da bi spregovoril besedo. —
_ Dobro... Ne pozabite ml pripraviti obleke za zvečer. Gospod Je povabil na večerjo nekega prijatelja. —
— Dobro, gospa. —
*
Gospod Bolizzo je vstopil v salon. Zadovoljen nasmeh mu je lebdel na mrkem, neprijetnem obrazu. Svojemu prijatelju, Ostvalu, članu Športnega kluba, ponudi stol. Nalivajoč mu čašo, pravi:
— Dragi moj, moja žena vedno zamudi. Prosim, opravičite io. —
— Lepe žene imajo pravico, da ** d&do Čakati. — odvrna Ostval.
Tedaj pa se Je pojavila Hilda. Na njenem obrazu ni bilo niti sledu skorajšnjega razburjenja. Ljubeznivo je sprejela gospoda Ostvala in začela z njim veselo kramljati. Bolizzo Je odšel v kabinet, kamor ga Je klical telefon.
— Draga prijateljica, — reče tedaj Ostval smeje, — prosim vas, da mi oprostite. —
— Zakaj? —
— Včeraj popoldne sem dobil v klubu vašemu možu 10,000 frankov pri kartah. Bilo mi Je neprijetno, ker se mi Je zdelo, da le gospoda Bolizza skrbelo. Brez dvoma vam je kaj pravil o tem?
—Ni. —
— V vsakem slučaju vi nimate razloga, da se vznemirjate. Vaš mož ml je danes vrnil svoj dolg. —
Hilda se je malo zamislila, nato pa se nagnila k Ostvalu in mu rekla, obotavljajoč se:
— Ali bi bili pripravljeni, dragi prijatelj, s tem denarjem, ki ste ga s tako lahkoto dobili, sodelovati v nekem mojem dobrodelnem društvu? —
— To se razume! Vi veste, da sem vedno Pripravljen, da storim, kar želite. —
Ostval je že Izvlekel denarnico Iz žepa.
—• Tu so. —
Ostval Izvleče iz svežnja bankovcev po tisoč frankov enega In ga ponudi Hildi ter 11 Pri tem poljubi roko. —	,
Hilda Je neizvestno pogledala bankovec. Naenkrat Ji zastane srce. Zdelo se ji je, da je nevidna roka objela njeno lobanjo, a v ušesih ji Je šumelo.. V levem kotu bankovca so bili 4 križci, 'ki jih je ona zjutraj zabeležila. Njeni tisočaki so tedaj prišli v roke njenega moža ln on le z nllml plačal svol dolg,
Politične vesti.
= Pogajanja za sklenitev konzulan. konvencije. Naša in Italijanska komisija sta dovršili konzularne konvencije. Pričakujejo, da bosta obe vladi konvencije sprejeli, odobrili in podpisali.
= Odmevi krvavih dogodkov v vasi
Galica. Notranje ministrstvo javlja, da so med ubitimi komitaši našli truplo, o katerem mislijo, da je truplo vodie bolgarskih koml-tov Pače Mihajlova. Posebna komisija bo ugotovila identiteto trupla. Prijatelji Azem bega so izjavili, da je Azem beg ubit in tajno pokopan.
= Vse časopisje se spominja desetletnice vojne napovedi. Splošno povdarjajo vsi listi, da Je bil avstro-ogrski ultimatum nesprejemljiv in da je Avstrija s tem dokazala, da hoče Imeti vojno. Značilen članek je v tem oziru napisala Dunajska »Arbeiter Zeitunga«, ki priobčuje odprto pismo na H5t-zendorfa in ga z ozirom na njegove spomine poziva, da pove, če je res pričakoval, da •bi Srbija mogla ultimatum sprejeti. In nato pravi list dobesedno: »Ce ne odgovorite na to jasno in enostavno vprašanje, potem se ne smete čuditi, če bo všlo tozadevno mesto Vaših spominov, ki je takorekoč poanta Vaše argumentacije, v zgodovino kot dokument ordinarne hinavščine In podlož-niške lažnivosti.«
= Pod geslom: Nikdar več vojno! so
priredili socialni demokrati na Dunaju velikanske manifestacije, ki so v redu končale.
= Italljansko-ruski Incident. Ko se je
vozil sovjetski avtomobil skozi kraj Albano, so ga fašisti nasiloma ustavili in nato strgali z avtomobila sovjetsko zastavo. Sovjetski zastopnik JurjenJev se je vsled tega pritožil pri Mussoliniju, ki je dogodek obžaloval M izjavil, da je eden storilcev že prijet in kaznovan.
= Brazllljanska revolucija. Vladne čete so nadaljevale z obstreljevanjem mesta Sar Paolo Zatrjuje se, da so vladne čete vslev tega zelo nezadovoljne ln da se mnogi vojaki branijo streljati na mesto. Revolucionarji so preložili svoj sedež na sever, kjer so osvojili par novih vasi.
Drobne vesti.
Turška mornarica. Te dni so se pričeli
veliki manevri turške mornarice.
Zaglul paša je od rane ozdravil. F*0 kratkem bivanju v nekem francoskem kopališču odpotuje v London, kjer se P0' gajal z Mac Donaldoin za priključitev Sudana Egiptu.
Mac Donald bo predlagan letos kot kandidat za Noblovo mirovno nagrado.
Rakovskl je dobil iz Moskve pooblastilo, da podpiše angleško-ruskl treovlns» dogovor.
Vsled amnestije v Franciji bo odpuščenih Iz zaporov 1600 kaznjencev.
Ameriški Slovaki so izjavili na nek*®, .zborovanju, da vztrajajo pri določilih P*"?1' burškega dogovora in da ne bodo preje od* nehali v svoji borbi, dokler Češkoslovaška tega dogovora ne bo Izpolnila. ,	.
Številnost sovjetske armade. V polemiki z angleškim vojaškim izvedencem, ** Je trdil, da ima ruska vojska 920.000 voj -kov, ugotavlja »Pravda«, da šteje sovjetska vojska z vso mornarico vred samo 5oZ-v mož.
„ Zračna policija je bila ustanovljena New Yorku. Šestnajst letal kroži nepre**®",, nad New Yorkom. Njihova naloga je v®®. morski promet, preprečevati tlhotapst javiti vse morske nesreče.	Turia-
Denarno globo so iz premen Hi v . H giji z delom. Kdor ne more ab noč. P v denarne globe, Jo sme odslužiti * “ državnih gozdovih. Vsaka delovo* cen* na .40 zlatih h
Dnevne vesti.
— Da ne bo nesporazumljenia ali namernega slepomišenja, ki se ga že poslužujeta »Jutro* in »Slov. Narod«, prinašamo govor v celoti. Naš telef. izvestitelj nam ga je v odlomku še v soboto sporočil; ker pa nam je obljubil, da ga pošlje v celoti, smo v Sobotni številki opustili priobčitev posamezen odstavkov: Govor ie prešinjen pravega Patrijotskega duha. Brez vsakega švadro-nerstva se postavlja na visok nivo po vsebini in po obliki. Naš izvestitelj nam je javil, Qa je govor žel splošno odobravanje ter da so odlični člani 01. odbora konstatirali, da se
vidi, da ga je govoril preizkušen parlamentarec. — Uredništvo.
~ Avdijenca. V soboto opoldne je bil sprejet od kralja v avdijenci finančni minister dr. Stojadinovič. ki je poročal kralju o resornih vprašanjih svojega ministrstva.
— Jubilej. Včeraj je praznovala babica fospa Rozalija Les v Trbovljah tridesetletnico svojega plodonosnega in zaslužnega de-'ovanja kot babica. Nad 9000 otrok je, užil' &ieno pomoč in požrtvovalno skrb. Stanov-
tovarišice delavne jubilantke so priredile v njeno počastitev skromno, toda is-»reno slavnost, na katero sta prihiteli tudi Predsednica društva babic, gospa Marija “titnec in podpredsednica gospa Ogrin. Zaslužni jubilantki naše iskrene častitke!
— Izročitev odlikovanj uradnikom. Pi-~rna kraljevih odlikovanj je zahtevala od '|sen ministrstev, da se izročitev odlikovanj “fadnikom v bodoče izvrši na svečaneiši na-
iln
.v prisotnosti celokupnega personala
ministrstva, kateremu pripadajo odlikovanci «„ čebelarski kurz. V Jagodinl se je vr-u čebelarski kurz, ki je trajal 8 dni in se ** ie udeležilo 90 čebelarjev. Na tem kurzu 8 le poučevalo o praktičnem čebelarstvu.
— Odobren kredit za črnogorsko sveče-,istvo. Ministrstvo ver je odobrilo potrebne «eaite z4 izplačilo doklad črnogorskemu ‘*eceni§tvu, ki mu pripadajo po novem Niškem zakonu.
2g Ustoličenje patrijarha v Peči. Dne
i • *■ ®. se sestane v Beogradu sveta arhi-*eiska sinoda, ki bo izdelala detajlni pro-stn/Vn dovršila ostale priprave za pred-li?J • državno-nacijonalne svečanosti usto-Df®”!a .Oatrijarha v Peči. Ko bodo predpri-sah izVršene, se sestane sveti arhijerejski ^ dol°£i definitivni program sveča-Ob priliki ustoličenja patrijarha bo an sve^an> kraljev dekret o priznanju patrijarhom za naše narodno ujedi-
fr." Zveza slovenskih pevskih društev h^edi v kratkem v Ljubljani svoj kongres, ifei	ministrstvo Je dovolilo sloven-
im udeležencem kongresa polovično voz-
0 ceno na vseh državnih železnicah.
M — Poštna direkcija v Splitu. Poštno mi-q|strstvo je odobrilo kredit v znesku 1 mili-dinarjev za novo zgradbo poštne direk-% v Splitu.
— Novinarski kongres: Po vesteh iz Centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja se bo vtšU letošnji kongres novinarjev iz cele države začetkom septembra na Sušaku.
— Češki medicine! pri nas. Bodoči me-prispe v Beograd večja skupina čeho-
slovaških medicincev s svojimi profesorji, “o jih okoli 70 po številu. Obiskali bodo vse Ječje higijenske ustanove in kopališča v na-51 kraljevini.
— Likvidacija oddelkov trgovinskega v sii stva' Trgovinsko ministrstvo je dobilo likvidacijo oddelkov trgovinskega mi-Sni-rstva v Magrebu, Ljubljani, Sarajevu in 'jPlitu, Pristojnost teh oddelkov je preneše-na na ministrstvo samo in na velike župane, p — Nov učni predmet na učltelMšžIh.
ministrstvo je odredilo, da se Jfede z bodočim šolskim letom na vseh Sol u v kraljevini nov učni predmet: ^si£a administracija.
~~ Jetniška celica Gavriia Prinčlpa. Po lJ°čilih iz Prage so dali Celico v trdnjavi, žarf *e ^ zaprt Gavrilo Prinčip, za vedno fr^reti, tako, da na tistem mestu ne bo pre-a* noben jetnik več.
1 .— Brezposelnost v Nemčiji. V času od V«°15. julija t. 1. je v Nemčiji naraslo šte-o^.Jrezposelnih, ki prejemajo podporo, od ra * na 276-000’ torei za 15 odstotkov, br«	tre^3 upoštevati, da velik del |e*2P°selnih po obstoječih naredbah ne pre-brp ^žavne podpore in je tedaj število
ezpose!nih, ki ne prejemajo podpor, tudi
610 znatno.
Kako sodijo v Rusiji. Varšavski 5a-kaci* 0^iavliaio strašne podrobnosti justifi-S Poljakov v Minsku, ki so bili esum-sojent	in	sovjetskih	oblasti	ob-
dali i xa smrt- Pre(J usmrtitvijo so se mo-b0j lleei do golega, nakar so bili zvezani z ®c° žico in postavljeni pred veliko jamo. blnfctt ^1 vsak posebej ustreljen s kara-tevM?'-kar seveda ni povzročilo takojšnje
smrtT’t> r seveaa n< Povzročilo tatcojsnje v * **• Boreče se s smrtjo so potem pometali **tJn - 111 ^ zasuli- Temu zverinskemu po-
i°narjjS0 pr,sostvovali višji sovjetski funkci-
V * Leninov otok. Vsled potresa je nastal fc sk?Vs*cem morju neki nov otok, katerega Lenin a ruska sovjetska vlada nazvati po
6of.Tr. Smrt vodje bolgarskih komltov. Po °lza i! iz ^tipa ’e v dveurnem boju med ^arfnSimI komitskimi tolpami In našo žan-Sarskft 0 pr* vasi Todorice padel vodja bol-ittŽiip e V?lpe Cavdarov, strah prebivalstva * ve*i ie- Istočasno so padli še 4 komitj, Število jih je ranjenih. Ostali so se Uh »J , v bližnje gozdove. Naši orožniki zasledujejo naprej.
JfU80vl tovariši Sulentlč, Krmpotič, Sikič, Drezgič, Kovačevič, Nikola 'feni i -,“re Jurkovič so bili te dni prepe-. osiješkega sodišča v kaznilnico v *den Vco' ^ed odhodom Jih je vprašal (V^rned orožnikov, če se žele posloviti Jovo nU8.e> so to odklonili. Gorski pti5 te Cf>I?a Je gledal skozi omreženo okno svo-Adjj.,Ce in zaklical svojim tovarišem: Ha, J’ nakar je Krmpotič zaklical: Obesijo ie *• Potem te lahko pomiloste! Carugovce irožm**m,^a' v. MjUrovico močan oddelelc ~ Iz Mitroviče Je baje pobegnil *tr» Pajdaš Mljič, ki je ubil stražmoj-)«na, un‘orja. Vendar ta vest še nl potr-
Hcii8", Aretacija v Zagrebu. Zagrebška po-
**	nn	mgttKnmUA
MariL11 siuzoe v gosumi »crni Jurij« v
tiralaJ "a ovadbo mariborske policije are-JtODu "atEikarico Anico WM ki je pri iz-službe v 805111111 »Crnl Jurij« v odnesla ves dnevni izkupiček
Ljubljana, 28. julija.
Ob pol 14. uri (pol 2.) sprejem gostov pred gostilno g. Boriška (Vrbanovc) na Toplicah, nato odhod skozi »kolonijo« na veselični prostor. Ob 14., uri začetek veselice, pri kateri svira rudniška godba. Ker je čisti dobiček namenjen za • nabavo bencinmotorne brizgalne, se vabi p. n. občinstvo k obillni udeležbi. Vsa cenjena društva se naprošajo, da se ozirajo na zgoraj omenjeno vabilo ter da ne prirejajo ta dan nikakih prireditev. — Odbor.
Ljobgfana.
1— Ljubljanskim volUcem v vednost!
V splošnem prevladuje mnenje, da se voli-lec lahko ve-dtio reklamira, če ni vpisan v volilnih imenikih. To je sicer res. ker so volilni imeniki stalni. Pomniti pa je treba, da se smejo popravki volilnih imenikov zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah. Nobena pozneiša zahteva poprav, ka (vpisa ali izbrisa) ne vpliva na sestavo volilnega Imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane volitve. (8 12. zakona o volilnih imenikih z dne 17, maja 1922 — razglašen v »Uradnem listu«, št. 67, z dne 24. junija 1922.) Za bodoče občinske volitve se torej še čas za vlaganje reklamacij do vštetega 6. avgusta t. 1.
1— Splošni vkokojencl, nezgodni rentni-k| In vdove. V nedeljo dne 3. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se vrši v Mestnem domu v Ljubljani shod vpokojencev. Na shod se vabijo vsi do zadnjega zgoraj imenovani. Vabljeni so tudi gospodje narodni poslanci ter vsi odločujoči gospodje, ki so pripravljeni delati na to, da se beda vpokojencev omili ter vendar že enkrat uredijo njih pokojnine in nezgodne rente. Odbor koaiiranih društev vpokojencev.
1— Umrla sta v Ljubljani: Karel Speil, poštni poduradnik v p., 93 let — S. Rozalija Elizabeta Budja, usmiljenka, 44 let.
1— Policijske prijave: Prestopki cest-nopoiicijskega reda 8. prestopki pasjega kontumaca 1, pretepa 2, pobeg od doma 1, kaljenje nočnega miru 1, telesne poškodbe 2, nedostojno vedenje 1, prepovedana nošnja orožja 1. zatekla krava 1.
1— Nadležen gost je znani Petač, ki je bil svoječasno pri stanovanjskem uradu. V soboto popoldne se je »krepčal« v gostilni »Pri vitezu« na Bregu. Brez povoda je začel provocirati in malo je manjkalo, da ni bil tepen. Kot rešilni angel se je namreč pojavil O v Tonček, ki ima ž njim, kakor
trdi, radi nekega denarja bridek obračun. Zagledavši ga, izpregovori Tonček: »V tej sobi se nahaja velika baraba. Najbolje je, da kar sam dvigne prst. da meni ne bo treba nadaljevati!« Petač je skočil pokonci in »sfrčal« iz gostilne kot »raketa«. Pozabil je pri tem plačati svoj zapitek in zaman sta ga klicala žalujoča gostilničar in natakarica ter vpila za njim naj plača, kar je izpil. Ni hotel slišati in tekel je po cesti kar so ga noge nesle. Zvečer je imel zopet nekje kraval, zakaj vsega krvavega ga je gnal stražnik vklenjenega po Bregu na Bleiwelsovo cesto v špehkamro, kjer je prenočil na »prični«.
1— Nočni kravali v Ljubljani. Ker je
dala naša zadnja notica o tej zadevi povod k nesporazumljenju ter so jo nekateri tolmačili tako, kakor da smo hoteli trditi, da je v Ljubljani preveč stražnikov, lojalno kon-statiramo, da jih je z ozirom na obširni rajon še veliko premalo, kar se občuti zlasti ob periferiji. Naraščaja ni dobiti, ker so plače naravnost mizerne. Tudi moramo kon-statirati, da si policijski oficirski in uradniški corps resno prizadeva, da podrejeni organi vrše službo strogo po predpisu. Ako to ni vedno mogoče, kakor ravno v predleže-čem slučaju, je krivo temu ravno dejstvo, da je stalež moštva nezadosten, posebno ako razgrajajo ponočnjaki v velikih 'gručah, kakor se to navadno godi. Toliko v pojasnilo, ker nočemo delati nikomur krivice.
Maribor.
tortn Prostovoljno gasilno društvo v Za
iUsta * t ayl priredi v nedeljo dne 10. av 1. veliko gozdno veselico v rudni Ozdi,	KT	‘
Priprave za ljudsko štetje. V Mariboru se namerava še letos izvesti ljudsko štetje radi izpopolnitve kontrole evidence policijskega statističnega urada. Vrše se že predpriprave. Zaninrvo je, da se je tekom predpriprav ugotovilo, da Je danes v Mariboru še 15 do 20 starih in novih hiš, ki nimajo hišnih številk.
Aretacije. V soiroto in včeraj je policija aretirala 5 nseb: 1 radi pijanosti in razgrajanja, 1 radi splošne sumijivosti, 2 radi pretepa in še neko drugo osebo.
Policijske prijave. Včeraj je policija prejela 17 prijav, danes pa 19. Prijave se nanašajo na razgrajanja in pretepe, prekoračenje policijske ure. cestnopolicijskega reda sanitetnih predpisov itd.
Vlom pri Sv. Miklavžu pri Mariboru. V noči od 23 t. m. je b’lo vlomlieno v. trgovino Franca Lešnika pri Sv. Miklavžu. Neznani tatovi so pokradli raznega blaga za 10.524 Dinarjev.	...
Vlom na Teznu. V noči od 23. na 24. t. m. je bilo vlomljeno v pralnico gostilničarja in posestnika Jerneja Očko na Teznu in pokradeno raznega perila in drugega blaga v vrednost! 1500 Din. Storilci so še neznani.
Neprijeten gost. Včeraj Je popival v gostilni »Jadran« na Rotovškem trgu delavec Rudolf B. Ko bi moral plačati ceho, je pričel razgrajati in pobijati kozarce. Posredovati Je morala polidia-.	-
Nasilen potnik. V soboto je pričel raz-; grajati in grozit! neki Valter H. pri ptujskem vlaku, s katerim se je hotel odpeljati. Bil je aretiran fn odveden v zapor.
Pretep na Ruški cesti. Sinoči okoli 23. ure so se vračal! po Ruški cesti proti mestu Edyard Petelin, Fran Uršič In Josip Tavčar. Istočasno Je pripeljal mimo neki !z-vošček 4 mesarske pomočnike Ivana Perneka, Antona Novaka, Mijo Petlaka, Mirto Weisa In živinskega trgovca Karla Buliča. Mesarji so začeli Izzivati z:	»Auf biks!«
Pernek in Novak sa skočila z voza In napadla prvo omenjeno skupino s palicami. Pri tem je bil Pernek težko poškodovan in je obležal na cesti. Drugi so pa pozval! stražnika, ki je nasilne mesarje ustavil na Trgu kralja Petra in Jih odvedel na policijo. Pernek in Novak sta M)a aretirana ter oddana sodišču.
Nesreča. Včeraj popoldne je neki vojaški sanitetni avto zadel na Aleksandrovi cesti v nekega motociklista. Motocikel se je razbil in priletel v konja nekega izvoščka ter ga ranil. Motociklist, neki Gfadčan. Pa je po čudnem slučaju ostal nepoškodovan. Radi incidenta se je vnel velik prepir med voiaki in civilisti. Prepir bi lahko imel za posledico novo nesrečo, da ni pravočasno intervenirala nolicMa-
Celje.
Volitev župana v okoliški občini Celje se je izvršila po dolgih mukah in težavah v nedeljo dne 27. julija v smislu dogovora. Bil je skrajni čas, ker v nasprotnem slučaju bi bil občinski zaštop razpuščen ter postavljen komisar. Že na prvi seji s pomočjo nemšku-tarskih glasov izvoljeni župan Glinšek je podal ostavko, nakar je bil v nedeljo po dogovoru zopet izvoljen za župana. Kot svetovalci so bili izvoljeni gg. Kukovec (JDS), Strenčan (SLS), Novak (nepolitična občinska stranka-nemškutar), Jelen (socijalist Bernotove skupine), prejšnji župan Hrastnik (socijalist Korenove skupine) ter rud. svetnik Baebler (JDS). Petschuch, kateri si je največ brusil pete In jezik za nemško zmago, je propadel, kar moramo z zadovoljstvom beležiti, in je s tem uspešno delovanje v prid občinstvu tako velike občine zagotovljeno; kajti vsi možje (izvzemši Novaka) so na mestu in v občinskem gospodarstvu že preizkušeni. Novi odbor čaka veliko dela, kajti ceste in razsvetljava potrebujejo sposobnih in agilnih mož. Upamn, da bo slednjič tudi vprašanje stavbe osnovne šole oživelo.
Stavbeno gibanje v Celju je popolnoma zamrlo. G. Westen gradi ob Mariborski cesti dovnadstopno stanovanjsko hišo, ki bo kmalu pod streho. Lansko leto pričete stavbe hrv. štedionice, vila Westenova ter tri vile v bližini bolnišnice, se dogotavljaJo in je upanje, da bodo do jeseni že za uporabo. Drugih novih projektov pa za sedaj ni. Po-hvalno_ se mora omeniti nekatere hišne gospodarje, ki so popravili svoja poslopja; le na glavnem trgu hiše izza rimskih časov imajo še staro lice Tu bi bilo vsaj prebelie-rije nujno potrebno. V Levstikovi ulici bodo podrli del Rakuschevega skladišča ter se bo ulica znatno razširila, tako da bo lep razgled na palačo mestne osnovne šole, ki je sedaj skoraj skrita. V Kocenovi ulici se popravlja tlak in tudi trotoarji. Ulica med Jadransko banko in hišo kleparja Koschela bo postala širša. Tujcev imamo v Celju vse polno iz raznih krajev ter slišiš poleg srbohrvaščine govoriti tudi madžarsko, laško, češko, nemško itd. Skoraj vsi hoteli so prenapolnjeni in tudi mnogo privatnih stanovanj je oddanih, le škoda da nam vreme ni naklonjeno. Za zadnjo nedeljo napovedani športni dan je iz svojega programa vsled dežja moral izpustiti več zanimivih točk, na primer otvoritev tenisa, štafeto in kolesarsko dirko; le nogometna tekma na Glasiji se je vršila. Vsled slabega vremena je bila udeležba majhna. Sokolski zlet In Izlet vojaštva v Dobrno, je moral istotako odpasti ter se bo vršil enkrat kasneje. Za prihodnjo nedeljo imamo napovedani kar dve tomboli. V Narodnem domu prirede eno nižji poštni uslužbenci, drugo pa gasilno društvo v Gaberju. Dobitki so izloženi po raznih trgovskih izložbah y Celju; le škoda, da se gori imenovani društvi nista poprej sporazumeli, ter da priredita tomboli na isti dan. lcar bo gotovo v škodo obema.
Iz Prekmurfa.
Proslava petletnice osbobojenja Prekmurja.
Dne 12. avgusta 1919 je jugoslovanska vojska vkorakala v Prekmurje in zasedla ozemlje, ki ga je Jugoslaviji prisodil vrhovni svet v Parizu. Letos, dne 12. avgusta poteče od takrat peto leto. Po tisočletnem narodnem robstvu je zasijalo solnce svobode tudi v madžarski kraljevini živečim Slovencem, ki se poprej skoraj zavedali niso, da so tudi oni eno in isto z brati Slovenci tostran Mure. Slovenski jezik, ki je bil poprej zasramovan, je prišel do svoje časti in veljave in danes, ko se nagiba h koncu peto leto osvoboditve, danes že gospodujeta v Prekmurju slovenščina in slovenski živelj-Prej hlapec, sedaj gospodar, gospod na svoji zemlji! Spomin na dan, ko je naša slavna vojska zasedla Prekmurje, hočejo letos proslaviti prekmurski dobrovoljci, ki so se po prevratu pa do zasedbe Prekmurja z orožjem v roki borili za svobodo svoje ožje domovine. Proslava se vrši v nedeljo dne 10. avgusta v Beltincih, narodno najbolj prebujenem kraju v Prekmurju. Na predvečer, v soboto, dne 9, avgusta, pa se vrši proslava v Murski Soboti, kjer leže na tamkajšnjem pokopališču trupla šestih junakov-Hrvatov, ki so ob prvi zasedbi Prekmurja dne 3. januarja 1919 padli v Murski Soboti
Hornariiki dnevi »Jadranske Siraie" na Bledu.
Z mrzlično pridnostjo se vrše predpriprave za slavnosti, ki bodo največje in naj-lepše, kar jih je Bled do sedaj videl. Vsaj počasti s tem Jadranska Straža svojega visokega pokrovitelja, našega prestolonaslednika, ki je letos prvič med nami na Bledu. Da je mogoče prisostvovati občinstvu v čim večjem številu, naprosil Je glavni odbor Jadranske Straže železnično upravo, da dovoli že v soboto poseben vlak lz Zagreba, ki bi prispel popoldne v Ljubljano in zvečer na Bled, kjer se bo vršil najlepši de! slavnostnega sporeda t. j. veliki cvetlični korzo na bajno razsvetljenem jezeru. Izvedba razsvetljave, transparentov itd. dala se je v roke strokovnjakov-umetnikov. Slavnosti se otvorijo z £2 pozdravnimi streli Visokemu pokrovitelju. Podoknico izvaja naša Glasbena M a t i c a. Po končanem sporedu na jezeru se vrši v zdraviliškem domu re-unija v poljubnih toaletah. Drugi dan se vršijo različne tekme za prvenstvo Slovenije In pokale, med temi pokal, katerega je poklonilo društvo »Putnik« Jadranski Straži za zmagovalca v štafetnih plavanjih. Pokal se izloži prihodnji teden v trgovini Magdič, stim apnom in s popravo odpadlega ometa Tudi za najlepše okrašene čolne pri cvetličnem korzu bodo razpisane nagrade in darila. Jugoslovenski mornarji pa prirede na jezeru posebne vrste iger in tekem. Zvečer je v kazino razdelitev nagrad in daril ter zabava z umetniškim sporedom.
Izkaznice za znižano vožnjo se bodo Izdajale takoj, ko dobi Jadranska Straža tozadevni odgovor od železniškega ministrstva, v pisarni Tourist office na Aleksandrovi cesti. Občinstvo se bo o tem ie pravočasno obvestilo po časopisju in s posebnim lepakom V Izložbenem oknu Tourist Office. Poživljamo vse, kar čuti in misli patriotsko, naj se udeleži teh velikih dni na Bledu, ki mu bodo ostali za vedno v najlepšem spominu. Opozarjamo občinstvo na tozadevne lepake, ki izidejo prihodnji teden na vseh koncih In krajih države.
—•'V " •'	11	1	   1	”	"■
Naročaji« ..Narodni Dnavnik"!
Smrtna nesreča pod Triglavom.
(Poročilo očividca.)	s.
V soboto, dne 26. t. m. dopoldne je vodil šolskega nadzornika g. Stiasny-ja iz Krškega na Triglav znani vodnik turistov 27-letni Anton Hlebanja iz Mojstrane. Šla sta po Bambergovi poti in srečno dospela na vrh. Na povratku sta se ločila na Kredarici, odkoder je odšel g. Stiasny v Aleksandrovo kočo, a Hlebanja je ostal na Kredarici, odkoder se je nameraval vrniti po Tominškov! poti domov. Med tem pa je prispela na Kredarico iz Mojstrane večja družba turistov, med njimi dvorni lovec Rabič in Požerov, bratranec Hlebanje. Hlebanja je vstal z družbo, ki je prenočila na Kredarici. Med 11. in 12. uro ponoči pa se je Hlebanja odstranil iz koče in se ni vrnil več. Zunaj je bila gosta tema. Ker je Hlebanja pustil v koči svoj nahrbtnik in palico, je to takoj vzbudilo med turisti sum, da se mu je dogodila nesreča, Požerov se je naslednje jutro, t. J. včeraj, napotil, da poišče Hlebanjo. Okoli 9. ure dopoldne ga je našel pod steno južno od Kredarice z razbito glavo in polomljenimi udi. Hlebanja je najbrže v temi šel predaleč in se preveč približal steni. Pri tem je bržkone še silna burja pripomogla k nesreči in nesrečni vodnik je padel čez 200 metrov visoko steno v globočino. Požerov je takoj obvestil vodnike, ki so ponesrečen-čevo truplo naložili na zasilno nosilnico in ga prenesli v Mojstrano. Hlebanja je bil eden prvovrstnih in najbolj izkušenih vodnikov. ki je sicer do zadnjega kotička poznal Triglavske feore, vendar Je našel žalostno smrt ravno tam, koder je tolikokrat sigurno stopala njegova noga. Hlebanja ni bil oženjen.
Šport.
KOLESARSKA DIRKA CELJE—LJUBLJA-NA-BLED (128 km).
Dirko, ki jo je priredil »Kolesarski pod savez«, se je vršila ob skrajno slabem, de* ževnem vremenu. Na cilj po pripeljali sledeči:
1. Prošek N. (»Danica« Ježica.)
2. Pahor (»Perun« Maribor.)
3. Prah V. (»Ilirija« Ljubljana.)
Šolar je izstopil že pri Trojanah, vsled dvojnega pnevmatičnega defekta, istotako Goltes, ki je pa imel defekt že potem, ko je zapustil Ljubljano! Start je bil v Celju ob 6 uri zjutraj. Prvi dirkač je prispel na Bled ob 11.15 uri. Podrobno o dirki še poročamo,
KOLESARSKA DIRKA S. K. PRIMORJE.
Mlada, a agilna kolesarska sekcija S. K. Primorje je priredila včeraj pod vodstvom g. Brumata prav uspelo cestno dirko. Doseženi časi sicer niso ravno najboljši ker gre na rovaš od deževja razmočene ceste. Organizacija tekme je bila dobra. Startalo se je v dveh skupinah. Lahka skupina. Proga 100 km Ljubljana—Vransko— Ljubljana; 3 tekmovalci: I. Moran R. (P.) 4.15.35. 2. Glavič H. (P.) 4.15.37.
Težka skupina. Proga Ljubljana—Blagovica—Ljubljana, 60 km. 11 tekmovalcev:
1. Kranjc (ZKK Orao. Zagreb) 2 : 32.02.
2. Flern L. (Disk, Domžale). 3. Skok St. (Disk, Domžale). 4. Kosmatin ml. (P.)
Častno kolajno za največje število dirkačev, ki so prišli v maksimalnem času na cilj, dobi S. K. Primorje.
ILIRUA V CELJU.
S. K. Celje je včeraj otvoril svoja novo« zgrajena tenis-igrišča. Ob tej priliki je gostovala ljubljanska Ilirija v Celju. Zmagala je brez vsakega napora nad z nekoliko novimi močmi ojačenim S. K. Celje. Rezultat 9 : 1.
To in ono.
: Največji slepar Jugoslavije aretiran.
Pred kratkim je bil v Stari Pazovl aretiran znani goljuf Aleksander Asodi. Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti, je Asodi osleparil razne trgovce za več ko dva milijona kron. Dolgo časa ni mu mogla priti policija na sled, dokler se ni tiček sam ujel. V Stari Pazovi je obiskal Asodi trgovca Galantija in se mu predstavil kot potnik trgovca Vogla iz Zemuna. Dejal je, da prihaja po njegovem naročilu, da inkasira za njega 6000 Din, ki Uh Je Galanti v resnici dolgoval zemunskemu trgovcu. Iz previdnosti pa ni hotel Galanti takoj plačati doga, temveč je dejal Asodiju, da naj pride popoldne, ker sedai nima denarja. Takoj nato pa Je Asodi telefoniral v Zemun in izvedel. da ni nihče pooblastil Asodija, da dvigne denar. Asodi se Je med tem mudil pri drugem trgovcu, katerega je hotel olajšati kar za 30 000 Din. Trgovec je že pripravlja denar, ko je vstopil v trgovino Galanti v spremstvu stražnika, ki je takoj Asodija aretiral Pozneje je policija ugotovila, da je Asodi Madžar, da biva v Subotici, kjer živi tudi njegova žena. V Beogradu je tudi živel, toda vedno na drugem mestu in pod drugm, imenom. Med drugim je Asodi prevaril tudi neko dekle, kateri je obetal zakon, da ji Je mogel Izmakniti denar.
: Stanovanjska beda v Budimpešti.
Vsled silnega pomanikanja stanovanj ni bilo mogoče najti za generalnega komisarja Zveze narodov. Mr Smitha nobenega pripravnega stanovanja. Vlada mu je nato odkazala veliko stanovanje v hotelu Hun-garia, kar pa ie Smith Iz varnostnih ozirov odklonil in se zadovoljil z eno sobo v IV. nadstropju. To pa 1* bilu z« pisarno komisarja seveda premalo. Sedaj se je vladi končno vendarle posrečilo dobiti za generalnega komisarja in njegovo pisarno primerne prostore in sicer na ta način, da Je bila deložirana grofica Banffy iz njene vile. Kakor poročajo listi. i<* bila pred tremi tedni deložirana rodb!n& zidarja Kirchen-bauma Ker ni mogel najti zidar novega stanovanja. Je bilo postavljeno njegovo pohištvo na cesto in rodbina se je utaborila ob sohi sfinge pred gledališčem. To pa nl bilo policiji po volji in rodbino so premestili v vežo hiše. kjer Je zidar preje stanoval. Značilno za stanovaniske razmere v Budimpešti Je, da Je odgovoril z:dar. ko se ga je vprašalo, če res ni mogel najti nič boljšega, da ie iskal stanovanje v Jamah ofenskega gorovja, pa da so bile vse jame zasedene.
: Grozno dejanje očeta. V Oberburgu v Svic! je tovarniški delavec Kristijan Ruch ustreli! svoje tri otroke, ker so bili nekoliko slaboumni Nato Je nastavil samokres v usta In se z enim strelom ubil. Vsi otroci so na potu v bo'nico umrli
: Razbojnik Terente pobegnil. Kakor
poročajo poročevalci bukareškhi listov, se Je razbojniku Terente posrečilo, da ie z dvema tovarišema pobegnil skozi vojaški kordon Predvčeiaišnjm 90 prišli na neko posestvo pri Brajli trije moški in vprašali za pot, ki vod: k reki Seret. Po opisu, ki ga je podal o teh treb mošk'h oskrbnik po-sestva, so bili ti trije neznanci skoraj gotovo Terente in njeeova pomagača. Isto noč Je b'l nek tovoren čoln napaden od treh maskiranih moških. Čolnarja so zvezali, mu pobrali vse stvari in se nato odpeljali. Splošno se sodi, da je napad izvršil Terente. Ljudstvo ie vsled pobega Terente zelo razburjeno in ostro obsoja vojsko, ki ni dovoli pazila in je niogel tako Terente pobegniti. Prefekt mesta Brajle Je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem zatrjuje, da ni nobenga vzroka za paniko, ker je aretacija razbojnika samo vprašanje nekoliko dni.
Gospodarstvo.
X Proti uvedbi carine na žito v Av* strlji je zelo odločno nastopil »Der čster-reichische Volksvvirt«, ki piše o tem predmetu v svoji številki z dne 26. julija, sledeče: Svarimo pred vpeljavo carine na žito ln moko. Tudi znižanje nameravanih tarli ne zadostuje. Oster porastek cen moke in žita v preteklem tednu je dogodek svetovnega trga. Poostritev industrijske krize vsled daljnega dviga produkcijskih stroškov, to bi bila posledica carine na žito In moko. Poljedelstvo je dobilo v novih cenah na svetovnem trgu nenadoma silnega zaveznika, kar smemo kmetovalcem pač privoščiti. Toda ne dalo bi se zagfovarjatl. če bi naravni zaščiti narastka svetovnih cen, pridružili še umetno zaščitno carino. Zlast! pa je treba takoj odpraviti carino na mokt\ ker Je ta carina samo industrijska carina in ne poljedelska, ki Je v Avstriji popolnoma neupravičena ln nad vse škodljiva. V tej točki nosi socijalno demokratična stranka že dolgo odgovornost in čas Je, da se Je odkriža.
X Eksploatacija hvarskega marmorja.
Neka družba belgijskih kapitalistov je osno* skega marmorja.
X Izvoz žita Iz Poljske. Poljska vlada vala delniško družbo za eksploatacijo hvar-Je dovolila neomejen izvoz rži in Ječmena. Izvozna carina znaša 15 zlotyjev za tono.
X Konkur/ v Mariboru. Nad imovino trgovca z mešanim blagom Franca Kišara v Mariboru je bil proglašen konkurz. Prvi sestanek upnikov je bil 23. t. m. pri okrož* nem sodišču.
X Kovani denar v Češkoslovaški. Češkoslovaška ima sedaj v prometu za 118 mlijonov 877.421 č. kron kovanega denarja. Od tega ie novcev po 1 krono 74,526.434, po 50 vin 45.075.437, po 20 vin. 49 982.999, po 10 vin. 29,957.147, po 5 vin. 33,775.266 in po 2 vin. 7,109.582 kosov.
X Povišanje bolgarske železniške tarife. S 1. avgustom bodo v Bolgariji povišane železniške tarife za 15%. Povišanje ne bo velialo za sol, petrolej, 9očivle, moko in žito
X Veterinarska konvencija t Madžarsko. Te dni je sprejela madžarska vlada veterinarsko konvencijo z našo državo, kakor jo Je odobril že poprej naš ministrski svet. Konvencija stopi v veljavo 20. t. m.
X Minimalni carinski tarifi v naši trgovini z Ameriko. Ker so bila trgovinska pogajanja z Združenimi državami severoame-riškiml odložena za nekaj mesecev. Je bilo v svrho olajšanja medsebojne trgovine sklenjeno, da se uporabljajo do sklepa definitivne trgovinske pogodbe minimalne carinske postavke za blago, ki se uvaja Iz naše države v Ameriko In obratno.
Najboljše se kupi brez dvoma
„Pri nizki ceni"
Ignac Žurgi, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 3
nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško In otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprei. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na-kite, trese, svile, vezenin itd.
Znižane cene!	Znižane	cene!
			
Naj	bol	jša kolesa i	in šivalni stroji
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
Josipa Petelinca, ztanke Gritznerin Adler
Ljubljana
ob vodi poleg Prešernovega spomenika.
■%,
Protestno zbomraiiie invalidov.
Včeraj dopoldne je bilo v gostilni »Zlatorog« protestno zborovanje invalidov. Obšle je bil primeren. — Frincipijelno se ne vtikamo v notranje spore in boi med upravnim odborom in izvršnim; ker pa nas navdaja želja, da invalidom pomagamo, smo iali prostora kratkemu objektivnemu poročilu. Glavni govornik je bil g. Meznarič, ki je v daljšem govoru pojasnil stališče slovenskih invalidov ter predložil sledečo- resolucijo:
Svetovna vojna, ki je zahtevala nepregledne materijeLie žrtve, je zahtevala tudi milijone človeških žrtev vojnih pohabljencev (invalidov) Mnogo jih je v tem svetovnem klanju izgubilo svoje življenje in ostale so zapuščene vdove in tisoče sirot.
Vse te voine žrtve se borijo že vsa povojna leta, ne za usmiljenje, ne za darove, temveč za svoie pravice. A pravic oi! Država ,ki vrže vse svoje energije v brezplodne politične borbe pozablja, da ječi pjeno prebivalstvo v splošni socijalni bedi, brezposelnosti in da ima skoraj polmilijonsko armado vojnih žrtev, ki zahtevajo od nje pravice, ki jim jih je dolžna dati.
Država pa je ljudstvo, med katerim so tudi vojne žrtve. Merodajni krogi, katerim je ravno to ljudstvo poverilo krmilo domovine, pa so pozabili, da so le ljudstvo v ljudstvu in postavili so se na stališče, da niso nikomur odgovorni za svoja dela. Njih beseda je postaia za ljudstvo ukaz!
Vojne žrtve najbolj občutijo posledice brezplodnih političnih borb in prej ko slej stoje na stališču, da baj država išče svojo bodočnost v zdravi ekonomski politiki. Vojne žrtve zahtevajo le svojih pravic In odklanjajo, da bi se napram njim odpredelje-valo javno mnenje po vsakočasni politični grupaciji. Udruženje vojnih žrtev je stanovsko udruženje, ki ne pozna oolitičmh strank ono stoji nad politiko, in je radi tega povsem neupravičeno, da so se posebno v
zadnjem času naši časopisi opredelili napram vojnim žrtvam po političnem prepričanju. Udruženje zastopa pristaše najrazličnejši političnih mišljenj, radi česar prote-stujemo, da posamezni listi odklanjajo uradna poročila legalne organizacije in priobčujejo nasprotne notice, ki jih proti legalni organizaciji sestavljajo posamezniki, ki delovanju organizacije nasprotujejo.
Pred kongresom Udruženja vojnih žrtev je bilo opažati precejšno živahnost javnega tiska, toda tudi takrat predvidevajoč samo političen interes, je bila enolična v škodo skupnosti in zahtev vojnih žrtev. Zadnji kongres v Ljubljani se je očividno opredelil, dasi ne oficijelno, in po tej opredelitvi se je opredelilo tudi javno mnenje vsekakor v škodo vojnih žrtev proti čemur tudi najodločneje protestiramo. Mi se proti temu borimo in zahtevamo iz taktnosti in pietete do vojnih žrtev najrazličnejših prepričanj, da časopisi objavljajo vsa poročila ki jih prinašajo legalne organizacije. Nikakor nismo proti temu, da bi objavljali zasebne polemike invalidov tega ali onega političnega prepričanja, ne primanjkuje pa naj prostora za poročila organizacij.
Prosimo tudi, da vsa urednštva podpiranj stanovsko stremljenje vojnih žrtev in dajo organizacijam in vojnim žTtvam v svojem listu primeren prostor.
Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je bila izvoljena deputadja, obstoječa iz 6 invalidov in ene vdove, ki naj vroči resolucijo osebno vsem ljubljanskim glavnim urednikom.
Predno je deputadja odšla, se je oglasil k besedi še enkrat g. Mežnarič ter je naznanil, da se vrši dne 3. avgusta izredni občni zbor. Povdarjal je, da je bil pri pokrajinski upravi In na policiji, kjer je dokazal na podlagi člena 35 in 38, da je upravni odbor legalni zastopnik organizacije in ne izvršni. S tem, da je bil shod dovoljen, so torej tudi javne oblasti adoptirale njegovo naziranje.
Nato je bil shod, na katerem je vladala popolna harmonija in navdušenje, zaključen.
Romantična oprostitev filozofa Unamuno.
Nobena odredba španskega diktotorja Primo de Rovere ni javnosti tako zalju-tila, ko deportacija svetovno znanega učenjaka Unamuno, moža, ki je bil enako čislan kot učenjak, univerzitetni profesor in pisatelj. Čez noč je bil sloviti učenjak eskortiran na pusti skalnati otok Fuerta Ventura v Atlantskem oceanu. Otok je od-raljen od afriške obale par sto milj in po-ponoma ločen od kulturnega sveta.
Nasilje nad učenjakom je vzbudilo po vsem svetu silno ogorčenje in v Parizu so pričel Iskriva) nabirati denar, da osvobode učenjaka. Na čelo vse osvobodilne akcije je stopil ravnatelj dnevnika »Ouotidien« Henri Dumay in s pomočjo dveh časnikarjev Je tudi Izvedel osvoboditev učenjaka.
Varujoč najstrožji molk so se vsi trije vkrcali v Marseilleu na italijanski parnik »Pinck>«. V Las Palmas. največjem Kanarskem otoku so izstopili. Tu so izvedeli, da se nahaja učenjak v ribiški vasi Port Ca-bras, ki leži na vzhodni strani Fuerte Ven-ture. Med Las Palmas in Fuerto Venturo vozi vsak teden enkrat parnik. Ta pa je odšel ravno ta dan, ko so prišli francoski časnikarji v Las Palmas. Teden dni niso hoteli čakati. Zato so najeli malo jadrnico in v temni noči so z vso previdnostjo nastopili pot. Vladalo je popolno zatišje in jadrnica ni prišla v dveh urah niti tri milje daleč. Vrhu tega so izgubili še orientacijo. Najeti mornarji so postali nejevoljni in zahteval so, da se jim pove namen vožnje. S trudom so jih pomirili. Končno so vendar ugledali pred seboj otok. Iskali so mesto, kjer bi mogli pristati in ga končno tudi našli pri neki bedni ribiški vasi, Gran Tarajal po imenu. Toda kje leži Port Cabras, iz-gonsko mesto Unamuna? Prebivalci niso znali dati na to nobenega odgovora. Po karti le moral biti ta kraj oddaljen kakih 40 kilometrov. Peš se ni dalo tja priti, ker bi trajalo predolgo, vozil pa ni bilo nobenih,
vsaj ne raste na otoku niti trava. V tem je prišel časnikarjem srečen slučaj na pomoč. V neki boljši ribiški koči so našli zapuščen Fordov avtomobil, ki je zašel na otok ob priliki nekega brodoloma. K sreči je bil avtomobil uporaben. Po večkratnih nezgodah so končno prispeli ob 11. uri ponoči v Port Cabras. Ne brez težave so našli učenjaka, kako je sedel v neki revni sobi, brez knjige, brez vsake možnosti dela. Takoj je bil dogovorjen beg. Oddana je bila domenjena brzojavka, da naj pride naročen parnik. Med tem je bilo vse za beg pripravljeno. Na dan pobega pa je prišlo na otok nakrat 15 vojakov. Poveljujoči oficir se je tako informiral po bivališču učenjaka. Guverner Kanarskih otokov je moral čeni parnik. Med tem je bilo vse za beg posrečil. Kako se je pa to zgodilo, pa je sedaj še tajnost, kajti popis bega so sl časnikarji prihramli za svoje liste.
Za kratek Sas.
Vojni dovtipi.
Pisatelj Maks Brod je zbral celo kopo vojnih dovtipov, ki jih je izdal v posebni knjigi. Ker so ti dotipi zelo posrečeni, jih nekaj objavljamo.
Nabori.
Mož sedi po naboru nag na zemlji. Pozovejo ga, da se obleče. Mož pa pravi: »Bom kar raje počakal na prihodnji nabor.«
Kaj vam manjka?
— Na pljučih sem bolan.
»Dobro! Pridete na južno fronto. Ih kaj je Vam?«
— Nič ne slišim.
»Izvrstno. Pridete k težkim možnarjem. In Vi?«
— Jaz sem silno kratkoviden.
»Ravno takih nam manjka. V prvo linijo
Vas damo.«
Njegovo Veličanstvo.
Ob začetku vojne se je peljal stari cesar po Dunaju. Seveda ne ve, da je vojna iz* bruhnila. Začuden gleda številne pohabljene invalide in reče: »Nemogoče, kake ljudi so letos potrdili.«
•
Končno so se vendar odločili, da povedo staremu gospodu, da je vojna. »Veličanstvo,« reče eden njegovih zaupnikov, »ne morem Vam dalje prikrivati; Vojna je.«
»Ah, to me veseli! To bomo zopet enkrat pokazali tem svinjskim Prusakom.«
•
Po prvih porazih v Galiciji je dejal stati cesar: »Cez moje Avstrijce ne Push1®.1!'?!! sar reči. Ti bodo že Ruse zadržali, oo&l*1 ne pride vojaštvo, da naredi red.«
•
»Veličanstvo! Pfemysl je padel!« »^ Bog! Tako mlad in prijeten mož.«
Razne.
Vprašali so ljubega boga, kako dolgo b* trajala še vojna. Pa je dejal: Tega niti sam ne vem. Junaki so padli, pametni so se vojaške službe oprostili, kako dolgo pa b°“° tepci dalje vodili vojno, pa je nepreračur*' ljivo.
•
Kaj je vojni vdovec? Mož, čegar žen* je v zaledju padla.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«* Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tfska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
54
FDGAR RICT BURROUGHS:
TARZAN
IN SVET
Tarzan je čul korake po stopnicah drvečih stražnikov in mislil, da prihaja ojačen je. Toda stražniki niso našli v sobi finega, mladega gospoda, pač pa divjo žival, ki jih je skozi priprte trepalnice motrila s svojimi jeklenosivimi očmi. Odkar je Tarzan videl kri, je izginila iz njega zadnja sled kulture in tako je stal zdaj sredi sobe, kakor od lovcev obkoljen lev. Čakal je nadaljevanja boja, pripravljen, da se odkriža vsakega napadalca.
»Kaj se je tu zgodilo?« je vprašal eden od stražnikov.
Tarzan je na kratko povedal kako in kaj, toda ko se je obrnil k ženski, da bi ta potrdila njegovo izpoved, ga je njen odgovor nenavadno presenetil.
»Laže!« je presunljivo kriknila policistom. »Prišel je v mojo sobo, ko sem bila sama in gotovo ne z dobrim namenom. Ko sem ga zavrnila, me je hotel umoriti in bi gotovo to tudi storil, če ne bi priklicali moji kriki teh gospodov, ki so šli slučajno mimo. Gospodje, to je sam hudič; sam bi kmalu pobil skoro deset mož.«
Tarzana je nehvaležnost te ženske tako presenetila, da v prvem hipu sploh ni vedel, kaj bi dejal. Policisti seveda tudi niso verjeli ženski kar na slepo, ker so imeli že vsakovrstnih izkušenj ž njo in njenimi pomagači. Toda bili so stražniki, ne pa sodniki, in zato so sklenili, da aretirajo vse skupaj, kar jih je bilo v sobi in prepuste pristojnemu sodniku, da loči nedolžne od krivih.
Vendar pa jim je bilo namenjeno izvedeti, da sta bili to dve stvari: povedati temu lepo oblečenemu mlademu možu, da je aretiran in pa zares aretirati ga.
»Jaz nisem nikogar napadel,« je dejal mirno, »pač pa sem se le branil. Ne vem, zakaj ta ženska zdaj tako priča. Saj me vendar ne more sovražiti, ker sem jo danes, ko sem prišel na njene klice v sobo, videl prvikrat v življenju.«
»Ah, kar pojdite z nami,« je dejal stražnik. »Bo že sodnik razjasnil celo zadevo.«
Ko je torej pristopil k Tarzanu, da bi mu položil roko na ramo, je v trenutku ležal ves zvit v kotu sobe. Zdaj so se njegovi tovariši vrgli na opičjega človeka, toda tudi ti so se seznanili z načinom, s kakršnim se je prej odkrižal apašev. Vse se je zgodilo tako naglo, da niso mogli rabiti niti svojih samokresov.
Tekom kratkega boja je zagledal Tarzan skozi okno nekaj drevesnemu deblu ali brzojavnemu drogu podobnega pred hišo; kaj je pravzaprav bilo ni mogel razločiti. Ko je ležal zadnji policaj na tleh, se je enemif njegovih tovarišev končno vendarle posrečilo, da je potegnil samokres in ustrelil. Krogla je zgrešila in predno je policaj sprožil drugič, je Tarzan vrgel luč s kamina, da je popolna tema zavladala v sobi.
Edino, kar so policisti še videli, je bila gibčna postava, ki je kakor panter skočila skozi odprto okno na brzojavni drog. Ko so zopet vstali in drveli na ulico, ni bilo jetnika nikjer več.
1 Stražnik, ki je ostal spodaj na cesti, je prisegel, da ni živa duša prišla ta čas skozi vrata ali skozi okno. Njegovi tovariši so sicer mislili, da se mu blede, vendar mu niso mogli ničesar dokazati.
Z žensko in možmi, ki niso zbežali, niso ravnali posebno nežno. Jezilo jih je, da so morali javiti, da jih je en sam neoborožen človek pometal po tleh in da jim je tako lahko ušel.
Ko se je Tarzan oprijel droga pred oknom, se je ravnal po instinktih iz džungle in se ozrl po svojih sovražnikih, predno je zlezel na tla. Ravnal je previdno, zato je zlezel navzgor.
Drog je segal do hišne strehe; tam je. bilo zanj, ki je dolga leta plezal po pragozdu, malenkost, priti na streho. Od ene strehe je šel na drugo in romal tako nad hišami, dokler ni v stranski ulici odkril drugega droga, po katerem se je spustil na cesto.
Nekaj časa je šel še hitro. Potem je izginil v neki nočni kavarni. Tam je šel v garderobo, da odstrani iz rok in obleke sledi svojega potovanja po strehah. Ko je par minut pozneje prišel zopet na ulico, je zložno koračil proti domu.
Kmalu je prišel do šumno razsvetljenega bou-levarda, ki ga je moral prekoračiti. Baš je stal pod obločnico, da spusti neki avtomobil mimo, ko je nežen ženski glas spregovoril njegovo Ime. Dvignil je glavo in videl smehljajoče se oči grofice Olge de Conde, ki se je sklanjala iz svojega voza. Poklonil se je globoko, da ji vrne prijazni pozdrav, toda ko se je zopet zravnal, je avtomobil že oddirjal.
»Isti večer Rokof in grofica de Conde!« je dejal sam pri sebi. »Pariz končno vendarle ni tako velik, kakor sem mislil.«
Grofičina pojasnila.
»Pavel, vaš Pariz je bolj nevaren, kakor moja divja džungla,« je končal Tarzan svoje poročilo prijatelju onega jutra po svojem spopadu z apaši in policijo v ulici Maule. »Zakaj so me zvabili tja? So bili lačni?«
D’Amot se Je smejal in ga dražil: »Kaj ne, da je težko pozabiti razmere v džungli in spoznavati urejeno življenje.«
»Res krasen način urejenega življenja,« se je rogal Tarzan. »V džungli se ne dogajajo nobene svojevoljne podlosti. Tam ubijamo, da dobimo meso, da se branimo, da si pridobimo samico ali pa da varujemo mladiče. Kakor vidite torej, zmi-rom v soglasju s predpisi kakega velikega prirod-nega zakona. Tukaj pa! Fuji Vaš civilizirani človek je bolj brutalen kakor živali. On ubija le svojevoljno in še hujše, on izrablja plemenito čustvo — bratstvo vseh ljudi — kot vabo, da pahne svojo nič hudega slutečo žrtev v propast. Hitel sem na pomoč v ono sobo, kjer so prežali morilci name.«
»Tarzana ne bodo nikdar imeli za železnim omrežjem,« je oni odvrnil srdito.
V naglasu teh besed je bilo nekaj, kar je d’Ar-nota sililo, da je ostro motril svojega prijatelja. Izraz teh mrzlih, sivih oči je vzbudil njegovo skrb za tega velikega otroka, ki ni hotel priznati nobenega zakona nad svojo fizično močjo. Uvidel je, da je treba nekaj ukreniti, in Tarzana sprijazniti s policijo, predno se drugič sreča ž njo.
»Vi se morate še veliko učiti, Tarzan,« je dejal resno. »Po človeških zakonih se je treba ravnati, če so vam všeč ali ne. Vi in vaši prijatelji bodo imeli same neprilike od tega, če hočete poli-
Prvorazredni moderni
brzopisalni stroj				
S!	tol	!wm	'-Bet	ord
Vrhunec finomehanike! Zastopstvo:
Luci. Baraga,
Ljubljana, Šelenbursova ul. 6|l.
MERAKL
BOJE, MASTILA, LAKOVE. ŠTUK. EMAJLE. KISTOVE 13AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI
MEDlC-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
ciji kljubovati V vašem slučaju lahko pojasnim policiji celo zadevo in sicer storim to še danes, toda vnaprej morate spoštovati zakone. Če vam pravi zastopnik zakona: Pojdite z menoj, morate ž njim in če vam pravi: Odidite, morate iti. Pojdiva zdaj k mojemu dobremu prijatelju na policij-sjem ravnateljstvu, da pojasniva dogodek v ulici Moule. Pojdite!«
Pol ure pozneje sta vstopila v policijsko pisarno. Vodja je bil zelo prijazen. Dobro se je še spominjal, da sta ga obiskala pred nekaj meseci zaradi odtisov prstov.
D’Arnot je ppvedal dogodke minulega večera in ko je končal, je srdit smehljaj preletel lice policijskega šefa. Pozvonil je in dočim je čakal na uradnika, je iskal po mizi nek papir, ki ga je končno našel.
»Tu, Joubon,« je dejal pisarju, ki je vstopil, pošljite te policaje takoj k meni.« Izročil mu je list in se potem obrnil zopet k Tarzanu.
»Zagrešili ste težak prestopek, gospod,« je dejal, »in brez pojasnila vašega prijatelja bi vaše dejanje strogo kaznoval. Toda zdaj nameravani storiti nekaj nezaslišanega. Poklical sem semkaj policaje, ki ste jih preteklo noč premikastili. Hočem, da čujejo povest poročnika d’Amota in potem prepuščam njim, da odločijo, naj-li dvignem proti vam obtožbo ali ne.«
»Morate se še marsičesa učiti, da se znajdete na potih kulture. Morate se navaditi pripuščati tudi take stvari, ki se vam zde čudne ali pa nepotrebne, dokler ne bodete spoznali njih vzrokov. Policaji, ki ste jih napadli, so storili le svojo dolžnost. Oni ne smejo ničesar odločati. Dnevno izpostavljajo svoje življenje v nevarnost, da čuvajo življenje oziroma last drugih. Storili bi isto tudi za vas. So zares dobri ljudje in so zdaj do smrti žaljeni, da je en sam, neoborožen človek tako slabo ravnal ž njim iin jih celo pretepel Potrudite se, da bodete lahko razumeli, kaj ste storili. Sicer bi se zelo motil glede vas, ker vas imam za poštenega moža in tak človek je tudi velikodušen.«
Nadaljni razgovor je prekinil prihod štirih policajev. Ko so zagledali Tarzana, so se očitno brezmejno začudili.
Moda 1924(1925.
Dospeli so najnovejši modni listi za jesensko in zimsko sezijo:
London Styles .... Din Paris-Confection	.	.	.
Star-Album................
Smart-Album ....
Confection Modeme ' .
L’ Enfant-Album (za otroke) Perfekt-Kindermode . .
L’ Ideal-Parisien	.	.	.
Toilette-Moderne	.	.	.
Schone Wienerin	.	.	.
Record....................
tl
rt
it
ti
60— 50 — 45 — 40 — 35’-35--33-28*-25 — 12-12 —
Zvezna knjigarna, Ljubljana
Marijin trg št 8.
Mokrota
škoduje zdravju, radi tega sl kupite pravočasno močan, fini In poceni
deinlk
katerega pa edino dobite v veletrgovini R. Stermeckl, Celje, Trgovci •ngros cene. Istotam se prodaja letos po čudovito nizkih cenah perilo, čevlji, klobuki, nogavice In vse drugo modno blago. — Naročite cenik.
»Možje,« je dejal policijski ravnatelj, »tu ^ neki gospod, s katerim ste se v pretekli noči sre* čali v ulici Moule. Prišel je prostovoljno, da P°' jasni zadevo. Prosim vas, poslušajte pazljivo P°j vest poročnika d’Arnota. ki vam bo povedal življenjske istorije tega gospoda. To bo poias^, njegovo obnašanje vam nasproti v minuli 110 Prosim torej, dragi poročnik!«	,
D’Arnot je pripovedoval policajem skoro P°_ ure. Pravil jim je par podrobnosti iz divjega Tat* zanovega življenja v džungli. Pojasnil jim je, kU" se je trainiral, da se je boril kakor divja žival c se je moral braniti. Zdaj so policaji tudi razurneu* da ga je takrat pri napadu v ulici Moule vodil napadu bolj instinkt kakor pa razum. Njihovega namena ni razumel.	 .
:: MALI OGLA/I::
I
I
se sprejemajo rabljene britvice (Giiette, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA, Želenburgova ulica 5.
išče mesta kontoristinje ali stio-jepiske. Ponudbe na upravo lista pod ..Začetnica"._______________
Edino
nadomesti in prekosi okus m redilnost mesa v hrani.
Husi
tvrdke ,.Kmetec** dobro ohranjen, primeren <a večjo gostilno ali restavracijo se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
St
vsled preureditve mlina 2 mlinska stroja In sicer 1 drobilni, valjčni stob(Schrottvalzenstuhl), sistem J. Oser, Krems, 1 „Eure-ka“ čistilni stroj za pšenico (J. Metzl, VVien). Oba stroja sta 2e rabljena, toda še dobro ohranjena ter pripravna osobito za manjše mline. Ogledata se lahko vsak čas pri Iv. Orožen, valjčni mlin, Kapiavas 11, p. Sv. Pavel pri Preboldu. _______________
došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna.	_________________
boljšo, petvrstno, tvrdke Lubas prodam. Štefan, Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana.
večjo množino, se odda v pisarni tajništva Narodno Radikalne stranke v Ljubljani, VVolf-ova ul. I/I.
i gostilno in trgovino ter lepim vrtom ob cesti v prometnem kraju se ugodno proda. Franc Skubic, gost. Zavrstnik 14, Litija.
išče gospod za staino. Ponudbe pod ..Stalno" na uprave lista.
prvovrstna moč, z večletno
prakso (oženjen, starost 30) W ima veselje posebno do pol)** delstva in živinoreje, išče P*1-merno mesto za jesen ali novo leto. Ponudbe je poslati p°“ ..Ekonom". na upravo lista-
i morala«.,,
jugoslovanski državljan, i*®* službe kot upravitelj žage, sk dišča in gozdne manipulacij« svrho nadzorstva ali kontrole dober računar in organi** ’ pošten z dolgoletno trgovin tehniško prakso v ® in trdem lesu. Cenj. dop1** r ..Marljiv" na upravo 11***^-^
lepi, 6 tednov stari n*Pj®^ Cesta mestni log 8,
til sle le
poskusili z malim og1*''^. našem listu ? Ne zamudit* nosti cene in uspeha.
od?
posojiln se išče, event. ** stopi tudi stavbena p**6*1*' slov v upravi lista.
-f.nju
„Puch" 5 ks. v dobrem * ^ se vsled odpotovanja pr®® »e-5 200 Din. Jamski trg lena Jama, Ljubljana
1 to 31000 1...
posojila sprejme podjeti«, "obfo dl popolno varnost i° obrestovanje. Pismene p1 {tt>' na upravo Usta pod clja".
s kapitalom želi znanj* z ■ ,e p katera ima svoje stan01J!Lo °* pohištvo, ponudbe s ust1' upravo lista pod „knp,,3_ -
Prvovrstni®
premoSe
1*lir
na drobno In debelo dustrijo in domačo k®1'
dobavil®
po najugodnejših cen* plačilnih pogoji
Dom. Čebin