Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	''ena	posamezni	številki	Din	1*50.
X-,
TRGOVSKI
Causopto mm. trf^ovino^ incSustrllo Ir*. ot»rt.
Uj'lr
ifedništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leta 90 D, za :elrt let«
-	Dopisi se ne vračajo. - St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 0 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VII.
Telefon štev. SSfS
LJUBLJANA, dne 13. marca 1924.
Telefon štev. 552
Štev. 32.
Ivan Bratuž:
lakaj se dvigajo cene svečarskim izdelkom in zakaj odpuščajo svečarne delavstvo?
V mesecu avgustu 1923 so ljubljan-"ske svečarne prodajale navadne stolne sveče za hišno rabo po ceni 12 Dni za
4	kg franko zaboj in Iranko postaja Ljubljana. Današnja dnevna cena za navedeno vrsto sveč pa je kljub temu, da se je naša valuta v iem času izboljšala za pribhžno 15 %, veliko višja, ker so se tozadevne surovine (parafin in :s!earin) v tem razdobju podražile na svetovnih tržiščih iz dosedaj še ne do-■bro pojasnjenih vzrokov za okoli 47 %, kakor je razvidno iz sledečega:
V mesecu avgustu 1923 so zahtevale inozemske rafinerije za 1 vagon, to je
10.000	kg parafina v tablah 52/54 0 900 dolarjev, blago postavljeno na postajo Špilje; danes pa zahtevajo že 1325 dolarjev, torej 425 dolarjev več ali 47 %.
Ker je medtem tudi generalna direkcija carin uvedla carino na imenovane surovine, ki znaša 18.000 Din za 10.000 kilogramov parafina, morajo od decembra dalje svečarne plačevati za surovine več kakor so do meseca decembra p. I. računale za izdelke, ker če preračunamo gornjo ceno od 1325 dolarjev za 10.000 kg parafina v dinarje po kurzu 1 dolar = 80 dinarjev, dobimo:	Din
ceno...........................106.000-—
k tej ceni je treba prišteti še sledeče stroške: za voznino od špilja do
Ljubljane............................5.137	—
za carino, pristojbine in stroške ocarinjenja ....	18.600 —
za državno trošarino . .	3.600 —
za mestno užitnino . . .	500-—
za dovoz blaga iz kolodvora v tovarno, fakinaža
j.i.d................................. 403	-
za mestno tlakarino . . .	60 —
skupaj torej . . 134.300 — oziroma Din 1343 za 1 kg parafina.
Svečarna predela gornjo količino parafina v kompozicijske sveče, za katere porabi:	Din
90 % parafina 52/54	—
9000 kg po ceni Din 13 43
za 1 kg........................... 120.870	-
10 % stearina = 1000 kg po ceni 26 Din za 1 kg . . 26.000 —
skupaj 100% = 10.000 kg 146.870 -dalje porabi:
40 kg stenja po ceni 110
dinarjev za 1	kg................ 4.400	—
600 kg omotnega papirja z znamko, d 12	Din za 1 kg 6.600 —
200 praznih zabojev, a 22 dinarjev............................ 4.400	—
nre^de in podjetniški donosi za bolniško blagajno . .	9.010 —
premoga in vode ....	2.300 -
upravniški stroški, kakor plače uradništvu, tiskovine, kolek« in znamke (odpadajoči del na 1 vagon izdelanih sveč) okoli..................... 5.000	—
skupaj . . 178.580 — K temu znesku je treba še prišteti:	Din
1 % prometni davek	.	.	1.785-80
12 % obresti od 178,580 dinarjev za tri mesece (ker ie izdelek v najugodnejšem slučaju prodan in plačan	v
-teku treh mesecev) . .	.	.	5.357 40
skupaj	.	.	185.723'20
Prenos . . 185.723 20 za amortizacijo (obrabo strojev in naprav), za najemnino prostorov (ali pa za obresti od za zidanje tovarniškega poslopja vpo-rabljenih kapilalov), dalje za razne davke, za eventualne izgube vsled insolvenc, za razne podpore in dajatve v kulturne in socialne namene ter za dosego gotovega dobička prišlejem še na gornje efektivne izdalke 10 %, to je....................... 18.572-32
in bi prodajna cena znašala za 10.000 kg sveč .... 204.295 52
ali pa Din 20 43 za 1 kg kompozicijskih sveč iz 10% stearina ter 90% parafina.
Ako pa svečarna ne uporablja za izdelovanje sveč stearina, temveč izdeluje le-te iz čistega parafina 52/54 °, potem se gornja cena zniža za razliko med kupno ceno stearina in parafina, ki znaša Din 12-57 pri 1 kg, torej pri’ 1000 kg 12.570 Din, ozir: za Din 120 pri 1 kg sveč, in to po odbitku razlike v 1 % prometnem davku in 12 % obrestih za tri mesece.
Cena za 1 kg čislih parafinskih sveč	Din
bi bila potemtakem . . .	20	43
manj razlika v ceni med stearinom in parafinom . .______________P20
torej  ........................... 19-23
Temu nasproti pa prodajajo ljubljanske svečarne večje količine sveč še danes po ceni 16 Din za 1 kg, blago postavljeno na postajo in franko zaboj in tudi nižje, iz česar sledi, da obratujejo ne samo brez vsakega dobička, temveč da tudi plačane carine niso mogle še prevaliti na konsumenta, ako se pri tem tudi vpošieva, da baš sedaj predelujejo v pretečenem mesecu kupljene surovine, katerih cena je bita za Din --25 do Din - 80 pri 1 kg ceneja kakor je današnja dnevna cena. Vzrok temu je občutna konkurenca med svečarnami, morda tudi v tem, da nekatere svečarne še vedno računajo z možnostjo, da jim bo generalna direkcija carin povrnila plačano uvozno carino na surovine.
Surovine, kupljene v mesecih de-cember-januar t. 1., so bile predelane in prodane že v mesecih januar-febru-ar t. I. po znatno nižjih cenah, ker se je moglo kupiti v ljubljanskih svečarnah goste, bele kompozicijske sveče še pred kratkim po ceni Din 15 — do Din 15 50 za 1 kg.
Nekatere svečarne se v mesecu februarju t. 1. sploh niso več založile s surovinami, ker so jim bile iste predrage, in te svečarne so že ustavile delo v svojih obratih ter delavstvo odpustile. Ostale svečarne pa bodo le-tem sledile, čim bodo podelale ostanke surovin, ki jih imajo na zalogi, ker gornja kalkulacija jasno kaže, da bi z nadaljevanjem obrata mogle utrpeti veliko izgubo, ker je danes skoro izključeno, da se jim bo posrečilo spraviti izdelke po odgovarjajočih cenah v denar z ozirom na to, da so veletrgovine in tudi detajlisti založeni še od poprej s svečami po veliko nižjih cenah.
Zraven tega pa se bliža za svečar-ske izdelke takozvana »mrtva 6ezona«, v kateri gredo sveče le v neznatnih količinah v konsum.
I Možno pa je tudi, da bodo cene su-j rovinam v maju-juniju t. 1. začele pa-j dali (kakor vsi znaki kažejo, je vsako j znižanje cen parafinu do junija t. I. j skoraj izključeno, ker so rafinerije do i konca aprila t. 1. že razprodane in so ] cene medtem ponovno poskočile in zahtevajo hmerikanske rafinerije danes za gornjo gradacijo parafina 1460 Din cif Trsi), pri čemur .bi svečarne v slučaju nadaljevanja proizvajanja sveč s sedanjimi zelo dragimi surovinami lahko izgubile velike vsote. Položaj sili torej svečarne na ustavitev obratovanja, tudi ako bi vsled tega morale odpustiti del delavcev, ker nikdo ne more zahtevati od podjetnika, da samega sebe uniči, da le reši svoje delavce brezposelnosti.
Ako leži vzrok rastočim cenam parafina v dejstvu, da poraba prekaša produkcijo istega, potem sploh ni več upati na kako znižanje cen parafinu in bi bil s tem tudi že zadan svečarski industriji in obrti smrtni udarec, ker bi brezdvomno začet padati konsum sveč vsled previsokih cen.
Vsled uvedbe uvozne carine in vsled zvišanja cen parafina in stearina na svetovnih tržiščih so svečarne morale ugotoviti, da sc jc kupna moč njih sredstev vkljub boljšemu kurzu našega denarja na mednarodnem trgu zmanjšala za 50—70 %, ker podjetje, ki je v pre-
tečenem letu izdelalo z gotovo vsoto kapitala 20 vagonov sveč, bo zamoglo odslej izdelati pri enakem kapitalu samo še 10—12 vagonov sveč, to je skoraj polovico manj kakor poprej, medtem ko bodo ostali razni davki, amortizacija, najemnine itd. isti, ako se ne bodo še povečali. Ta ugotovitev, ki se trgovsko-tehnično imenuje »nazadovanje«, je za podjetnika najžalostnejši pojav, ker pač stremi visak podjetnik za lem, da produkcijo poveča in ne zmanjša, da na la način zmanjša obratne stroške.
Rekel sem poprej, da bo konsum sveč vsled previsokih cen nazadoval in tako bo tudi država vedno manj prejemala na uvoznih carinah, trošarinah, na prometnih in drugih davkih; kader brezposelnih pa se bo žalibog pomnožil z delavci, katere bodo svečarne od časa do časa odpuščale in kateri bodo deloma padli tudi državi v breme.
če že ne morejo svečarne zabraniti sedanjega rapidnega dviganja cen surovinam na svetovnih tržiščih, imajo pa pravico zahtevati od lastne države, da prekliče uvedbo uvozne carine na sve-čarske potrebščine, katera uvedba je bila profipostavnn in je prišla zraven tega še v najkritičnejšem času, ker količka z rapidnim dviganjem parafinskih cen ter z vedno večjim pomanjkanjem gotovine.
Trboveljska premogokopna družba in rudniško delavstvo.
Na poziv Zveze industrijcev v Ljubljani se je vršila v ponedeljek, dne 10. f. m. v prostorih Zveze konferenca predstavnikov industrije v Sloveniji in zastopnikov Trboveljske premogokopne družbe. Konferenci je prisostvoval rudarski glavar g. ing. V. Strgar. Razpravo je vodil član predsedništva Centrale industrijskih korporacij g. dr. F. Windischer. Konferenca se je sklicala z namenom, da se končno rešijo vprašanja, ki so v zvezi s stavko rudniških delavcev v letu 1923. povzročila ponovne diskusije v javnosti. Na konferenci so predstavniki industrije poudarjali opasno krizo, ki tačas ogroža vse industrijsko delo, in so se odločno izjavili tako proti povišanju mezd rudar-lev, kakor proti podražitvi premoga. Eno kot drugo bi moralo imeti posledice, koje naša industrija ne bi prebo-
j leta. Vsled tega so izrekli željo, da se najde druga pot, ki more ustreči položaju. Fksekutiva Upravnega sveta Trboveljske premogokopne družbe se je nato posvetovala ter je po g. dir. R. Skubec-u podala kratko izjavo, ki v bistvu obsega te določbe: Družba bo svojim rudniškim delavcem izplačala v priznanje povečane delavoljnosti enkraten izreden prispevek, ki znaša za delavce I. kategorije K 1000 —’ (Din 250 —), v H. ’kategoriji K 800 — (Din 200 —), v Iti. in IV. kategoriji K 600 — (Din 150 —). Izplačilo tega prispevka, ki znaša v celoti nekaj nad 8,000.000 K, to je Din 2,000.000 —, se izvrši ob prvem izplačilu mezd v mesecu aprilu 1924. Konferenca je vzela to izjavo na znanje, nakar je predsedujoči s kratkim pozdravom sejo zaključil.
Ljubljanski gremij za ukinitev stanovanjskega zakona.
Dno 11. t. m. popoldne se je vršila P°d vodstvom predsednika g. F r. Stupice seja ljubljanskega gre-m'jn trgovcev. Šlo je za nuino izjavo, kakšno stališče naj gremij zavzame glede vprašati,ja, ali naj ostane stanovanjski zakon v vel javi še po preteku leta 1924. in na kak način naj ljubljanska občina dobi sredstva za izvedbo gradbene akcije.
Načelnik tjuhljanskega okoličan-skega gremija gosp. Z e b a 1 je poročal o anketi, ki jo je v tej zadevi sklical ljubljanski magistrat in katere so se udeležili zastopniki najemnikov in hišnih posestnikov, kakor tudi reprezentanti trgovskih, industrijskih, obrtnih in delavskih krogov. Oficijelno ob tej priliki ni mogel izraziti mnenja trgovcev, pač pa je poudaril, da je trgovina pri sedanji gospodarski, posebno kreditni krizi in ogromni davčni obremenitvi na koncu svojih moči in da je popolnoma izključeno, da bi mogla prenesti na račun rešitve stanovanjske krize še kakršnokoli nadaljnje davčno breme ali celo zazidavati itak manjkujočega kapitala v imobilije. Prvi, ki je na vrsti, da zida, je država, ki pa danes ne
le ne zida, temveč odjema stanovanjske hiše za svojo poslovne prostore. Je načelno za to, da se sedanje stanje likvidira in omejitve razpolaganja s svojo lastnino ukinejo, da pa naj se skuša najti vzlic iemu vendarle kak modus rešitve, ki bo ustrezal po možnosti tudi najemnikom.
K besedi se je nato oglasil predsednik zveze gremijev g. Jelačin m 1. Ugotovil je, da se stanovanjska kriza rešuje že šesto leto brezuspešno in da na podlagi skušenj lahko z mirnostjo pričakujemo, da država s svojimi dosedanjimi metodami ne le ne bo uspela, temveč bo vladajočo stanovanjsko mizerijo še bolj poostrila. Iz tega razloga je odločno za to, da. se stanovanjski aakon in vse omejitve prostega razpolaganja hišnih posestnikov s stanovanjskimi in poslovnimi prostori s prihodnjim letom ukinejo. Kakor more v kupčiji izravnati in znižati cene le prosta konkurenca, tako bo moglo rešiti problem stanovanjske krize le prosto razpolaganje s stanovanji in lokali. Posledica konkurence bo, da se izravnajo najemnine do one stopnje, ko bodo nudile primemo rentabiliteto, tej pa bo po-
tem sledilo zidanje, ki bo preskrbelo zadostno število stanovanj. Konkurenca bo potem sama od sebe pritiskala najemnine navzdol. Vsak drug način rešitve stanovanjske krize je iluzoren. Z nadaljevanjem dosedanjega oklevanja in odlašanja ne bo vlada nikoli preskrbela zadostnega števila stanovanj, ljudi brez stanovanj bo vedno več in kriza se bo vlekla v nedoglednost. če pristanemo na podaljšanje sedanjih stanovanjskih predpisov, s tem le podpiramo nadaljevanje stanovanjske mizerije. Kakor trgovec vedno in povsod zastopa načelo prostosti lastnine in svobodne konkurence, tako jo mora, ako hoče biti dosleden, zastopati tudi v tem slučaju. Kar se posojila ljubljanske občine, odnosno povišanja dosedanjih ali uvedbe novih davkov v gradbene namene tiče, pa trgovski krogi odklanjajo najodločneje vsako nadaljno obremenitev, ker bi je pri današnjih razmerah naše izmozgano gospodarstvo ne moglo več prenesti.
Gosp. Modic priporoča, da bi se k ukinitvi ne pristopilo prenaglo. Ako pademo iz enega ekstrema v drugega, se utegne pripetiti, da bomo naleteli še na slabše. Zato predlaga, naj se zavzame kompromisno stališče in sedanji predpisi izpremene postopoma, posebno v pogledu zvišanja najemnine.
Predsednik trgovske in obrtniške zbornice gosp. Ivan Knez izjavi na prošnjo g. Stupice, da bo zbornica v najkrajšem času sklicala posebno predsedstveno sejo, ki bo sklepala o tem, ali naj se skliče pred končno odločitvijo posebna anketa zastopnikov trgovskih, obrtnih in industrijskih krogov.
Ko je bil skoro soglasno sprejet predlog g. Jelačina ml. in zavrnjen predlog g. Franketa, naj bi se sklicalo posebno zborovanje vsega ljubljanskega trgovstva, je predsednik g. Stupica zaključil sejo.
Fr. Gombač — Ljubljana.
Pomen jugoslovanskega in morja sploh v svetovni trgovini.
V	globoko zasnovanem predavanju v društvu >Soča« dne 1. in 8. t. m. je ravnatelj ljubljanske trgovske akademije g. dr. L. Bohm temeljito obrazložil važen pomen, ki ga je od nekdaj igralo in ga še danes igra morje v svetovni zgodovini. Nesrečne se čutijo one države, ki nimajo direktnega izhoda na morje niti po rekah in ki morajo svoje izdelke le preko ozemlja tujih držav k morju dovažati. Neizmerno srečne se čutijo nasprotno države, ki so direktno z morjem spojene in celo še od več strani, ter tako obvladajo morje na vse konce sveta, kajli bodočnost in blagostanje je v tesni zvezi s posestjo morja.
Vsaka kulturna in napredna država skuša po možnosti izkoristiti še tako neznatno svojo morsko obal, kajti po morju je vsako prevažanje veliko cenejše in bolj prikladno kot po suhem z železnico, in seveda tudi za tujski promet velevažne vrednosti. Zato tak boj za dohod k morju onih, ki tega še nimajo.
One države, ki vedo ceniti pomen morja, žrtvujejo neizmerne svote za parobrodarstvo, flotiljo, ter za napravo novih, odnosno za razširjanje že obstoječih luk, kjer so za te ugodne lege in razmere.
Zato se je čuditi, da naša država polaga tako majhno važnost na svoje morje ter da še dosedaj po preteku 5 let ni za zboljšanje morskega paro-plovstva skoro ničesar storila, niti ne kake nove luke ob hrvatsko - dalmatinski obali zgradila, odnosno že obstoječe povečala.
Reška luka Baroš, sedaj Aleksandrova luka, za katero se je bil 5 let tak boj z Italijo in za katero smo
morali toliko žrtvovati, je po mnenju g. predavatelja, ki tudi to luko in vse reške razmere temeljito pozna, za večjo plovitbo popolnoma brezpomembna, kajti v tistem basenčku se more vkrcati k večjemu le en sam večji atlantiški parnik naenkrat. Je toraj le za male parobrode, ki se lahko v enem dnevu iztovorijo ali natovorijo, dočim traja to delo pri večjih parnikih 3—5 dni.
Bakrski zaliv bi bil jako prostoren za poljubno število velikih in malih ladij, pa je vse obrežje prestrmo, brez vsakih skladiščnih prostorov, a morska globina že ob obalah taka (30 do 60 metrov), da onemogoča naglo in ceno zasipanje, čeprav je dobrega materiala za to koj pri rokah. Le-to bi stalo pri sedanjih razmerah vendarle ogromne svote, kar bi rentabiliteto zmanjšalo na ničlo. Razun tega je Ba-1 krški zaliv proti burji nezavarovan in
S	izpeljava železnic do Bakra vsled strmin jako komplicirana in otežkočena. Martinščica ne pride v obzir kot velika luka, pač pa Šibenik, vsled svoje obsežnosti, dobro zavarovane lege in ugodne komunikacije z zaledjem. Najidealnejši kraj pa je Kotor. Toda ta leži že na najjužnejši točki naše jadranske obale ter pride glede trgovine bolj za Srbijo, Macedonijo itd. v poštev, če se zgradi tja takozvana /-Jadranska železnica«.
Glavno jugoslovansko luko bo moral tvoriti le Šibenik, ki leži nekako v sredini naše morske obali, dočim se morajo napraviti v drugih krajih med Reko in Kotorom, odnosno Antivari, še nekatere manjše luke v za to najprimernejših krajih.
Od strani poslušalcev, ki so s po-
sebnim zanimanjem sledili temeljitemu razmotrivanju g. predavatelja, se je povdarjalo, da naši listi, zlasti politični, posvečujejo premalo pozornosti temu velevažnemu občekoristnemu vprašanju, zato pa da se več med seboj ravsajo za malenkostne osebnosti.
Seveda mora ali bi morala ta zadeva interesirati v prvi vrsti trgovski slan, kajti morska plovba je vendar le trgovska stvar. Menim, da časniki bi gotovo prinašali konkretne in irvažo-vanja vredne predloge, opise in projekte, ko bi le ti prihajali od merodajnih mest, kakor trgovskih zbornic, inženerskih udruženj itd. Ko bi se bilo naše jugoslov. trgovstvo kompaktno in resno zavzelo takoj po prevratu za napravo primerne, modeme luke ob hrvatsko-dalmatinski obali ter za vspešne in vsestranske, razvoju naše trgovine odgovarjajoče železniške zveze zaledja s to luko in ko bi se na vlado vedno priiiskalo za čimprejšnje uresničenje teh projektov, ni izključeno, da bi danes ne imeli na našem Jadranu krasno moderno opremljeno morsko luko in paroplovno zvezo na vse slrani. Sedaj pa se je treba za drag denar zadovoljiti še Bog ve koliko let z onim malim milostno nam prepuščenim reškim basenčkom.
M. Savič:
Staša industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Nidže je poznalo po gladkih preprogah. V Kiršehri se izdelujejo dolge kosmate preproge, ki so 1 do 1V2 m široke in 5 do 8 m dolge, po perzijskih vzorcih. V Kajsarijeju se izdelujejo dolge kosmatel pre-| proge (pregrinjala) in jan - halisi, dolge in ozke preproge, ki se porabljajo za zavese pri oknih in vratih. Okoli Sive se izdeluje od nekdaj veliko kosmatih in gladkih preprog. V Sivi sami je neka firma iz Smirne ustanovila tovarno, kjer so zaposlene ženske proti dnevni plači V2 do 2 grošev. V tovarni je zaposlen tudi neki kemik iz Italije, ki ima nalogo, da z novimi anilinskimi barvami imitira stare rastlinske barve na orientalskih preprogah.
V Herekeju, ob izlivu Ismida, se nahaja državna tovarna kosmatih preprog (kjer je tudi tovarna svile), v kateri je zaposlenih 350 delavk, v glavnem za potrebe sultanovega dvora. Poleg volnenih kosmatih preprog se tu izdelujejo tudi svilene kosmate preproge, od katerih stane kvadratni meter 64 frankov, vendar pa niso v barvi stanovitne, vsled česar se le malo cenijo.
V vilajetu Kastamuni se izdeluje v Sofrompolu in Tosiji posebna vrsta malih navadnih kosmatih preprog, ki se nazivajo herars. V Ale-pu je ustanovila neka nemška delniška družba tovarno, v kateri se
izdetujejo volnene in svilene preproge. V notranjosti dežele ima družba podružnice, v katerih izdeluje v glavnem imitacije perzijskih preprog, katere pa barva izključno z anilinskimi barvami.
Svilene preproge se izdelujejo iz svilenih odpadkov, vsled česar niso trpežne.
V	Urfi, Ajitabu in Antakijehu sc izdelujejo slabše kosmate prepro-1 ge. — Središče preprogarske trgovine je Smirna. Do leta 1865. so imeli le muslimani pravico izdelovati kosmate preproge, krščansko prebivalstvo pa le gladke preproge. Od leta 1865. dalje pa ima v tem oziru vse prebivalstvo enake pravice.
Trgovina in industrija preprog v Smirni je stopila v izdatno ugodnejši položaj z ustanovitvijo sindikata začetkom 1. 190/. Sindikat se imenuje The Orienta! Coupet Ma-nufaciurers. Ltd. — Osnovale so ga štiri največje firme z londonsko firmo G. D. & }. Backa Ltd. z barvar-nico (delniška glavnica 200.000 KI, da bi osredotočile industrijo volne in preprog. Materija! se prede in barva v predilnici Sukes & Co v Pan-dermi. Barvarnica se je ustanovila pred 2V2 letoma za 600—700 kg prediva dnevno. Barva se z anilinskimi barvami preproste preproge, z ali— zarinskimi pa takozvene perzijske preproge.
Pri cenejših preprogah je podloga platnena. Predilnica izdela mesečno okoli 25.000 kg barvane preje, ki se pošilja v tovarne preprog v notranjosti dežele.
Izvoz preprog v poslednjih leiih je znašal: leta 1905: 7615 zavojev (1,639.540 kg), leta 1896: 7835 zavojev (1,713.648 kg), leta 1907: 6795 zavojev (1,424.430 kg) in leta 190&: 6190 zavojev (1,227.156 kg).
Glavni odjemalci so: Angleška (40—50%), Severna Amerika, Nemčija in Francija.
(Dalje sledi.I
Trgovina.
Prepoved terminske žitne kupčije na
Madžarskem. Prepoved terminske trgovine z žiloin na Madžarskem, ki je veljala doslej za želev iz leta 1922., se. glasom vesli »Az tljsčga« proširi tudi na želev iz lela 1923.
Trgovina s steklom v Italiji. Po vesteh, ki so prispele v čeho-slov. gospodarske kroge, se je posrečilo čeho-Slovaškim zaslopnikom na trgovinskih pogajanjih v Rimu dobili znižanje uvozne carine na čehoslovaško slekla za šipe in (steklenice. Kupčija s steklom za šipe je sedaj nepovoljna. Glede sleklenic je tudi malo naročil in ilali-ianske tvornice steklenic delajo sedaj na izgubo. Nemške tvornice so zvišale cene na dvojno, s čimer je prodaja njihovega blaga v Italiji močno oteškoče-na. Pa tudi ilalijanske tvornice kažejor stremljenje za zvišanjem cen.
OSTEK.
Gustav Freytag
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Anton je celi dan sedel ob njem in pazil na vsako njegovo kretnjo. Ko pa «e je približala noč, niso več mogle vzdržati njegove moči; pogreznil se je v nekak polsen, nekako otopelost, ki ga je napravila brezbrižnega za vse, kar se godi okrog njega. Zunaj je divjal požar in slišalo se je bobnenje topov napadajočih čet. Nič ni vznemiri-
lo	Antona, ampak spravilo ga je le v nekako omotično začudenost, da prihaja to bobnenje vedno bližje in da se je končno spremenilo v pravcato tres-kanje. Kmalu ni cul nič več, glava mu je omahnila na mizo in ob vseh grozotah, ki so divjale po ulicah je zaspal trdno, kot bi se nahajal doma na var. nem v svoji postelji.
Ko se je prebudil je bil že svetli dan, trgovec se mu je prijazno smehljal s svojega ležišča in mu podal zdravo roko. Anton mu jo vesel stisne in odhiti zopet proti oknu: »Vse v redu!« Nato odpre vrata — straža je
izginila. S ceste pa se je čulo ropotanje bobna in enakomerni odmev v mesto korakajočih čet.
»Uporniki so poraženi! Naše vojaštvo prihaja!«
Vsled venelega razburjenja ves iz sebe, javi Anton to novico svojemu principalu.
»Končno smo vendar-le rešeni!« vzklikne trgovec in radostni odsev mu zažari na obrazu. »Zdaj pa zopet na delo! Pojdite, gospod Wohl-fart k poveljniku in ga prosite, naj nas vzame v zaščito in nam omogoči, da čimprej spravimo svoje blago odtod.«
Vse je šlo gladko. Poveljnik jima je obljubil svojo pomoč, in drugi dan je bil nato odločen za odhod.
Na predvečer pa pokliče trgovec Antona k svoji postelji ter mu pravi: »Neko presenečenje imam za vas, dragi Wohlfart,"ki vam pa ne bo posebno dobrodošlo, kot se bojim. Želim, da ostanete za nedoločen čas kot moj zastopnik v tem kraju.« Anton mu začuden pogleda v obraz. »Naš agent ni dosti prida, kot ste sami videli; z veseljem pa sem opazil v teh dneh, kako zelo se lahko zanesem na vas. čin pa, ki ste ga
izvršili v rešitev mojega življenja, vam ostane nepozabljen, dokler bom živel.«
Prihodnjega jutra se je ustavil pred hišo poštni voz, v katerega je dvignil Anton svojega še vedno slabotnega principala. Pred odhodom stisne trgovec še enkrat Antonu roko ter mu pravi: »Vaše bivanje tu bo trajalo več tednov, da, mpre-biti celo par mesecev. Delo, ki ga boste imeli, bo večkrat neprijetno in tudi brez uspeha. Vendar ponavljam vam, ne bodite preboječi; vaši razsodnosti zaupam namreč kot sebi samemu. Ne imejte strahu, ako boste morali napraviti kake izdatke. Pozdravljeni, na veselo svidenje doma!«
Anton je z odgovorno nalogo ostal sam v tujem mestu. Dasi pa je bil prve dni popolnoma sam, brez vsakega znanca, vendar ni imel časa, misliti na svojo zapuščenost, kajti bil je tako zaposlen z delom, da ni nikoli občutil dolgega časa.
Vendar ta njegova osamelost ni trajala dolgo. Vest o njegovem hrabrem činu, ko je rešil gospodu Schroterju življenje, je kmalu prišla do ušes nekega častnika, ki jo je nato pripovedoval naprej svojim tovarišem, dokler ni končno ves čast-
il	niški zbor zvedel o njej. Vsak se je | začel zanimati za mladega junaka, j tako, da se je Anton končno seznanil j z vsemi. Njegovo skromno, a vendar j odločno vedenje ga je napravita* j tako priljubljenega, da jim je kmalu i postal nepogrešljiv družabnik.
i Tudi Antonu je prijala njih družba, i Ne toliko zaradi zabave same, ka-; kor zaradi neke druge okolnostL j Med častniki, ki 50 vodili čete pri ; prodiranju v uporno deželo, se je i nahajal tudi poročnik pl. Rothsattet brat Antonove prijateljice. Ko je Anton po dolgem času zopet zaslišal to ime, mu je zaigralo srce oh spominu na prekrasne trenutke, ki jih je preživel v družbi s svojim idealom. Nehote je skrivaj vzljubil mladega poročnika, čigar poteze na obrazu so ga tako zelo spominjate na oboževano bitje. Poročnik se je sprva čutil precej vzvišenega nad Antonom in je to tudi pokazal večkrat v svojem občevanju z njim, vendar je Antonova nežna pazljivost m prijaznost kmalu premagala prevzetnost in domišljavost plemenita-ševega sina, in v kratkem času sla postala ne samo dobra znanca, ampak celo zaupna prijatelja.
(Dalje sle*.!
TRGOVSKI LIST, 13. marca 1924.
i ■     ii i ■! 111 * 'iiHMHHvmnBKHnonr v i
štev. 32.
Rusko-italijanska pogodba odobrena od sveta Ijudskiii komisarjev. — Uradno rusko poročijo naznanja, da je svei fjudskih komisarjev odobril italijansko-rusko trgovinsko pogodbo ter jo predložil v ratifikacijo izvršilnemu odboru Zveze. Pogodba sloni na temelju reci-procitete ter nudi ugodnosti obema državama. Doba njenega trajanja je določena na 3 leta.
, čehoslovaško - avstrijska trgovska pogajanja. Po vesteh čeških listov se imajo pričeti trgovinska pogajanja med Cehoslovaško in Avstrijo v drugi polovici marca. Gre za enkrat pred vsem za to, če naj tvori podlago dosedanja ali pa nova avstrijska carinska tarifa. Slednja obstoji v osnutku in se ima sete uveljaviti. Odločitev bo padla že v prihodnjih dneh.
Industrija.
BotgarsKa pogajanja s češko težko industrijo glede državnih dobav, ki so i5e vršila v Sofiji, so se odgodila. Češkoslovaški zastopniki so odpotovali v Prago.
Karte! ogrskih pivovarn. Po vesteh budapeštanskih listov so ise ogrske pivovarne kartelirale. Pivovarne, ki skušajo izključiti vsako medsebojno konkurenco, nameravajo ustanoviti pod firmo Blagovnoprometne d. d. ogrskih pivovarn novo družbo, ki naj bi ji pripadale vse ogrske pivovarne. Ta družba bo krila celokupno potrebo na surovinah in obratnih sredstvih. S tem naj bi se spravila navzdol predvsem cena domačemu ječmenu. Tudi potrebni stroji, steklenice in zavojni materijal naj bi se nabavljal skupno, prodaja produktov pivovarn pa naj bi se poenostavila in združila v skupnem biroju. Proti temu načrtu se pojavljajo ugovori,, češ, da bo izredno težko razdeliti produkcijsko kvoto. Nekatera piva imajo namreč zahvaliti svoje tržišče le 'Velikopotezni reklami. Vendar pa vse 'kože, da se te ovire odstranijo.
ŠB&&S &&H&&BBSS 4S£54S'i3T£££££3
jbuddha< i ,	1: :.................. 1
mar* r	~)
Denarsivo.
V	novi upravni odbor Narodne banke
so bili izvoljeni gg.: Gjorgje Vajfert, Todor Mijajtovič, Velimir Karič, Milan Ml. Jovanovič, Luka čelovič, Vladimir Matijevič in Andrija Radovič. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: Hajm Asrijel, Milivoj M. Popovič, Dragotin Hribar in Milisav Mitrovič.
Novčariična inflacija na Poljskem. — Po vesteh iz Varšave se je pojavila na Poljskem zopet inflacija. S 1. februarjem je bilo tiskanje bankovcev za potrebe države sicer ustavljeno in izkazano državno odplačilo pri poljski deželni posojilnici v znesku okroglo 292 bilijonov mark. Med tem pa so se izvršite nove emisije za potrebe gospodarstva, posebno za gospodarske kredite. Celotni obtok bankovcev je dosegel po izkazih poljske deželne posojilnice z dne 28. februarja v teh dneh znesek 519.936 milijonov mark.
Nameravana ogrska notna banka. — Po budimpeštanskih vesteh se je iz-favil delegat društva narodov Strakos kapram zastopnikom tiska, da bodo iz-flledali statuti notne banke tako, kakor v drugih državah srednje Evrope in Amerike, posebno pa bodo sledili avstrijskemu zgledu, ker je tako želeti radi geografične soseščine Avstrije in Ogrske. Pri tem bo imelo društvo narodov posebne ozire na Ogrsko kot agrarno di žavp. Akcijski kapital bo znašal prav tako kakor v Avstriji 30 milijonov zlatih kron. Kritje banke bo tvorilo zlato, valute in devize, za ostanek pa komercijelne menice. Relacija kritja še ni fiksirana, vendar je pričakovati, da se bo gibala v istem okviru, kakor "v Avstriji.
Znižanje vrednosti madžarskih akcij.
-	V novembru 1923 so reprezentirali madžarski efekti po borznih kurzih približno 40% njihove mirnodobne vrednosti. Od 21. novembra 1923 do 28. januarja 1924 pa se je znižala vrednost
akcij, ki se notirajo na budimpeštanski borzi, od 1826 milijonov na 1545 milijonov švicarskih frankov. Potemtakem reprezentirajo komaj še eno tretjino predvojne vrednosti.
Promet
Pomanjkanje poštnih pnamk. — Na
pritožbo Zveze trgovskih gremijev in zadrug radi pomanjkanja poštnih znamk manjše vrednosti, je sporočila poštna direkcija, da je o tem nedostatku že ponovno poročala ministrstvu pošt in telegrafa. Direkcija zalaga podrejene ji pošte z znamkami, ki jih dobi iz glavne zaloge v Beogradu. Nekaj časa pa ne dobiva zriaml- po 20, 50 in 75 para; 1 dinar pa le v manjši količini. Očividno so te vrste znamk pošle, nova naklada pa še rti gotova. Direkcija je vse ne-dostatke sporočila ministrstvu pošte in pričakuje, da bo to čimprej odpomoglo upravičenim pritožbam.
Statistika poštno-čekovnega prometa v letu 1923. — V letu 1923. se je otvo-rilo na novo 1691 čekovnih računov. Vplačalo je 3,521.977 plačnikov Din 13.207,855.929. Izplačil je bilo 1,638.622 v iznosu Din 13.191,764.287. Koncem leta 1923. je obstojalo 9985 računov s saldom 242,439.536 Din. Promet 1. 1923. je znašal 26.399,620.216 Din. Kako se je pošlno-čekovni promet tekom let dvignil, se razvadi iz tega, da je obstojalo koncem leta 1920. le 5979 čekovnih računov s saldom 50,986.466 Din in da je znašal promet 1. 1920. le 2.633,168.476 Din. Število čekovnih računov koncem leta 1923. se razdeli sledeče: Beograd 433, Sarajevo 2472, Ljubljana 3738 in Zagreb 3342.
Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin Ljubljana—Praga. S 1. marcem t. 1. so se zvišale pristojbine za telefonske pogovore med Ljubljano in Prago od 2.50 zlatih frankov na 2.75 zlatih frankov za vsako govorilno enoto. Triminutni pogovor s Prago velja odslej 55 dinarjev.
Takse za prevoz potnikov in prtljage med Sušakom in Reko. — Prometno ministrstvo je za prevoz, potnikov in prtljage med Sušakom in Reko določilo naslednjo takso: za L razred brzovla-ka 4 Din, za II. razred 3 Din in za III. razred 2 Din; za I. razred osebnega vlaka 3 Din, za II. razred 2 Din in za 111. razred 1 Din. Za prtljago znaša taksa 50 par za 10 kilogramov teže.
Davki in takse.
Davčno okrajno obtastvo v Ljubljani
razglaša: V smislu člena 158 finančnega zakona za leto 1922/23 z. dne 31. jul. 1922, Uradni list št. 105/324, se razglaša, da bodo odmerni izkazi o davku na poslovni promet 11. in 111. skupine za davčno leto 1923 in o hišni najmarini za davčno leto 1924 razgrnjeni davčnim obvezancem na vpogled v času od 1. do 15. aprila 1924 pri posameznih občinskih uradih oziroma za politično občino Vrhnika pri davčnem uradu Vrhnika. — Davčni zavezanci se opozarjajo, da lahko vpogledajo ta dva od-merna izkaza ali osebno ali pa po pooblaščencu, ki naj se izkaže s koleka prostim pooblastilom. — Določba, da je davčni zavezanec upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke glede odmerne podlage, je še v veljavi. — Taka prošnja je podvržena koleku 5 Din. — Kak priziv ali pritožbo proti odmeri teh dveh davkov je vložiti v času Od 16. do vštevši 30. aprila 1924 pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljubljani. — Pri tem se pa pripomni, da nimajo pravice do pritožbe proti odmeri poslovnega davka oni davčni zavezanci II. skupine (promet 15.000 do
360.000	Din), ki niso v določenem roku, to je do vštevši 24. dec. 1923 vložili predpisane prijave (čl. 10 zakona o davku na poslovni pron)et, Uradni list št. 20/1922). — Pripomni se, da je iz odmernega zapisnika razvidno, ali je davčni zavezanec v II. ali III. skupini. Priziv ali pritožbo, katero je za vsak davek posebej vložiti, je kolkovati z 20 Din in vsako prilogo pa z 2 Din. Kaka potrdila županstva ali pa kakega drugega urada o prometnih razmerah pa so podvržena kolku 20 Din. Predpis zgoraj omenjenih davkov postane pri onih zavezancih, ki do vštetega 30. IV. t 1. ne vlože priziva ali pritožbe, s 1. majem 1924 pravnoveljaven. Posebni plačilni nalogi se bodo dostavili le onim davčnim zavezancem, katerim se
je davek odmeril nanovo in pa glede onih zavezancev, ki so za poslovni davek uvrščeni v L skupino (promet nad
360.000	Din). Za poslednje (I. skupina) pa poslovni davek do isedaj še ni odmerjen.
Razno.
Trgovinska pogajanja i Italijo. O seji z dne 12. t. m. sekcije za trgovsko pogodbo z Italijo je bito izdano sledeče uradno obvestilo: »Tretja seja prve sekcije za trgovsko pogodbo se je vršila od 17. do 20. ure. Razpravljalo se je o amandementih, ki so bili na prejšnji seji predloženi od naše in italijanske delegacije ter je gotovo število obojestranskih predlogov sprejeto.« Sicer izvemo o samem pokretu te seje še sledeče podrobnosti: Takoj po otvoritvi seje je italijanska delegacija predložila svoje pro-tipredloge na spreminjevalne naše predloge, ki jih je naša delegacija na predvčerajšnji seji stavila napram italijanskemu projetu trgovske pogodbe. Takoj po prečitanju teh italijanskih protipred-logov, se je pričela daljša debata, zlasti glede vprašanja, kako naj se postopa s tranzitnim blagom, zlasti pa glede zaščite naše detajlne trgovine. Ta debata je zavzela skoro ves čas. Italijanska delegacija zahteva v tem poslednjem vprašanju, namreč glede zaščite detajlne trgovine, popolno enakopravnost italijanskih potnikov, agentov in detajlnih trgovcev z našimi, dočim hoče naša delegacija zaščititi našo detajlno trgovino na ta način, da se ne dopušča italijanskim potnikom detajlnega nakupa po deželi. Po izmenjavi teh obojestranskih misli je bila seja ob 8. uri zaključena in so se dali vsi člani skupno fotografirati.
Uradna agrarna statistika. — Od celotne površine naše države odpada 9.1% na travnike, 15.3% na pašnike, 31.7% na sadovnjake in orano zemljo, 32.3% na gozdove, 1.6% na vinograde in ostanek 8.7% na nerodovitno zemljo.
— Od njiv (skupaj 9,629.223 ha) odpada na Bosno 1,714.200, Srbijo 1,540.353, Hrvatsko in Slavonijo 1,957.788, Vojvodino 3,326.776, Slovenijo 804.774, Dalmacijo 284.732 in črno goro 40.000 ha.
— Kljub dobri zemlji je zemljiški donos razmeroma malenkosten, ker obdelovanje ni intenzivno in pomanjkuje gospodarskih strojev. Od celotne za oranje primerne površine je obdelane le 7,133.212 ha, dočim je ostanek neobdelan. Od obdelane površine odpada 42.3% na koruzo, 5% na ječmen, 26.3% na pšenico, 2.2% na rž, 7% na oves in 17.2% na krompir, Lanska žetev pšenice je dosegla 13,207.000 kvintalov (1 kvintal = 100 kg), ječmena 1,360.000 kvintalov, koruze 17,240.000 kvintalov in ovsa 3,142.000 q. Krompirja se je pridelalo 3,800.000 q.
Zakup državnega premogovega revirja v Poljski Zgornji šleziji. Italijansko podjetje »Consorzio Mercantile Italiano« je sredi prošlega meseca sklenilo s poljskim trgovinskim ministrstvom zakupno pogodbo, s katero to podjetje prevzame v bližini Rybnika premogovno polje v obsegu 32 kms. V teku dveh let imajo podjetniki opraviti potrebna izsledovanja in si izbrati polja, ki naj tvorijo predmet zakupa. Slednji ima trajati 30 let in se more podaljšati do leta 1990. Zakupnina znaša 5% vrednosti bruto - produkcije. Kavcija znaša 1,000.000 lir. Konzorcij bo posloval pod firmo »Societa Italo-Polacca Miniera Rybnik«. Pogajanja se vodijo še za nadaljnje premogovno okolišče.
Obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani. Ker je ministrstvo za trgovino in industrijo dovolilo za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani primerno državno subvencijo ter je tudi ljubljanski občinski svet dovolil šolskemu odboru večji znesek za vzdrževanje teh šol, se dosedanje pobiranje šolnine s 1. aprliom t. I. ukine. Tako bo poslej tudi na teh šolah pouk za vajence in vajenke brezplačen.
Koncesije tvrdke Krupp v Rusiji. Generalni zastopnik tvrdke Krupp je dal zelo interesantne informacije o ruskih koncesijah. Med drugim izjavlja: Poljedelska dela so začela v letu 1928. in so se izvršila točno po določenem programu. Prvi večji transport strojev in poljedelskega orodja je došel meseca avgusta 1923 in se je srečno izvršil. Kontakt z ljudstvom se razvija najlepše. Tudi vprašanje glede delavcev se je
Stran X
zlahka uredilo. Oblasti pomagajo v vsakem oziru. Po izkušnjah se da soditi, da so koncesije zelo ugodne, predvsem pri delih za obnovo države. Manj ugodne perspektive nudi trgovina. Kar se tiče nadaljne eksploatacije ruskega trga s strani evropske industrije je to več odvisno od gmotnega stanja, nego od koncesij. Za uvoz prvorazrednega .blaga ni na ruskem trgu še dobrih perspektiv.
Obedniee in spalnice v zrakoplovih. Ameriška zrakoplovna družba, ki vzdržuje normalni promet med poedinimi ameriškimi mesti, uvaja v zrakoplovih posebne spalnice za potnike, ki potujejo več dni. Istočasno se v zrakoplovih uredijo skupne obedovalnice, kakor je to običajno pri brzovlakih. Dobila se bodo po dnevi in ponoči topla in mrzla jedila, sploh vse, kar je potrebno za daljše udobno potovanje.
Uvoz poljskega žita v Nemčijo. — Kakor izve »Voss. Ztg.«, se vrše med poljskimi vladnimi zastopstvi in konzorcijem nemških žitnih trgovcev in mlinov pogajanja radi uvoza večjih množin žita, posebno rži. Baje je dobil omenjeni konzorcij od poljske vlade na razpolago kvantum 50.000 vagonov. Težave obstoje le radi preskrbe deviz. Poljska vlada zahteva plačilo izključno v visokovrednih valutah, predvsem v zlatu in dolarjih, kojih nabava pa za enkrat še ni zasigurana.
Povišanje uvozne carine za žito v Ameriki. Prezident Coolidge je zvišal uvozno carino za žito za 12 centov od bušlja, in uvozno oddajo za moko za 25.5 centov za funt. Nadalje je bilo de-kretirano znižanje pristojbin ad valo-rem za deset drugih mlevskih izdelkov.
iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani je prosit
Zvezo gremijev in zadrug za Slovenijo, da intervenira pri poštni upravi v svrho zboljšanja poslovanja poštne uprave, in sicer glede: Loko poštnih pristojbin, ki se naj urede na način, kakor so bile pred vojno, ko se je za loko pisemske pošiljatve plačala manjša pristojbina. Dosedanja pristojbina 1 Din za pismo je previsoka in ni v sorazmerju z razdaljo in stroški, ko se mora za pismo recimo v Skoplje ali pa v Prekmurje plačati ravno ista pristojbina. Utemeljena bi bila pristojbina za navadno loko pismo 20 para, za pismo izven Ljubljane v celi Sloveniji 50 para in za kraje izven Slovenije pa 1 Dinar. — Ako vpoštevamo, da imajo nekateri zavodi in trgovci zelo obširno loko korespondenco in računamo minimalno 20—25 pisem po 1 Din na dan, dobimo letno okrog 9000 Din samo za loko pristojbine, kar pomeni pri današnjem pomanjkanju kapitala več kot preveč, a je vrhutega tudi popolnoma neopravičen davek. — Glede telefonskih pristojbin je gremij naprosil Zvezo, da bi. dosegla, da se telefonske pristojbine razdele na 4 skupine tako, da ne bodo trgovci, ki imajo razmeroma samo malo telefonskih pogovorov, obremenjeni ravno tako kakor oni, ki uporabljajo telefonsko zvezo tekom celega dne, n. pr. pri bankah, eksportnih in im-portnih tvrdkah. Tudi je delati na to, da poštna uprava vendar enkrat nabavi potrebno število telefonskih aparatov, ker imamo mnogo interesentov, ki bi nujno potrebovali telefon, pa ga nikakor ne morejo dobiti. — Pri paketnem prometu veljajo še enotne pristojbine, katere je treba odpraviti. Navaja se primer, ki ga je pred kratkim objavil neki ljubljanski dnevnik: Trgoveč je imel poslati nekaj paketov v oddaljeno mesto. Paketi so tehtali po 15 kg. Označeni so bili z vrednostjo. Trgovec ni hotel poslati paketov po pošti, ker bi moral plačati za to 300 Din poštnine. Odpeljal se je s prvim vlakom v mesto in vzel pakete s seboj. Seveda je plačal prevozno pristojbino, toda pri vsem tem je imel pri prevozu 225 Din man? izdatkov. — Pri železniškem prevozu obstoji v tem oziru velika razlika, n» zato je železniški promet živahnejši, nasprotno pa poštni docela ubit. — Takih primerov je nebroj in upati jc, da bo Zveza gremijev in zadrug kakor vselej, dosegla tudi v tem oziru pozitivne uspehe.
Zaključni plesni venček plesnega tečaja priredi plesni odsek Slov. trg. društva »Merkur« v Ljubljani v torek, dne 18. marca 1924 v dvorani »Kazine«,. Začetek ob pol 9. uri zvečer.
/
Štev. 32.'
MMBMHMMRSi,
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo. — Na svinjski sejem dne 7. marca 1924 se je pripeljalo 79 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov, komad Din 225 —262.50, 7—9 tednov stari, komad 275—350, 3—4 mesece stari komad Din 625 — 750, 5 — 7 mesecev stari komad 1000—1125, 8—10 mesecev stari komad Din 1350—1500, 1 leto stari komad Din 1850—2000, 1 kg žive teže Dm 20—22.50, 1 kg mrtve teže Din 25 da 28.75.
ŽHni trg. — Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 330, ječmen 325, oves 245, koruza
247.50,	pšenična moka »6« 310, otrobi 185 Din. — Tendenca neizpremenjena.
Cene v gospodinjstvu. Na Češkem so sestavili številke, koliko je izdala družina štirih glav za živila, obleko, stanovanje, kurjavo, svečavo in za »razno«; za »razno« so naračunili 10% tega, kar so dali za živila. Cene so ugotovili vsakega 15. v mesecu in so jih primerjali z uradnimi cenami tržnega urada, tako da je zanesljivost popolna. Recimo, da je sialo gospodinjstvo v juliju leta 1914. 100 enot, vidimo v letih 1922, 1923 in v letošnjem ja-
miarju in februarju ie-le cene:			
1922		1 923:	
januar	1045 .	januar	750
februar	1035	februar	752
inarec	998	marec	710
april	1000	april	719
maj	1007	maj	712
junij	1003	junij	715
julij	1005	julij	708
avgusl	946	avgust	701
september	790	september	712
oktober	763	oktober	711
november	761	november	704
december	749	december	706
	1 924:		
	januar	712	
	februar	723	
Zanimiv je zlasti skok od avgusta na september leta 1922.: od tedaj naprej pa ni bistvene spremembe.
Cene za konoplje v Italiji. — Letina je bila slaba in zato so cene poskočile, a se kljub temu večinoma sprejemajo.
Italijanska konoplja Mazzoni prve vrste se plačuje po 10.50, druge vrste
9.50,	Tiglia prve vrste 8.50, druge vrste 7.50 lir za kilogram v Bologni. Groba konoplja dobre vrsle se plačuje po 6.50 lir 1 kg. Omeniti je treba, da je Italija kupila mnogo jugoslovenske konoplje, ker je znatno cenejša nego domača.
Vinski trg. — Na vseh svetovnih trgih vlada denarna kriza, zato je kupčija povsod slaba. Kanada je prej veliko nakupovala, da je tihotapskim potom zalagala žejno Unijo. Sedaj pa tudi Kanada malo kupi. Rusija se na vinskem trgu še ni oglasila. Švicarski veletrgovci kupujejo le sproti, v velike kupčije se ne spuščajo. Na češkoslovaškem je položaj isti; imajo todi še dosti francoskega vina iz preteklih mesecev. Izvoz ogrskih vin v Avstrijo ne gre gladko, Avstrija dela sitnosti; zato se bojijo naši trgovci, da bo delala sitnosti tudi njim. Zelo razveseljivo je pa vplivalo v naših viničarskih krogih poročilo, da bo ameriška Unija kmalu spet dovolila uvoz lahkih vin— zato se tudi Kanada ne zalaga več tako kakor se je prej —. Francija, Italija in Španska iso se tozadevno že v Ameriki informirale. Zlasti zadnji dve se hočeta na vse načine znebiti svojih zalog in se rešili iz krize; zato iščeta zvez vsepovsod in sta poslali potnike tudi v Južno Ameriko in v Orijent. Ko bodo Na Poljskem razmere urejene, bo tudi Poljska veliko kupila. — Pri nas vinska trgovina počiva; cene niso več tako trdne kakor so bile prej. V oddaljenejših vinorodnih krajih so padle za eno krono do štirih. Največ proda še zagrebška okolica; nova vina gredo po Din 2.50 do 5, stara so večjidel razprodana in kolikor jih je, gredo po 8 do 15 dinarjev. Nekaj varaždinskega vina po Din 3.5 do 6 je šlo v Ljutomer in od tam pod ljutomerskim imenom naprej. Velika stagnacija je v Bački in Banatu; cene navadnih vrst se gibljejo med 2 in 3.50, boljše vrste 4—5, najboljše pa 6—10. Stagnacijo čutijo tudi dalmatinska vina; Lika vsled snežnih zametov prav nič ne kupi. V severni Dalmaciji se gibljejo cene med 2.5 in 3.5, v južni Dalmaciji in na olokih pa med 3 in 4.
Kava, kakao, čaj. Na novojorškeni kavnem trgu je stalnemu draženju kave sledilo treuutuo znižanje cen. To znižanje ne bo držalo, je sum o posledica realizacije dobička. Brazilski trg je bil v preteklih dneh izredno trden; za boljše vrste Santos kave so zahtevali izredno visoke cene in so jih tudi dobili. Če je kdo zahtevani ceni odgovoril s telegra-fično protiponudbo, so mu navadno brzojavili zopet kar prvo ceno in s tem pokazali trdno voljo, da ne bodo nic odnehali. Brazilski trg se razvija brez ozira na gibanje valut in gredo cene kave gor tudi tedaj, če se milreis dviga. Tudi ttio, ki je bil prej napram Santosu nerazmerno nizek, se je bistveno okrepil. Novi pridelek v Srednji Ameriki se je precej zakasnil; tudi so ponudbe napram prejšnjim letom malenkostne. Srednjeameriški producenti so oprezni 111 hočejo z omejitvijo ponudb doseči za svojo kavo višjo ceno. Pravijo, da se jim bo to posrečilo, posebno še, ker je brazilski pridelek kvalitativno letos poprečno zelo slab. Splošno je kave dosti, vidnih zalog pa malo, bodisi v pristaniščih produkcijskih dežel, kakor v pristaniščih konsumentov. — Tudi kakao je v zadnjem februarskem tednu v ceni nekoliko padel. Prvi vzrok je štrajk londonskih prislaniščnih delavcev, ker je trgovina vsled transportne negotovosti tam popolnoma prenehala. S prenehanjem štrajka samoobsebi preneha tudi padanje cen. Vrhutega so zaloge v pristaniščih evropskega kontinenta prav majhne, dovoz pa iz različnih vzrokov tudi ni posebno velik. Ob Zlati obali v Afriki na primer se bliža glavni pridelek koncu in so dovozi v pristaniščih zato zmeraj manjši; v brazilski državi Bahia je pa nastopila že v deceinbiu suša in računijo za čas od 1. januarja do 1. junija letos samo z izvozom 300 tisoč bal, dočim jih je šlo lani iz Bahie 1,061.710. Producenti to seveda vedo, zato so previdni, držijo zaloge doma ali pa zahtevajo prav visoke cene. Pravijo, da je to edino sredstvo samoolirane, ker bi sicer kakaove plantaže propadle. Tudi na afriškogvitiejskem otoku Sao Tho-m6 bo pridelovalci zelo previdni in se vidi, kakor bi sami hoteli cene dikti-
rati. Shranjevanje doma ima pa včasih slabe posledice; tako se je ravno producentom na S. Thomč vsled tega veliko blaga pokvarilo. — Na zadnji avkciji indijskega Čaja raipoloženje ni bilo dobro; vzroki so: štrajk londonskih pristaniških delavcev, velika ponudba indijskega čaja za prihodnje tedne, nerazjasnjeni proračun, ki je na angleško trgovino sploh slabo uplival. Likerni čaj je še nekako šel, slabše vrste se pa niso mogle držati in so jih morali ali po prav nizki ceni prodajati ali pa — in to večinoma — vzeti s trga. Nasprotne se je pa ceylonski čaj dobro prodajal, samo malo ga je bilo. čaj z Jave in Sumatre se je prodajal po nespremenje-nih cenah.
Književnost.
Zakon in naredba o prisilni poravnavi izven konkurza. Zbirka zakonov XV. snopič. V Ljubljani 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Cena s poštnino Din
8.50.	— Naše gospodarske kroge opozarjamo na zgoraj navedeni zakon, ki je pravkar izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Sodne takse po novem teksnem zakonu je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani v posebni brošuri, ki velja s poštnino vred 6 Din 50 p.
Dobava, prodaja.
Dobava posteljnine. •*- Pri odeienju za mornarico v Zemunu se bo vršile dne 29. marca t. 1. oferlalna licitacije glede' dobave 1000 slamnic, 1000 blazin in 2000 prevlek za blazine.
Dobava mehkega stavbenega Sesa. ~ Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 29. marca ofertalna licitacija glede dobave mehkega stavbenega lesa raznih dimenzij
Dobava stavbenega lesa. — Pri ministrstvu za agrarno reformo v Beogradu se bo vršila dne 24. marca t. I ofertalna licitacija glede dobave stavbenega lesa za 4000 naseljeniških hiš
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
: ========== — - — — -%
Mednarodni spomladanski velesejm v Pragi
»T
2500 razstavljalcev domačih	_	_	v	anelt	Posetniki	iz vseh evropskih	in
in tujih, 16.-23» marca 1924. prekomorskih držav.
Hud! nalvetjo tzbtro vsoti urst priznano solidnih in svetovno znanih tsl. izdelkov na:
splošnem velesejmo.
razstavi dobaviteljev hotelske In gostilnSSbe obrti — razstav! pohištva ln oocibenili Inštrumentov -- na avtomobilski razstavi ter na razstavi stavbnega materijala In potrebščin.
Posetniki imalo poleg ostalih usodnosti 33% popust na Jsl. železnicah. Posetnikom niso potrebni vizumi, velesejmska legitimacija Informacije dajejo:	upravičuje	k	prihodu v ČSR in povratku.	Informacije dajejo :
ČEHOSLCVRSKI KONZULAT. Ljubljana.	PUTRIH 0. 0.. Ljubljana, Aleksandrova cesta.	ALOMK COMPANV. Ljubljana.
Naročajte in razširjajte »Trgovski list" I
»	*	e
lil!
svetovne znamke
*?
M
(
nudi po najRlžji dnevni teni proEiiptno tvornica s,Split“ ds!, dr. za cement Portland iz skladišča v Ljubljani, Aleksandroma eesta štev. 12.
lili Dl
(Oradtka Ctedlonlca)
v Ljubljani.
STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 90 milijonov dinarjev ali 360 milijonov kron.
SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
ZI-ASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega račiuia, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še
mesto Ljubljana
i vsem premoženjem ln davčno močjo. Ravno radi tega
nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih,
župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je
denar popolnoma varen.
Veletrgovina
n.Šarabon
I v Ljubljani
priporoča
j špecerijsko blago;
\ raznovrstno zganie,
|	moko
t in deže ne pridelke,
!	raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna prahama za ka?o in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
TEODOR KORU
UUBUAKA
POLJANSKA CESTA ŠT. 3.
:	Krovet,	stavbeni,	galanterijski In
okrasni klepar. Instalacije vodovoda*.
Kspreva strelovodov. — Kopališke in ;	klDsetne	neprave.
Izdelovanje posod i z pločevine 7D firnež, barvo, lak In med vsake velikost, kakor tudi posod (škatle) ze konserve. ^
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 1$ Telefon sflev. 552
sc priporoča
za naročila vseh v njeno stroke spadajočih dal.
Lastna knjtgoveamlcaa Izvršitev točna in solidna I
SHflBB««SaBBBBBBBBBBBBB|
PripfiFočamo:	*
1 los. Peteline 1
LJUBLJANA,
Sv. Petro nasip 7.
■ Najboljši Šivalni stroii v vseh J
■ opremah Gritiner, Adler m ■ £ rodbinsko in obrtno rtibo, g g istotam igle, olje ter vse po- g m samozne delo r,a vso sisteme. ■
En grosl
Zaloga KLAVIRJEV
In pianinov najboljših tovarn B5sendorler, Ehrbar, Czapka, llolzl, Schweighofer, Stingl 1.1. d. — Tudi na obroke. Jerica Hubad roj. Dolenc, Ljubljana, Iiilšerjeva ul. 5.
incfustrUci	v
..Trgovskem listu4’I
hMiiliiama
'Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-indusirijska d.d., Ljubljana. - Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-induslriiske d. d