Leto V Y.89. V Celju,, četriek dne 9. avgusia 1923« Poštnina plačano u ptoBinj, iflB^^H Državna licejska knjižica ^^^^JB ^H ,^^V ^H ^H ^^^^^^^k ^^^^Jj^m Stane !ctno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekslom 70 p. Posameana števSllka sJone 1 Din. Izhafa vsaH torel*. četrtek *n soboio. UredrilSftvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravni$!vo: Strossmayerjeva u.št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega Čekovnega urada št. 10.066. Drugi učiteljski kongres. Prvikral so se zbrali jugoslovanski pijonirji v Beo^radu, kjer so ustanovili Ujedinjenje jugoslovanskega učiteljstva. Združili so se pred vojno razdruženi in razdeljeni narodni in kulturni bori- telji. Vsak ve, kaj je učitelj, ki služi z najboljšimi in nesebičnimi nameni svojemu narodu. »Nam ni življenje sen, pena in neiznosno breme, temveč nam je poklic in dolžnost, slast in sreča, ki je toliko bolj užitkov polna, koükor večja in ljutejša je borba za obst.-mek, za načela in vzore, ki so bistvo in jedro našega notranjega sveta, ki so kažipot in pogon našemu delu« piše gosp. E. Gang!. Še so nam v spominu oni bridki cast, ko se je preganjalo ubogega lačnega učitelja na Kranjskem radi njegovega naprednega mišljenja, le malo število je uklonüo glavo, po- nosno je š!a večina po začrtani poti in dosegla svoje cilje. NajboIjSe moči, ki bi lahko veliko več storile za mla- dinsko vzgojo in kulturo v mestihi so prestavljali v male gorske vasi. Ko se je pristransko deiila diaginjska do- klada za časa Lampeta učiteljstvu, jo je dobil le oni, ki je postal klerikalec in je zatajil svoje naprednjaStvo. Ža- Iostni časi so bili takrat za učiteljstvo, a zmagalo je s svojo trdno voljo. Nič boljše se r,i godilo sloven- skeniu učiteljstvu na bivšem Štajer- skem. Ker so bili učitelji vedno na- rodni, zvesii sinovi s^ovenske matere, so jih mnčili, preganjali, dajali v dis- ciplinarne preiskave, obdolževali jih, da niso zvesti državljani, vse ni nič po- magalo, zmagali so. Danes jih vidimo na tisoče zbranih iz cele naše dornovine, ki jo tako Iju- bijo, kateri posvečajo vse svoje moči. Miljutin StankoviO, predsednik UJU, ie poudarjal v otvoritvenem govoru, da se bo učiteljstvo vedno držalo idej Jelačiča in Trstenjaka ter se ne bo nikoli oddaljilo od tradicije Kosova. Ta misel je dajala moralno silo onim, ki so padli okrvavljenih prsi v borbi, s katero so odločili naše življenje v svobodni domovini. Učiteljstvo pred- stavlja kulturno vojsko naše države. Gang] piše: »Naša moč leži v nas samih, ona pa naj tudi korenini v naj- širših plasteh naroda. Narod naj ve, da mu služimo z najboljšimi in nesebič- nimi nameni, pa nam zato prinaša v dar zaupanje, vdanost in ljubezen. Kdor narodu ne privcšči kultumega razmaha, samozavesti, spoznaitja, neodvisnosti in ponosa, ta ubija med njimi učiteljski ugled, a učitelj ubija samega sebe, ako je v službi riezvest in v dejanju ne- moralen. NaSa tnoč lcži v medsebojni zaupnosti. to je v tistern tovarištvu, ki nam je razvedrilo in uteha, bodrilo in srčna potreba. Naslanjajmo se drug na drugega v resnični kolegijalnosti, kl izključuje vsako zahrbtnosf in vsako neiskrenost.« .Zborovanjc v Ljubljani kaže, kaka armada je združena v učiteljski orga- nizaciji. Ne moti učiteljstvo razlika vere in pleinena, ker se zaveda, da | so v prvi vrsti vzgo.jitelji jugoslovan- j skega naroda. Učiteljstvo se zaveda, da je treba discipline in solidarnosti, ker brez tega je vsak družabni napre- dek nemogoč. Narod to opazi in zato ' j drži na svoje dobre učitelje, k njim se | zateka po svet v dvomih, bodisi kul- turnega ali gospodarskega značaja. ' Jugoslovanski učitelj bo izvrševal svojo kulturno nalogo s smotrenim, kultur- nim delom v Soli in izven sole, tega je prepričan vsak izmed nas. Mejak Ervin. Neodrešena domovina. Mirovne pogodbe so že davno rati- ficirane, že se izvršujejo v posameznih državah njihova določila. Tudi naša država bode krnalu dobila svoje defi- nitivne meje napram sosednjim državam in vseliti se morajo zopet normalne razmere. Vse države si skušajo na vsakojake načine čimpreje politično, kulturno, gospodarsko in socijalno opomoči. Diviti se moramo predvsem svojim severnim bratom Čehom, kojih velika zmožnost v reševanju takih vprašanj in pravo razumevanje ter po- znanje državnih interesov so položila v kratkem času njihovi državi trdno podlago. Kako pa je tozadevno v naši državi?! Črez nekaj mescev poteče pet let, odkar so se uresničile večstoletne sanje tlačenega in nezmernotrpinCenega naroda. Brezpravna raja Slovencev in Iirvatov je pred skoraj petimi !eti sla- vila dan svojega osvobojenja in z ne- popisnim veseljem podala roko svojemu iunagkemu bratu Srbu, ki je bil že takrat tako srečen, da je živel že nekaj desetletij lastno državno življenje. S kako srečo in oükrito biatovsko Iju- beznijo so bila napolnjena v onem času naša srca, nepopisno navdušenje je vladalo po vsej na5i lepi domovini. Vse te gore, hribčki, dolino, paštiiki, njive in gozdovi, vse to neizmerno bo- gastvo je postalo črez noč naša last, postali smo gospodarji na svoji zemlji. V oni veliki sreči pa nismo pravo- časno zapazili, kako že prežijo naši sosedje na to komaj osvobojeno našo grudo in kako delajo na to, da nam jo kolikormogoče zmanjšajo in da pade čim več v njih nenasitljivo žrelo. Do- živeti smo morali, da ni bilo usoieno ravno najzavednejšemu delu naših bratov tam na jugu v solnčni Goriški in dalje tam ob sinjem naSem Jadranu, vespliti se z nami ravnokar pridobljene svobode. Na severo-zapadu pa se je pričel boj za naš Korotan, zibelj Slo- vencev, in Krnski grad, Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, ti trije vogeJni kamni stare slovenske zgödovine, slave, samostojnosti in prostosti, so bili skrajno ogroženi. Prišel je oni 10. ok- tober, ko je zmagala krivtca nad pra- vico, zgubili smo tudi ta svoja sveta tla, zapustiti smo morali tužni Korotan, ki je postal odslej Se tužnejži. Kako se nam je krčilo srce, ko smo se ob izidu nesrečnega plebiscita po- slavljali od svojih bratov. Globoko v srce je segala bol vsem onim, ki so se zavedali, kaj smo zgubili. Slovesno smo prisegali takrat, da ne pozabimo i.ccdrešenih bratov ne tam na jugu in ne tam na severu, v slovenskem Koro- tanu. Ponavljali smo odslej to prisego vsako leto ob obletnici Rapalla in 10. oktobra. Slišali smo in slišimo mnogo lepih besed ob takih in enakih prilikah, fraz ni nikdar zmanjkalo. A kje so dejanja?! Kje so ostali delavci, da olajšajo svojim neodrešenim bratom njihovo bol, jih bodrijo v velikem trp- ljeniu in pričnejo z delom za njih osvobojenje?! Nismo nastopili tisto pot, po kateri so stopali že naši severni bratje v Če- hoslovaški ! Niso se na5i državniki še resno lotili vseh onih vpraSanj, ki so predpogoji zdravega državnega življenja, v slepi strankarski strasti so se skušali drug drugega ugonabljati. Strankarski interesi so našim politikom več kot splošno zadovoljstvo vseh državljanov, blagor države in dpbrobit naroda. Kaj pa narodni ideali?! Kdo misli nanje?! Saj še mladina, ki bi si morala staviti v svoj program kot prvo tofko, delo za osvoboditev podjarmljenih bratov, je skoroda pozabila nanje. Ustanov- ljena je bila Jugoslovanska Matica, Gosposvetski Zvon vabi k delu, Ciril in A'letodova družba je skušala po- dvojiti svoje dclo. Majhna četa se je zbrala v teh organizacijah, večinoma znani stari narodni delavci, skoraj vedno eni in isti žrtvujejo čas in denar za to narodno delo. Rodilo se je več po- družnic Jugoslovanske Matice, skuša se oživeti mnogo podružnic CMD, Go- sposvetski Zvon nabira denar in knjige. Kako malenkostni so uspehi pri delu v teh, za na^e neodrešene kraje naj- pomembnejSih organizacijah ! Nikaka primera z uspehi pred osvobojenjem! Maloštevilni so odzivi za delo m po- moč, povsod pomanjkanje agilnih de- lavcev, skoro vlada splo5na brezdelnost in brezbrižnost na polju našega na- rodno-obrambnega gibanja. So Ijudje, ki so mnenja, da je z našim osvo- bojeniem opravljeno že vse to narodno delo. Število idealistov je majhno, surov materijalizem se uveljavlja povsod. (Konec prih.) Dr Popovič — Fedor Mikič. 0 četništvu -— sftautizmu. (Iz predavania dr. M. Oj. iPoiK)\'ica in üiskusijü o »novcm načiiiu vzgajanja mladine« dne 12. I. 1914. v dvorani 3. bcogradske gimnazijc.) I- Točno -ob 3. uri' je otvoril konferen- co starešina »Saveza (irezvene mladeži« dr. M. T. Beric, docent na bcograjski nn»verzi. Zavhva'Hl se je prisotnim za obisk, posebno ffg. MiUvoju PopoviCu, iiacehiiku min. prosvete kot posebnemn zastopnikii g> ministra prosvetc, gene- ralu Boži Jamkoviču, prcdsedniku Na- rodnc Obrane, rektorju imiverze Slobo- dan» .lovanoviču, Hcnriku Lileru, d'irek- toriu 3. beogr. Kimna^ijc, polkovniku Drag. Stoianoviču, narodaieniu poslancu Drag. Joksiinoviču, Gjuri PaunkoviCu, zastopniku sokola D. S. ter dr. Sveto- zaru Markovicu, iirddsednjikii -atustva za šolsko higijeno in narodno prosvcto. Prosi prisotne. da sledijo predava- tetju dr. Popoviču. Dr. Popovič: o noveni načiaiu vzga- iajivost alkohola že vsak pamct;Mi človek, z'asti na deco in mladiuo. Vsako delo za pobijatije alko- holizma med in»adino vodi Ie do pobolju šai;ja narodiiega zdravja. Brez dvoma smo z osnovanjem Sa- veza Trez-.'ene Mladeži med šolsko öl selsko nuadino napravili velik korak za njeno obco v:-'go:o in izobrazbo. Po pravilih Saveza se teži, razven za iztrebljenjcm škodljive navade uži- vanja alkolioia tudi za iztrebljenjem :: * Oj srečna Srbija! All bi v Slove- niji spravili to borno število skupaj? V. M. St rar 2. »NOVA D O B A « torn, da je navadna sleparica in vla- čuga. Upala je, kakor vsaka skrivna prostitutka, da se to lie bo izvedelo. Gospod Pašič je sprevidel, da treba z voditelji SLS ravnati kakor s konji, da se jih primerno dresira bodisi za Cirkus ali za kar si bodi. V to rabiti bič in oves. G. PašiČ je mojstrsko uporabil ti dve sredstvi, seve slterna- tivno: enkrat bič, potem zopet malo ovsa, včasih je celo shajal s koruzo! Konji so malo zobsli, kadar so lepo ubogali. Ko pa niso lioteli ubogati, je zažvižgal bič. Končno so prišli do spo- znanja, da je boljše zobati nego tepen biti in so rajši ubogali dreserja. In cir- kus Eseles je lahko obnovil predstave. Šlo je vse »p"o žnori«. In gre še naprej. Stroške tega cirkusa pa naj plača Ijud- stvo, ki je prišlo do spoznanja da ne gre preveč vere tistemu, ki preveč ob- ljubuje, najmanj pa, kadar obljubuje lepe reči, katerih nima. So nikdar se ni pokazala klerikalna dernagogija tako v nagoti kot to pot. Treba se je ne- mudoma otresti cirkuških komedijantov in se oprijeti resnih delavnih mož. Po- tem bo iz razvalin klerikalnega Sedana vzklilo novo življenje svobodnega Ijud- stva. Francoski Sedan ie pripravil vstajenje francoskega naroda. Dema- goški Sedan prinese vstajenje našega naroda. Take pridige kierikalci še niso slišali, zlasti ker prihaja iz ust bjvšega voditelja SLS, ki je svoje pristaše in sedanje voditelje klerikalne demagogije poznal do dna duše. Dr. Beneä se snide z #roforn Bethlenom. Listi poročajo, da se se- stane v kratkem grof Bethlen z rriini- strom dr. Ninčičem. V sredo prispe grof Bethlen v Topclčane na Slovaško v spremstvu češkoslovaškega poslanika Osudskega. Uradiiiäki zakon podpisan. Kralj Aleksander je podpisal na Bledu 6. tm. uradniški zakon, ukaz o imenovanju novih članov glavne kontrole in ukaz o razmestitvi policijskih uradnikov. Nota Vatlkana na beograjsko vlado. Tajnik v Vatikanu je poslal beograjski vladi noto, v kateri prote- stira radi odvzetja samostanskih po- sestev. Samostanom namreč se je od- vzelo 900 oralov zemlje, vsled Cesar se je moralo zapreti 20 samostanov. Naša vlada je odgovorila, da bo u- vedla radi tega preiskavo. Habsburško vprašanje v Avslriji. Med avstrijskimi monarhisti in krščan- skimi socijalci se je ustvarila veiika zveza in to na prizadevanje Vatikana. Namen zveze je gladiti pot Habsbur- žanom v Avstrijo. Če je ta vest resnična imamo priČakovati zopet novih kom- plotov. Takih pustolovščin mi kot so- sedna ciržava nikakor ne moremo tr- peti ter nikake izpremembe v avstrijski državni obliki. Italijjani hočejo Triglav. Med na5o in italijansko vlado je prišlo do nespo- raznmljenja glede mejc ob Triglavu. Ita- lijani Sinatra jo, da gre razvodiiica tako, da pripada vrh Triglava Italiji, čcmur nasa vlada oporeka. Vso zadevo bo re- si la nevtraliia komisija. Železiučarsko vprašan^. Minister saobraeaja je sprejel 7. tm. deputacijo ccntralnega. odbora narodnih želcznl- Oarjev. Razpravijali so o zadni' zeleznl- čarski stavki. Minister je obljirbll deic- ci.aci.ji, da se sprcjme žcleziržčarskJ za- koii, ka'kor hUro se sestane skupščirra ter prosi. da skušajo železiiičarji Pre- prečUi vsak pokret ki strcmi za stav- ko. Najbr/.e bo ostalo zopet vse pri ob- I ju bah. drugih, za zciravje in moralo škodljivih navad, kakor kajer.jc tobaka, kockaujc (kvartanje in si.) tcr govorjenje grdUi bescd (psovanje). Savezn Trczvene Mladeži je uspelo osnovati H) koi & preko 3000 olanov. Za tern run je uspelo, da je zbral v Kragu- jevcu na .Jurjcv dan 1912. 1. okoli 2000 Cianov na I. kjngres Srpske Trezvenc Omhulinc ter izvedel silno manifcsta- cijo ideje »Treznosiu. Ali to jc bila samo polovica vzgoj- negst dela, Ni bilo dovol.j, da smo niladMio sa- ino odvadiU Skodijivih navad. Ravno ta- ko je liilo potrebno, dati celcmu tc- mu velikeinu pokre-tu ml a dine tudi vse- bine ter pqiskati mlatüni, v zameno z dosedauj'mi navadami druge navade In drugo boljše delo (zanimanje). Ko smo se seziianiU znovoinetodo ml'adinske vzgoje, katero je prvikrat na Angteškcm uvedel general Baden-Po- wel (izg. Bedn-Pol). vedoč, da je spre- jeta ta me tod a z O'bemi rokami, tako v gennanakih kakor tudi v latinskih In slovanskih zemljah in da se je pokazala kot odlicno sredstvo — zato smo tudi mi hitcli, da jo uvedemo v naso najvee*- jo mladiwsko organiizaoijo. (Dalje prih.) ŽUP1MI ZLET V TRBOYLJE, 12. avsxusta 1923- Sokolska Župa v Celju priredi v nedeljo 12. avgusta VIII. župni zlet v Trbovlje. Društva dospejo z jutranjimi vlaki in sicer iz Zidanega mosta v Trbovlje ob 8. uri 57 min., iz Ljub- Ijane ob 9. uri 17 min. Po prihodu vlakov odidejo društva takoj na zbi- ralisče pred rudniSki gasilski dom, kjef se formira povorka in ki je za čiane in članice v kroju brez izjeme cbvezna. Po povorki se vrše izkuj>nje za popoi- danski nastop. Popoldne ob 3. uri se vrši javni nastop s sledečim sporedom: 1. Člani župne proste vaje. 2. Ženska deca praporci. 3. Orodna telovadba Članov in članic. 4. Moški naraščaj, proste vale. 5. Čianice, vaje s kiji. 6. Gostje. 7. MoSka deca, proste vaje. 8. Moški naraščaj, orodna tčlovadba. 9. Ženski naraščaj, proste vaje. 10. Vzorna vrsta. Odhod iz Trbovelj z večernimi vlaki. Vlak na Zidanmost odhaja s po- staje ob 19. uri 3 min., v Ljubljfmo ob 20. uri 24 min, Trboveljsko društvo je poskrbelo, da bodo cene obedom enotne. Vsako društvo naj določi enega člana, ki bo pobral med vožnjo 10 dinarjev za obc:d ter za kovinski zletni znak, ki opra- vičuje vstop na telovadišče, 3 dinarje. Vožnja v Trbovlje in nazaj je polo- vična. Društvom, včlanjenim v župi, ie razposlala izkaznice župa, zunaniim jih razpoSilja društvo v Trbovljah. Končno opozarja predsedstvo So- kolske župe, da je zlet obvezen za vsa v župi včlanjena društva. Je to letni obračun, katerega se ne sme iz- ogniti nobeno društvo, Po udeležbi po- sameznih društev bomo presöjali niih vrednost in delo med letom. Trbovlje je pa tudi važen industrijski kraj, tatn- kajšnje druStvo ima mnogo nasprot- nikov ter težak boj 2 njimi. Zasluži v v polni meri, da ga izdatno podpremo. Vsled tega se npravičeno nadejamo, da bo vse narodno čuteče občinstvo ta dan z veseljem pohitelo v Trbovlje. Predsedstvo Sokolske župe v Celjur Ccllske novice. Celjo — privlačno letovišče. Naše inesto je postalo letos pravo. priijublje- iio letovišče za naše srbske in hrvatske brate, ki so v obiliiem števihi prihiteli med nas na oddih in v naše Iepc kopen v Savinji. Vsi hoteli so prenapolnjenl, vi'di pa se, da je kljub poinanikanju no- vih zgradb,. še vedno prostora za gostc, ki prihajajo sem v Cclje na claljšo do- bo all pa tiKli samo mimagrede, kcr Jc Celje pač novo izhodišče za pla- ninske iz'letc in za kopališča in zdravl- lišča. Doibrna,, Rogaška SLatina, Lasko in Rimske topMce. v kojüh vlada lotos povsod polno življcnja. Naš mestni ob- činski svet bo z urcsničcnjem svojega projckla novega kopališča na Ievcm, sohičncm uabrežju srebrno-čiste Savl- nje storH mestu in njega prebivalstvu veliko uslugo. istotako- ie le pozdiravUi občhiskl skl.ep, 'da sc na celem lev em na'brezjti Savinje oil kapiicinskega mo- stu do brvi, ki vodi v mestni vrt in da- lje proti Savinjs!kemu dvoru izvede §1- roka naibrežna promenada. Razmerc kažejo, da jc trcba storiti in žrtvovati kar največ, da se Celje v poglodu tiij- skega promcta dvigne, ker je v nasi prestd'ei Beoigradu in v Zagrebu kot tetoyisko in kopaHško mesto na dobrcm glasu. ApeUramo tudi na naše trgovskc in obrtne kroge ter na hotele, da gretlo ¦dragi-m nam gostom uslužno in z reelno postrežbo in-a ro-ke, da jim bo bivanje med naini prijetno in da bodo zopet ra- di prihajal'i v naše prijetno mesto oto Savinji. Meslno gledališče Celje. LJprava mestiicffa gledaMšča nam spoTOča, da naj se dosedanji abonenti lož in parter- nih sedezcv javiio najkasnejc do 20. tm. pri blaffajniku g. Hubertu v prodajalnl tvrdlke Ooričar i'n predmetna rekvizici- ]a \c saruulastcn nkrep tukajšnjcga vo- čaSkega komandanta in jc zclodvomlci- vo, da bi isti -;mcl v mirnih časih in brcz tclitnih razlo'jjov pravo direktno pose- gati v delokm.«: civilnc poiitiCne obia- st«, ki je v iakih slucajih cdino kompc- tentna, da tik^epn po svojem izprcvUlu. Vso to, kar se je zgodilo.. bi se po na- šem mnenjii inoglo in smclo storiti Ic pototn in preko okr. glavarstva oziro- ma niestnega inagistrata. Javnost pri- čakujc od pol. upravc. da v interesu rc- da in potrebne avtoritcte o-blasti zade- \o prebivalstvu pojasni za botloče rav- nanje. Selir entgegenldomniend je bU pö naziranju gUisila celjsk'li Nemcev slu- žbujoči uTadnik v Vuzenid. ki na zahtc- vo »Unterdrau'burg« ni izročil vozneg-n lista v Sp. I.)ravogra,d. To postopanje 3e udino pravilno. ker se od .Mcmccv \n nemSkutar.icv ne moremo dati vechö'iz- y.Wiiil z oiiinii liem.škimi označbamJ krajeiv na naši zemlji, kü so. jih nekdaj Ncmci prav tako junaško tvorili, kakor del'njo to (lanes Lahi v slovcnskem Pri- niorju. Spomnimo se samo ca'sov Jed- liaikopTavnc avstrijske dvojezičnosti. ko niso uradniki kulturnega ncmškega naroda m Pragerskcm poznali imena postaje Celje ter je bi| slovenski poitnisk, ki se je drznil rabiti' slovcivsko imc po- staje surovo insultiran in od siinžbojo- čega železniškega uradništva d'ejansKo ogrožen. V-Cel'ovcu so Ust' kiilturiii Ncmci našc ljudi. ki So zahtcvali v slo- vcnskem jeziku listke v slovenskc Kra- jc. dali policiji kratkim potem kot huifo- delce aretiirati! Vse to je tedajWla pra- \ica in kuHura. kakor jc pravica in kul- tura vse om> nečuveno nasMjc, ki se od strani Nemcev izvaja danes še proti našim ljudem na Korožkeni in povsod tarn, kjer so gospodarii kufturni Ncmci. Te ¦ncm.ške pwhle kuliture mi Slovene! ne maramo. naš svet se je je tckom ča- sa itak tako preofojedel. da mnogo nasih prekulturnih ljudi šc danes ni sreCno, ako se v solncu te avstrijske kulture ne izvcličavajo. Za našc kraje na naši zem- lji iniarno naša imena, ki so uradna >me- na, ki jih pozna vsakdo in jih po voznih rcdih Uihko pozna tudi vsaka avstrijsko- ncmška guvernanta, ki si hodi k nam iskat kruha. Veiidar nismo cigani, ki ho- mo za vsakega tujca imcli njemu sim- patičen naein oznaöbe naših krajev, to ni nikjer na svetu, samo pri nas bi naj bilo po intenci'jah »CilUer Zeitung« drugače,. ker gospoda v Celju krog tega lista še vedno sanja »vom Hcrrenvotke u. von der windischen Sprache der Be- diensteten«, pri tem pa jc lojajna na vse strani. napram tistim našim ljudcm, ki so leta pred vojno prcspali in se še da- nes v sv'Oji duši ne zavedajo. kaj je bil 29, oktober 1918 za nas nekdanje nem- ške brczpravne hlapcc. Osebiia vest. Ciril Saidar. bancn* uradnik v Celju je naprävil v Novem Sadu z dobrim us^pchom izpit za tczctv- nega pod'porocnika avijatičarja. Clane »Kluba napred. slov. akad. v Celju« nujno opozarjamo. da poravnajo najkasneie do 15. avgusta tl. zaostalo članairino za leto 1922-23. sicer se s tem dnem glasom sklepa öbcnega zbora brczpogoJDo iz seznaina člano\r Č-rtajo. Obcnem se pozJvajo vsi člani in cini, kl so si izposodili kiijige iz klubovc knjJž- iiice, da jih glasom odborovega sklepa iieniiidoma vrnejo do II. avgusta tl. — Odbor. Razvcl.iavrjenje odredbe. iuuradnl r:'./.shis z due \(\ junija 1923, štev. 6919, zadcvajoč prepoved veseBc, shotlov, sejmov itd. radi oibstojeci'h epidemij v poLkičnem .okraju ccljskem. se s tem prekliče tudi za občiiie Voinik, ßraslov- Ce, St. JurJj ob južni žcleznici trg in okolica i-n Skofja vas. Pretep. V ncdcljo se je vršilo na Sveüni žegnanje; kakor že večkrat, so se tudi ietos napi'li fantje in za'cel se Je pretep. Služboiočemu orožn-iku, ki jih jc rniri-1 so vizeki puško tcr ga pretepli. Su- rova navada prete-v v i:n /e.^nanjih Se ved'no ni minila. Nepoirebno razburjenjo, V nede- ljo okoU 10. lire je zapazila straža, aa se kadi iz okna podsitrešne sobice v lit— si Prešernova ulica št. 14 dim. Zbudila je hišnega posestnika, ki jc stopil \- o- menjeno sobo 'n našlo Sc jc, da je sin hišnice Karol'ue Mraz med čitanjem za- spal, medtem pa sc je vnei časopis in še ena cunja, ki je povzročila dim. Drn- gega se ni. nič zgodikx Tombola Gasilmega dirušfva v fia- beriit. Kdor želi za ceno Din 3.— dobiti kuihinjsko opravo, zl'atc damske ure, e- ma;lirano 'n drugo posodo, naj sc po- trudi v nedeljo popoldne k gasilni nti v Oaiberjc, kjcr sc vrsi veiikanska tombo- la. 'I'oinbola-karte sc dobijo v vseh to- bakarnah in gostilnah ter pri gasilclh OasMnega društva Gabcrje. ZačeteTv tO'Hilbcle je tnčno o«b 3. uri ixopold'uc. Dobro znaiii cirkus Renlow jc do- spcl v Celje. Nastopil bo z i^braiilni programom. Nastopi-Ia bo tudi izborna skiipina rokoborcev. Mednarod.ua roko- borbua köiikurcnca. Prva predstava v sredo 9. tm. ob V*9. na Olaziji. Vcč Je ¦razvidiio iz lepakov. D opisL Šmartno na Paki Tukajsnia po- druznica Kinetijskc družbe je skiicala v nedeljo, tine 5. tin. shod hmcljarjev, pri katerem je poslovodja Hmelj. dru- štva za Slovenijo. g. nadučitelj Anton PewtCeK rtirfititln iuwmlmii 1 noivw,. \„ rn men Mnielj. društva, vabiTnavzoče K pristopu ter govoril tudi v glavnih po- tezah o iiapa'kah, katere delajo hmeljar- ji pri negovanju hm. rasti'inc, pri obira- nju, sus'cnju, basanju in prodaji blaga, Razpravljanje je trajalo čez cno iiro. Poddi. predsednik, g. Plahuta sc je potem g. predaiv-atclju v imenu navzocih iskre- no zahvalil za iKxlanc jim nauke. I. 15. Šoštanj. V nedeljo, due 5. tm. je gosiov.i'o pri nas društvo Svitanje n Celja in pod' vodstvom člana maribor- skega narodnega glcdališča g. Košiča uprizorilo kmetsko žaloigro »Užilkarjl«. nilo jc to delo- res ix^zrtvovalno in nad- vsc hvalevredno. Videti je. da jc y dru- štvu dovolj dobre volje in dobrih moci ter da pri igralcih-nrladeni'cih ne manj- ka podjetnosti. VzUc temu, da je bila reklama mal.o- pozna, je bila dvorana ocl «bčinstva do malega polna. Predsiava je izpadia |iad vse dobro. Režiser Ko- sič, ki jc imel vlogo užitkarja, ie rešll svojo vlogo briliantno. Mešetar g. Ko- zamemik. soscd g. Kebek B. hi ženln Peter g. Verderber so kot diletantje na- ravnost krasno izpeljaü vsak gib in vsako kretnjo. Užitkarica gdč. I)raks- lerjeva je bila kot stara ženska dobra, a pristojajo ji mlajše :vfoge, kakor vlo- Ka mlade gospodične, iki ji je šla na odru tako, kakor bi bila na njem roie- na. Istotako dobri stafoil'i snaha »n žen- ska gdčni. Marn-ovi. Sodnik g. Gabec M. z imenitno sminko jc resil vlogo nervoznega človeka z vsemi kretnjami in mimiko tako, da marsikateri ne bi verjel, da je še diletant. Le tako naprej. Uspeh je zasiguran. Kar se tičc tehnike na in i'zven oclra, je bilo vse v najboll- še>m redu opreniljeno. samo niqnjkal Je močan strej, pri zadnji sceni v tretjem dejanju. Pricakujemo Celjane zopet s kako slično igro v naikrajšem času, kcr Soštanjčani smo za euakc stvari, poseo- no kar se tiče drainatike, zelo zainte- resirani. Svitanje, ua kmalu svidenje. — skav — Dnevna kronika, Državna cesta iz Vojnlka do Celja se nahaja sedaj, sredi najlepšega po- letja, v tako obupno zanemarjenpm stanju, da nam primanjkuje besed, s kojimi naj to zanikernost pravilno ka- Stev. 89. »NOVA DOB A« Stran 3. rakteriziramo. Med vojno smo se na- vadili, da je bilo že rnarsikaj slabše, ali danes smo skoro že pet let v novo- urejeni državi, pa moramo reči, da je ta cesta od leta do leta slabša. 6—7 globokih kolovozov in zarez — to je danes podoba nekdanje dobro vzdrže- vane ceste. Kaj trpi promet, ki je na tej cesti silno razvit, kaj trpi vprežna živina, vprega in težki tovorni vozovi, to je treba samo enkrat videti in po- slušati sodbo in obsodbo našega pri- zadetega prebivalstva v občinah, ki leže ob tei cesti. To ni štedenje, to ie zapravljanje državne ali javne imovine, ako se pusti cesto tako propasti, da mora v enem letu kljub nekdaj dobremu fnndamentu postati taka kakor so ceste tarn, kjer pravimo, da jih ni ! Pred zadnjimi volitvami so vse stranke po- pravijale to cesto v svojih političnih oglfisih na narod in volilce. Pri nas je zmagala v vseh občinah Koroščeva autonomija, ki je obljubovala vse dobro na zemlji in dušam zveličanje na onem svetu. Dobili pa smo od volitev vi5je davčne predpise, narasla je draginja, go- spodarsko pa se za nas ni ničesar korist- nega doseglo. Ako je že omenjena cesta poleti tako slab3, kaj imamo priča- kovati šele v jesenskem deževju in zimi, na to oni činitelji, ki so dolžni za cesto skrbeti, pač nič ne misüjo. Ako je na tej cesti promet tako cgro- men, se gotovo dobi tukaj od prebi- valstva primerne davčne dohodke, da bi ne bilo treba ceste tako zanemariti, da je slabša, ko vse okrajne ceste in slabs'a ko marsikska vaSka cesta ,po naših krajih. V splošnojavnem interest! pozivamo Gradbeno direkcijo v Ljub- ljani, da pogleda nekoliko tudi tostran x-Save k nam na Štajersko in skrbi tudi za nas, ker mi tudi pošteno davke plačujemo. Dolžnost poslancev pa, ki srno jih volili, bi bila, da sedaj, ko so dosegli zmago in imajo moč, za naše kraje tudi kaj koristnega storijo, auto- noinijo in še druge lažnjive in otročje obljube jim odpustimo, s tern Iahkp pitajo tiste, ki Se vedno ne vedo, da nima politika z vero niČ opravka, da pa mora politika obsegati naša gospo- darska vprašanja, sicer je zanič, pa Četudi jo vodijo duhovni gospodje, kakor je sedaj to pri nas Slovencih, kjer se duhovščina vmešava v vsa posvetna in politična vprašanja, pri tern pa trpi cerkev in vera in povrh najhujše še naSe javno gospodarstvo, ki ni v pravih rokah. Opomba uredništva: Priob- Čujemo gornji dopis v celoti, kakor smo j.;a prejeli iz prizadete strani. Do- stavljamo le, da je tudi cesta v Sa- vinjški dolini, zlasti od Št. Petra do Vranskega prav malo ali pa nič boljSa. Priporočamo občinam in zainteresiranim Usnim trgovcern in industrijalcem, da store energične korake za odpomoč, ker je škoda nedogledna, in zadeva ne * trpi veČ odloga. Kralj je podaril vdovi nadstražnika Filipčiča v. Mariboru, ki živi v veliki bedi s svojimi otroci, iz svoje privatne blagajne 5000 dinarjev. Romunski kralj !n kraljica na Bledu. V nedeljo sta se pripelisla ro- munski kralj in kraljica na postajo Lesce, kjer ju je čakala naSa kraljeva dvojica. Po prisrčnem pozdravu, so se odpeljali vsi štirje med burnimi ova- cijami prebivalstva na Bled. Kralj Aleksander pokrovitelj In- dustrijsko - obrtne vzorčne izložbe v Mariboru. Gjuro Džamonija solastnik •ndustrijskega podjetja »Vrt« v Mari- boru je bil od kralja na Bledu v av- dijenci sprejet. Džamonija je zaprosil kralja, dasprcjme pokroviteijstvo mari- borske razstave. Kralj je vzradoščen sprejel pokrovHeljstvo. t Dr. Vatroslav Jaglč. Dne 5.1m. je unir! na Dunaju profesor slavistike •na dunajski univerzi dr. Vatroslav Jagič v 85. letu starosti, Pokojnik je bil rojen 6. julija 1838. v Varaždinu. Po kon- Čanih gimnazijskih študijah je odšel na dunajsko vseučilišče, kjer se je po- svetil filozofskim Studijam, Seznanil se je tarn s slavistom Miklošičem, ki je vplival na mladega Jagiča, da se je začel baviti s slovansko filologijo. Po ^ovrSenih klasičnih študijah se je vrnil v Zagreb in postal profesor na tam- kaišnji gimnaziji. Leta 1870. je bil imeno- van za tajnika Jugoslovanske akademije. Toda dolgo ni' ostal v domovini. Še |stega leta je bil poklican v Odeso kjer ie poučeval komparativno filozofijo, po *reh letih pa je prevzel na Dunajd fa- *ulteto slovanskega jezikoslovja. Leta *875. je ustanovil »Archiv für slawische Philologie«. V reviji »KnjiŽevnik« je priobčil viliko število zelo dragocenih, znanstvenih razprav. Obelodanil je tudi več spisov v raznih hrvatskih in nemskih časopisih in revijah. Nje- gova glavna dela so »Primjeri staro- hrvatskoga jezika«, »Historija književ nosti naroda hrvatskoga in srpskoga«, »Zakon Vinodolski«, »Specimina lin- guae palaeo-slovenicae«, »Codex slo- venicus«,»Ein Kapitel aus der Geschichte der südslavischen Sprachen« in celo vrstodrugih znanstvenih del. Z Jagičem nismo ikgubili le Jugoslovani, temveč ves znanstveni svet enega prvih sla- vistov. Njegov sloves je bil svetoven. Dr. Jagič je bil bister mislec, ustvarja- joč duh, brezobziren polemik, mož, ki je črpal iz neusahljmh virov svoje bogato znanost. Izredno produktiven, je nastopal vedno z novimi idejami, v znanstvenih krogih je učival absolutno avtoriteto. Vpolitičnem in nacijonalnem oziru se je nagibal bolj panslavizmu kakor siovanskemu partikularizmu. V znak priznanja njegovih velikih zaslug na polju filološke znanosti se ga je sprejelo 1. 1Q00. v «Album zasluženih Hrvatov«.Častenspomin velikemumožu! luienovanje v proinetni službi. Gospod dr- Janko Lftar, ravnatclj gimnazije v Murski SobO'ti, je imeno van za inspek- torja v ministrstvu prosvete. Po odho- tlr g. ruvnatelcii Vajde, ki prevzame ln-csto na mornarski akaderniji v Oru- žii, je bilo gdrnje mesto v ministrstvu izpra-znjeoo ter je pozdravit', da zasinie to mesto zopet odličen slov. šolnik. Ministrski prodsednik Pašič se Je pripclja! (•>. tm. na Bled. Učiteljski kongrcs. One 6. tm. ]e priüel tretji glavni kongres U.IU. Zbo- rovanja se je u-deležilo impozantno šte- vilo. Otvoritvcni go vor je imcl pred- sediiik UJU Miijutiii Stankovič; po- vdarjal je, da se bo učiteljstvo vedno držalo 'dej .lelačiča in Trstenjaka ter se nikql.i ne bo oddaljHo od Kosova. Vsl faktorji se moi'aio ozirati na nčitelj- stvo, ki je v UJU orR'anizirano s skoro 11.000 clani. Po idbloč^vi odbora za se- stavo resoliidj, je bila odposlana kralju brzojavka. Sledilo je nato poročilo glav- nesa odbora. V pe.tili poverjcništvih je nelanjenili 213 društev z 10.208 člani. O porocilu se je ra^vila daljša tlebata. Zika Radosavljevič je prcdlagal, naj se pazove vse učiteljstvo, ki še ni uölanje- no v UJU, da se čMn prej zdniži. V raz- nili predluM'ih in resolucijah je zahteva- io učitcljstvo, da sc ščitijo naše naro'dnc pravice. Najvažnejša točka 'dnevnega reda je bila volitev glavnega in nadzor- licsa odbcra. Obe l.iubl.janski župi sta priredHi na čast udele/.encem javno te- lovadbo. Slavnostno zborovanje se je drn;c;i dan nadaljevalo. Otvoritev novega kopaušča v Ljubljani. V nedeljo so otvorili v Ljubljani novo moderno kopaližče, staro v Koieziji pa so zaprli. Usianovjii občni zbor ljiibl.|anskc borze. Due 6. tm. se je vršil ustanovni občni zbor Ijnbljanskc borzc Sprejeta so bila borzna pravila in volUev borz- nili svetnikov^. Za predsednika je bil iz- votjen llragotin Hribar, za podpredsecT- nika Avgust Praprotnik. Grozna nešreča, V Koccviu sta razstreijevala kamenje delavca Renda- vič Aliian in Smokrovič Franc. Pri ciiL'tn izmed na bo je v je ugasnila užl- gahia vrvica. Sla sta prcgledat vzrok, začela sta nanovo vrtati lukiijo v kame- nje na onem mestu, kjer je bil dinamit zabit. Naenkrat se je dinamit vnel* ln puhnil v delavca. Bendavičn je odtrga- lo obe roki ter niii zlomilo rebra. Smo- krovič pa jc dobij težkc poškodbe. Hardiiiigova go»spa se bo podala po l>offrebu njenega Soproga v Marion v državiOhio, kjer ima svoja poscstva. Vlada ii je dovoUla letno penzijda je Harding zapu- stil 700.000 do 800.000 dolarjev. List »Marion Star«, ki ga je vod.il predno Je postal predsednik in ga pred kratkini prodal, nm je prinese] 423.000 dolarjer. Za svojo družino vzamoin izkljuC- no le Vaše teiteninle, priznal je eden uajvcčjih irgovcev z delikatesami v Tr- stu potniku tovarne testenin v Ilirski Bisrici. Mož, ki pozna in ima na raz- Polagri najboljše izdelke, ve, kaj je do- bro. NOVA PRAVILA RDECEGA KRIŽA SHS. Giavni odbor našega Rdečega Kr. :ie ).?A'M in kxaM, vlada k bJagovoliJa potrdhi 1. jitnija t. 1. nova pravila dni- štva l^deče^a križa. Po teh novili pravilih se bcwJe izvr- šila v tcku treli mesecev reorganizacija že obstoječih dr. odborov in pododibo- rov, tako da bodo oblastni o>d'bori ot>- stojali na sedežiii divizijskih obtasti in pomorskih obsežnih povelistev; okroZ- n» ocibori na sedcžih okrožnih vojuih o- blasti in krajni odbori se bodo preosno- vali v vseh drugih krajih, kjer se vpi- še najmanj 20 oscb za člaiie R. Kr. Me- sia pa: BeoS'rad, Zagreb, Ljublja-na irnela bodo svoje posebne oblasti R. Kr. katerih krajni bodo obenem tudi oblast- ni odbori, ali pa bodo irnela po obstoje- cili mestnih okrožjih tozadevna mestna okrožja R. Kr. Ko se po dovrsenr reorganiz-aeiii v vseh veejih krajih, kjer še ni društvcnih odboTov, osnujcjo odbori po novih >pra- vilili, sklicala. se bo prva glavna sluip- ščUrd radi giavne.ga izbora in uadzor- slvenega odbora. To skupščino bodo tvurili delegati (naiveč 3 osebe od vsa- keg'a oblastnega odbora in vsi elani do- scdanjega Olavnega odbora. iPo teh pravilih morejo biti člani K. Kr. vse osc'be, ki imajo državljansko ])ravioo. Kategorija članov in veerua njih (jlanskih vlög je sledeča: 1. Častni člani, ki imajo al'1 so line!'1 veüko zaslugo za dniStvo in jih za take Cil, rcdna sknpšeina razglasi na prcdioff (11. odbora. _ 2. Veliki dobrotniki, ki darujejo an volijo driištvu najmanj 50.000 Din. 3. Dobrotniki, ki danijejn ali volijo drustvu najinanj 10.000. 4. Uiemeljitelji, ki darujejo dnisfvu najmanj 2000 Din. 5. Stahii clani, ki darujejo d'nistvu enkrat za vselej 500 Din. 6. Redni z letnim prinosom oil Hi dinarjev. 7. Pod'porni člani z letnim darilom si Din. Avstrijski davek na po'ilovni pro- met od luksuziiega blaga. V Avstriji sc je pred kratkim uvedel splošni davek na poslovni promet v iznreri i %. Poles lega se od luksnznih predmetov Pri pro- uietu v podrobni prodaji pobira povl- šaui prometni davek v izmeri 12%. Za podrobno prodajo sc smatra vsaka pro- daja., pri. kateri ne kupi blaga poklicni trgovee v ta namen, d.a ga v noizpreme- njeni ali predelani obliki naprej pro'tla. Ako si1 hoee trgovee nabaviti hiksnzno blago za nadaljno prodajo in si pri ten» Prihraniti 12% prometni davek, mora v suvisln avstrijskih nredpisov o davku na poslovni probet dokazati z nradnim potrdilom obstoj in vrsto svojega ofora- ta. Potrdilo se mora pokazati pri. vsa- ke:in nakupu, ako n' dobavitelj z odje- nialcem v stalnih ])osiovnih slikili in sta l/iu natanko znaiia vsebina in doba ve- l.javnosti uradnega potrdila. Uradna po- ti\:ilü, ki se i:otreb,ijejo, da si trgovee prihraniti- 12-oidstotni luksuzni davek. izdajajo avstrijska davejia oblastva I. stupide. Inozemcem izdajajo ta oblast- va uradna potrdjla Ie, ako prcdlože po- trdilo katere avstrijskih trgovskih, obrtnili in indusrrijskih z'bornic (Fekl- kirch, Graz, Innsbruck, Celovec, Linz, Salzburg in VViien) o ob&toiu in vrstl iijiliovcga obrtnega obrata. Zbornice izdajaio potrdila vsakemu inozernskemii irgoveu, ki dokaže, da jc v resnici trgovee. V tem pri'mern sc smatra za zadosten dokaz Potrdilo tr- govske zbornice, v katere okol'iSn izvr- šuje trgovino, ali potrdilo konzularnega zastopstva lastnc države ali pa potrdib avstrijskega konzularnega zastopnikä njegovega okoliša. Interescntom je sc- znam blaga, ki se v Avstriji glede pla- eevanja davka na poslovni promet sma- tra za luksiizno blago. za katero sc po- b'-ra davek le v podrobni prodaji, na v- pogied v pisarni trgovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani. Narodno gospodarstvo. IndustHjsko|«obrrna vzorčna izlož- ba v Mariboru, združcna z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razvsta- vo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Samo še 15 dni je do otvoritve »Industrijsko- obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru. Priprave se razvijajo po določenem redn in vidno napredujejo. 2c v dose- danjih obrisih, ki so razvidni iz pred- priprav, se kaže, da bo razstava odgo- yarja'la vsetn zahtcvam današnje dobe in bo nudila res pravo sliko obrti in in- dustrije, zliasH v severnih deUh na§e države. Zastopana pa je obrt in indu- strija ne le iz Slovenije, temveč tudi Iz ostalUi krajev naše države. ker je v Mariboru najpripravnejši okraj za prl- rejanje takih razstav. Na važnem Pro- metnem kri/.išču nucU najlepšo zvezo z vserni kraji naše državc in z inozem- stvom. Zato tudi uspeh razstave ne bo izostal. 2e lanska razstava je v vsakein oziru krasno uspela. Letošnja Pa je po svojem obsegu nuiogo večja in popol- nejša, poleg tega se obcta letos za časa razstave krasno vremc, tako. da uspeti ne more izostati. Povsod vlada za niz- stavo veliko zanimanje. O tem pričajo številne prijavc obiskovalcev iz vseh krajev tako iz inozemstva kakor iz naše države. Ponovno ojx>zarjamo vse na to razstavo, ki ne bo zanimala samo obrt- nika, ampak vsakogar. Saj bo na raz- stav i zastopano tudi vrtnarstvo, raz- stava vin, gradbena razstava in umet- iiiska razstava, tako, da bo vsak obisko- valec pr'scl na svoj račun- Razstavni odbor se tru-di. da ustreže vscni željam. Potrcbna je za to legitimaciia, ki velja obenem kot permanentna vstopnica za ves čas razstave, ter se dobi pri vseh denarnih zavodUi. spedicijah, obrtnUi zadrugah ter društvili za ceno 20 Din. Kjer ni prodajakev teh legitithacij, naj se naroee cHrektno pri upravi razstave, Maribor, Cankarjeva ul. 5. Tudi za pr'e- noeišča je preskrbljeno. Stanovanjski odsek bo vsakemu obiskovaldi na željo nakazal zaželjeno prenočiščc proti zmer- n odškodnini, tako, da se obiskovalcem ne bo treba mučiti z iskanjem stano- vanj. SAHARIN. Saharin se prodaja danes pod cTr- žavno kontrolo kot mono/pol. Nc pripo- roea'mo g*ai za manipii'laciie .z vinon:.. pač pa za ukithavanje sadja. V vinu sc ne povre, v saidmih soki'h pa je dober, ker jih konservira in čuva pred' kvar- jenjem. Saharin je umetno sladi'lo. U- nietnim sla'dilom prištevaino ¦si>o'j"uve, ki sodcrivati bencinove kisUne, njen sul- fiimid je prodrl v trgovino in medicino pod imenoiin saharin. Dulcin, Krvstalo- zal-rfeyden, Monnetm'o 'sladilo, Syko- jin, Sykoza, GUcmi itd. so zincsi, ki vse- bujjejo saharin, ali pa so te spojine so- rodne saharinu. Ne katere teh spojin so škodljive öloveSkemii z'dlravju, kar za saharin ne morcnio trditi. Kako je delo- vaiifle saharina nas poaiči dr. Serger v »Chem. Zelt ling«. Po kemiencm sestavu ima saharin sladkobo in konservirajoče delovanje. Znano je, da allkohdne raztopnine z liiirnijn stanjein preidejo v alkoholno vrenje in to z delovanjem kvasnih glji- vic, medtiCMii ko razto*pninc, ki vsebuje- jo saharin. d'olgo drže, ker saharin prc- preoi razvoj in dc'lovanje mikroorffn- nizmov. Rav'io ra'di tega antizimotienega delovanja se la'hko uporablija saihariji za konserviranje mleka. sladkih sokov, ;ino- šta, ukuhanega sadja in dnigih razkrojj- Ijivih snovi. Mle'ko, ki se zasiri pri 16" C v 18 mrah, se zasiri z dodatkom 0.1 % saharina v 24 iiirah, z dodatkom 0.4% saharina v 120 urah. Koliko je sn- imo to svojstvo. saharina vredno na leto za čuvanje in pošilljanje mleka in sadnih sokov. Ako dodamo vimu samo 0.05%" saharina, se ustavi vrenje, tako vino ne eika in se v ni|em ne napravi kanJ. Vino je sladko, a se ga vsak bo'ji kup'O. ker misli, da je pokvarieuio. Devanje sal'.arina v vino je zaibranjeno, a to nT- rna smisla. Vino se sime danes konser- vlrati s struipenim1 dvokisom, a nedol- žen saharin se ne snie uporabljati. ker ne deluijc skodHjivo ma organizem niti v vcejih koHčinah. V večjih koUčinah so škodUiive organizmu stooro vse stvarl kakoT n. l>r. tobak, allkoliol. eaj in kava, pa ms« zabranjene. V primerl z ma.ih- nimi količinami saharina, ki ga uporab- Ijamo, je saharin pa-C völiko manj škod- Ijiv. Kot dnevno potrebo sladkorja za osebo račirnamo 70 gr., kar odgovarja 0.2 g-r saharina; vzamemo lahko pet- desetkrat veejo količino saharina, a ne bo skod'ovala. Za druga uziVaüa ne nio- remo tega trditi. Leyden trdi o sahariui«. da ga zdravi in bohii ljudje lahko brez skrbi užiivajo. Izkušnja je jjokazala, da se pri bolnjkiiw ki je užival 5 mesece\r saharin, ni pokazalo nikako škrrdljivn del'ovanje. Saharin je ¦monopoliziran, da se ščiti iindustrija sladkorja in slaidkorne pese. Straih pred konkurenco je preti- ran, 'ker je znano, da se saharin no mo- re vedno mesto sla'di'korja uporabljati. Ne nioremo ga' irživati kot hratio, ker nima hranljivib snovi. rte moremo ga ra'bhi za priipravljanje alkoholnih pijaC. ¦¦¦-¦> ^.u ¦>.____________________________________________________________»NOVA DOBA« . Štev. *9. Telefon Stev. 75 in 76 ra^XJ^ar^rT^ffTr . 00^001*11 Žl%fCSI SSBKSiBs^BšS; Poštni ček, rač. 10,598 LJtiblfaaisl&e kreflltne banke v Celju, cgitoala y Ljubljani 142 j DelniSka glavnicn DJn 20,000.000'— patgns Rezerve cca Din 17,500,000^""""| _______________69 Podružnioe v Brežscafas Gos*ici, Kra^ju, RRapibo^Uf ftletkcwicu, Nov. Sardu« Piiijai, Sarajevu, Späitu, Trstu» Sprefema VlOge 2ia kltjtžice in ie&OČi J&S& Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, račUIt prott isgodnemu obrestovanju. <$*$% valut \n dovoljuje vsaKovrstne Kredite. mr* mT" W* W Prodaja specke dtaräciviae paspedne loter»ije. -wi -pi -^m -^,. her iic vrc. Kateremn blagiue pridejan saharin, sc enolitiuio liitro- in cnostav- Tto dokaže. Sacharin je 500-krat slajši od navadnega sladkarja in se plačuje |>o skidkobi. Navadno pa ga mešajo in po- tvarjajo. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šiinnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celiu. Križevska opekarvia A. LUMiR & DRUG, LJUBLJANA nudi i'sii'fsi frii opeko po konkurenčnih cenah. 11—7 Pisarna: LjubEjans, Prule t9» BoljŠo, pridno dekle Spf*ejm© 7/d Iaborantko lekarna »pri Mariji Pomr^aj«, Celje. Kostanjev les kakor običajno razžagan na 120 cm in debeline od 10 do 30 cm Skupuje po eSft&vfti ceni lesna ivrdka Ernest Marine, Celje (Pisarniški lokali so od 15. julija v lastni hiži Zpsnjske» - Fpanko" pan&ha 4, tik mestne osnovne šole). 1160 3-1 HmeljarMna Žalec, dne 7. S. 1923. VsbSlo k redni glavni skupščini ki se bo vršila na praznik, dne 15# tm. ob treh popoldne v gostilni gosp" Robleka v Žalcu po sledečem redu: • 1. Poslovno poročilo. 2. Poročilo nadzorništva o pregle- danem računu in bilanci za leto 1922/23. 3. Vporaba dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Nasveti po § 23 zad. pravil. Predstojnišfvo hmeljarne. Proda se lepa hiša s 4 sobami, (vodnjak v kuhinji), zra- ven 3 orale zemlje in vrt, oddaljeno 20 minut od Celja. Poizve se na Po- lulah 5i. 30. 2—1 Tihi družabnik se išče za reelno, dobičkanosno pod- jetje. Potreben kapital Din 500.00 ali več. Pismene ponudbe s pogoji na upravo iista pod »Reelnost«. 2—2 Hlapec 2_2 se sprejrtie v trgovino s špecerijskim blagom brez stanovanja in preskrbe. Ponudbe "pod »Zanesljiv« na upravo. Krio sprejme 15 letnega učenca meSčanske Sole na stancfcvanje, h^ano in pod strogo nadzorstvo ! Ponudbe je poslati pod -•¦ Strogo nadzorstvo« na upravo »Nove Dobe.« > Ppodaja | pristne paifumeriie Pia^boljših j francoskih tvrdk: Coty, Verla- [ cne, Brocard & Co. Cau de | Cologne. Poudre. Parfums. Cremes. Pravi čaj ivrdke ilfasSlij PeHow in Sri- v fiRosl&vfl (sedaj Hamburg). Z Gzirom na prehed sezone razprodajss moussctline in druge tkanine raznih barv po jako znizaEnitfi c«^ah L Milevski, Celje, Presernoua ul. 6, II naästr- (nasproti g. Krajncu). 2—l DekSe.iz boljše hiše 2eli vstopiti kot vajeiika v manufakturno ali šppcerijsko trgo- vino, Pojasnilo se dobi pri tvrdki F. Strupi v Celju. 3—3 Stanovanje iäce soliden gospod srednjih let, naj- raje s hrano v hi2i, katero bi nastopil s 16. avgustom. Cenjene ponudbe se naj blagovolijo poslati pod šifro »So- liden Prlek« na upravo lista. 2—1 Umivalna miza z marmorjem in zrca- lom, omara za obleko in Sifoner, vse iz trdega, poliranega lesa se proda Vpraäati Savinjsko nabrežje §tev. 7, (Carinarna na dvorišču).. 2—2 Trgovski pomoenik samostojna moč, izvežban v trgo" vini z meSanim blagom se sprej- me. Nastop s 1. 9. 1923. Ponudbe pod „Samostojna moč" na upravo lita do 10. 8. 1923.: 2—2 Pcoda se travniii in pl Poizve se v Dobrovi St. 5 pri Celju. Glayno zaloga Sein. piuovarne d Celju sprejme Z do 3 hlapce h konjem za razvažanjft pive. Zglasiti se je v pisarni zaloge. 1 P*»odaüa Be 2—1 dva konja (ponija) pri gosp. Viktor Rössner v Braslovčah. Slovensko planinsko druStvo v Ma- rlboru iSče za »Mariborsko kočo na Pohorju oskrbnika Prednost imajo zakonci in laki, ki so že bili v sličnih službah. Pismene pri- jave do 20. avgusta 1923 na naslov: Odbor SPD, tvrdka Pinter & Lenard, Maribor. 3—2 Bhsoiventinja trgovske šole, vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v strojepisju in stenografiji, ušče službe, Na- stop takoj all pozneje. Ponudbe pod »Kontoristinja« na upravo tega iista. J] P.rixj3 %Jr «C?Lljr\ ty ... ;.• jr-.-* | SjEVEENA -AMERIKA'-JUŽNA i Šjjkr PUTNIČKI 11RED ^ ^JUBinUBUII % Ljubljana, Zafjrcb, BcogyaJ, Sarajevo, SpSi?, V(>ŽNIr J»LD OENOVA: BUENOS AIRES: 28. avgusta p. ssa Mafalda 16. septembra 18. » Napoli 10. » 25. » Indiana 20. » 28. > Re Vittorio 16. 6. septembra Duca D'Aosta 25. » GENOVA: NEW-YORK: 7. avgusta Taormina 20. avgusta 24. » Colombo 4. septembra 30. » America 12/ » 7. septembra Giulio Cesare 18. » 19. » Taörmina 3. oktobra DeEni&ka ßlavnica in rezerve VflnlfBf VB1If9Sl 110110 Vloge oei dinarjev Un 5o 000.000 -. I UUI UlllllUll Uulju §25,o&elooo--. Rezervc gireko Disa I2,5oo.ooa'—. Podružnice: Beograd, Bjtlovar, Brod na Savi, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabac, Vršac, Wien, Novi Sad. Bkspozifures Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afiilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslovanska industrijskabanka d. d. Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35. lzvr>Luje vse bančne posle najkulantneje.