Številka 241. Trst v petek 1. septembra 1905. Tečaj XXX. V Izhaja vitki daa. "*«dl ob DMeiiah in praznikih ob 5. na ob ponedeljkih ob on zintra}. Pi'tnlfBf it#v11ke »e prodajajo po S sovi. (5 stotinki ■ icgih totvaram&n ▼ Trnu in okolici. ^Ljubljani, Gorici, 3 siji. Kranja. Mariboru. Celovcu. I dni i. M. Petra, Sežani, Nabrežini. >ovemme«tu itd. 'Jflmmm la laro^be erreiema Donva lista . Kdinoat", allea .lonrle Galattl It. IS. — ( radne «re »o od 2. pep. 4» are^er. — Cene oetaaom 16 rt na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zanvaie in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON I te*. 11*7. „Ediatst" za PriMrska. V edinosti je moč t laročnlna znafta ca vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaroćbe brex doposiane naročnine se oprava ne ozira, ▼■i dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa pisma se ae sprejemajo ln rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl 18. (Narodni dom.) Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija lista „Kdinost" v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti It. xB. Poitao-hrantlnlčni račun it. 652.841. LONDON 31. Kakor predsedn k ruska ZADNJI BOJI Y MANDŽURIJI. komisije, ki ima postaviti mejnike na otoku TOKIO 31. (Rauterjev biro). Japonski Sahalinu, bo adlatua W.ttejev, Korcs:ovec. gltv-. g,an puroSa Mandžarije 0 mnogib Možno j«, da pojde potem v Tokijo kakor rasnih bojib) ki 80 |a da6 21. t. m. vršili v Rusko-japonski mir. (Brzojavne vesti.) PETROGRAD 31. (Petrogr. brz. a*ent.) zastopnik Rusije. Vilta je doe 29. t. m. odpcs'al cerju Niko- f PETROGRAD 31. Siri a« govorica, da aju castopno brzojavko: Čast mi je poročati bo Wllte imenovai| državnim kancelarjem ali Vašemu Vel.čanstvu, da je Japonska vspre-' pa pred,ednikoi|1 mUjaterstva, ki ae ustanovi ela zahteve Vašega Velič.ntva glede po- y kratkfm< Dalo M mu bo na BVObodo, da .rojev miru, da bo zopet vzpostavljen mir, eno ^ dngQ do8tojan,tvo. ovala modrim in trdnim sklepom Vašega Veličanstva, in eicer z oz rom na točao po- ušnost bkazov Vtštga Veličanstva, o-tane na skrajnem Vstoku velesila, kakor e bila do sedaj in taka ostane tudi v bo- miru iz*val U-k,j isti VMeli kakor v loče. M. smo se poslužili vseh duševnih Pregradu. Tukajšnji listi, izvzemši »Novoje aoči ia patrijotisma kakor Ruai, da smo Vramja« izražajo svoje zadovoljstvo nad tem, zvedeli ukaze Vašega Veličanstva. Prosimo dft J6 kon5al° prelivanja krvi. »Rus« se ve-Vaše Veličanstvo, da nam milostno VBPeha obstranskih zastopnikov, izlasti pa Japoncev, ki ao dosegli priznanje njihovih najvitalnejih interesov. Govoriti o ruskem PETROGRAD 31. Iz Moskve, Odesa, Rusija Novgcroda, Kijeva in drugih mest l l pore ca; o dospele brzojavne vesti, da je sklep okolici Tsingčings. Riski napadi na Nanšan-hinto in Rušaataa ao bili odbiti. Dne 27. t. m. preipoludne so japonske čete pri Ju-tiangttu zapodile v beg oddelek ruske pehote na konjih, močne več stotin mož. P« dpusti, ako aismo zamogli storiti več. PARIZ 31. »Matin« poroča iz Oyster ava: Sodi se, da je vedenje Japcnake ute- triumfu O diplomatični zmagi meijeno veled odstopa železniške črte Han- Ku9iJe 86 more P° tolikih vspebih komaj go-sau —Kanton, katera železnico je Kitajska vor,tl- pridobila za 37 milijonov ter jo odstopila' se je la zato, da ae je izognilo Japonski, kakor plačilo za to, da je iata diplomatičnemu porazu, kar se zdi, da ae je regnala Ruse iz Mandžurije. Ta koncesija doseglo. »Slovo« nahaja ak ep miru tako, aa za Japonsko izredno trgovsko in strat:- kakor s ga Rusija po nesrečni vojni more ^.Čao važneat. j aama želeti. »Naša Z za« je a:cer zadovoljna LONDON 31. Kakor poroča »Morning * sklepom miru, ae pa z »Novoje Vremja« Post«, je kanadska vlada povabila mirovne brinja v tem, da ni Rusija nikdar sklenila komisarje v Portsmonthu, naj obiščejo Ka- j neugodnega miru. Pogoji zamorejo razveseliti nado, predno odpotujejo v avojo domo : vsacega Rusa. »Sin Otečest/a« piše, da n ma vino. I Rusija vzroka, da ae veseli svoja diploma- PORTSMOUTH 31. (Reuterjev biro), tične zmage, vendar po neerečni vojni ni Glede premirja ni se prišlo do sporazuma, bilo pričakovati kaj fco'jega. »Novoje /agotovlja ae, da ae bodo pogajanja glede Vremia« piše: Ako vaprejme Rusija ta -klepa rusko-japonske pogodbe vršila pozneje. ! islcsini mir, tedsj je storila to le v sili in LONDON 31. »Standard« je zvedel, ta mir je označiti le kakor začasen. Zmagala je glavna točka pogodbe, sklenjene z valeč je prejel premalo in premaganec je Anglež to, d t sa v Aziji vzdrži status quo. dal prevelika koncesije. Ta mir je la opo-V to svrho sta si obe državi obljubili med- j rišce v zgodovini odnošajev Rusije do Japon- vesti. Cesar t Išlu. IŠL 31. Casar se je danes ob 7. uri 30 minut zjutraj povrnil semkaj ic južaega Tirolskega. BOLCAN 31. Cisar je poslal tirolskemu namesrniku lastnoročno pismo, v kiterem te zahvaljuje za v sprejem, prirejen mu na južnem Tirolaksm povodom vojaških vaj. Baron Fejervary t Išla. BUDIMPEŠTA 31. Ministarski predsednik baron Fejervary je daiea zjutraj odpotoval v Išl. Srbski prestolonaslednik Jurij. BELIGRAD 31. Dne 9. septembra bo v vojaškem šotorišču v Banjici na alovesen način proglašen polnoletnim preet^lonasledaik Jurij. -f Tenorist Tamagno. V ARE SE 31. — Umrl je danea zjutraj znameniti tenorist Tamagno. (T< norist Fran Tamagno je b»l rojen od revnih starišev leta 1851. v Torinu. B.l ja ne le eden najboljših tenoristov svojega časa, ampak sploh najboljši teaoriat vsega stoletja. Njegov glas je bil pravi fanomen. Začel je svojo gledaliično karijero s petjem v operi »Ua balkrln masohera« v gledališču Bellini v Palermu. Ta njegov nastop je bil vzbudil BELIGRAD 31. Na današnji ponovni volitvi erbskega metropolita je bil izvoljen vladika D mitrije iz Šibca. Njegovo izvolitev mora pa še potrditi krona. Ločitev Norvegfje od Švedske. KARLSTAD 31. Norvežki odposlanci za unijska pogajanja so sinoči dospeli semkaj. Pozdravila jih je velika množ.ca naroda. Angležko brodovje t nemških vodah. SVVINEMUNDE 31. Angležka eskadra je odplula v Flenaburg. Slučaj kolere t Hamburgu. HAMBURG 31. — Povodom Eekcje trupla nekega ruskega izseljenca, ki je umrl tukaj za pljučnico in ki je dne 27. avguBta dospel Eemkaj iz Rudije, so konstatovali kolero. Drugih slučajev ni bilo. Glasom uradne izjave ae ni bati, da se bo bolezen širila. ObUstnije so izdale potrebne naredbe. aebejno pomoč. BEROLIN 31. »Barliaer Tageblatt« po- 18- boju si zamorejo Rusi in Ja- roča iz New Vorka, da bo mirovna pogodba Poce- P°dati roke ter si zaklicati medsibojno: obsegala petnajst klavzul in da bo dovišina ®v,d0nj® ' v 10 daeh. Dne 20. septembra odpotujejo j PETRO(rRAD 31. »Rus« je pooblaščen japoneki odposlanci v svojo domovico preko izjaviti, da je vest, ki se ja pojavila v St. Francisca. Pogodba bo podpisana v Wa- Parizu, češ da bo Rusija glaeoai nekega tajnega h ing tonu. LONDON ake in ta zgodovina pričenja še le seda;. Po P"vi entuzijazam. Ko se je prvič predstav- 31. Ne ve ae še, kako da paragrafa plačala Japonaki 300 milijonov, povsem neosnovana. Rusija je dala Japonski sodijo na Japonskem o miru. Zadaje vesti eo samo to, kar je ta poslednja že faktično ljala Verdijeva opera »Otelio« v gledališču »Scala« v Milanu, meseca f.bruvarja leta 1887., je zahteval Verdi, da mora in da sme peti v ulogi Otella edino le Tamagno. V Trstu je Tamagno pel Ista 1883. in leta 1891. Op. ured.) Sultan in Bolgarska. CARIGRAD 31. Sultan je ukazal bolgarski diplomatični agecciji izreči svoje za- dospele semkaj iz Japonske, ko ša ni bil imela v rokah ter plača le ctroške, ki jih je 1 dovoljstvo, da se je saleoilo poštno konven sklenjen mir. Tedaj je bilo japonekj čase- Japonska imela za vzdrževanje ruskih vjet-1in t68a> da noben Bolgar za pisje edino v klicu: Raje vojno, kakor da nikov. V ruskih trgovinskih središčih priča pleten v atentat. bi se odpovedali vojni odškodnini, ki jo po- kujejo, da se bi vsled aklepa miru povzdi trebujemo. Da manjka vesti iz Japonake, gaila trgovina. Na moskovski borzi bo včeraj vzbuja začudenje. Nesoglasje med Komuro rastli privatni in državni fondi. V Odesi se n Kanekom dokazuje, da sta na Japonskem nadejajo, da pride do hitrega razvoja trgo- dve stranki tudi v vladnih krogih japonskih, vinskih odnoiajev e skrajnim Vztokom. V ki hudo nabprolujeti, ena noče druzega Nižem Novgorodu je bilo opaziti, da je nego zvezo z Angležko, druga se pa hoee pod utisom vesti o miru postal semenj približati Rusiji. živahneji. Srbski Betropollt izvoljen. BELIGRAD 31. Vladika Sava iz Ž ce je v prid kandidaturi vladike Dimitrija iz Sabca odstopil od kandidature za metropolita. Govori se ps, da vlada ne predloži kroni v potrjenje vladiko Dimitrija, ako bo isti izvoiien, vsled česar stopi vprašanje o metropo itu v nov stadj. Dogodek v Portsmouthu. Česar smo pričakovali za slučaj Bklepa miru, prišlo je z matematično toČnoaljo in v polni meri: ves jaf onofi'ski svet prepeva himne ia pie?lav'ja Japonce radi njihove namišljene plemenitosti in Človekoljubnosti. Ćeš : do miru je moglo priti, ker bo Japonci doprinesli veliko žrtev, odrekši se velikim pridobitvam, na katere so mogli računati z gotovostjo l — Ta krik japonofilov pomenja akrajno laž, najdrzneje vzračanje dejstev. Će bi se Japoncem res tako silno studilo prelivanje krvi, če bi bili res tako človekoljubni in tenkočutni, potem pa ne bi se bili Ista in leta pripravljali na to vojno na naČ n, ki govori z absolutno gotovostjo, da so hoteli imeti, da so hoteli izsiliti to vojno! V odgovor na krik o japonskem človekoljubju, o japonski plemenitosti in tenkočutnosti opozarjamo, da bo Japonci tudi zapričeli bojne dogodke načinom, ki zaslužuje označenje tolovaj sko, načinom, ki je pogazil vsako mednarodno pravo, vsaki dobri običaj v razmerju med državami, ki bi ga niti Hotentoti se b li pogasili tako, kakor ao ga Japoioi v noči med 8. in 9. f-sbru-varjem. Ne človekoljubje torej, ne plemenitost in ne tenkočutnest... ampak tu je moral biti kateri drugi vzrok, ki je napravil Japonce nekoliko mehkeje. In ta vzrok je na dlani. Dvojen je: Prvi je ta, da ;e Japonska financijelno popolnoma izer ljena in je prav blizu tiEte gospodarske meje, kjer se Bploh nehuje možnost za nadaljevanje vojne in pa — ruska vojska je konsolidirana tako, kakor še ni bila dosedaj in ima voljo, ki je ravno zadaje čtse poučil gospoda Ojamo, da bi se krvavi ples mcgel zaključiti s popolnim PODLISTEK. Prokletstvo. Sgodoviaeki roman Avgusti Šenoe. — Nadaljeval in dovrSil I. E. Tomlć. Prevel M. O—A. Došla je neč, temna, noč brez zvezd, izveo meščanskega zidu poleg Abacijeve hiše so stali štirje konjeniki na konju, a eden Djih je držal dva o=eilana konja za uzdo. V tem času se je spus il Mik 6 Pro-laa <: v temnfo, pred njim pa je stopal *>tožnik, ki je nosil baeljo. Železna vrata so zazevala, luč zublja je posijala v temnico, a Lakre -ija se je etreala od greze. — Devica Lukricija, ,e rekel |mladi Prodanič, dvgai se, Čas je, da ideš na pot. — Na pot ? je vprašala prestrašena, a lam ? — To boš videla, dev:<*j draga. Ti, Nikola, zamaši jej usta, priyeži roki k životu n vrži plajšč okolo nje. Grozan vrisk ee je razlegal po tamnici. Lukrecija je poskočila kakor zbesie!a ter poletela v zadnji kot, kjer je bil zabit v zid debal železen obroč. Tega se je pri jela z obema rokama in se pritiskala k z du. — Ne šali se Lukrecija, je rekel Mikic Prodanih, ti si izdala mene sa najpodieji način. Naj huji kači ni toliko strupa kakor v tebi. Za cekije, za rumene cekine st hotela ti, grda grešnica mirnega srca žrtvovati toliko vrednih glav, a tudi mene nevred neža, ki Bi ga pod krinko ljubezni naročila k sebi, objemala, poljubljala in priaezala mi na veke. Povej, ai-li vredna, da živiš, ali ne bi imel jaz prav, da tvojo glavo tresknem ob kamen tega zidu, ker Bi nočem omadeževati meča s tako kačjo krvjo ? Nu, nočem, da pogineš. TI oataneŠ živa, grelo te bo solnce, hladil te bo veter, ne bo ta muč la žeja, ali glad, ali zima, ali tacega hudobnega dela ne etoriš več ; ne bcš več kovala in snovala take izdaje, in odzvonilo je grešni ljubazni tvoji, ki je letala o i naročja do naročja. Molitvenik dobiš i a režai venec, razpelo bo stalo pred tvojimi očmi, a kar ti je ostalo življenja zemaljskoga, b3di namenjeco pokori in kesu. Držeča te ae^restano obrača, je Lukrecija v začujenju poalu'ala te besede kakor kako zagenetko. Sedaj je pordečela, sedaj pobledela in ni mogla reči niti besede. Mikič pa je zamahnil orožniku, naj stori, kar mu je zapovedal. Človek je pristopil k B&nečanki ki se je hkratu zasukala s hrbtom proti zidu ter stegnila roki, kakor da mu hoče izkopati oč . Ali zastonj se je branila, ker je Nikola z enim skokom vrgel vrv preko njenega života in jej je zataknil klop-čič v usta, vrgel okolo nje plašč ter se svojima rokama zavlekel pred vrati, kjer eo čakali drugi orožniki. Za njim je šel tudi Mikio Prodanić. Vsi so zasedli konje, a Nikola je posel na svojega vranca pred-se dragoceni plen, Lukracijo Cavagnolijevo. Tako ja odišel črni sprevod sredi temne noči od ncaata Gri5a in prav od hiše Ahacija Prodan ča. Hitel je akozi črno noč, a ko je zoril dan se je zavlekel sprevod v šumo, da se odpočije uaopaženo. In tako je šlo dalje in dalje, dokler niso dospeli na grad Ribnik, kjer ja Lukrecija našla v utrdbi novo stanovanja, kjer je imela preživeti ostanek svojih dni — brez ljubezni in brez maščevanja. — Tu preživljaj svoje dni, tu se kesaj. Prisluži si zopet raja, kolikor si ga izgubila. Dosti posla boš imela s t; m, ker bila si velika grešnica. Ali to ti pravim, ostani mirna in ne poskušaj, da bi ubežala od tu, ne poskušaj koga podkupiti Bvojim telesom, ds bi te izpustil na svobodo. Puščam te lu živeti na Bolncu ia na zraku, ali doli v temeljih taga gradu je drugačnih stanovanj, tam doli je devica iz samega železa, katari so naročaji polni ostrih nožav. In če te pri> mejo oni, rasn?sjjo te na koBe. To si zapomni, Lukrecija, na tem mestu zapoveduje Nikola, ki te je zvezal. A jaz] sam mu povedal vse, kar ima storiti. A sedaj mi ostani z Bogom ! Gospod Prodanič je zapustil Lukrecijo ' tar odhitel na brzem konju se svojo Četo. Sužnja Lukrecija pa j s omamljena in izmučena prijela za železno mrežo na oknu, obišla z očesom to krajino, ptujo, nepoznano, tar zaječala težko globoko in padla pred razpelom z obrazom na zemljo. (Pride še.) japonskim polomom. Z ene strani torej notri sredi finaocijelne stiske in pa z znaki pred seboj, da bi ameriktmki kapitalisti mogli stisniti svoje mcsojičke — c droge strani z motnostjo nesreče na bojišču pred očmi: ni čuda, da eo Japonci, kakor dobri računarji, pr šli do zaključka: igraj no človekoljube in sklenemo mir ! Ali ne radi miru, ampak radi sebe eo Japonci omogočili sklep miru. To je naše glob ko uverjenje, tako globoko, da trdimo : ako bi imeli dovolj financijelnih sredstev nt razj.<» ago in le količkaj gotovosti; da zmagajo v Mandžuriji, ne bi bil Japoncev noben Roosevelt zvabil na pogajanje, kamo- i, da bi b it le za las odjen;ali od zehtev, ki jih je dikt rala njihova megalomanija. Da, tako nam govori nade uverjenje : če bi Ja-pose' De bili v sraki, če bi oni sami ne potr«1 ovali m ru najnajneje, niti na mirovno konferenco ne bi bili prišli. In ^zaključek, ki ga mi izvajamo iz tfga uverjenja svojega, se bo morda zdel nekako odijozen. Pa naj se nam le očita nehuman-noet, ali fanatizem, ali bestijal zem, ali karkoli ^e bo<~e, mi si ne moremo kaj, da na bi iz a v:ii svojega domnevanja, da je bil Witte še veliko premehak. N a i nazor je, da so Japonci z ozirom ne svoje prekerno aituvacijo — ki je pripezuana že po dejstvu, da s^ oni sploh pršh na konferenco in da so, v kričečem nasprotju se s»oj mi prvotnimi baha-šzizni izjavami, cdjenjavali korak za korakom, da je le prišlo do sklepa miru — veliko preveč dosegli. Včeraj že smo oena-Čili, kako neopravičeno je tisto proslavljanje japonske tenkočutnosti, humannoeti in plemenitosti v čutetvovanju. Danes naj storimo korak dalje, podavši izraza svojemu mnenju, da je bli zepet 'e na ruski strani tista tra-riicijoaaina slovanska mehkočutnoat in morda tudi — najivnest. Naj torej reasumiramo 8 7ojo sodbo : Japonci n so dosegli vsega, kar eo ramerjali, v mnogočem so morali odje-n;at:, zbog česar tudi smemo verovati, da ee čutijo nekako razečarane in da jih peče, ali vzlic vsemu in vsemu so vendar —- mnogo doeegli. Sedaj pa naj podamo tu po dolžnosti kron sto v razne eodbe in verzije o velikem dogoiku v Portsmouthu, kakor emo jih poene i iz raznih poročil: Seja ■inolegn torka. Dopisnik londonskega »Dailv Telegrapha« poroča : Ko je bila v tsrek seja formelno otvorjena, je ruski pooblaščenec položil na mizo p:sani ruski ultimatum ter je pozval japonske pooblaščenca, naj defiiitivno in jasno izjavijo, beče li Japonska popoln*na umak riti rt h evo po vojni ofškodnini ali ne, ker se Rus a sploh o tem ne spušča v nikake razgovore ? I Sledil je dolg molk, japonski odposlaaei eo se pogledovali pomenljivo. Zielo ee je, da je kart n Kcmura goboko vznemirjen. Po nekoliko minutah so prosili on in njegovi kolegi za par minut presledka, da ee razgovore med seboj. Ko je se; a zipet pričela, je rekel Kcmura, da heče ponuriti kombinacijo, o kateri je možno razpravljati, ker glasom isjave \Y ittejeve ne spada med predloge, ki eo izrecno izključeni. Japonska ae hoče popolnoma odreči vojni odškodnini, predlaga pa, da vi s otok Sihalin na temelju prava osvojitve pripade japonski kron-'. Ruski odposlanec je izjavil, da te ponudbe ne more vzeti v pretres, češ, da ni več svoboden, ampak da govori v imena carja, čegar pogoji da so znani. »Kak odgovor naj torej odpošljem carju?« je vprašal \Vitte konečno. Komura je tedaj izjavil : Carjeva volja naj se zsrodi ! Po odločilni seji. O vedenju Japoncev in Rusov, potov ko je padla odločilna keeeda, poročajo »Time*« nastopno: Biron Komora je ostal v arzena i u mornarice vee potrt. Dobil jo is Toki,a ukor. Več dni sem je bil finančni agent Kaneko pravi odposlanec in ne Komur«. Marke I to, Čegar agent je Kaneko, j« imel odločilen upliv na sadnjo odločitev ce-earjevo. Kaneko in Kontura n sta prijatelja. Nasprotnika sta si v stvareh miru in tudi druče, in eedaj ee Komuri godi krivice, dn ee njegova polit k« zapoetavlja politiki Ka neka. Djčim eo Japonci bili popolnoma mirni, eo bili Rusi izven eebs od veeeljn. NVitte je bil tako ginjea, dn ja komaj mogel govor ti. leto tako ginjea je bil tudi baron Rosen. Pet minut so odposlanci ostali na balkonu, ko jih je pozdravljala množica. V svoji eobi se je Witte vrgel na zofo ter je pripovedoval in opisoval razprave, o katerih je menil do zadnjega treiotka, da so brez-vspesne. »Niti kopejke !« je zaklical, ko so ga vpraševali o vojni odškodnini. Večkrat ni mogel nnjti beeede od samega ginjenja. Mej tem, ko so svonovi vseh cerkva v Portsmouthu naznanjali sklep miru, so Japonci bridko jokali. Japonski odposlanci s j razkačeni nad »3vetom starih državnikov« v Tokiju, in kakor poročajo iz Tokija, se japonsko ministarstvo ne bo zamoglo vzdržati na krmilu, ker japonski narod tega miru ne odo-bruje. K uski vojni ujetniki se vrnejo v do movino. Iz Londona poročajo, da se prvi ruski ujetniki prično vračati ie Japon-tke že bodoči teden. Med piv. mi bo admiral Rožde-stvenik;. Japonci nezadovoljni. Iz Pariza javljajo: Tukaj bivajoči Japonci so užaljeni radi sklepa miru. Eden njih je rekel dopisniku »Matina«, da se mora Komura ubiti, ako noča da ga ubije užaljeni in ponižani nared japonski. To ni mir, je rekel Japonec, ampak premirje, in povrh tega še poniževalno prem rje. Japonski vojaški ataše je pričel jokati, ko je izvedel, da je sklenjen mir. Iz Tokija poročajo, da nekateri japonski listi zahtevajo, da se baron Koraura sam ubije, s'csr ga ubijejo ljudje iz najnižih slojev prebivalstva, češ, da je on kriv ponižanju, kakoršnega še ni doživela Japonska. V Portsmouth so brz^javili, da naj policija pazi na Komuro in Takahiro, da bi ju ne ubil kak fanatični Japonec. Medtem, ko ee ves svet raduje radi sklepa miru, bo japonski novinarji v Ports mouthu besni. Oni izjavljajo odkrito, da je Komura sklenil mir, ki je za domovino ne-povoljen in predvidjajo, da v Japonski na stanejo nemiri. Zadnje vesti prinašajo najrazličnejih podrobnosti, ugibanj, kombinacij, ki jih je pa težko kontrolirati glede njihove resničnost', oziroma osnovanosti. Najzanimiveja vest, ki jo razširjajo izla-ett iz Londona, da je prišlo namreč do neke tajne pogodbe med Rusijo in Japonsko, po kateri bi prav za prav — Kitaj plačal troske te vojne in je določeno bodoče razmerje med obema pogodbo sklenivšima vlastima. Kar se dostaja razpoloženja v Rusiji valed tklepa miru, pravijo poročila, da so menenja razdeljena. To pa treba zabeležiti, | da porečila ne govore ne o entuzijazmu in, ne o razburjenju v Rusiji radi sklepa miru. češke rudniške komisije v Pragi, glavni urednik socijalno • demokratiškega glasila »Pra70 Lidu«, gosp. Nč nec, zahteval, naj se komisija v Pragi pripozna kakor p o n e b n a deželna centrala. Konferenca pa ni ugedila tej zahtevi, češ, da ee mora držati principa, da je v vsaki državi pripoznavati le po eno deželno centralo. Na to pa so se češki socijalni demokratje z gori imenovanim urednikom na čelu oglasili proti avstrijski državni komisiji z očitanjem, da iBta smatra nasilno ponem-devanje češkega delavca za svojo glavno nalogo. Neko »pojasnilo«, ki je je tajnik rečene državne krursije poslal listu »Pravo L:du«, ni bilo vsprejeto, marveč se je začela na Oaškem razsežna akcija strokovnih združenj, t padajočih k rudniški komisiji, proti postopanju konference v Amsterdamu. Tenor vseh teh izjav zveni, da si češki delavci ne puščajo jemati pravice svoje individualnosti in da ee izjavljajo solidarne s sodrugom Nemcem. Oj enem je sklenilo več rudniških komisij, da ne bodo plačevali nikakili prispevkov dunajski rudniški komisiji, dokler ne bo poravnan ta spor. Znamenit pojav je bilo nedavno temu cabeležiti iz tabora češke sccijalae demokracije ca Moravske m. Nenavadno brezobzirni in surovi način, kakor 6e Nemštvo v Brnu povodom začetka šolskega leta bori proti češki bo', je bil tamošnjim szcijtlnim demokratom v povod, da so z vso odločnostjo nastopili za pravice čaških starišev in proti terorizmu v mestni h i š i. In čujte : nemški Eocjalni demokratje niso mogli pr kri vati svoje ne za dovoljco.ti na tem nastopu čtških eodrugov. To potrja vnovič etaro dejstvo, da se nemški socijalni demokratje čutijo kakor nemška stranka! Zato ee boje, da bi se češki socijalni demokratje na Moravskem pridružili v praksi akciji za emancipecijo od Dunaja, ki je po-nemčevalen, torej nemško nacijonslen povsodi, ne ievemši aocijalno-femokrat ško organizacijo. »VolketVeund«, to glasilo nemških socijalnih demokratov je zato hudo navalil na Neaice. »Volkefreund« se je menda nadejal, da oplaši Nt*'a ca. No, ta se pa ni dal oplašiti, marveč je odgovoril z enako ostrostjo. kabinet. Bolgarski diplomatični agent v IV trogradu. dr. Stančav, postane minister vnanjih stvari, Petrov odide najbrž na njegovo mesto v Petrograd. Ministra za pravo aodje Stajkova zameni Panajodov, ministra za pojedeljstvo Popova pa dr. Gatev. Znameniti pojavi iz tabora socijalne demokracije. n. Predno pričnemo z beleženjem nekaterih saamenitih pojavov iz tabora socijalne do-! mokrtcije, moramo opozoriti na malo tiekovno | pogreško, ki ee je vr nila v zakljuSni od- j stavek včerajšnjega članka in ki jo želi moj popraviti. Tzm je rečeno, da prodira spo- j znavanje tudi v vrstah slovenske socijalne demokracije. Mi pa Bmo hoteli reč't slovaiBke, kajti govoriti nam je o pojavih v češki socijalni demokracij-'. Da, knkor nam je narod češki noeitelj naeijoaalne ideje, kakor nam je on vzorom vsakega narodnega dela ia pijonir vsacega napredka na veeh poljih človeškega snovanja-— tako eo ee tudi v vrstah njega eccijalne demokracije najprej (tu govorimo seveda o eocijalnc-demokrat ških strankah v avstrij-nkih Slovanih) začeli bistriti pojasi, skaljeni in zmotjeni po neelovanakih vplivih. V Češki eocijalni demokraciji se je najprej začel vri:ti zdravilni procee, ki naj dovede do pravega umevanja naloge seri jalne demokracije. Soojalna deBokracja češka nadaljuje ie dlje čaea oster boj proti duaajeki centrali — proti tisti centrali, ki tako nesrečno vpliva na vso taktiko socijalno demo-krntiike ekupine ▼ parlamenta, dn često dobiva opasovalec utie, dn ta aknpina ni dru-sega, nego privesek nemške levice ia le nekaka lahka fca valerija v taktiki nemikih strank. Da ee oevobode is dunajskega varuitva, je na konferenci tajnikov rudniških deželnih central — katera konferenca ee je vriila ▼ Amsterdamu v meeeeu junija — zastopnik Dogodki na Ogrskem. Jutri bo menda ogrski ministerski predsednik barcn Fejervarv veprejet (v Iš!u) v avdijenoi od naš9ga vladarja. Glasom vesti iz Budimpešta utegne biti ta avdijencija usodne važnosti za bodoči razvoj Btvari. Fejarvaiv da predloži cesarju nove predloge za boj proti pasivni rezistenci municipije v. Na bližnje razpuščanje zbornica in nove volitve pa baje ne m:s!i še baron Fejervary. To pa iz razloga, ker mu treba časa, da propegira svoje namerovane gospodarske reforme, s katerimi bo skušal odvrniti mase od koaliranih strank. I zlasti pa da hoče vlada stopiti v prihodnji volilni boj z bojnim klieem : splošna volilna pravica. Drobne politične vesti. f Fra Grgo Marti č. Umrl je dne 30. t. m. v samostanu Kiseljaku slavni hrvatski pesnik Fra Grgo Marte, star 83 let. Ministerska kriza v Bolgarski. Iz S fije poročajo, da je ministarstvo Petrov podalo knezu svojo ostnvko. Minister vnanjih 6tvari je dobil nalog, da sestavi novo ministerstvo. Zagrebški »Obzor« bo, počenši z danednjim dnem, izbijal po dvakrat nn dan in sicer zjutraj in opoludne. Jutranji liat bo izhajal v veliki obl ki vaak dan, izvzemii ponedeljke in dn?ve po prazni k: h. Opoludaneki liet bo pa izhajal v manji obliki vsaki dan razun nedelj in praznikov. Cene ostanejo listu ste, kakor do sedaj, peštai stroški za dvakratno dnevno odpoši-Ijanje se zaračunajo. I z M a k ed o n i j e. Ig Sofije poročajo, da je Hdmi paia ukazal makedonskim poitam, da morajo vsa pisma, ki so naslovljena v slovanske dežele, odpreti; tudi pisma bolgarskih konzulatakih uradov v Makedoniji. Bolgarska vlada je proti temu odločno proteetovala. Preosnova bolgarsskega ministarstva. Iz Sofije javljajo : Mini-•tenki predsednik Petiov je podal svojo ostavko in minister notranjih stvari Petkov ja dobil od kneca nalog, naj sestavi novi Domače vesti. »Slovenski Narod« sa je sedaj obregni! ob nas radi nešega poročila o zborovanju »Zaveze učiteljskih društev« v Puli. Mi se s »Slovenskim Narodom« ne bomo prepirali radi tega poročila. Ce ee mu zdi vredno, naj Btori to dotični goapod dopisnik — — učitelj. Gospodu avktorju članka v »Slovenskem Narodu« sporočamo le, da mu tižaški »resni politiki« (kakor jih on imenuje ironično in v namen zasmehovaDjs) dajajo na svobodno voljo, ali da se jim amejp. ali da jih pomiluje, ali pa — obojno skupaj ! Kakor mu drago, gospodu ! Kajti, to ne more biti v nečaat zaresniin rodoljubom, ako se jim r iga č'o;ek, ki najbrezveataejo stranko, kolikor jih posna politično življenje v državi, stranko, ki v borbi proti »Slovencem« in Hrvatom seza do skrajnih mej brutalitete, ki neusmiljeno davi naš narod, ki istemu krutim in neizprosnim srcem krati vsaki f>goj za življenje, a v prvi vrsti — šolo, stranko, ki vso deželo z železno roko tišči v jarni srednjeveške oligarhije---označa kekor »zmernejšo«!! ' Čitateljem se bo morda zdelo to cever-jetno. Ne bi se jim čudili, saj smo se tudi mi prijeli za glavo in niBmo mogli verjeti lastnim cčem. Nu, da ss prepričajo o s:vari, naj vzamejo v roko »Slovenski Narod« o, naj prtčitajo članek »Malo odgovora« in tam najdejo v četrti rubriki, v deseti vrBti prvega ods.avka ono, na kar jih opoz»rjamo, da b: d > videli, do kolike zmote more dovetti strankarska strast ! Ne, tržaškim politikom sa ne treba vzne mirjati, ako jih zasmehuje pero, ki je tašlo tako daleč, da se ne ženim p šiljati v javnost takih . . . argumentov. Tu je zares meja, kjer ee ne huje vsaka nadaljnja diskusija in re začenja kamenena brezčutnost do naroda, ki sa obupnimi napori bori za nago ž i ;ljenje. Mož je prgumoo pre-korfcčJ Rubikon in ne prec staja druEega, nego, da on ostane tam na oni Btrani propada, ki se odpira med njim in naredno stranko : v družbi »zmernejš h« krvnikov našega naroda, ki mu v svojem kulturnem — liberalirmu odrekajo šolo, a mu za to ueiljujejo posojila za obresti sto od sto, da ga tako ubijajo duševno in gospodarski ! Žito pa mu na njegov vsklik, »da se v Istri dani«, vemo le ta-le kratki odgovor : če se bo v Istri »danilo« v smislu Zecovih prijateljev : Rizzija, Bartolija, Sta-nicha, Campitellija, Marchija in Krstića (ser ta dva Bta izvrševalna organa vse te gospode I, potem se bo danilo — na grobovih hrvatsko-slovenskega plemena v I b t r i ! ! r Govorili smo. Sedaj pa le na delo ! Pišejo nam : Od dneva, ko je b.la sprožena misel za prireditev posebnega vlaka na slavnost odkiitja Prešernovega spomenika, dne 10. t. m., je naše ljudstvo z neko posebno nestrpnostjo povpraševalo: dobimo-li poseben vlak in pa — koliko bo stala vožnja. Sedaj smo, kakor je bilo včeraj čitati v »Edinosti«, z vlakom gotovi. Sedaj treba le agitacije v meatu in okolici. Ne da bi bili v kaki skrbi iz finan-oijelnih ozirov. Ali nam je do tega, da bi bilo tržaško Slovenstvo veličastno zastopano na tej veliki kulturni slavnosti našega naroda. Ker je tudi cena vožnji nenavadno nizka, je upati, da se te lepe prilike poBluži veliko število našega ljudstva. Dokaž mo, da znamo ceniti svoje dušavne velikane in dokaž mo, da naB je tu na obali Jadranskega morja — ne- ' število korenjakov ! »Slava Prešerna«. Slavnostno knjižen ki jo je založilo društvo slovenskih časnikarjev in pisateljev, je o. kr. kranjski deŽ9lni šolski svet odobril za srednje, ljudske in meščanske šole ter jo priporočil okrajnim šolskim svetom. Velikanski hrast zgorel. Strela je nedavno zadela v orjaški hrast blizo vasi Breg v ribniški dolini. Hrast je zgorel in so ga potem morali posekati. Meril je 12 metrov v obsegu in je bil star, kakor cenijo, okolo 1000 let. Umrljivost ▼ Trsta. Od nedelje dne 20. do všteta sobote dne 26. avgusta je umrlo 60 moik h in 58 ženskih, skupno 118 oseb, nasproti 83 v istem tedna minolega leta I. shoda narodno radikalnes« dija- iiva. ki se bo vršil v Trstu v »Narodnem domu« od .*>. d} 8. kimovca t. 1. je nastopni vspored : V torek, n-ega : d ipoludne izlet v postojnsko jamo. popoludne ob 5 35 uri fcfiiijelni vsprejem na trže^zem kolodvoru, r večer ob 9. uri predavanje o Prešernu is sKiopt ši m:. slikami). Predava phil. Pavel Grošelj. V sredo, 6-ga : dopoludne ob 9. uri otvoritev, konstitucija, predavanja: I. Slov. vseučiliščno vprašanje — iur. Ciril Premrl. II. Teoretska predavanja : 1. Poed nec in skupina, Etika, vera, rna-noet — phil. Mihajlo K o s t c h a r. 2. Evolucija, načelo dela in samopomoči — iur. Gregor Žerjav. 3. Narodnostno vprašanje — ;ur. Ivan 1" š 1 a k a r. popoludne r ob J. uri oieek za gmotni položaj sle v. dijaltva : i. M aterijelno stanje dijaka: a} v Gradcu — phil. J. Lesko-vec; b) v Pragi — phil. Fran K a -dunec; e> na Dunaju — phil. Josip H abe. J. Razgovor o ekonomskih momentih, ki na; vplivajo o izberi stanu. ob 4. uri o:? k za ljudsko izobrazbo : 1. Ljudsko knjižništvo, predava phil. Josip Breznik. 2. O ljudskem preda vatelj Bt v u; predava iur. Josip Zdolšek. 3. Poročilo akad. i'e r. društva »A d rije- — iur. Tomo Šor l i. 4. Poročilo akad. fer. društva »Prosvete« — vet. Adolf Rib-nikar. V četrtek, 7 ega. zjutraj ob 8. uri od?ek ta dijaško izobrazbo : 1. Sloveneko dijaško življenje — phi1. Pavel Grošelj. J. Sredniešehko vprašanje — phi!. Andrej I p a v e c. 3. V * e u č. mesta slov. dijaka: a) Dunaj — vet. Ado i R i b n i k a r, b) Gradec — phil. Janko Lesko-v e c, c) Praga — iur. Arncš: R e -kar. 4. Naloge naših akademičnih cruštsv — phi). Alber: K r a m e r. zvečer ob poldevetih komerz. V petek, 8-ga. dopoludne ob 9. uri : Poročila odsekovih na- će.t'.tov in reaolue je. p:pjiudne ob 4. ur: : Velik ljudski shod Vcpored : 1. Slovensko šolsko vprt-nanje — gjvori deželni p>s"aaec dr. Dragotin Treo. "Z. VseslovenstvoinTrat — g - vori dr. Otokar Rybar. zvečer : skupni -odhod ob 8*10 ur:. Ods izletov v arzena), staoiliment > txc nioo, zoološko stacijo in tovarno za č ščenje r.ža se naznani na shodu. Stanovanja za dijak § so brezplačna. Prijave do 3. kimovca na »Propeto«, L ubijana, Narodni doa. Ista po*redu;e tudi eanovanja v hotelih. Z» dijake skupen obei v hotela »Balkaac po znižanih cenah. Prijave vsprajema pripravljalni odb.ir (od 3 ega v Trstu, Kavaraa Balkan). Naslov za brzojavke : Radikalni shod, Trst. Z Opeln. Marsikateri si misli: Kako da ca Opčinah ni bilo že toliko časa nobene veselice? Mareikdo si misli že, da tu pri nas narodna zavednost peša. Temu pa ni -tako. Naznanjam Vam, dragi okoličanski bratje, da » Za vt rovaln' ca g i veje živine« in pevsko društvo »Zvon« pr redita skupao dne ■». t. m. na dvor.šču g. Ivsna Gjriupa tombolo, veselico a petje m m igro, in ples. Pnli.tite v obilnem številu, da na tn nič o podkrepite naši dve narodni trdnjavi na Opčmab. Kako važai sta ti dve (»Ziva-rovalnica« in »Zvone) v tej vasi. ve le t sti, ki se j« prepričal na lestne oči, kak aaval tujcev je pn nts. Seh:rni narodnjak naj se spomni te »gran ee« in naj pobiti v nedeljo aa Ojtftioe. Marsikomu bo na Opčinah sreča mils, da kaj »zadene«. L*pi dobitki pri tomboli : gnjat (pršit), omot plataa, jurnca in dva prašiča — že ti dobitki eo dovolj mikavni za izlet na Opčine. Kaj pa petje »Zvona« V Jakova »Ne kliči vraga«? Plea ? Dcber taranček? — V se to Vam garatira najboljšo zabavo. Veselica prične točno ob 4. uri popoludne — tombola cb 6. — Posebnih vabil ne razpo-š ljamo. Na gotovo svidenje dne 3. t. m. na < Ipčinah. Sivorjev in -f-mao. Vpisovanje na goriškem c. kr. ženskem učiteljišča se bo vršilo dne 14. in 15. septembra od 8.—12. ure predp. Dne 16. septembra ob 8. uri pričnejo vsprejemni kakor tudi ponavljalni izpiti; redni pouk pa prične, ko bodo omenjeni izpiti dovršani. V više tečaje (2., 3. in 4.) ne vtpiejema se nov h gojenk. Na c. kr. deški in dekliški radnici t Gorici se bo vršilo vp s>vanje dne 15. eeptembra od '6.—12. ure predp. V više razrede re novih učencev, oziroma učenk ne vsprejema. ŠAb ko leto 1905/6 se za prične 16. septembra s sv. mašo, redni pouk pa 18. istega meseca ob uri. Rsvnatdjstvo c. k. učitelj šSa v Goric", dne 30/8 1905. Za ravnatelja : K o m a c. Huda nevihta je razsajata v sredo v Idriji ter napravila mnogo škode. Prijavljena tatvina. Uršula P sik, laatn ca prenočeval šča v ulici della Torretta štev. 4, ;e prijavila včeraj popoludne na jo lic ji »lfdeči dogodek: Ob 11. uri in pol predpo^dne je bila š a od doma. Povrnila Be je opolulae. O povratku je pa konst&tovala, da je -bi mej njeno od-otiostjo n silnim načinom odprt neki njen kovčeg. PobraktU je po kovčegu in kotstitovj^ t, da manjka iz s ega srebrna ura, vredna 36 kron, denarci m šojiček, v katerem je bi!o 6 kron denarja in ena cela ženska obleka, vredna 35 kron. Izjavila je poleg tegar da-sumi, da je to tatvino izvršil m zar Jjeip Avgust n ki je 3 dni stanoval pri nje:, a je potem, ko je bila tatvina izvršena, izginil. Tatvina na pošti. — Izpraznjeno denarno pisno. Dae 29. m. m. je avstro-ogrska banka oddaja petnemu uradu na Borznem trgu pismo s 3000 kronami, naslovljeno nekemu gospodu, ki biva bliz j Kotora v Dalmac jf. Predsinočnjim je pa službu-o>i uradnik konstatoval, da pečat istega pisma ni v redu. Nadaljna p:eiskava je poka zala, da je bil denar'vzet iz pismi, v katerem je bilo le nekaj izrezkov č soikov. O tem je bila takoj obveščena p< l cija. Koledar la vreme. I>anes: Egidii, opat; Mladin; 8mina Jutri: Zenoo, mućenec: Tom'drag; Vuja-a. Temperatura: ob 2. uri popoludne -j- 21° Celeiua. Vreme: lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu bo imelo pr hodnjo nedtljo dne 3 septembra obletnico blegoalovljenja društvene zastave v »Konsuirnem društvu« v Rojanu s sledečim vsporedom : 1. H. O. Volari?: »Kdo vstaja na dan?« moški zbor. 2. E. Adam č : »Pt:čka«, mešan ■bor. 3. Vorotnikov: » Večerni 7Vc n« (ruska), mešan zbor. 4 H. O. Voler č: »Slovenski svet«, moški zbor. 5 V. Parmi: »Ćolnčsu«, mešan zbjr. 6. J Bartl: »«Jj planine«, mešan zbor. 7. H. O. Vtlarič: »Na pit se, moški zb'T. Med točkami in k plesu avira godba pod vodstvom g. Majcena. — P*'je vodi društveni kapelnik g. H. O. Vogrič. — Poslovala bo tudi šaljiva posta in tom bula k dobitki. — Začetik ob 5. uri popoludne. — Vttopaina ca veselico 50 st>t.f k plesu moški 1 K. Opozarja ce slavno občinstvo, da se ne razpošiljajo posamična vab la kakor običajno, kar naj se blegohotco vzame na snanj?. Pevsko draštvo »Zvesisiir« v Keeeli aaua javlja : Veselic«, napovedana na dan 3. septembra t. I., je odložena aa nedoločen čaF. pogorela vas Karolvfalu : le pet hiš je ostalo nepoškodovanih. Škode, ki ni zavarovana, je 200.000 kron. V kozjem mleku so baje ne nahajajo tu- be/kolozni t akedi. Vsled vživanja opija umre — po neki cenitvi — na Kitajskem vsako leto poprečno 2 milijona ljudi. Perzijski šah se bavi za kratek ča3 s pletenjem nogavic ter plete ssmtrtja nogav'ce za svoje osebne prijatelje. Tudi bivšemu princu valeškemu, sedanjemu angležkemu kralju Edvardu je pcslal enkrat v dar psr nogavic, ki jih je sam spletel.. Samo z vživanjem vode zamore človek živeti dO dni, ako bi pa vžival izključno samo trde ]edi, ne mora živeti več nego k večemu 8 dni. Darila. Drnžbi sv. Cirila in Metodija v Ljub ljani so od 1. do 31. julija 1904. poslali pr spevke p. n. gg. ia druš:va : Z?nska v Mariboru 11 K 54 ste t., moška Ii. bisir škt-trnovska 77 K, v Vipavi 57 K, moška v Kamniku 186 K 70 stot., v Ški l',i loki 332 K 20 stot., v Žalcu 40 K, ženska v Kranju 137 K, ženska v Novem mestu Čisti dobiček veselice 400 K, ženska šentjakobsko trnovska v Ljubljani 600 K, moška in ženska v Trbovljah čisti dob ček veselice 80 K, vodstvo družbine šole v Št. Kup*rtu ( b Velikovcu čisti dobiček veselice 300 K, Uroš Kersnik od družbinega šampanjca prispevek 44 K, volilo Luka Mlakarja iz L j kovice 179 K 10 stot. Raeni: Simon But c. kr. nadkontrolor 1 K, gdč. M c'. Puppis na vrtu g. Lenasija v Gornjem Logfitcu nabran h 5 K, Dulski igralci na Sp. Štajerskem drugo polovico pokrovi teljnine 100 K, P. Š»-egelj župnik v Movražu 10 K, Nitseh Feliks c. kr. davkar na Vrhniki imenom družb?, ki je zadela srečko drž. dobrodelne loterije 8 K, Kolšek Avgust v Konjicah ob godovanju Pavla Ogorelca nabranih 14—K, Kleindien't Jakob kaplan v Se-nožičah 3 K, Aš č Maks kaplan v Vidmu ob krasu na S bni nabran.h 10 K. (Pride še). Zadnje brzojavne vesti. Maroko in Franeija. PARIZ 31. »Agence Ha vas« poroča : Danes zjutraj je iz Quai d' Orsey dospela brzojavka franoozkega od^o.lanca Rilč Tail-land era, da je Mighzen izpustil na svobodo Bu-Mziena ter ga iarcčil f.ancozkemu pod« konzulatu. MaroSens^a vlada je pa to izro-č ttv Bu-Mtiana spremila s piEmom, ki ga pa ni mežno vsprejeti niti z ozirem na njega veeb no niti na pogoje, k j.h občega. Ta odredba daje Fiatcczki le navidezno zadoščenje in ne more ee smitiati, da je etvar dtfiniii\no poravnana. $azne vesti. Draginja sadja ¥ Zagrebu j« tako velika kakor pri aaa ▼ Trata. Za kilogram breskev ' aahteva a. pr. braajevka 1 K 20 atot., aa breskev aredaje velikosti 10 s:ot. « Vas pogorela. Ia Turčanakega sv. Martina aa Ograkaa javljajo, da je dae 29. t. m. Rusko-japonski mir. PORTSMOUTH 31. (Reuterjev biro). /Pravni zastopnik japonske mirovne komisije Denison in profesor Marteos sta danes dovršila besedilo uvoda in tri Člene mirovne pogodbe. Sedaj izdelujeta člen o odat pu vztočne-kitajeke železnice. Možno je, da ee eklep premirja za par dni ša zakasni, ker je treba prej obvestiti genetale v Mandžuriji. Pogoji, poi katerimi pr zia Rudija Japonsko kak'r pesestn eo vztoČn t kitajske že leznice, določajo, d* plača Rusija Kitijski 75 milijonov dolarjev za interese, ki jih ima Kitajska na železnici. Vpiašaoje, kdo da bo konečno posestnik želesnice, to naj uredita J'ponska in Kitajekr. Kakor ee sliši, naj K t* ska plača J*puuaki za železnici 75 milijonov dolarjev, ako pridrži železnico za ee. Kitajska ;ma Japonski tudi povrniti s roške, ki jih bodo jap nike železniške oblastni je porabile, da lopst popravijo 2-lean cc. Želei-nica med Haibinom in sibirsko mejo in od Harbiaa južno do po»ta'e Kuaniantae ostane v ruskih rokah. Ruaij« in Japonska dobite dovoljenje, da vzdržojeti stražo ob želecn:Aki progi, ki sa nahaja v njihovi oblasti in da v slučaju re»ih ntmiro/ odpošjeti tudi čete. Število čet pa eae biti toliko, kakor je p -trebao, da se zopet vzpost* vi red. Ćete te morajo takoj odp< k icati, k<> so izvršile svojo nalogo. Vprašanje ziku^mh popodeb glede Port AHnrja ia dela poluotoka Liautun^ je od risao od privoljenja Kitsjske. Trgovina. Borsaa poroSlla dne 31. avsrusta troška bnrza. Napoleoni K 19.09--19.11 anglaf*" K - - do —• London krateV teruiin K *. 39 80 —' !> > Francija K 95.321/.—421 „ ItaUjs K 95.37 '/,"95. t7V, italijanski bankovci K —.— —.—. Nouioi.-117 25—117.35, nem5k( baukovi — ' — avstrijska sdnotea - u < 10») 53 10 J 70 0?-«»^» kronska renta K .6 <>5, «»"ian re" —.— kre.iitne akcije K 67150 — o7*>.50 državne žfileeai.^ K 675.25 — K77."?5 l^otnO1* 97.50 -3^5 J, L.la/djve -»Zciie K. 738 — —740 -Srečke: Tiaa K 331.75 —' 35.75, vredn K 470 — do 483 — Bodenkredit 1880 K 302.— 310.— -denkredit 1889 K 302— 310— Tnrak« IC U0S0 do 142. - Srba k«--do — Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danea Državni dc e v papirju 101.30 UH 35 n „ srebru 10125 101.25 Avstrijska re-ita v zlatu 119 50 119. >0 . „ kronah 4°/, 100.65 10 ».65 Avst. investici ska renU 31/,0,, 92.«H 92 8 > Ogrska renu v zlatu 4115.65 lt5.6> „ „ „ kronah 49H.60 96 6) 31/ 87 40 87.45 Akcije nacijonalue banke 1634.— lbJD.— Kreditne akcije 673.25 674,— London, 10 Lstr. 239.75 239.70 100 državnih mark 117.17 117.221,, 20 mark 23.46 23 46 20 frankov 19.0S l ».07 100 i tal. lir 95.40 95.40 Cesarski cekini 11.31 1131 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 103—, italijanska renta —.—, Španski esterieur 91 akcije otomanske banke 5*5—. Menjice na Londnu 251 50. Pariz. (Hklep.) Avstrijska drSavs« te' —.— Lombardi 104.— unificirana turfika reat. 92 07 avstrijska zlata rent 102 25, odrska 41,, renu 97 80, Llnderbai. 4S2 — tarSk- sta5 e J 33.— panika banka 14.4S, itaHiansk« jonslne akcije —.—, akelje Rio Tiat • 16.73 Nepravilna. Londor. (dklep; IConsjUauu. uo> 4 Lombardi 4»rebro 23.— Spanii -91:% 91 l/s liiansks renta 1043/o tržni diakiat, 2—au-,..^ -Dunaju 24.2<>. Stalna Tržna poroSlla 31. avgusta. Budimpešta. PSemca sa okt. K lS.Str^tT K !5 92; rž za okt. K 12 94 do K 12.96 ; ovaa z«^jkt. od K 12.04 do I2.C6; koruza z* avg. K —.— do K" — —: PfteiuCa : p00urit e srednje, povpraševanja dobro, tendenca trdna. — Prodaja 40 000 met. atotov, za 5 do 10 atotink \i>je. Druga žita nespremenjeno in vzdržano. Vreme : hladneje. Ha vre. {Sklep.) Kava «antos good p* • race zrn tek. mee«o po 50 kg 49—. frk, ca dec 49.'/ . New-York. rOtvr>' . Kava Bio t* hrid« čč dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 al. vidje. — Prodaja : 2000 vre . T Hamburg. (Skle »op.l Ka^« J«o-' good averags za september 39«/4 za dec. 40.r/*, za mare. 4(».3/4 za maj 41 '/4. Mirno. ---' m.vadni loco 40—41. navadna realan 42—44 navadni dobi- . 45—46. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgust 17,10, za september 17.10. za oktober i7 5 ) za noviraber 17.:h5. za decemb. 17.50. Trdno. Vreme: nestauovitno Sladkor tuzemski Ceotrifugal 5 pronn. rtdd K 74*— do 7 *—, za maj-avgust K 7 V— do 7 i 50 C ncassć in Melisitl promptno K 74--75, za juli- a guat K 74 — do 75'—. Londoo. Sladkor iz repe nurov ** ^ Mlačno. Pari«. Rž za tekoči mes^" 15 50 r' sept. 15 50, za sept.-december 15.50, za nov.-febru var 1 f>.50 imirao.) — c'denici* ••» te< m -aec * 2.25, za sept. 2^2"^ za september dtcember 22.45 za nov. februvar 22 90 sttl.o,- Moka zo ti kofii mesec 23 95, za aept 29.30 « sept.-iecember 2.J.50J za tov.-februvar 29.95 '3tal-i». — Repicu olje za tekoči mea>"- 47 '/»• s?pt. 47. — ca september-december 47.*/4 z*- januvar - april 4< ll)t (stalno;. Špirit za tekoči m»-ec 45'/4 za aept 4l.3;4 z« september - december 37/:44, za januv -april Vb '/» (nepravilno, likvidacija za avgust. — Sladcor suro / Cb ueo -OA. 21.—21.1/, (stalno) bal zh mescc 24.3/4 ca aept 24.7/m, z- oktooer-januvar 2 6*1», za januvar-april 26.s/4 (aoiačno) r*tinirac 60.--■60.'/,. Vreme: oblačno bliža se dež. OAMa pisari Dr. Mateja Pretner-ja se je preselila v ulico Via Nuova št. (3, II. nadst. Podpisana vsoja si naznaniti slavnemu občinstvu, da odpre svojo novo gostilno ul. Giovani Bocaccio. vogal Via Gazzoletti (ul. Klram&r, via-n-via Jahalliča Bnobaobmlt) v soboto dne 2. sept. t. I. Priporočivši za obilen obisk bilježi spoštovanjem MARIJA vdova ČOKELJ. mt Tovarna pohištva mmm Aleksander levi Jfinzi ulica Tesa Siv. 52. A (lastna hija). < ZALOGA: Pinzzn POSRRIO (Šolsko poslopje). Cen«, da $• nI bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. ke^a jezika sprejme v neki trgovini z ma-1 nifaktumim Masoni. — Xa>lov jMjve uprava »Edinosti«. Proda ali v sajam se <^ujc<'-a iz '1 kuhinj, >1 h>1> in 3 malih sol>i<% vodnjakom in nad Klftr. zemljiška. ^farodni kolek je vdobiti pri upravi Josip Krmpotić, c Piazza Carli >ene zmerne, |w>etrf*žha hitra. — Štampilje se izdelujejo v Vrteli oblikah. tudi v obliki ure. medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste, priporoma se toplo, onim ker ni več potrebno slične reči naročevati pri inorodnih. Štampilje iz kavčuka. I sem uradom , ž u panstvom, cerkvenim predstojništvom. trgovcem in zasebnikom, nadalje zadrugam in denarnim zavodom priporoča se za izdelovanje £t a m p i I j e v iz kavčuka prva slovenska tovarna v Primorskem Josip Krmpotić, Pulj, Piazza Carli št. 1. Nova hiša v Štorjah štev. 1 obstoječa iz 5 sob, ene dvorane, veže 2 vodnjakov, kletjo, 4 hlevi, velikim vrtom in dvoriščem ter gostilničarsko koncesijo je naprodaj za K M). Helena vd. M are, Storje pošta Sežana. mnnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki .U U U velikosti od 5—70 hektolitrov prodaja po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Križevac. prazna ali meblovana s prostim uho-OUUa dom se odda v najem s 1. septembrom t. L v ul. Toricelli št. 4 I. levo. (Sprejme se tudi žensko). ^kl^HlCPA drv in l»etroleJa na Uaiaulotu dobrem mestu tam že nad ;>0 let se takoj proda za gl. 350. — Naslov pri » Edinosti«. Trgovski pomočnik ^J,7;^: ven- ■ o, italijansko ter če li mogoče tudi nemško, sprejme se v trgovino jestvin. Naslov : uprava »Edinosti«. Noihnlifi vinske stiskalnice in mastilnice UdJUUljO se dobivajo pri Živic i dr.i, trgovinska ulica Št. 2. £ v vseh mestih Primorake _ »e sprejmejo za prodajanje neke popolnoma nove priprave za prižgati svalčice, smodke in pipe. To je v resnici neka jako pripravna priprava, koje se je v nekoliko tednih prodalo parno v Nemčiji nad 1 miljon. Samo resni p' nudniki naj se javijo pod „N. O." 4>44 na Rndolf Mosso — Frankfurt a. Main (Nemčija). 19 Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RtSPARMlO 5 ■ EBLO V A N JE PO NAJMODERNEJŠIH IABTE V AB KATALOGI BREZPLAČNO. ■■■ ■ v _ ^M bokini, man A I cloloni, kok, ^Hi »iBJI^^Bfc kislo zelje in zelje v glavah pošilja po povzetju od 50 klg. naprej po zmernih cenah najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črnoobuvalo Najbolj ae priporoča za Bozcalia,Oacaria, Chevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII Srčr Sr tLr^r J r,J rJ c±S C j: C, s C J rrJ nJ c.J.n, cA Šunka s kožo pO 1 gl.. brez kosti 1 gl. 10 nč.. plečeta brez kosti slanina in -;uho meso po H nč. CaiflIMD dunajske 80, ala krakovske fine po dfllain« 1 gl iz šunke zelo priljubljene l gl. jo, a la ogrske trde 1 jrld. 50 nvč. fine ogrske 1 gl. so nč. kilo. Velike kranjske fine klobase po 2<». ^tlllAnVw in brinovec I. vrste 1 gl. nč.. wllwlllrl%a II vrste po 1 gl., m. vrste po To nov«-., brinov cvet pravi (Essenz) liter 2 gld. To pripoznano dobro blago pošilja jkj povzetju od -1 klg. naprej janko sirc prekajeyalec in razuoš'ljatel žiTil t Kranju Začudenje vzbuja! Mesto k In le k 7 Krasna <;lori.t remontoirska srebrna ura s ."t močnimi pokrove i in /. odskočnim pokrovcem. bogato trrav i rana. točno idoča,:{letno jamstvo pošilja ]>o povzetju /a samo K 7 Tovarna ur I. K ON IG i>unajr vii.. Wcst ha. bns t rus se j6 z j Tržaška posojilnica in hranilnica -rogiatrovana zadruga z omejenim - Piazza Caserma štev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon St. 95*- IV* Vhod po slavnih stopnicah. Hranilna uloga sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/.. Rontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,0/,,, na menjice po 6*/., na zastave po 51/«*/«-Uradno uro: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ina aajmoderaeje urejeno varnostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Pofttno hranllnlčnl račun 816.004. jj-jj-jj-jj'^ C 111 Stanje hranilnih vlog * nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. v lastni hiši v Prešernovih ul 3, poprej lia lestnem t® zraven TOtOTŽa, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h I: rafalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojeg*, no da bi ga zaraeunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 */4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred. na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto