KOPEK — PETEK, 15. JUNIJA 1956	postnina plačana v gotovini	I.ETO V. — ŠT. 23
Izhaja luk petek. I rr|i urednliki odbor. Odgovorni urrdnik Ivan itrnko. Izdaja fatoplsno zalolnllko podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. ITfdnlUH In uprava v Kopru. isanlorjeva al. K. »el. it. II». Tiska lUkanu »Jadran« v Kopru, roamrmi Izvod 10 din. Prilogo -l radni vestnlk okraja Koper« prejemajo naročniki brrzplafnu. Celoletna naročnina M*, polletna U«. feirtletna pa 13« din. Za Inoirmilvo letno 1M4 din ali I ln pol dolarja. llantnl raiun «¿--KI1-1-Z-U1.
Preberite tudi to:
cdcnskl sprehod po
vetu '.unan
■lar
Politično vrenje \ /ah. Nemčiji
Satiro o prepoznem -.poznanju Kaj prav: Barba V.in-O Kibiski -oli \ Piranu Kak i upravljamo Šport In objave Zanimivosti in roman
POZDRAV DELEGATOM OKKAJNE KONFERENC E SZDL
Dane-v se sestanejo delegati I z koprskega okraja, da polože raiun o dosedanjem delu nave Socialistične zseze. da hkrati v temeljiti dvodnevni razpravi pretresejo mnora organizacijski in poliin na vprašan'a In v trm v /ve/1 sprejmejo «klepe /a nad iljno rast organi/. IJe. predvsem na /a nadaljnje razsijanlr in poglabljanje socialističnih odnosov v naši de/eli.
Odposlan i organizacije SZDI. navega igrali v lelos sestajajo na sso'<. delovno konferenc, \ l/redno ugodnem vzdušju — \ Sovjetski zvezi «r nimrec mudi Jugoslovanska rir/asniski delrgaclia n.Vi nabišji predstavniki - pr<-f1>ednikom Titom na čelu do/ivljajo v tej največji deželi socializma po vseh mračnih letih t*»ko selnasten s vrnarod-nem tnerllu Sov lel<Ue zve/e tako spontan in tnnoži no ganljiv sprejem. da teti izbrani novinarji svetovnega slovesa po lastnem priznanju nIM opisati ne morelo Oh dej. stvu. da 'lotlvglasp mno/lre v>-vJelsklh delovnih ljudi Iz dneva s dan predirajo sarncine kordone ^i-mo zato. da s sal nrrproslo stisnejo tovarbu Titu roko. da mu vsepovsod koder polu Je no obširnem o* zrmlju Sovjetske zveze na najprisr-tneJM način Izražajo svole toplo prllaleljstvo In prlznanle. si res ne moremo kal da ne hI ra»en razutn-IMsroa oialšanla sprlfo ooornvllene
l,rt\ i - Vir'ene • 'Isti. lil Jut' -slavili m nlenim voditellem mt'-čn \ zpos'av Is «• prijateljskih odno-v-i'ev med našimi in nlthovlrni bratskimi narodi p red vem ocen lev ali s*eh teh nad vse n'^nric I U\ ih It-razo- radosti nalvlijlh sov tenkih vodiletlev |r> i>fi:i sov)etvke»a ljudstva ludi kol mogoino priznanje pravilnosti na-e Jugoslovanske poti v soclallzrm Takšno vselludsko priznanje. ki Je moglo prill do izraza irle po zíiwiov Inskem XX. kongresu KP S7. priznanje pravilnosti doslednih Jugoslovanskih stali« v na I notranji In zunanji politiki, pa v ob sedanjem Titovem obisku ne orrejuje samo na Sovjetsko zvezo marve. se odmevi nlegovev.a gradt-teljskega poslanstva zelo lasno razlegajo po sse) zemeljski obli.
Sedanja Titova ztodovin«ka pai po Sovjetski zvezi 'e neocenljivo motín en prisoevrk .'ucoslaslje v izgradnji svetovnega trtru. hkrati pa tudi prlMiesek h krr- i si vseh socialističnih sil v svetu.
Pri vseh uspehih in ludi pomanj-kljlsoslih v delu organizacije SZDI nase;.» okraja, pri vseh nalogah, k; Jih bo na-a okrajna konferenca danes In Jutri nakazala /a bodoče politično de o svojih organizacij In <ian<s. bodo delegati sprho omenjenih in tako prepru*IJivih dokazov zaupanja glede pravilnosti naie poli v socializem nedvomno sprejeli takšne sklepe, da bodo i njimi tudi v okviru našega okraja opravičili zaupanje. ki ga goje napram So-tblbikoi zveri delovnega ljudstva Ju-'«lav i t r>t napredne sile svela.

OH SPREJEMANJI' LETOŠNJIH DRUŽBENIH PLANOV PO NAŠIH OBČINAH
Družbeni plan ?
temelj našega gospodarstva
Na kratko o družlu-nih planih Ivnpra. Divači- in Pivki* OBČINA KOPER
TAKO SPREJEMAJO TITA PO VSEJ SZ
Î
Vrednost družbenega proizvoda vseh podarskih panog v koprski občini se bo letos povečala za tri .! S;e. vrednost narodnega do-hodk.i pa za 1 odstotek v pr.mer-Javl z lotom 1955. Vzrok temu ,*• povečanje kapacitet v obratovanju podjetij in s tem .v zvezi povečanje amortizacije na 243 milijonov d:n.
Družbeni plan, ki ca je občinski ljudski odbor v Kopru sprejel konec maj.i. predvideva povečanje industrijske proizvodnje z.i 103 od-'.otke v glavnem zaradi začetka polnega obratovanja v tovarni KRMA v Šmarjah in v tovarni TOMOS v Kopru ter zaradi boljšega izko-rv'ianja zmogljivosti strojev v to-::.. ISTHA v K .;>ru in LAMA v Dekanih. Zmanjšala se bo v Klavnem le kmetijska proizvodnja zaradi pozebo, zakasnele letine in :U* dclnn neobdelane zemlje Preobčut-no zmanjíanje druibenegn proizvoda. ki bi ga lahko Imeli prej omenjeni vzroki, pa bo zavrlo znatno večje vlaganje investicijskih sredstev v kmetijstvo In zato povečanje produktivno ti. Lahko pričakujemo. da bo letošnja kmetijska proizvodnja ostala na lanskoletni vl-lini
*
Povečanje in izboljšanje gostin-■ kih knp.u ltet v minulem in let !-njem letu bo vplivalo na .stabilizacijo turizma, ki postaja pomemben go podaniki ¿lnltelj kopr.skt* občine.
Obseg obrtniike dejavnosti, ki bo letos verjetno povečala družbeni proizvod za 14 odstotkov, narekuje potrebo po organizacijski in gospodar ki ureditvi delavnic ter postopno večanje kapacitet.
Gradbena dejavnost se bo zmanj-; tla za 53 odstotkov, prometna za 12 odstotkov. Pri .slednji je vzrok ukinitev mednarodnih ipedilersklh uslug. In kljub temu. da je letos predvidena večja zmogljivost voz-negu parka, ki bo omogočila povečanje osebnega ln tovornega pro-
meta, še vseeno ne bodo zadovoljene v se potrebe.
O i predvidenega narodnega doli Klka bo odpadlo n.i plačni sklad •'.11.179.000 dinarjev in na presežek dela 1.4I"|,4511.000 dinarjev. Po predvideni delitvi presežka dela bo skupno z amortizacijo ostalo gospodarskim orK.inizacijam 601 milijon 690 tiseč dinarjev.
Koprska občina bo letos razpolagala s 377.203.000 dinarjev, ki se bodo delih za potrebe kritja pro-r.uunskih postavk v znesku 214 milijonov 49S ooo dinarjev, investicijski sklad bo znašal 63.392 000 dinarjev. stanovanjski 96,705.000, cestni sklad pa 2,811 000 dinarjev. N'e-n;imensša sred tva Investicijskega sklada ■ e bodo porabila prvenstveno v : tinstvu, trgovini in komunalni dejavnosti.
(Nadaljevanje na 2. . tram)
Minulih sedem dni je predsednik Tito prebil na potovanju po Sovjetski zvezi. Konec tedna se je zadržal dva dni med leningrajskim p.-e-bivalstvom. ki mu je priredilo sprejem. k.ikrsne:.! »e ni doživi 1 no-
Mladl «ojniri Itilnške iolr \ Piranu so od maja do novembra vkrcani na ribiških ladjah in se urijo \ praktičnem delu. O piranski Ribiški šoli ch j
il -.nrk na strani.
bon I u j i državnik v Sovjetski /veri.
Iz Leningrada se Je predsednik Tito vrnil v Moskvo, kjer so se nadaljevali jugoslovansko*sov jetski državniški razgovori. Obravnavali so ista vprašanja kot na prvih rai-covorih — to jc razširitev Jusoslo-vanskrKa sodelovanja In izaien r..i mnenj o aktualnih političnih vprašanjih \ svetu. Tudi tokrat »o raz-Kovori potekli v prisrčnem In prijateljskem vzdušju In v duhu odkritosrčnosti in poln ena razumevanja.
Iz Moskve-je predsednik Tito odpotoval v spremstvu prvega tajnika KP SZ Ilrušerva v Stallngrad. od tu p.i je nadaljeval pot'proti Krimu. V S(:ilint;radu in v vseli dru-kih krajih, kjer se je ustavil, »o mu prebivalci priredili navdušene ovacije.
Obisku predsednika Tita ne posveča ogrnmno pozornost samo ,«. vjelski in jugoslovanski llsk. temveč brez izjeme vse svetovno časopisje. Številne reportaže, komentarji In kopice fotografij na pršili straneh najuglednejših evropskih, azijskih in afriških časopisov co-vorc, kako velik pomen pripisuje svetovna jasnost temu dogodku.
Z OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE BORCEV NOB
pogBablja svoje delo
Delegati :z v.- ^.i okraja so se 9. l m. v Kopru se ali na okrajni k- nlerenci Zv ze borcev, k: so ji pr:' . vovali ludi z^-topmki GO Zli iz Ljubljane (Tine SniterSid, Ivan K.i;d i :n uretlr..ic »Borca« Bojan Ajdič». član Izvrta e« a sveta LRS Julij Beltram. s. kretar OK ZK Kope r Albert Jak'«pič - Kajtimir. se-krr ir OO SZDL Ivan Mausar. zastopnik: JLA in dru«ih organizacij.
Poročilo o delu in na!<>-cah okrajne organizacije ZB je v :menu do
Lkr
I.
PRAZNIK SLOVENSKIH LOVCEV V PORTOROŽU
Na nedeljskem vseslovenskem zboru lovcev, ki tr ga Je udeležilo nad 4« lovcev, J<- pre : cinik t /s ,'r. Ju i e lleniger s •so-em nagovoru izrazil M Jo, d« bi lovci	podroij.c le v kratkem do<<c1l enako strokovno ra-
crn. kol Jo Imajo v drugih predelih S1 ovftlljf. — Gornja slika prikAiujr ibranr goste ob otvoritvi lovske razstave, ko Jih Je pozdravil pre-a^ednlk Koprske O (.Z rranc Topi.
po-
apio-j. ka-
k
Delov:
t en.
p r en i.aj-
ilen knx{ bivših borcev, pri čemer so *.i mal<j£'evilni funkcionarji (predv -:m Mirku Glovma) požrtvovalno opravil) ubsežno delo v zvez; z vzdrževanjem, zdravjem m leto-vanjem o*rok padlih borcev in žrtev (.išis*:čne..i nasilja ter v zvezi z t • ,■ m or in.- s . .«:im pr-k»-vanjem. Za 717 otrok je bilo v preteklem Icu s pomočjo ljudske oblast: izplačan , 16,625.000. pomoči. 71. Ii' »v -|j<- 313 otrok s,krt>,{ 2 n. -lijoni ;!<i Manj pa je bilo storje-netia n> zbiranju zKodovinskcKa radiva. o. aniz:rane i jnaanja krajev ih in	'<:h kronik ter živ-IJenjepisov padlih borcev. Rjzen precejšnje aktivnosti k(«ni.s:J za otnjk** i -.dlih borcev in irt^- ia-• ,i i > bile r'-. • • v>r-;.n le <>-, .<m v z .'g-.j knm.j;,.i z . zbi: -nje ¿¿f*Jov T!-kiv:» «radtva. k rt;: spomeniku dejavnost .:> ki- s i izve; rrvi-.dr.. vzf»-ljudi tva
(Nadaljevan <c na C strani)
Obnovitev prijateljstva med deželami ljudske demokracije in SZ ter Jugoslavijo je bila glavna tema na konferenci KP Češkoslovaške v Pragi. Član Politbiroja An-tonin Zapotocky je v svojem govoru dejal, da so v zadnjem času temeljito in odkrito kritiziral^ ideološke in politične napake kakor tudi vse tisto, kar ne ustreza nauku marksizma-leninizma in kar je zaviralo socialistični razvoj. Prvi tajnik KP ČSR Novotny pa je v svojem referatu zlasti podčrtal velik pomen obnove prijateljskih stikov Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije z Jugoslavijo za razvoj sil miru in socializma. Obširno je obravnaval zlasti proces proti Slanskemu in dejal, da posebna komisija proučuje zadevno gradivo in da bo treba iz razprave odstraniti vse tisto, kar se nanaša na Jugoslavijo.
Jugoslavija je priznala neodvisnost Maroka in Tunizije. Sklep o tem je sporočil maroški in tuniški vladi državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča, ki nadomestu-je državnega tajnika za zunanje .zadeve. Jugoslovansko priznanje neodvisnosti Tunisa in Maroka je v skladu z našim doslednim stališčem do teženj narodov za osvoboditev in neodvisnost, kar je posledica našega gledanja na mednarodni razvoj nasploh.
Zdravstveno stanje predsednika ZDA Eisenhovverja se vidno boljša. Konec tedna je prestal lažjo operacijo in zdravniška poročila so zelo optimistična. Kljub temu je imela Eisenhowerjeva nenadna bolezen velik vpliv na ameriško politično življenje. Pojavili so se namreč glasovi, da bo moral ponovno zavrniti kandidaturo na bližnjih predsedniških volitvah, čeprav nočejo v uradnih krogih o tem dati nobenih izjav.
Medtem se najbližji Eisenhower-jevi sodelavci vneto prizadevajo, da bi odobrili celotno letošnjo pomoč tujini- v znesku 4 milijarde 900 milijonov dolarjev. Kakor je znano, se je predstavniški dom izrekel proti tej vsoti, oziroma jo je zmanjšal za milijardo 100 milijonov dolarjev.
Zahodnonemški kancler Adenauer in ameriški zunanji minister Dulles sla imela dvodnevno konferenco v Washingtonu. Obravnavala sta vprašanje združitve Nemčije, nedavno pismo Bulganina Ei-senhowerju glede nadaljevanja razgovorov o razorožitvi in ukrepe glede utrditve Atlantskega pakta. Zunanji minister Dulles je v zvezi z razgovori dejal, da vlada ZDA proučuje možnost razširitve atlantskega zavezništva tudi na gospodarsko in politično področje, čeprav po njegovem mnenju ni lahko ustanavljati neko novo gospodarsko organizacijo v okviru Atlantskega pakta.
S Cipra prihajajo nove vznemir- • ljive vesti. Nacionalisti so pomnožili napade na britanske vojake,. Med drugim so minirali neki most v trenutku, ko je peljal čezenj britanski vojaški kamion. Trije vojaki so se smrtno ponesrečili, sedem pa je bilo ranjenih.
Medtem poročajo iz Londona, da so britanske oblasti izgnale grškega pravoslavnega prelata Krandio-tisa, ki je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da je namen njegovega obiska v Veliki Britaniji olajšati povrnitev nadškofa Maka-riosa iz izgnanstva. ICranidiotis je v svojih izjavah ostro obsodil dejanje britanskih oblasti na otoku, nato pa so ga oblasti aretirale in izgnale. Grški zunanji minister Averov je v zvezi s tem izjavil, da pritisk na grško duhovščino vsekakor ne more biti izhod iz sedanjega napetega položaja. Mi bomo hladno — je dejal Averov — vendar odločno spremljali korake na nevarni poti, ki si jo je izbrala britanska vlada.
Celotni britanski tisk zahteva omejitev poskusov z atomskim
D CD □ CD E3 CD □ CD □ CD D CD 0 CD 0
Berite in širite
SLOVENSKI JADRAN
Naš list vas redno obvešča o dogodkih doma in po svetu
orožjem. Ob sporočilu britanskega sveta za medicinska raziskovanja o nevarnostih, ki jih povzročajo eksplozije vodikovih bomb, je zahteval celotni britanski tisk, naj države brž ko mogoče sklenejo .mednarodni sporazum o omejitvi eksperimentov z nuklearnim orožjem. Londonski »Times« piše med drugim, da grozi človeštvu resna nevarnost, če ne bo prišlo do tega sporazuma, »News Cronicle« pa opozarja britansko vlado, da bo prevzela nase veliko odgovornost, če bi nadaljevala z neomejenimi atomskimi eksperimenti,
Peronostično vstajo v Argentini so zadušili. Tako pravi uradno sporočilo vlade o dogodkih v začetku tega tedna, ko so uporniki zasedli nekatera mesta na jugu države in se polastili tudi nekaterih vojaških objektov v Buenos Airesu. Voditelja upora generala Valle so aretirali in usmrtili. Prav tako so usmrtili 30 njegovih pristašev, po vsej deželi pa so aretirali nad 2.000 oseb. Upor je vsekakor znak, da bo morala argentinska vlada poiskati širšo politično in družbeno podporo ljudstva in liberalizirati režim.
OBČINA DIVAČA
(Nadaljevanje s 1. strani) Družbeni plan prav tako predvideva v letošnjem letu porast skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka divaške občine. Ta porast je v glavnem predviden v obrtni dejavnosti, v manjši me-
RAZSTAVA TEHNIČNIH IZUMOV IN TEHNIČNEGA NAPREDKA
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču razstavlja od jutri pa do 24. t. m. 54 največjih podjetij, institutov in ustanov iz vse Jugoslavije svoje najnovejše tehnične pridobitve.
Samostojno nastopa na razstavi Ljudska tehnika, ki je priredila razstavo pod naslovom »Otrok, tehnika in šola«. Razstavljene so razne praktične in vzgojne igračke za različne starosti otrok, kakor tudi razni tehnični izdelki, kakršnih pred vojno še nismo izdelali.
V času razstave bo tudi prvi kongres izumiteljev Jugoslavije, na katerem pričakujejo številno udeležbo. Na razstavo je sprejetih 333 izumov iz raznih področij gospodarstva.
ARGENTINSKI TANGO
Udar . .. udar ... pa zopet pavza! ...
ri pa pri blagovnem prometu in v gostinstvu. Tako se bo vrednost bruto proizvodnje v primerjavi z lansko povečala v Mizarskem podjetju v Senožečah za 235 odstotkov, v Mizarskem podjetju v Divači za 119 odstotkov, v senožeški mehanični tkalnici za 641 odstotkov, v drugih obrtnih podjetjih socialističnega sektorja pa za 55 odstotkov. Povečal se bo tudi promet v gostinstvu (2 odstotka), v blagovni izmenjavi (3 odstotki) in v sečnji lesa za 45 odstotkov v primerjavi z letom 1955. Le v kmetijstvu in sadjarstvu bo proizvodnja manjša od lanskoletne, kar je posledica ostre zime in dejstva, da je. bila lani izredno ugodna letina.
Negospodarske investicije divaške občine za leto 1956 znašajo 5 milijonov 300.000 dinarjev. Namenjene so za gradnjo vodovoda v Gornjih Vremah, Dolenji vasi, Potočah, Ko-zjanah in kapnice v Zavrhku; za gradnjo napajališča v Lokvi in Ga-brčah, za ureditev javne razsvetljave na Kozjanah, v Gor. Ležečah, Gor. Vremah in Dolenji vasi; za obnovo šolskih poslopij v Divači, Senožečah, Rodiku in Barki in otroškega vrtca v Lokvi, dalje za gradnjo in popravilo cest in stanovanjskih poslopij.
Občinski proračun za letošnje leto znaša 43,094.000 dinarjev. Okrajni ljudski odbor v Kopru bo k tej vsoti prispeval nad 17 milijonov dinarjev v obliki dotacij. Občinski investicijski sklad bo znašal 11 milijonov 822.000 din, kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 24 milijonov 815.000 dinarjev, cestni sklad pa 435.000 dinarjev,
OBČINA PIVKA
Tudi občinski ljudski odbor Pivka je v zadnjih dneh preteklega meseca sprejel svoj družbeni plan in proračun za leto 1956. Iz njega je razvidno, da bodo v tej občini letos imeli 73,462.000 din dohodkov. Dalje predvidevajo, da se bo industrijska proizvodnja letos zmanjšala za 14 odstotkov v primerjavi z letom 1955, v glavnem zaradi obnove tovarne vezanih plošč in furnirjev »Javor« v Pivki.
Čeprav bodo letos vložili znatna investicijska sredstva za izboljšanje kmetijske proizvodnje, predvsem za zaščito rastlin in sadnega drevja, bo kmetijstvo realiziralo manj dohodkov kakor lani, zaradi pozebe žitaric in travniških kultur. , Pomembna postavka v družbenem planu je okrepitev preventivne
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN«
^ b ra Q
Politični dogodki v Zahodni Nemčiji v zadnjih nekaj mesecih kažejo, da zahodni Nemci danes niso več tako politično enotni kot so bili v času, ko je bilo treba vse sile posvetiti zahtevi, da si država po \izgubljeni vojni spet pridobi popolno suverenost. Še več: čimbolj se oddaljujemo od hladne vojne, ki je Zahodni Nemčiji pravzaprav omogočila, da si je priborila politično rehabilitacijo, tembolj postajajo gledišča posameznih strank in političnih grupacij neenotna. Višek takih različnih teženj je bilo čutiti pred kratkim, ko je celo v sami vladajoči krščansko-demokratski uniji nastal spor med kanclerjem Aden-auerjem ter njegovima ministroma Ludwigom Erhardtom in Fritzom Schefferjem.
Prvi znaki političnega premikanja v Zahodni Nemčiji so se pojavili pri socialdemokratski stranki, ki je v opoziciji. Ker je uvidela, da se v novih mednarodnih pogojih ne da delati v interesu nemške enotnosti kot med minulo hladno vojno, si zdaj prizadeva nekoliko izmenjati svoja gledišča ali pa 'jih vsaj napraviti jasnejša in natančnejša. Zato so tudi socialdemokrati prvi objavili zahtevo, da je treba nasproti izključni naslonitvi na Zahod iskati stikov tudi z Vzhodom, ko gre za ponovno združitev Nemčije. Sčasoma je postajala ta zahteva vse bolj splošnonemšlca in se ji vlada ni mogla frontalno upirati. Vsekakor
je treba v tem videti enega izmed osnovnih vzrokov, da se je kancler Adenauer proti svojemu prepričanju odločil za pogajanja z Rusi in pristal na vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev med Bonnom in Moskvo.
Seveda pa taka praktična popuščanja opoziciji nikakor niso pomenila tudi spremembe vladine splošne politične orientacije. Zato se zaradi okorelega stališča vlade v vprašanju ponovne nemške združitve pojavljajo 'nasprotja celo znotraj vladne koalicije. Ko so pred nekaj meseci zato liberalci zapustili krščanske demokrate, je bil to prvi veliki udarec — ne toliko za vlado kot celoto, kolikor za njenega kanclerja Adenauerja.
Proces ustvarjanja in razvijanja vse večjih razlik v glediščih v sami vladi se nikakor ni dal zaustaviti. Za liberalci postajajo z vladno politiko o združitvi obeh Nemčij nezadovoljni tudi begunci iz Vzhodne Nemčije, zbrani v stranki beguncev. Begunci posebno napadajo zunanjega ministra von Brentana, ker ta v interesu močnih zvez z Zahodom pozablja na nemško enotnost.
Tudi pod pritiskom take kritike beguncev Adenauer ni menjal svoje politike, bil pa je primoran, spet praktično popustiti. To je razvidno iz predloga njegovega ministra za splošnonemška vprašanja Jakoba Kaiserja, da se podvzamejo ukrepi za olajšanje
trgovine in potovanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, in da se organizira izmenjava kulturnih delavcev. To olajšanje stikov med obema deloma Nemčije pa seveda ne sme imeti značaja de facto priznanja Vzhodne. Z drugimi besedami, Bonn še nadalje ignorira obstoj vzhodnonemške vlade, s katero bi lahko začel pogajanja o vsenemški združitvi.
Nesoglasja v bonnski vladi pa ne temeljijo samo na različnih glediščih po vprašanju nemške združitve. Pred kratkim je nastal spor med Adenauer jem ter Erhardtom (minister za gospodarstvo) in Schefferjem (finančni minister) čisto zaradi gospodarskih problemov države. Ta spor je sicer za zdaj nekako prikrit, vendar pa ostaja vtis, da so zahodnonemški industrijalci, ki so bili glavna finančna podpora Adenauer j evega vzpona, v tem trenutku nezadovoljni ne samo z njegovo gospodarsko, marveč tudi s splošno kanclerjevo politiko. Med industrijskimi magnati Ruhra se že dalj časa kaže vse jasnejše nezadovoljstvo, ker vlada ne podvzema potrebnih političnih ukrepov do Vzhoda, s čemer bi zahodnonemški industriji nudila širše področje delovanja. Adenauer se tudi pri tem ni pokazal dovolj elastičen in zato postaja njegov «politični kredit« celo v lastni stranki, kot piše te dni londonski časopis »Economist'!, vse resnejše ogrožen.
službe proti kužni zvrgljivosti goveje živine. Povečali bodo obseg dela postaj za umetno osemenjevanje, uvedli bodo molžno kontrolo in rodovniško službo.
V	trgovinski dejavnosti se bo kljub zmanjšanju prometa povečal družbeni proizvod za 14 odstotkov. Okrepiti nameravajo maloprodajno mrežo v Pivki, Dolnji Košani in v Zagorju, deloma s splošno dejavnostjo, deloma pa z ustanovitvijo novih trgovin s sadjem in zelenjavo.
Gostinske storitve se bodo povečale za 24 odstotkov, družbeni proizvod za 27 odstotkov.
Občinski proračun predvideva 49 milijonov 773,000 dinarjev izdatkov za potrebe državne uprave, šolstva, zdravstva in socialnega skrbstva in za dotacije finančno samostojnim zavodom. Od teh sredstev bo pet milijonov in pol uporabljenih za komunalno dejavnost, 2 milijona in pol pa za negospodarske investicije.
Novice s Tržaškega
Te dni je izdal generalni komisar italijanske vlade za Tržaško ozemlje dr. Palamara odlok, s katerim odreja, da se mora na tem področju izvajati 6. točko Memoranduma o sporazumu, sklenjenem v Londonu 5. X. 1954. Ta člen, ki je prvi izmed osmih proglašen za obvezno izvajanje določa, da se ne sme začeti ali nadaljevati nobeno sodnijsko ali upravno postopanje, s katerim bi bila podvržena postopku ali diskriminaciji oseba ali imovina kateregakoli prebivalca tržaškega ozemlja zaradi političnih dejanj, ki so v zvezi z rešitvijo vprašanja nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Na osnovi tega odloka lahko pričakujemo ustavitev sodnega postopka proti škedenjskim in tudi drugim an-tifašistom, ki so še sedaj v zaporu.
Istočasno s tem odlokom je vladni komisar izdal sporočilo, da je med ukrepi, ki imajo neposredno veljavo na tržaškem ozemlju tudi zakonodajni odlok iz leta 1947 o izvajanju mirovne pogodbe med Italijo ,in Zavezniškimi silami, ki je bila podpisana v Parizu 10. februarja 1947. To obvestilo je posebno važno zato, ker so se doslej izvajali sodni postopki, ki so bili v nasprotju s 16. členom mirovne pogodbe z Italijo. Ta člen prepoveduje preganjanje državljanov zaradi njihovega delovanja v korist zavezniških sil med vojno in po vojni vse do stopanja v veljavo mirovne pogodbe.
Prihodnje leto
Koprski festival
V	Kopru je bil v ponedeljek I. redni letni občni zbor koprskega Turistično olepševalnega društva. Udeležila sta se ga tudi predsednik Okrajne turistične podzveze ANTON UKMAR in predsednik Okrajnega odbora Ljudske tehnike VINKO ZNIDARSIC, ki je v svojem nagovoru poudaril potrebo po tesnem sodelovanju med obema organizacijama, saj sta velikega družbenega, gospodarskega in vzgojno-politične-ga pomena za nadaljnji razvoj Kopra. V poročilu o enoletnem delu je dosedanji predsednik društva LADO POHAR prikazal uspehe dela TOD Koper, ki je v svoji prvi poslovni dobi organiziral 21 kulturnih prireditev in predavanj, I. turistični teden v Kopru ter izdelal vrsto predlogov za olepševanje mesta. Občni zbor je po poročilu razpravljal in sklepal o načrtu dela za bodoče obdobje ter predlagal, da bi že prihodnje leto kulturno-umetniški večeri, ki jih prireja Turistično društvo, prerasli v koprski letni festival. Zborovalci so tudi naglasih potrebo po večanju števila članstva. Ob zaključku občnega zbora so izvolili 17 članski upravni odbor, za predsednika pa ponovno LADA POHARJA,
POKT SAID — Z britansko ladjo »Evans Gipp« so preti kratkim zapustili egiptovsko ozemlje zadnji oddelki britanskih garnizij na Sueškem območju.
2ENEVA — Na plenarni seji mednarodne organizacije dela so sprejeli Tunizijo, Maroko in Sudan za redne člane te organizacije.
V PIRANU RASTE NOV ROD MLADIH SLOVENSKIH POMORSKIH RIBIČEV
j
«i»

V okviru proslav desete obletnice Ljudske tehnike in I. koprskega Turističnega tedna je Okrajna zveza TVD Partizan priredila na Trgu Revolucije v sredo C. junija zvečer telovadno akademijo. To je bil prvi tovrstni skupni nastop vseh telovadcev in telovadkinj sedanjega koprskega
okraja
Ob okrajni mladinski konferenci
Ako objektivno ocenimo potrebo po strokovnih kadrih na tukajšnjem področju, moramo priznati, da so nam malokateri strokovni kadri tako nujno potrebni kot kadri strokovnih pomorskih ribičev. Ker sta istrska obala in Tržaški zaliv znana po bogatem ribolovu, posebno lovu na drobno plavo ribo, so na našem področju kar tri velike tovarne za predelavo rib. Te rabijo letno za časa glavne ribolovne sezone okrog 3.300 ton svežih morskih rib. S tem so pri nas podani idealni pogoji za razvoj pomorskega ribištva.
Ko je bilo končno rešeno tržaško vprašanje in naše področje priključeno Jugoslaviji, je postalo nujno, posvetiti vso skrb razvoju pomorskega ribištva, s tem pa je postalo izredno pereče tudi vprašanje lastnega, domačega kadra pomorskih ribičev. Zato je bila že leta 1951 pri Pomorski srednji šoli v Piranu osnovana enoletna ribiška šola. Število gojencev je bilo le majhno in težko je bilo priklicati naše mladince s hribov na morsko obalo, da se posvetijo poklicu pomorskega ribiča. Napredek tehnike in pa tudi povečanja ribiške flotilje z večjimi ladjami (osnovanje podjetja »Ribič-Piran«) so zahtevali, da se Ribiška šola z letom 1955 spremeni v dveletno ribiško šolo s praktičnim poukom in da se število gojencev poveča. Tako je sedaj učni načrt za prvi letnik enoten, v drugem letniku pa se gojenci delijo na ribiče in na strojnike ribiških ladij. Število gojencev pa je na žalost še vedno zelo omejeno, kakor so zelo omejena tudi finanč-
na sredstva, Potrebno je bilo mnogo požrtvovanja, osebne iznajdljivosti in truda, da se je vzpostavila ta, šola, ki je edina te vrste v naši državi. Težave so bile in so predvsem v pomanjkanju dopolnilnih sredstev. Ni bilo učil, ni bilo skript, prave terminologije, ni bilo opreme za šolo in internat, ni bilo šolske ladje, a kaj šele opreme za to ladjo. Šola se je obračala na razne lorume, žal večinoma brez uspeha. V ilustracijo naj navedem samo to, da je Zveza kmetijskih zbornic FLR.T (pomorsko ribištvo spada pod kmetijstvo!) lani razdelila 1.440 milijonov dopolnilnih sredstev, od česar je bilo dano celokupnemu pomorskemu ribištvu Jugoslavije le 20 milijonov; Ribiška šo-
PRISRCNO SLOVO 1 V »SLAVNIKU«
V soboto se je delovni kolektiv podjetja »Slavnik« v Kopru poslovil od svojega dosedanjega direktorja Alfonza Dolharja, ki je te dni prevzel mesto načelnika Tajništva za gospodarstvo pri OLO Koper. S svojim triletnim delom v podjetju je v znatni meri pripomogel k izboljšanju prometnih zvez na našem področju in s tem h krepitvi razvoja gospodarstva v obalnih mestih. Na prisrčnem poslovilnem večeru so tovarišu Dolharju izročili nekaj skromnih spominskih daril, se mu zahvalili za njegovo uspeha polno delo v korist podjetja in mu želeli kar največ uspeha na novem službenem mestu.
Jo
la v Piranu ni dobila ničesar. Iniciativnosti in požrtvovanju direktorja Pomorske srednje šole v Piranu Slavka Kavška, upravnika internata Tavčarja in pa šefa Ribiške šole Lukina gre priznanje, da so mnoge težave že odklonjene, čeprav mnogo tega še manjka,
ZAKAJ JE RIBIČEM TAKO POTREBNO ZNANJE?
Morda se bo kdo čudil, češ, kaj pa je pomorskemu ribiču potrebna kar dveletna strokovna izobrazba, ko so vendar pomorski ribiči lovili in lovijo ribe z uspehom tudi brez vsakih šol? Do takih razmišljanj pride navadno vsled nepoznanja tehnike modernega ribolova na morju. Res je, da so naši ribiči vse do minule vojne lovili ribe le s primitivnimi sredstvi, v čolnih na vesla, v najboljšem primeru v motornih ribiških čolnih s svetilkami na petrolej, z mrežami-potegačami ter z drobnim ribiškim priborom. Sedaj pa je tehnika tudi v tem pogledu že tako napredovala, da love s takimi primitivnimi sredstvi le individualni in polribiči, medtem ko se industrijska riba lovi z večjimi motornimi ribiškimi ladjami, na odprtem morju in z vse drugačnimi mrežami in tehničnimi pripomočki. Ako omenimo samo to, da motorist na ribiški ladji upravlja z motorjem do 150 KS, da se ne lovi več s svetilkami na petrolej, temveč električnimi, ki dobivajo tok od elektroagregatov do 5 KW, da je moderna mreža plavari-ca dolga 400—600 metrov ter visoka do 60 metrov, moderna mreža-tunolovka dolga do 900 metrov in visoka 80 metrov, da so ladje opremljene z radiotelefonskimi postajami in ehosaunderji, ki služijo za podvodno gledanje in odkrivanje ribjih jat — potem bo vsakemu jasno, da mora sodobni pomorski ribič razpolagati z dokajšnjim znanjem. Znati mora upravljati z vso to moderno tehniko ter po potrebi na odprtem morju tudi opraviti vsaj manjša nujna popravila. Tudi sosednja Hrvatska namerava odpreti svojo ribiško šolo, ker strokovno šolanih ribičev sploh nima, a stari izučeni ribiči — praktiki so že v letih in odhajajo v pokoj. V pokoj pa odhajajo tudi starejši ribiči — Dalmatinei, ki sedaj službujejo na ribiških ladjah naših podjetij »Riba — Izola« in »Ribič — Piran«, in je to še en vzrok več, ki nas sili, da posvetimo naši ribiški šoli v Piranu vso pozornost in da jo po možnosti še razširimo.
France Potočnik
(Nadaljevanje)
Rudnik črnega premoga v Sečovljah — občina Piran — daje okrog 22 tisoč ton premoga letno. V teku so raziskovalna dela z namenom, da proučijo možnost gradnje kemičnega kombinata, ki bi izkoriščal premog iz tega rudnika in sol iz bližnjih piranskih solin za proizvodnjo surovin za plastične mase.
V industriji zavzema prvo mesto lesna stroka. Največje lesno-indu-strijsko podjetje je »Javor« — tovarna vezanih plošč in furnirjev v Pivki, ki zaposluje okrog 650 delovnih moči. V svojem sestavu ima tovarno vezanih plošč v Pivki, furnirnico v Prestranku in žagarski obrat na Baču. Letno proizvaja okrog 2000 m3 plemenitega furnirja, 400 m3 slepega furnirja ter 12,000 m3 rezanega lesa, pretežno iglavcev. Obrat v Baču je v poslednjih letih začel razvijati proizvodnjo zabojev in lesne galanterije. Tovarna v Pivki obnavlja svoje zgradbe in opremo. V perspektivi predvideva, da bo povečala proizvodnjo vezanih plošč s tem, da bo pričela luščiti jelovo hlodovino.
Drugo pomembno podjetje je tovarna lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici. Zaposluje le okrog 150 delovnih moči, ker je proizvodnja visoko mehanizirana. Proizvaja
Mladina je polna
Drugi okrajni konferenci Ljudske mladice koprskega okraja, ki je bila pi-ejšnji teden v Kopru, so prisostvovali med drugimi tudi član predsedstva CK LMS Rudi Bregar sekretar OK ZK Albert Jakopič, član okrajnega odbora SZDL dr. Svetozar Polič, organizacijski sekretar OK ZK Julij Titel, predsednik okrajne zadružne zveze Franc Kralj in delegacija tržaške mladine. Dosedanja predsednica okrajnega komiteja LM Marija Vogričeva je v dopoldanskem delu konference izčrpno poročala o naporih mladine za okrepitev svoje organizacije in za vključevanje v družbeno samoupravljanje -ter delavsko upravljanje. V ta namen so v preteklih mesecih mlandinska vodstva priredila vrsto posvetovanj, tečajev in predavanj o tolmačenju pomena Gospodarske preusmeritve. Od 5876 članov mladinske organizacije, ki so vključeni v 158 mladinskih aktivih, ,se je teh predavanj udeležilo nad 330 mladink in mladincev. Takšna ideološko-politična vzgoja mladine je prišla do izraza predvsem v letošnjih volitvah v delavske svete in v -upravne odbore. Postopoma zamira mišljenje, da mladina ni sposobna aktivnega sodelovanja v delavskem upravljanju in se je samo v Izoli v teh organih povečalo število mladine od 5 na 40. Ta ugotovitev, je dejala predsednica Vogričeva, pa narekuje poglobljeno delo pri iskanju novih možnosti vsestranskega in temeljitega izobraževanja. Omenila je, da je ena takih oblik formiranje klubov mladih proizvajalcev v industrijskih središčih in
4.500 m3 lesonitskih plošč letno. Predvideva, da bo povečala proizvodnjo na 800 m3 letno, razen tega pa bo obogatila svoj asorti-man s površinsko obdelanimi ploščami. |
V	II. Bistrici - je tudi podjetje »Topol«, ki se ukvarja s proizvodnjo furnirja in rezanega lesa v približno istem obsegu kot furnirnica v Prestranku, in podjetje »Lesni kombinat«, ki izdeluje lesno galanterijske predmete.
Večje žagarsko podjetje je »LIP« Postojna. Proizvodnja dosega letno okrog 14.000 m3 rezanega lesa in 2500 m3 zabojev. Izdeluje tudi kuhinjsko pohištvo in lesno-galanterijske predmete.
V	pohištveni industriji sta pomembni »Mizarstvo« Divača, s kapaciteto okrog 500 garnitur pohištva letno in »Stil« v Kopru s kapaciteto 800 garnitur pohištva letno. V Kopru je razen tega še manjša ščetarska tovarna »Istra«, ki zaposluje okrog 100 delovnih moči. Lesni industriji sledi živilska s tovarnami , ribjih konzerv »Ampelea« in »Arrigoni« v Izoli in »De Langlade« v Kopru. Predelava rib se je v Izoli razvila žc v času Napoleonovih pohodov po Evropi, na teh tradicijah pa so se kasneje razvila večja industrijska podjetja. Njih današnja kapaciteta je 2500 ton rib, vendar so te kapacitete zaradi premajhnih ribolovnih
aktivov mladih zadružnikov na vasi.
V popoldanskem delu konlerence so delegati sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delo in to na osnovi poročil, ki so jih podali zastopniki komisije za družbeno upravljanje, v kateri je sodelovalo 57 delegatov, •komisije za društveno dejavnost, ki je bila sestavljena iz 27, in komisije za ideološko-organizacijska vprašanja, ki je štela 39 članov. V prvi vrsti so sklenili nadaljevati z razširitvijo dela mladinskih organizacij, dalje prirejanje seminarjev, tečajev, posvetovanj in ustanavljanje mladinskih univerz ter marksističnih krožkov. Prav tako bo potrebno organizirali strokovne tečaje, da oi lahko mladinci uspešno opravljali izpite za idosego višje Strokovne kvalifikacije. Mladina bo morala v prihodnje prevzeti v svoje roke pobudo za uvajanje akordno-normne-ga sistema na vseh onih delovnih mestih, kjer obstojajo zato možno-■s-ti. Vaški mladini bodo morala mladinska vodstva nenehno tolmačiti njeno vilogo pri pospeševanju kmetijske proizvodnje in socialistične preobrazbe kmetijstva. To je namreč predpogoj, da se bo mladina zavestno vključila v napore drugih družbenih organizacij za oblikovanje resničnih socialističnih odnosov na vasi in da bo imela kmečki poklic za enakovrednega vsem drugim poklicem.
Ob zaključku II. okrajne konference je 129 delegatov izvolilo nov Okrajni komite LMS, kalerega bo vodila dosedanja predsednica Marija Vogričeva.
zmogljivosti krite le nekako 40%. Zraven tega proizvajajo okrog 800 ton konzerviranih povrtnin letno. Tovarni predvidevata, da bosta v bližnjih letih povečali svojo zmogljivost v predelavi kmetijskih pridelkov, pri čemer računata na vrtnarsko in sadjarsko proizvodnjo obmorskega predela.
V	poslednjih letih se razvija kovinska industrija. V Izoli je bilo zgrajeno novo podjetje »Mehano-tehnika«, ki izdeluje igrače sestavljanke iz odpadnih kovin. V Kopru gradijo tovarno motornih koles »TOMOS«. V letu 1955 je to podjetje že dalo na trg svoje prve proizvode. V Dekanih obratuje nova tovarna ključavnic in kovinske galanterije,-
V	Portorožu obratujejo Piranske soline. Letno dajejo na trg 25 tisoč ton soli. Njih oprema je zastarela in jo bo kmalu treba modernizirati. V Piranu je manjša ladjedelnica. Ta izdeluje ribolovne enote in druge manjše ladje, je pa pravkar fuzicnirana s »Splošno plovbo«. Okraj računa, da bo v prihodnjih letih precej povečal njeno kapaciteto. Istotam obratuje tovarna mila »Salvetti«, ki se je razvila na tamkajšnjih delovnih tradicijah. Proizvaja okrog 200 ton mila in drugih pralnih izdelkov letno. Danes je že precej zastarela in jo bo kmalu treba obnovili in modernizirati.
;:OCOCOCOOOOOOOCCOCOOOOOOOOCOOOOCOOOOCO^
S P!EP©1M© I}?©IMÄMjJE
Nekoč je bil ... Tako stereotipno bi lahko pričel tole zgodbico, če ne bi njen junak še živel, dihal in delal v naši sredi, v lepi kraški vasici, kjer oskrbuje veliko farno cerkev, za spremembo pa s prižnice včasih zagrmi tudi proti veliki pokvarjenosti sodržavljanov vse do Beograda in podobno.
Je namreč junak naše zgodbe gospod župnik te fare, kar pa mu menda prinaša samo smolo — sreče je že take, da če bi za zlato prijel, pa bi se mu v roki v blato spremenilo. Ze poprej jc v spopadu z našo ljudsko oblastjo zaradi preskakovanja svojih mašni-škili ojnic potegnil krajši konec — pa je bilo menda še premalo šole.
»Splavarstvo v Jugoslaviji... Modni zakoni z dvema otrokoma . .. Samo kontroliranih abor-tusov je bilo lani za vrsto vernikov vse do Maribora, nekontroliranih pa vsaj do Beograda ...«, je bil gospod župnik na prižnici.
Tudi sicer si gospod prizadeva ohraniti svojemu poklicu in svoji organizaciji vsaj nekaj nekdanje veljave. Žonglira z dvatisoč-letnimi izkušenimi prijemi; s sve-totajstvi in podobnimi argumenti in pritiska na očeta in brata in vesoljno sorodstvo, da bi prive-del v svoj hlev izgubljeno ovčico na smrtni postelji — prilepil se jc gospod župnik nanje in kot čuk v temni noči na samotno lipo ob razsvetljenem oknu krajša umirajočemu zadnje trenutke ...
Kaša jc prekipela, ko je gospod župnik v tej kraški vasici zdvo-mil do kraja nad poštenostjo tega sveta in — samemu sebi nasedel .. . Kar poslušajte! Nekega večera v minuli mrzli zimi mu je na vrata potrkal sestradan potep: »Pomozite! Iz Maribora prihajam, pravkar sem odslužil v KPD svoj prestopek. Lačen sem in žejen, strgan in bos — nije mi života u ovoj bezbožnoj državi — Eez mejo bi rad, pomagajte!« in podobno je šlo kar naprej, pomešano s pravljicami o {jetnikih in ustaSih, o bohemskem predvojnem življenju trgovskih potnikov, o prekletih komunistih in titov-
eih in podobno — pomagajte, Ce morete!
Je bistri vagabund psihološko brenknil kar na pravo struno in usmiljeni Samaritan v svojem gorečem nedomoljubju ni mogel drugače in je poznega toda zgovornega gosta po svetega Martina zgledu opremil in pogostil, riato ga pa spremil čez prag.
Neznani potep se je izgubil v temno noč — za njim pa je ostala še bolj črna in vse hujša skrb:
»Kaj, če je Satan izkušal pravičnega ...?«
Skrb je zorela in čez nekaj dni dozorela v odločno dejanje; gospod župnik je v svojih dvomih »za vsak primer« napisal pismo, ki je pomoglo tejle zgodbici na svetlo:
»Gospod šef!
V teli mrzlih dneh . . .« je opisoval dogodek in ga komentiral v svojem dokončno usidranem prepričanju:
»In vendar ga je moral nekdo poslati s čisto določenimi inštruk-cijaml... Vendar pa so časi pro-vokacij že davno minuli .. . Kdor zastopa oblast, naj le verjame ,. . Notranja politika je pa drugo poglavje: kritizirajo se vlade, vladarji in javnost že od pamtiveka in bodo . .. Tudi kriminalistika pozna psihoanalitične ugotovitve: zlo, trjiljenje v duševni (pod) zavesti mora ven, »da se duša olajša«. Tak »luksus« je ludi v naši
ustavi uzakonjen......najmanj
nedružabno pa je, poskušati bližnjega zavajati na pot ponovnega trpljenja, kar bi znali narediti taki dresirani cinkarski capini . ..
Oprostite mi, gospod šef, meni je ta zadeva žc več dni v živčevju.« je zaključil gospod župnik svojo napadalno izpoved. Kmalu pa mu je postalo jasno, da ni bila po sredi nobena provokacija in da je šele to pismo, jiorojeno iz obupne negotovosti in dvomov sprožilo plaz -t- da je s tem samega sebe »položil v sveto olje«.
»Na, pa sem ga spet po . . .«, se je iztrgalo gospodu, ko je do kraja doumel svojo nesrečo v vsem njenem obsegu. Tako bo gospod župnik Aiojzij Gulič od farne cerkve v Vremah pri Divači spet imel neko dobo dovolj in preveč časa na razpolago za premišljevanje o minljivi sreči lega sveta.
o-xxaoocaoooocaoaxxxxxxxxxxx^^
V številki 23 našega lista smo v rubriki »Kako upravljamo« objavili že drugi primer nepravilnega gospodarjenja oziroma ravnanja v nekem podjetju v presojo članom delavskih svetov in drugim bralcem z namenom, da bi nam pismeno sporočili, kako naj bi po njihovem mnenju ukrepal delavski . svet oziroma upravni odbor in predstavniki množičnih organizacij v podjetju, da do opisanih nepravilnosti ne bi moglo priti ali pa da bi se te kar najhitreje odpravile.
Tudi tokrat je uredništvo »Slovenskega Jadrana« — kot smo obljubili — nagradilo 3 najboljše odgovore in to odgovor tovariša Josipa Suligoja iz Bač pri Modre-ju (Most na Soči) in tovariša Jožeta Lakoto iz Kopra vsakega s 1.250 din in odgovor tovariša Berta Mulie iz Portoroža s 500 din.
Obvezali smo se tudi, da bomo enega ali dva najboljša odgovora objavili, zato jih preberite:
Tovariš Josip Šuligoj je mnenja:
Pri obravnavanju nakazanega problema se kot prvo' vsiljuje vprašanje, kdo je uslužbencu dovolil uporabo avtomobila za ne-službeno pot, ker je treba že pri tem iskati izvor krivde in nepravilnosti, ki so se potem čedalje bolj stopnjevale. Težko je verjeti, da si je uslužbenec vozilo »izposodil« sam, ker če drugemu ne, vsaj šoferju, ki mu je bil avtomobil zaupan v upravljanje, je moralo biti to prav gotovo znano. Če vozilo ni bilo pod ključem, bi moral biti vsaj motor blokiran, ker bi bilo na ta način nepoklicanim osebam onemogočeno posluževati se avtomobila. Šofer je torej v vsakem primeru sokriv, bodisi da je uslužbencu dovolil uporabo avtomobila, bodisi da mu je to s svojo nemarnostjo in nepazljivostjo posredno omogočil. Zato lahko ugotovimo, da sta za karambol sokriva šofer in uslužbenec.
Prvi naslednji krivec pa je direktor podjetja, ki je dal nalog za plačilo stroškov za popravilo avtomobila. Prav tako je nepravilno in protizakonito ravnal upravni odbor, ki je naknadno to izplačilo odobril, ker za to ni pooblaščen. Taki in podobni stroški bremenijo za prosto razpolaganje, trošenje le-tega pa spada v izključno pristojnost delavskega sveta, ki o tem odloča v imenu celotnega kolektiva.
Spričo že storjene škode bi bilo edino pravilno, da bi se proti uslužbencu uvedel postopek pred disciplinskim ali rednim sodiščem, Uslužbenci gospodarskih organizacij so za svoje delo disciplinsko in materialno odgovorni* zato bi se krivcu lahko predpisala povrnitev storjene škode, Sele nato bi delavski svet eventualno sklepal o delni ali celotni oprostitvi povra-
čila stroškov za popravilo avtomobila in odobril, da odpisani znesek bremeni podjetje. Pri tem bi se seveda morale upoštevati vse obte-žilne kakor tudi olajševalne okoliščine (dotedanja disciplinska neoporečnost uslužbenca, njegovo delo v podjetju, socialne in družinske razmere, priznanje krivde, itd).
Iz vsega tega lahko povzamemo, da so za protizakonito postopanje krivi vsi zgoraj -.našteti, od šoferja preko direktorja do delavskega sveta, pa tudi ostali člani kolektiva bi ne smeli tega pasivno gledati in 'bi morali zahtevati od organov samoupravljanja, da zadevo raziščejo in pravilno rešijo. Zlasti pa bi bila to dolžnost sindikalne organizacije in članov ZK, ki takih nepravilnosti v podjetju ne bi smdli trpeti,
Tovariš Jože Lakota pravi:
Zaradi pogostih primerov izkoriščanja vozil splošno družbene imovine s strani vodečih uslužbencev v podjetjih, sem se tudi jaz odločil zavzeti stališče do opisanega primera, objavljenega v rubriki i »Kako opravljamo« dne 1. junija 1956. Moje mnenje je naslednje:
1, Za določanje o tem, kdo bo nosil stroške, ki jih je povzročil prizadeti uslužbenec s karambo-lom na neslužbeni vožnji, je brez dvoma pristojen upravni odbor
llilillll
POSNEMANJA VREDNO TUDI ZA KOPER
V Izoli sla trgovski podjetji »Jadranka« in »Primorka« vpeljali od minule sobote v svojih delikatesnih trgovinah non-stop delovni čas — neprekinjeno od pol šestih zjutraj do pol osmih zvečer vsak dan razen srede, ko sta odprti od pol šestih zjutraj do ene popoldne, iji ob nedeljah, ko je delovni čas od sedmih do enajstih dopoldne.
Ko je bila pred kratkim odprta prva podobna trgovina v Ljubljani, so bili Ljubljančani z njo močno zadovoljni. Prav tako je pričakovati tega v Izoli, prav pa bi bilo, da bi temu zgledu sledila še nekatera druga trgovska podjetja, posebno v Kopru.
Gornja slika prikazuje novo poslovalnico za špecerijsko blago podjetja »Jadranka« v Izoli. Trgovina je bila odprta te dni.
podjetja. Vendar pa niti upravni odbor niti delavski svet in na plačilnem nalogu sopodpisani računovodja ne bi smeli dati pristanka za odpis stroškov, ki jih je povzročil član uprave podjetja, ne
KXXXXXXXXXXXXX)00000000000000000<XXX^
... če bi vodstvo podjetja »Prerad« v Portorožu ob delitvi dobička upoštevalo zakonite predpise in tako odpravilo pretirano nesorazmerje pri delitvi dobička v škodo delavcev.
... če bi vsa. podjetja v našem okraju imela pri delovnih knjižicah tako urejeno stanje, kot ga ima podjetje »Ampelca« v Izoli.
... če bi si direktor Steklene galanterije v Hrpeljah našel za osebni avtomobil šoferja, ker bi si s tem podjetje prihranilo precej stroškov na račun sedaj pogostili okvar zaradi nestrokovne vožnje.
... če bi Kmetijske zadruge Slivje, Vreme, Mislice, Pregarje in Knežak redno odvajale od prodane moke prispevek za promet in predelavo kmetijskih pridelkov.	«
... če bi vse pekarne v našem okraju pred peko krulia — moko presejale.
... če bi se skrbnik hiše na Ribiškem trgu št. 3 v Kopru predstavil stanovalcem, da bi vedeli s kom naj sklenejo najemne pogodbe, komu naj odvajajo najemnino in na koga naj se obrnejo zaradi nujnih popravil.
... če bi gostinsko podjetje »Jadran«-Kozina uredilo svojo gostilno v Klancu, ker obstaja nevarnost, da se bodo gostje nekega dne zaradi gnilega poda znašli v kletnih prostorih.
... če bi nekateri kolektivi lesno industrijskih podjetij izračunali, koliko jih stanejo potovanja v inozemstvo — predvsem množični obiski velesejmov — in koliko članov kolektiva bi moglo za isti denar obiskati n. pr. katero izmed naših ljudskih republik in tako bliže spoznati življenje in industrijske velikane Sirom naše zemlje.
... če bi vodstva knjigarn na področju našega okraja začela v večji meri skrbeti za literaturo v zvezi z družbenim upravljanjem in če bi splošno pokazala več iniciative pri zasledovanju in nabavljanju novo izišlih publikacij.	g
¡3	... če bi »Mestna pekarna« v Izcli poskrbela, da ob nedeljah ne bi S
jj zmanjkalo krulia v jutranjih urali.	|
oooooooooooooooooooocooocoocooooo^
Preden bi ob zaključku šolskega leta razpravljali o vsebini in metodi šolskih odborov v našem okraju, je prav, če pogledamo, katere so njihove poglavitne naloge.
Šolski odbori se v glavnem še ravnajo po določilih in nalogah, ki jim jih odreja »Priporočilo ljudskim odborom za izvedbo družbenega upravljanja v splošno izobraževalnih in strokovnih šolah«, ker so bili tudi na podlagi tega »Priporočila« ustanovljeni. Le redki že delujejo v smislu Zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 18'55), ki ga je sprejela Zvezna skupščina in je veljaven za vse šole v državi. Zakon o vodstvu šol bo na naših šolah v veljavi šele v letošnji jeseni, se pravi tedaj, ko bo prenehala mandatna doba sedanjih šolskih odborov.
NALOGE ŠOLSKIH ODBOROV,
ki jih odreja »Priporočilo«, so v glavnem tele:
1. Skrbijo za celotno življenje in delo šole, razpravljajo o učnih ter vzgojnih uspehih in izdajajo potrebne ukrepe za zboljšanje dela pri
vzgoji in izobraževanju učencev, dijakov. Skrbijo tudi, da vsi šoloobvezni učenci redno obiskujejo šolo.
2.	Skrbijo za zboljšanje gmotnih in drugih pogojev za delo in življenje šole (šolski prostori, oprema in učila, higienski pogoji, prostori za telesno vzgojo in društveno življenje in podobno). Izdelajo predlog predračuna dohodkov in izdatkov šole in nadzorujejo izvrševanje predračuna.
3.	Skrbijo za zdravstveno in socialno varstvo učencev.
Posebne naloge imajo šolski odbori na strokovnih šolah, kjer morajo skrbeti za strokovni napredek in za ustvaritev pogojev za praktično delo učencev, za delovne pogoje vajencev itd. Razen tega morajo skrbeti za tesnejše sodelovanje in povezavo šole z gospodarskimi in kulturno umetniškimi organizacijami, pomagati morajo pri organizaciji in pospeševanju društvenega in kulturnega življenja, razvedrila, telesne vzgoje in tehničnega izobraževanja učencev v šoli.
Skratka, poseči morajo v celotno dejavnost šole, tako da bosta pouk in vzgoja ter vse delo in življenje v šoli pripomogla k oblikovanju zavednega državljana, ki bo zmožen in pripravljen s svojim strokovnim delom in drugo družbeno dejavnostjo prispevati k razvoju socializma.
KAKO USPEVAJO ŠOLSKI ODBORI V KOPRSKEM OKRAJU?
Ko razčlenjujemo delo šolskih odborov koprskega okraja, ugotavljamo njihovo različno dejavnost. V koprski občini razmeroma dobro delujejo, in to v Kopru (gimnazija), Šmarju, Božičih, Plavju in drugod, Zelo šibki so šolski odbori v občinah Ilirske Bistrice in Hrpeljah. V mnogih krajih teh občin člani šolskih odborov ne prihajajo niti na seje (Jelšane, Jurišče, Šem-bije). Šolskemu upravitelju izjavljajo, naj kar sam opravi delo, češ saj se bolje spozna na šolo kot oni. Tako je bilo še do nedavnega, V zadnjem času so se razmere nekoliko zboljšale. K temu so pripomogli občinski sveti za šolstvo, ker
da bi se prej uvedel predpisani upravni postopek za odpis materialne škode v celoti ali delno. V opisanem primeru niti direktor niti upravni odbor ni upošteval veljavnih predpisov o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in uslužbencev.
2.	Do opisane nepravilnosti ne bi moglo priti, če bi pravilnik podjetja vseboval določila o uporabi avtomobila v privatne namene, to je če bi pravila podjetja točno določala, da sme direktor ali kak drug član uprave oziroma kolektiva, ne oziraje se na to, če vozilo sam upravlja ali ne. uporabiti vozilo le pod gotovimi pogoji, kot n. pr. pod pogojem, da bo nosil stroške za bencin (pegonsko gorivo) in da bo v primeru poškodbe avtomobila po njegovi krivdi v celoti nosil tudi stroške popravila in morebitne druge stroške.
3.	Spričo že storjene škode, samovoljnega postopka direktorja, ki je dal nalog za izplačilo nastalih stroškov v zvezi s korambolom, ne da bi dobil za to pristanek upravnega odbora, in spričo naknadnega pristanka upravnega odbora, da bo nosilo stroške popravila podjetje, bi moral delavski svet in prav tako tudi predstavniki množičnih organizacij v podjetju odločno zahtevati, da se stvar zopet vzame v obravnavo. Kot izhaja iz opisanega primera, mislim, da bi moral stroške vsaj delno nositi prizadeti uslužbenec, posebno če je — kar pa iz opisanega primera ni razvidno — avtomobil upravljal sam in če tudi druge okoliščine kažejo,, da je po sredi malomarni odnos do družbene imovine.
so se začeli bolj brigati za delo šolskih odborov.
S čim se ukvarjajo tisti šolski odbori, ki jih uvrščamo med delavne?
Iz poročil šolskih odborov in predsednikov šolskih odborov ter izkušenj ugotavljamo, da so se doslej ukvarjali šolski odbori v glavnem z gospodarskimi, gmotnimi vprašanji šole. Mnogi šolski' odbori so uspeli pravočasno predložiti občinskemu svetu za šolstvo predračun šole. Poskrbeli so za večja popravila na šolah, za nove šolske prostore, opremo, učila in druge potrebe, ki pospešujejo delo na šoli.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DIETNA MENZA V KOPRU
Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kopru namerava odpreti dietno menzo v prostorih gostišča »Bratstvo« v Čevljarski ulici, kjer bo urejena tudi sodobna mlečna restavracija. Zavod poziva vse, ki reflektirajo na dietno hrano in se nameravajo hraniti v novi dietni men-zi, da se prijavijo do 25. t. m. v Ambulanti v Kopru pri dr. Troštu
ZA NAŠE KMETOVALCE
Novo sredstvo za zaščito rastlin
Naše kmetijstvo potrebuje za zatiranje raznih rastlinskih bolezni vsako leto okrog 1.500 ton bakrenih sredstev. Ker se cena bakru na svetovnem tržišču stalno dviga, je naša država zelo zainteresirana na njegovem izvozu. Zato nastaja vedno bolj pereče vprašanje, kako zadostiti potrebam po bakrenih sredstvih, in to po primernih cenah. Da bi takšno stanje vsaj deloma omilili, je Zvezna uprava za varstvo rastlin predlagala uvoz Dithama, to je sredstva, ki v polni meri nadomešča bakrene pripravke in jih v nekaterih primerih celo prekaša. Tako se ne bo zgodilo več podobno kot lani, da je v času največjih potreb po modri galici le-te primanjkovalo in so mnogi vinogradi ostali nepoškrop-ljeni. Seveda bodo morali naši kmetovalci opustiti staro mišljenje, da je edino modra galica dobra in učinkovita. Prav gotovo jo bodo prej ali slej deloma nadomeščali pripravki, ki ne vsebujejo bakra.
Ni pa edino vprašanje, preprečiti okužbe glivičnih bolezni s primernimi sredstvi samo v vinogradih. Ogromno škodo nam vsako leto povzročajo razne glivične bolezni še v poljedelstvu, sadjarstvu, hmeljarstvu in vrtnarstvu. Tudi tu so najbolj vpeljani bakreni pripravki.
Čeprav ne bomo kar čez noč prekinili z uporabo sredstev, ki vsebujejo baker, ker morda rastline, ki jih dolga leta škropimo s temi sredstvi, že biološko potrebujejo določene količine bakra, vendar se bomo poslužili tudi drugih sredstev in izkoristili njihove prednosti.
Dithane je organska cinkova sol, (cinketilenbisditiokarbonat), ki nastopa v svetu kot odličen preparat proti raznim glivičnim boleznim. Mnogo in z velikim uspehom se uporablja proti krompirjevi plesni. Na sadnem drevju se z njimi ubranimo škrlupa in raznih gnilob. Poskusi škropljenja proti peronospori na vinski trti in pseudoperonosperi na hmelju, so pokazali odlične rezultate. Uporaben in uspešen je še v vrtnarstvu in cvetličarstvu proti raznim boleznim na vrtninah in cvetlicah.
Tudi pri nas v Sloveniji so ga dve leti preizkušali. Naše kmetijske znanstvene institucije ter razna kmetijska gospodarstva so potrdila uspešnost njegove uporabe. Večinoma so ga preizkušali na vinski trti, pa tudi na drugih kmetijskih rastlinah, kot so hmelj, sadno drevje, krompir, paradižniki, in pokazal je zelo dobre rezultate. Z njim poškropljene rastline so ostale skoraj v vseh primerih zdrave. Nekoliko manj uspešna je bila modra galica, medtem ko so nepoškropljeni del močno napadle oziroma uničile razne bolezni.
Novo sredstvo pa razen tega tudi pospešuje rast poškropljenih -rastlin in s tem posredno povečuje pridelek.
Dithane je prah, ki ga najprej z majhno količino vode zmešamo v gosto kašo, katero nato zmešamo z ostalo vodo v škropilnici. Lahko ga tudi mešamo z vsemi ostalimi škropivi za uničevanje raznih škodljivcev — DDT, HCH in parathion-skimi preparati. Ne smemo pa ga zmešati z DNOC preparati (rume-san, kreosan).
Uporabljamo ga v 0,20—0,30% koncentraciji, to je 25—30 dkg na 100 litrov vode. Proti peronospori škropimo preventivno v istem času, kot bi škropili z modro ga-lico.
Za ljudi, domače živali in čebele Dithane ni nevaren. Prav tako ni nevarnosti, da bi z njegovo uporabo ožgali listje.
S podražitvijo bakra in s tem vseh bakrenih pripravkov se postavlja tudi vprašanje ekonomičnosti njihove uporabe. Cena Di-thana pa bo omogočila, da bo škropljenje z njim mnogo cenejše in tako pridelovanje raznih kmetijskih pridelkov rentabilnejše.
Na 1 ha porabimo za eno škropljenje 20 kg modre galice, kar stane pri ceni 215 din za 1 kg — 4.300 dinarjev, medtem ko je treba Dithaneja za 1 ha 2—4 kg, kar znese pri ceni 000 din za kg — 1.200 do 2.400 dinarjev. Inž. M. M.
;\LI STE ŽE POMISLILI NA UČITELJSKI POKLIC? o	■ n f!	^ n
Te dni, ko so se šolska vrata zaprla in so šle knjige ter zvezki na oddili prav tako kot njihovi lastniki, se absolventi učiteljišča, nižje in višje gimnazije pripravljajo na maturo. Še nekaj dni nestrpnega pričakovanja, potem pa bodo šole dokončno samevale sredi sonca in zelenja. Prav te dni (19. t. m.) pa so na koprskem učiteljišču tudi sprejemni izpiti za vse tiste, ki s o se odločili za učiteljski poklic.
Vsak človek bi moral v življenju biti na tistem mestu, za katero je določen po svoji naravi, inteligenci, zanimanju in drugih sposobnostih. Sleherni človek pa ima v sebi nekaj, kar ga posebej zanima in če doseže poklic, ki mu resnično ustreza, lahko pri takem delu razvija vse svoje sile. Ko stoji mladi človek na razpotju in se mora odločiti za poklic, včasih svojega nagnjenja še ne pozna. Zato ima starše, vzgojitelje, posvetovalnice za poklice.
Letos konča v Kopru 26 mladih ljudi učiteljišče. V jeseni bodo na svojih službenih mestih, na šolah, Iti jim bodo dali otroci po' dolgem samevanju zopet pravo in živo podobo, ko se bo v razredih začel pouk. »Tovariš učitelj...« bo odmevalo iz neštetih ust po razredih in hodnikih. Na klopeh bodo odprti zvezki, kjer bo verjetno z velikimi črkami napisan naslov prve naloge »Kako smo preživeli počitnice«. Tako se bo ponovil krogotek: mladi ljudje bodo dajali to, kar so sprejeli nekoč od svojih učiteljev, kakor vrača človek svojim otrokom to, kar je prejel od staršev.
Mladega absolventa letošnjega V. letnika koprskega učiteljišča Albina Vato v ca smo vprašali, zakaj se je odločil za učiteljski poklic. Rekel je približno takole: »Izhajam iz generacije, ki je svojo zgodnjo mladost preživela v viharnem času druge svetovne vojne. V naši vasi, Kozjanah v Brkinih, pač ni bilo bolje kot drugje, prej slabše: boji z okupatorjem in težko življenje, ko ni bilo časa in ne priložnosti za šolanje. Po osvoboditvi sem začel redno hoditi v šolo in vedno bolj sem spoznaval težke razmere na vasi. Zato sem sklenil, da se bom po šolanju vrnil na vas, učil ter vzgajal otroke, predvsem pa pomagal ljudem.
Na učiteljišču sem potem še bolj spoznal prijetne, pa tudi težke strani svojega bodočega poklica.
Kako je bilo na šoli? No, kot povsod, sončne in senčne strani. Imeli smo nekatere profesorje, ki so nam res znali posredovati svoje znanje in kar je po moje predvsem važno, približali so se nam kot tovariši. To je prav posebno važno za dijake učiteljišča, za bodoče vzgojitelje. Tudi to je del pedagoške vzgoje.
Kljub obširni snovi, ki je predpisana dijakom učiteljišča, smo našli dovolj časa za izvenšolsko udej-stvovanje. Naj navedem samo nekaj primerov: imeli smo dramsko in fizkulturno skupino, lutkovni in gospodarski krožek, v okviru ■ mladinske organizacije še marksistični krožek, nogometaše, vaditelje pri Partizanu, odboj kaško ekipo, šahi-ste itd. Kot posebno glasbeno nadarjeni se je izkazal naš letošnji tretji letnik, katerega dijaki so se uspešno učili tudi več instrumentov ter posečali pevovodski tečaj na koprski glasbeni šoli. Prvič v zgodovini naše šole se je zgodilo, da so dijaki pri nastopih sami vodili šolske pevske zbore, sodelovali smo pri vseh proslavah državnih in kulturnih praznikov. Samostojno smo priredili dve celovečerni akademiji, in sicer glasbeno-literarno in Kosovelov večer.
Prepričan sem, da nas bo prav to izvenšolsko delo, poleg strokovnega znanja seveda, usposobilo za nadaljnje poklicno udejstvovanje in
opravičili pričakovanja naših vzgojiteljev in naše ljudske oblasti, ki nam je omogočila študij.«
To so bes'ede dijaka, absolventa, ki se bo prav kmalu lahko izkazal v praksi. Upajmo, da niso bile prazne in da bo svoje mladostne ideale tudi uresničil.
Da lahko gledamo z zaupanjem v bodoči rod naših vzgojiteljev, nam je potrdil tudi ravnatelj koprskega učiteljišča prof. Lucijan Janež. Letos, je na koprskem učiteljišču 26 absolventov (od tega 8 fantov) in o njihovem znanju in sposobnostih so se pohvalno izrazile tudi razne šole, kjer so bili na enotedenski praksi. »Mnogo požrtvovalnosti in samozatajevanja zahteva naš po-> klic,« je rekel med drugim tov. ravnatelj, »toda zelo lep je,«
(Konec prihodnjič)
Z. L.
Pred koncem prejšnjega meseca je izšel Zbornik Primorske založbe Lipe za leto 1950, ki ga je uredništvo založbe omenilo že lani v prvi in letos v tretji številki Vestnika — brezplačne priloge lastnih knjižnih izdaj.
V broširani izdaji z moderno ter okusno naslovno stranjo je zajel Zbornik na 105 straneh v petih kvalitetnih razpravah in treh člankih obsežno in delno še neraziskano področje znanosti iz narodnega, književnega, kulturnega in političnega življenja Slovenske Primorske, iz sta-rinoslovja in narodopisja, s čimer je vsaj delno izpolnjena vrzel, ki je postajala zaradi pomanjkanja dostojnih periodičnih publikacij, ki bi objavljale dolge razprave, čedalje globlja.
Pevska družina DPD »Svoboda« iz Pirana je zrasla iz številnih težav in se končno razrasla v kvantitativno in kvalitativno celoto, ki jo more zavidati Pirančanom marsikatero podobno društvo. Njen cilj je: oživeti staro vokalno tradicijo v Piranu in jo poživiti s slovensko ljudsko in umetno pe-
Ta teden je gostovalo Mestno gledališče iz Ptuja v Kopru, Izoli in Piranu z John Patrickovo komedijo v treh dejanjih »Vroča kri«. Delo je prevedel Janko Moder, režiral ga je Peter Malec k. g., igrali pa so: Franjo Vičar, Franjo Gunžcr, Lojze Matjašič, Adolf Andcrle, Daniel Šugman, Vera Vi-dečnikova, Jože Milkovič, Boris Kočevar in Lifdvik Pečnik. — Na sliki je scena v oddelku za rekonvalescente v začasni angleški vojaški bolnišnici.
O gostovanju MGP v Slovenskem Primorju bomo še poročali.
smijo. Prvi vokalni celovečerni koncert v preteklem tednu pomeni nikoli dovolj cenjeni delež za rast kulturnega življenja v tem kotičku slovenske zemlje.
Homogeni, pestri spored, ki je zajel 24 slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, od borbene, partizanske in ljudske Hrske, in ki ga je pripravil nadarjeni in požrtvovalni pevovodja ADOLF KRAŠNA, je hvaležno občinstvo prijetno presenetil. Predstavil se je priljubljeni, pomlajeni oktet, porojen iz kvalitetno nekoliko zaostaja j očega moškega zbora, in najmlajši, mnogo obetajoči mešani zbor. Pevovodja je imel dober posluh tudi pri izbiri solistov (Savlje, Rutar in Ražem), posebno pri prvih dveh. Prvi celovečerni vokalni koncert piranskih pevcev je v celoti uspel, kar je dokazalo zbrano občinstvo z nenehno zahtevo po ponavljanju posameznih pesmi, od katerih je bila vsekakor najtopleje in najbolj dognano zapeta »Večer na morju« (mešani zbor).
Pesem piranskih pevskih zborov je resnično zazvenela v vseh srcih, vnetih za lepoto slovenske pete besede. Prireditev nas je prepričala, da Piran raste in se poleg Kopra počasi razvija v pomembno kulturno središče v Slovenski Istri.
To se mi zdi še potrebno omeniti: pevci so ob toplem sprejemu navzočih nekoliko manj pogrešali v avditoriju tiste ljudi, ki so za kulturno življenje sicer navdušeni (pa tudi odgovorni), česar pa s svojo abstinenco na tej in podobnih kulturnih prireditvah v Piranu ne dokazujejo.
LoM
Razen tega je opravila nova publikacija koprske založbe s poročilom o delu in z bibliografskim pregledom izdaj in člankov precejšnjo uslugo vsakomur, ki se bo ukvarjal s povojnim založniškim delom na Primorskem.
V	razpravi »O imenih nekaterih krajev v Slovenskem Primorju« razlaga dr. Milko Kos izvor krajevnih imen primorskih mest in "vasi, opirajoč se na številne objavljene, pretežno pa na neobjavljene pisane vire iz raznih domačih in tujih, arhivov. Temeljito razpravo, plod globokega študija in vztrajnega dela, podkrepljuje dolg seznam opomb, ki bodo v pomoč posebno zgodovinarjem in jezikoslovcem.
Dr. Mirko Rupel tolmači v razpravi »Naše slovstvo na Primorskem v starejši dobi« vlogo, ki so jo odigrali primorski književniki v splošni slovenski literarni preteklosti, predvsem v času reformacije in protireforma-cije.
Izredno zanimiva je razprava, ki jo je prispeval v Zbornik dr. Milko Ma-tičetov. Pravljico »Brat .in ljubi«, ki mu jo je povedal nepismeni pravljičar iz Trente, primerja z Jurčičevima zapisoma. Zelo uspela je slikovna priloga, posebno fotografiji simpatičnega Trentarja z nazorno mimiko navdušenega pripovedovalca.
Razprava Vinka Sribarja »Arheološko delo na Koprskem« analizira uspehe izkopavanj na novem, posebno za zgodnjesrednjeveško arheologijo izredno bogatem področju, in zavrača neznanstveno trditev nekaterih sosedov o neobstoju zgodnjesrednje-veške slovanske naselitve tega ozemlja. Delo dopolnjujeta tabeli najdb izkopavanj v Ivrkavčah in v Korti-ni,' ki jih je vodil ob pomoči koprskega muzeja Narodni muzej iz-Ljubljane.
V	sledeči razpravi »Učiteljstvo v Slovenskem Primorju in Istri v letih 190G—192G« govori Jože Pahor o težki borbi slovenskega in hrvaškega uči-teljstva za nacionalni in kulturni razvoj lastnega življa pod Italijo.
Članki nas seznanjajo z deležem Slovencev pri kulturnem in gospodarskem razvoju Trsta, z novimi možnostmi razvoja dobrih odnosov z državno sosedo in z zdravstvenimi problemi ter razvojem zdravstvene zaščite v Slovenskem Primorju.
Prva številka Zbornika, ki je obogatila znanstveno gradivo o osvobojenem ozemlju Primorske, je nedvomno lep uspeh mlade založbe ob morju, ki je s skromnimi sredstvi začela delovati pred petimi leti. O njenem delu govori letno poročilo, ki ga vsestransko dopolnjuje bibliografski pregled izdaj in člankov. ,
—k
STANE SUIIADOLNIK:
Jambor drže posebne vrvi: na kljun —• in če je korito dolgo, tudi na krmo — je pripeto leto", z bokov gredo na vrh pripone", proti krmi pa se jambor po potrebi veže z zategami". Stalne vrvi so napete z nateznicami (škripcu podobne) ali s stezniki" (železna priprava). Kljuke zadnjih se vtikajo v oka" vijakov na krovu, Ce je jambor zelo visok, ■so v njegovi sredini pripone z lesenim križem" odmaknjene od debla; pravokotno na njem stoji včasih še prečnik". Preko prvega in drugega so lahko potegnjene napone", to so vrvi, ki navadno niso speljane do korita. Vse te vrvi' so jeklene ter na konceh potegnjene okrog pocinkanih zank, nato vpletene ali privite s spojkami. Za povezave služijo tudi škopci, železne podkve, zaprte z vijaki.
Naše jadrnice imajo največ dvoje jader: glavno jadro in prečko (flok). Spoznati se v njuni terminologiji ne pomeni več imeti ali dobiti sive lase, Komplicirane jadrnice so shranjene na dnu morja in namesto njihovih 351 izrazov jih bo zadostovalo ducat,
Jadrno je ukrojeno iz jadrovine, močnega platna. Sešito je iz več pasov in okrepljeno po sredi s slepimi šivi, ob krajih pa še z obrobnikom"'1, z vrvjo, ki je prišita vzdolž robov, Vogali, ki ob natezanju platna najbolj trpe, so obloženi
s pločevino (rogelj"). Ob najdaljši stranici jadra so žepi", v katere vtikamo jadrne letvice. Vsako jadro, ki naj dobro nosi, mora imeti trebuh. Večja jadra v hudem vetru krajšamo, in sicer tako, da jih navijemo na deblo" (les, ki jadro napenja) ali povežemo s podvezami.
Prečka" ali flok je manjše trikotno jadro, katerega najdaljši rob je z železnimi obročki (očke) pripet ali na premeno leto ali na letko". Včasih obesimo na jambor še eno jadro, špinaker. (Konec prihodnjič)
Po vrhu vseh reber oziroma rebrnic je nabita povrhnica"; na notranji strani je robnica", na zunanji krajnica. To je platnica, ki ni pritrjena na rebra kot druge deske,' marveč je potisnjena nad višino krova in zato oprta na ostale deske s posebnimi oporami, z ročicami". Nanje se, če segajo nad krajnico, privežejo vrvi za bočno vezavo ali odbojniki, preostale vrvi vežemo za roglje" in monkoline'*. Kote med posameznimi deskami in letva-
mi zapiramo in ojačujemo s kotniki", praznine med rebri pod povrhnico pa polnimo z vložki".
Čolne gonimo z vesli", z dolgimi ribiškimi, z ličnimi športnimi in z ve-pelci. Spodnji, širši del vesla je lopata11 ali veslica, zgornji, okrogli del pa držaj". Da se veslo prehitro ne izrabi, ga zavarujemo z usnjenim obiogonr', kjer drsi in se žu-li. Veslo, kadar ga rabimo, lahko pri-vežemo z vezom na klin, zanj izrežemo posebno izbico, ve-slino, v robu ali ga
vsadimo med rog-ljička:1. to je v lesene oziroma železne vilicc*. Vsaka teh opor za vesla je vtaknjena v luknjo na robu — v grlo".
Vse, kar smo zadnjič ugotovili o koritu pri čolnu in o njegovih sestavnih delih, velja tudi za
JADRNICO vendar je treba še dodati:
Jadrnico goni	______S\k.XN^% \
veter, zato ima po-	\Q>( \ \\ \
sebno opremo: jam-	Ll-f—^^P^^^^vnZ^s5^^^//
bor, jadra in vrvje. —
Jambor sestoji iz	^ ~________n^TS^i
vrha, debla, noge	"\f~7~ ________'
in pete. Noga" je	V::-'- S^IlS^^T^n
vtaknjena v ško-	^
renj, peta" v opet-
nico"; ta je privita na hrbtenici. Škorenj je pri športnih jadrnicah izrezan na premeu, pri čolnih, ki so razen z vesli opremljeni tudi z jadrom, pa na traštu' (srednji, ojačeni del krova) ali na jambornici (močna deska, spajajoča dve klopi po sredi čolna). Na vrhu je jambor okovan z obročem5'; nanj pripenjamo konce vrvi, veže pa tudi vrh z morebitnim podaljškom. Prav tam je pritrjena vetrnica". Da jambor dobro stoji, so med nogo in obod škornja zabite zagozde in pokrite z ovratnikom, Nad njimi je včasih še venec s kljukami in klini. Jambori športnih jadrnic so sestavljeni tako, da nastane vzdolž celega debla kanal, po katerem teče vrv (obrobnik).
Ob razstavi učil in izdelkov gojencev vzgojnega zavoda „Elvira Vatovec" v Portorožu
To je dokazala razstava, ki si jo je bilo vredno ogledati: razstava ob zaključku šolskega leta šole za defektno mladino vzgojnega zavoda, ki nosi svoje ime po partizanski učiteljici Elviri Vatovec; razstava je bila te dni v prostorih kulturnega doma v Portorožu.
Razstava je nudila lep vpogled v požrtvovalno prizadevanje vsega vzgojnega osebja, ki se trudi, da bi duševno zaostalim otrokom pomagalo premagati vsaj najosnovnejše težave med vstopom v življenje, pri čemer opravlja važno in hvaležno družbeno nalogo: usposablja duševno zaostale za samostojno življenje in tako razbremenjuje družbo. Naj-važneje pa je, dvigniti zavest človeku, da ni manjvrednejše bitje in ga v pravem trenutku obvarovati pred nadaljnjim duhovnim propadanjem. Tega se gojenci zavoda — vsega jih je 44 — sicer danes morda še ne zavedajo, čutijo pa toplo skrb, ki jih obdaja v času njihovega šolanja.
Ogled razstavljenih učil in izdelkov učencev in učenk te okrajne »pomožne« šole lepo pokaže ves metodični postopek pri težavnem poučevanju duševno in telesno zaostalih otrok; usmerjen je predvsem v praktičnost in uspehi so očitni, kar dokazujejo ročni in šolski izdelki učencev od pripravljalnega do četrtega razreda. Neverjetno preseneča ročna spretnost večine učencev, ki so razstavili svoje izdelke, ki imajo veliko praktično vrednost. Posebno še privlačijo rezbarski iz-
delki od drobnih uporabnih predmetov do velikega lestenca na stropu, dalje kvačkani in pleteni izdelki od miznih prtičkov do mrež in raznih umetnih vezenin.
»Dajte nam več prostora!« Tako prosijo gojenci in tožijo: nimamo delavnic, nimamo igrišč ne ambulante ne bolniške sobe, nimamo kam spravljati naših učil in izdelkov, nimamo sobe za glasbeni pouk ne garderobe ne telesnovzgoj-nih rekvizitov; na enega gojenca pride 2,84 m2 spalnice, 0,80 jedilnice, 2,40 učilnice, 0,i6 umivalnice, 0,35 kopalnice in 4,35 m2 dvorišča. Zato še enkrat: dajte nam več prostora!
Omeniti moram še hvalevredno pobudo upravnega odbora, naj bi se šola povezala z upravo Ribiške šole v Piranu, ki bi jim preskrbela potrebni material za pletenje ribiških mrež, kar bi mogel postati za marsikaterega učenca ali učenko dvakrat koristen življenjski poklic: prehranjeval bi jih, naši ribiči pa bi prišli do prepotrebnih osnovnih •sredstev.	LoM
MATERIJA
Vaški odbor Rdečega kr.iža je preteklo nedeljo priredil cvetlični dan. Članice odbora RK in pionirke osnovne šole so prodajale po' vaseh rože, pod vaško lipo v Materiji pa je bila majhna prodajalna cvetja. Iztržili so okrog 2500 dinarjev, 'ki jih bodo uporabili za potrebe RK. Ob tej priložnosti so razdelili med prebivalstvo dokaj brošur in propagandnega materiala
V nedeljo dopoldne me je pritekel iskat neznansko razkačen Koprčan in me vlekel pred kino, kjer je dolga vrsta ljudi potrpežljivo čakala, kdaj se l>o zljubilo priti osebici, ki prodaja vstopnice. Ko so se do kosila zaman namakali na obilnem dežju in dve uri zabavljali čez nevestno blagajničarko, so se naposled razšli in dogovorili (najbolj vneti obiskovalci kina) za sestanek ob pol štirih popoldne. Ko so tudi tedaj zaman čakali na blagajničarko, vstopnice in popoldansko predstavo, je nekdo izmed bistrejših glav le zadel žebelj na glavo: uganil je, da bo po vsej verjetnosti samo ena predstava, in to na prostem. Uganil, pravim, kajti to ni bilo nikjer zapisano, kar dela upravi liina vso čast. Predlagam le, naj bi za take reševalce podobnih ugank v bodoče razpisali primerne nagrade...
Hudo je z našimi obrtniki. Koprčani se pritožujejo, da se za manjša dela sploli ne zmenijo — in če jih že prevzamejo, potem dajo čutiti, da delajo stranki pravzaprav »veliko uslugo«, za katero pa seveda
zahtevajo tudi primerno velik honorar ali plačilo. Iz enega popravila kolesa pri mehaniku se izcimita kar takoj dtfe nadaljnji, ko še prvega nisi dobro plačal in podobno. Posebno hudo je z mizarji; če že pokvarjenega kosa pohištva ne nioreš na rami zanesti v delavnico, potem boš dobil sive lase, preden bo prišel mizar na doni: ta nesrečni »jutri«, ki ostaja pač vedno le jutri . . . Podoben položaj je skoraj v vseh obrtnih strokah, v kolikor človek nima kakšnih posebnih »zvez« po šušmarski liniji . . .
Pravijo, da bi cestarji morali nekoliko bolj skrbeti za kanalizicijo v Seme deli. Da ne govorim o nesrečnih stanovalcih v novih blokih, kadar dežuje — celo glavna asfaltirana cesta je ob deževju pod blatom in peskom, kar je v nedeljo povzročilo ples z motorjem po blatni emulziji na asfaltu in bi lahko imelo še veliko težje posledico za motorista.
V Ilirski Bistrici so se mi pritožili čez dimnikarje: da v nekaterih hišah (morda so jim bolj pri srcu?) ometejo dimnike tudi po večkrat na
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po izvolitvi novega odbora s tovarišem Tonetom Okularjem kot predsednikom na čelu so delegati sprejeli vrslo sklepov, ki so posvečeni poglobljenemu delu te organizacije z otroci' padlih /ooreevv prav tako pa "tudi ostale mladine, kajti ugtovljeno je bilo, da imajo tradicije- naše narodnoosvobodilne borbe premalo mejita v vzgoji današnje mladine. Bodoči odbor bo moral s' pomočjo svoje zgodovinske ¡komisije storiti tudi vse, da nadoknadi zamujeno, t. j., da prične z organiziranim in sistematičnim zbiranjem zgodovinskega gradiva za naše muzeje NOB.
V smislu osnovnih sklepov in priporočil, .sprejetih na tej konferenci, pa je pričakovati, da bo novi odbor posvetil vso skrb predvsem širši in globlji politični vzgoji svojega člansitva. Na sestankih članstva naj se razpravlja o v.seh družbenih vprašanjih v tej 'smitri, da bodo člani ZB tako na vasi kot v mestu nosilci in tolmači socialističnih odnosov. V vsem delu ZB naj ibo podčrtan borbeni značaj organizacije, ki naj .odločno nastopa vselej, kadar se sploh pokaže možnost, da ZB s svoje strani doprinese svoj delež k poglabljanju našega socialističnega družbenega razvoja.
Spričo proglasitve 4. julija za »Praznik borca« s'o h koncu konference delegati soglasno Sklenili, da bodo občinski odbori ZB že letos organizirali vsebinsko bogato praznovanje tega pomembnega praznika Zveze borcev.
—r
kdo je odgovoren za park v izoli?
Lani je bil s precejšnjimi sredstvi urejen Park Arigoni v Izoli, ki je bil zaradi bujnega drevja in gr-mičja zelo priljubljeno sprehajališče, v popoldanskih in večernih urah pa je oživelo zlasti pred moderno urejenim bifejem.
Letos nudi ta del Izole žalostno sliko. Govori se, da park nima gospodarja, ker ni rentabilen, ker je v njem čedalje manj obiskovalcev. Morda letošnje prilike zaradi majhnega števila tujih izletnikov res niso boljše od lanskih, vendar to še ne opravičuje sedanje zanemarjenosti najlepšega mesmega parka, v katerem napravijo razmetane mize in stoli, ki razpadajo na dežju, čeprav bi jih z majhnim trudom lahko spravili v veliko sobo bifeja, na vsa7 kogar mučen vtis. Ali ni nihče odgovoren za splošno ljudsko imovino, ki jo uničujejo tudi razni poba-lini, ki se klatijo po parku zvečer pred kinom? Res ni mogoče skrbeti za skromno ureditev in vzdrževanje parka vsaj v času letne sezone? Vsakomur, ki se bo zavzel za to rešitev, bodo Izolani zares hvaležni.
J. Slak
mesec, medtem ko jih v nekatere ni tudi po več mesecev skupaj ali pa pridejo prav' tedaj, ko je stanovalec že sam očistil dimnik, ker se mu je strašno kadilo. Seveda pa mu zato le ostane -zadoščenje, da mora dimnikarja kljub temu plačevati. ..
V	prodajalni Kmetijske zadruge v Knežaku bojda nimajo drugega papirja kakor časopisnega in vanj zavijajo prav vse: od krtač in bonbonov do mila in kvasa in drugih predmetov široke potrošnje za v usta in žep ali hlev . . .
V	Smokvici pri Gračišču imajo kar tri korita: iz dveh napajajo vaško živino, v enem pa Smo-kvičankc perejo domače perilo in druge, pranja potrebne predmete. Kaže pa, kot bi opravljale Sizifovo delo: kolikor operejo, toliko se v neznanskem blatu spet umažejo. Vse naokoli je namreč mogočno blatovje govejih odpadkov in druge nesnage, kar priča o jasno in močno razvitem čutu za lepoto in čistočo. Ce bi se • kdo le spomnil, da bi lahko imel od tega tudi korist — z odpadki bi namreč lahko močno gnojil veliko njivo — pa bi morda še pobral in odstranil odpadke, in tako pa , .. Ne bi bilo treba veliko — nekaj škrilja in kamenja, pa bi lahko tlakovali dohode vsaj k pralnemu koritu, da ženam ne bi bilo treba loviti ravnotežja po posameznih kamnih in racati po blatu skoraj do kolen . ..
Pa brez zamere, dragi prijatelji in znanci ter bralci »Slovenskega Jadrana« in na svidenje ali branje do prihodnjič!
Vas Vane
Ako bežno pogledamo, kakšno je stanje in kakšni so uspehi pomorskega ribištva v našem okraju, vidimo, da to kar dobro napreduje in da tudi uspehi niso izostali. Imamo sicer samo 31 motornih ribiških ladij, vendar so naši požrtvovalni delovni kolektivi tudi s to malo ribiško floto dosegli lepe rezultate — vkljub izredno slabim sezonam zadnjih dveh let. Naše podjetje »Riba — Izola« je z ulovom 3.106 ton morskih rib v letu 1955, v vrednosti 148,000.000 din, na prvem mestu v Jugoslaviji. Na drugem mestu po količini ulova, je podjetje »Jadran — Split« (le 388 ton), ki pa ima po konjskih, silah še enkrat večjo ribiško floto. Na drugem mestu po vrednosti ulova (64,326.000 din) v Jugoslaviji pa je naše podjetje »Ribič« v Piranu. To podjetje je še mlado, so pa dani vsi pogoji, da s požrtvovalnim delom in primerno upravo doseže še mnogo boljše rezultate.
Ker pa nam vkljub dobremu ulovu manjka letno samo za potrebe naših tovarn še nad 2.300 ton sveže ribe, moramo tako izgradnji ribiške flote kot izobrazbi ribiškega kadra posvetiti prav posebno pozornost.	p. p,
10 let glasbene šole v idriji
V	počastitev desetletnice uspešnega dela idrijske Glasbene šole so te dni priredili koncert, na katerem je sodelovalo okrog 100 sedanjih in bivših gojencev tega zavoda. Koncert je pokazal uspešno delo glasbenih učiteljev, ki nepretrgoma že 10 let vzgajajo idrijsko mladino v glasbi. Med njimi so direktor Jožef Klemenčič, Ivan Rijavec, Pože-nel in upokojeni rudar Jože Močnik, ki kljub starosti še vedno vzgaja mlade ljubitelje godbe na pihala. Koncertanti so izvajali dela Beethovna, Cajkovskega, Mozarta in drugih. Glasbeni večer je zaključil nastop rudarske sindikalne godbe na pihala pod vodstvom R. Lapajneja.	r). p.
ljudsko-prosvetna razstava v postojni
V	nedeljo so v Postojni odprli potujočo razstavo o razvoju čitalnic in ljudsko-prosvetnih društev. Slav-
' nostni otvoritvi sta med drugimi predstavniki kulturnih, političnih
in gospodarskih organizacij prisostvovala tudi predsednik ObLO J. Baša in predsednik Okraje zveze Svobod in ljudsko-prosvetnih društev Srečko Vilhar. Razstava, ki je lepo urejena, prikazuje razvojno pot ljudsko-prosvetnega dela pri nas. Odprta bo v prostorih osnovne šole do 16. junija, nato pa jo bodo prenesli v Ilirsko Bistrico. Za razstavo vlada med prebivalstvom veliko zanimanje.	ŠTINA
m
Dne 10. junija je bilo v Pivki posvetovanje s predsedniki krajevnih odborov iz območja občine Pivke. Iz poročil, ki so jih podali predsedniki krajevnih odborov, je razvidno, da so se ukvarjali skoraj izključno s komunalnimi deli, medtem ko so vsa druga vprašanja bolj ali manj prepuščali volilcem samim ali pa občini. Najbolj prizadevni krajevni odbori so bili, v Juriščah, Baču, Zagorju in Ostrož-nem Brdu. Slabši pa so bili v Na-danjem selu, Mali Pristavi in Sel-cah. Na seji so razpravljali tudi o razdelitvi negospodarskih investicij na posamezne vasi, ki jih bodo financirali iz občinskega proračuna. Z denarjem iz cestnega sklada nameravajo popraviti pot Selce-Koče, pot do vasi Ostrožno Brdo in Su-horja in bodo v ta namen porabili 1,500.000 dinarjev.
Na koncu tega posvetovanja so predsedniki izrazili željo, da bi sklicevali takšna plodna posvetovanja pogosteje, saj bi se na ta način ljudski odbor laže seznanjal z delom krajevnih odborov in z nekaterimi vaškimi problemi.
*
V okviru prvega vseslovenskega zbora lovcev, ki je bil v nedeljo v Portorožu, so odprli v Pivki lovsko razstavo. Razen trofej uplenjene divjadi razstavljajo pivški lovci
tudi svojo lovsko opremo.
*
Na krompirjevih nasadih na področju občine Pivka so v preteklem tednu opazili koloradskega hrošča. Svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru je takoj podvzel vse potrebne ukrepe. Kmetijske zadruge bodo poslale na okužena področja več ekip, ki bodo opremljene z motornimi škropilnicami in prašilci.	N
v tovarni »mehanotehnika« v izoli
Nekatere hiše in stavbe se zde od zunaj tako majhne in tako skromne, da se začudiš, od kje toliko prostora, ko vstopiš skozi vrata. Podoben občutek sem imel, ko sem prišel s tovarišem Pokornom, ki vodi tovarniški modelarski krožek, v prvi oddelek izolske »Mehano-tehnike«.
»Kje ima pa vaš krožek svoje prostore?« sem vprašal.
»Zgoraj.«
Vzpela sva se na lesene stopnice. Spodaj so šumele stružnice in drugi stroji, za njimi pa so stali delavci v modrih delovnih oblekah in begali k "omaram z orodjem.
Prišla sva v montažni oddelek. Za dolgo mizo so sedele delavke.
»Tule,« me je zadržal tovariš Pokoren,,ko sem hotel dalje, »tule imamo svoje prostore.«
Pogledal sem. Delovna miza, pisalna miza, na njih pa električne svetilke, primeži, pile .. . Nekaj odprtih omar je delilo prostor od hodnika. Predstavil mi je dva fanta, ki sta pričvrščevala aluminijasti odlitek letalskega modela v primež in se ga lotevala s pilo in s steklenim papirjem.
Sedla sva. Potegnil sem blok, pero in začel stresati vprašanja, ki
sem si jih pripravil ali pa so mi sproti prihajala na misel.
*
Modelarski krožek v tovarni so ustanovili meseca marca, dela v okviru Ljudske tehnike; v njem je zdaf 25 zelo prizadevnih članov, med njimi tudi devet tovarniških vajencev. Delajo popoldne, v prostem času. Ti modelarji so postali znani, ko so se v nedeljo 3. junija predstavili s svojim »letalstvom« v Kopru, Tudi sam sem bil med množico ljudi, ki je stala v širokem krogu in z očmi sledila akrobacijam miniaturnih letal. Brenčala so kot ose in se skušala odtrgati z vrvice, s katero jih je krotil eden izmed modelarjev.
»Namen tega krožka je predvsem vzgajanje članov v ročni spretnosti. Iz mladih modelarjev rastejo kadri za naše letalstvo — piloti in konstruktorji... S prostori smo še malce na tesnem,« je dejal moj spremljevalec in pokazal z roko. Od stropa in s stene so viseli letalski modeli, »Pozneje, ko borno dobili večji prsotor in ko bo delavnica bolje urejena,« je nadaljeval, »se bomo lotili tudi drugih stvari, kot čolnov, ladij in podobnega... Tovarna nam gre v vsem na roko, predvsem pa naš direktor Nerino Gobbo, Denarno pomoč smo dobili tudi od okrajnega odbora Ljudske tehnike in Aerokluba. Ta denar smo porabili za material... Letos v avgustu ali v septembru bo v Kopru zlet slovenskih modelarjev, obenem bo to tudi tekmovanje za republiško prvenstvo modelov. Tega zleta se bomo udeležili tudi mi,« je rekel in se nasmehnil: »Upam, da ne bomo med najslabšimi.«
Samo Savnik
i!
jeričevičeva POSTAVILA NOV DRŽAVNI REKORD NA 100 m PRSNO
Jericeva postavila nov drž. rekord rekorda. Vsekakor pa je njen čas na 100 metrov prsno
V soboto in nedeljo so bile v Trstu velike mednarodne plavalne prireditve, ki so se jih udeležili tudi jugoslovanski plavalci. Najpomembnejši uspeh je dosegla Jeri-čevičeva na 100 metrov prosto, ki je postavila nov jugoslovanski rekord s časom 1 minuta, 22 sekund in 2 desetinki, kar je za 6 desetinlt sekunde boljše od prejšnjega jugoslovanskega rekorda. Zanimivo je, da je Jeričevičeva plavala sama, ker v uradnem delu programa ni bilo te točke. Vodstvo tekmovanja pa se je odzvalo njeni prošnji, da bi v medtočki poskusila zrušiti jugoslovanski državni rekord.
Odlipna časa sta dosegla še Nje-guš na 100 metrov prosto in Ška-nata na 100 metrov hrbtno. Oba sta zmagala v'svojih disciplinah. Nje-guš je s časom 58 minut izenačil državni rekord, dober čas pa je do- . segel tudi Škanata (1 minuta, 9 sekund), Na 400 metrov prosto za ženske je Statičeva osvojila drugo mesto in postavila nov' državni mladinski rekord v času 5 minut in 44 sekund. Jugoslovani so osvojili prvo mesto še v disciplini 400 metrov prosto za moške. Zmagal je Jeger v času 4 minute, 49 sekund in 2 desetinki.
Jeričevičeva je poskušala zrušiti državni rekord tudi na 200 metrov prsno, vendar ji ni uspelo. Plavala je 4 desetinke sekunde slabše od
MLADI NOGOMETAŠI KOPRA V FINALU PRVENSTVA SLOVENIJE
Ker mladinsko moštvo Rudarja iz Idrije ni nastopilo v finalni tekmi za naslov mladinskega nogometnega prvaka Primorske, se je Koper s tem avtomatično uvrstil v finale prvenstva Slovenije. Razen Kopra bodo igrali v finalu še Ljubljana, Jesenice, Kladivar, Branik, Rudar (Trbovlje) in Odred. Tekmovanje bo v dveh skupinah; Koper bo Igral v zahodni skupaj z Ljubljano in Jesenicami.
Turnir zahodne skupine bo v Novi Gorici od 15. do 25. junija. V tem času bo skupen trening mladincev pod vodstvom najboljših slovenskih trenerjev, tekme pa bodo 17., 18. in 21. junija. Zmagovalec zahodne skupine bo igral finalno tekmo za naslov mladinskega prvaka Slovenije z zmagovalcem vzhodne skupine.
2 minuti, 57 sekund in 6 dcselink glede na to, da je plavala sama, zelo dober.
Razen tega sta bila oba večera na sporedu vaterpolo tekmi med reprezentancama Italije in Romunije. Prvi dan, ko je bilo uradno srečanje, je zmagala Italija s 3:1 (2:0), drugi dan pa so v prijateljskem srečanju zmagali Romuni s 6 proil 4 (4:1). Italijanski plavalni strokovnjaki so po obeh tekmah zelo pohvalili sojenje jugoslovanskega sodnika Vučetiča. Uspeh jugoslovanskih plavalcev v Trstu je vsekakor zelo pomemben, saj smo šele na začetku sezone. Od njih lahko pričakujemo še boljših rezultatov ter upamo, da nas bodo tudi častno zastopali na olimpijadi v Avstraliji.
PRVI NASTOP V DIVAČI
V	nedeljo je bil v Divači prvi telovadni nastop, ki so ga priredili učenci osnovnih šol iz Divače, Vrem, Lokev, Mislič in Senožeč ter člani TVD Partizana iz Divače in Sežane. Izvajali so proste vaje, skoke v višino ter orodno telovadbo. Dosegli so naslednje rezultate: med starejšimi pionirkami je bila najboljša Ida Ivančič iz Mislič, med pionirji pa sta dosegla enak rezultat Bine Vidmar iz Senožeč ter Jože Možina iz Mislič. V igri med dvema ognjema so mlajši pionirji Divače najprej premagali Vremča-ne z 2:0, nato pa moštvo Senožeč z 2.1. Med starejšimi pionirji so Senožečani premagali Misličane z 2:1. Starejše pionirke in mladinke iz Divače so prikazale nekaj prostih vaj, člani TVD Partizana iz Sežane pa skok čez konja in vaje na bradlji- Nastopili so tudi cicibani iz otroškega vrtca v Divači z ra-jalnimi vajami. Po tekmovanju je Društvo- prijateljev mladine priredilo kosilo za vse tekmovalce, pripadniki JLA pa so organizirali prevoz tekmovalcev iz Mislič v Divačo. Najboljši posamezniki in tudi šole so dobili nagrade za uspehe, ki so jih pokazali na tem tekmovanju.
AVTO-MOTO DRUŠTVO V KOPRU
V	mesecu marcu letos je pričel tečaj za voznike motornih vozil — amaterjev. Tečaj gre sedaj h koncu; udeleževalo se ga je več kot 40 tečajnikov, ki so pokazali prav dober uspeh.
TISKARNA »JADRAN« V KOPRU SPREJME V SLUŽBO
FINANČNEGA KNJIGOVODJO
Z USTREZAJOCO IZOBRAZBO IN PO MOŽNOSTI S PRAKSO V GRAFIČNI ALI SORODNI STROKI. © PONUDBE Z DOKAZILI O STROKOVNOSTI IN S KRATKIM ŽIVLJENJEPISOM POSLATI NA DIREKCIJO TISKARNE V KOPRU, CESTA JLA 24, TEL. 190. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU PODJETJA
OBIŠČITE RAZSTAVO POVOJNIH IZUMOV IN TEHNIČNEGA NAPREDKA FLRJ v Ljubljani od 16. do 24. junija 1956
© Nad 400 novih domačih izumov! @ Razstava elektrogospodarstva! @ Manifestacija napredka jugoslovanske tehnike, industrije in prometa!
Za obisk razstave
se poslužite 25 °/o železnici!
popusta na
»GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE« LJUBLJANA
NAJVEČ SREDSTEV ZA VODNE ŠPORTE
Na konferenci iniciativnega odbora okrajne športne zveze v Kopru so obravnavali več vprašanj v zvezi z razvojem športa v okraju. Med drugim so razpravljali o razdelitvi finančnih sredstev in o sistemu tekmovanj. Udeleženci konference so se strinjali, da je treba dati največ finančne podpore razvoju vodnih športov, ki so bili do zdaj najbolj zanemarjeni. Sredstva pa ne bodo razdelili po klubih in društvih, temveč po športnih panogah, pri čemer bodo upoštevali kvaliteto, možnosti razvoja in množičnost posameznih panog. Sorazmerno največ sredstev bodo dodelili plavanju in veslanju, nato pa nogometu, kolesarstvu, odbojki, rokometu, košarki in balincanju. 20. junija bodo organizirali rokometni tečaj v Kopru.
Tekmovanja bodo v prvi vrsti v okviru občin in okraja. V plavanju bodo mestna tekmovanja, v nogometu okrajna liga, v odbojki in rokometu občinska prvenstva ter finale občinskih prvakov po liga sistemu, v košarki pa bodo tekmovali po sistemu turnirjev.
V nogometu bodo razen ligaškega tekmovanja tudi pokalna prvenstva. Vsa nogometna moštva bodo morala imeti pionirske ekipe, Koper, Sežana, Izola in Postojna pa tudi mladinske ekipe,
Šport krepi zdravje in delazmožnost
športno udejstvovanje invalidov vseh kategorij se je v Jugoslaviji, predvsem po zaslugi Zveze vojnih vojaških invalidov, močno razširilo. Medicinska znanost ugotavlja, da se invalidi-športniki hitreje rehabilitirajo, krepijo si zdravje in povečujejo možnost, lažjega ter uspešnejšega opravljanja svoje službe. Zato prirejajo razna športna tekmovanja, na katerih dosegajo lepe rezultate, marsikdaj enakovredne športnikom — ne-invalidom. In eno takih tekmovanj je bilo I. okrajno prvenstvo invalidov koprskega okraja, na katerem je 56 tekmovalcev iz Izole, Kopra, Pirana, Pivke, Postojne in Sežane preizkusilo svoje moči in znanje v streljanju, namiznem tenisu, šahu in balinanju. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v posamezne skupine glede na stopnjo invalidnosti. Med njimi so bili nekateri brez roke ali noge, ali pa imajo druge težke poškodbe. Vendar pa so z vztrajnim vežbanjcin in dobro voljo presenetili vse navzoče, saj so dosegli zelo lepe tekmovalne uspehe.
Rojstva-poroke-smrti
V	OBtTNI IIRPELJE so se poročili: Alojz Podboj, uslužbenec iz Sap-jan in Karolina Blokar, šivilja iz Brezovice; Albin Pečar, mizar iz Pre.šni-ce in Božena Valečič, delavka iz Reke.
V	OBČINI ILIRSKA BISTRICA SO
rodile: Olga Mizgur, II. Bistrica — dečka, Marija Peterlin, II. Bistrica — dečka, Marija Urbančlč, Knežak — deklico.
Poročili so se: Anton Krebelj, kmet iz II. Bistrice in Ivanka Bevčič, delavka iz Dolnjega Zemona; Jože Pu-gelj, delavec iz Velikega Brda in Emilija Ujčič, delavka iz Velikega Brda; Franc Kirn, kmet iz Zagorja in Vida Vrh, kmetica iz Sembij.
Umrla sta: Marija Knafelc. iz Ko-ritnice, stara 3 mesece in Ivan Hribar, kmet iz Velikega Brda, star 51 let.
V	OBČINI PIVKA sta rodili: Ivana Šabec, IClenik — dečka in Frančiška Sedmak, Jurišče — dečka.
Poročila sta se Ante Mandič, oficir JLA in Sonja Mršnik, uslužbenka.
V	OBČINI POSTOJNA so rodile: Irena Škrlj, Iiuteževo — dečka, Milica Filipovič, Dolga poljana — deklico. Frančiška Lampe, Studeno — dečka, Marija Spehonja, Nova Gorica — deklico, Ivanka Golob, Lokev — deklico, Elda Posedel, Slum — deklico, Vida Rijavec, Loke — dečka, Milka Žvokelj, Vrtovin — dečka, Terezija Remec, Crniče — deklico, Marta Znldaršič, Postojna — deklico, Marija Hcnigman, Hrtiševica — deklico, Justina Avbelj, Šempeter — dečka, Marija Hrenovee, Sepulje — dečka, Bosilka Brkič, Postojna — dečka.
Poročili so se: Albin StegU, invalid iz Postojne in Marija Novak, natakarica; Franc Požar, gozdni delavec iz Belskcga in Katarina Simšič, gosp. pomočnica.	i
Umrli jc Neža Milauc, prcužltkarl-ca v Studenem, stara 74 let.
prometaci kronika
NEPREVIDNA VOŽNJA
se velikokrat konča z razbitim avtomobilom, večkrat pa tudi s polomljenimi udi. Dne C. t. m. se je na ovinku pri Planini avtomobilist Enio Sinigo iz Trsta zaletel v levi del tovornega avtomobila, ki je vozil iz nasprotne smeri. Na avtomobilu je za 100.000 dinarjev škode.
Z MOTORJA V BOLNIŠNICO
Babič Franc iz Kopra je hotel v nedeljo dopoldne v naglici prečkati cesto pred trgovino v Scmedeli. Bil je pri tem toliko nepreviden, da je prezrl motocilclista Antona Perošo iz Trsta, ki je privozil od Izole. Motorist je le rahlo zadel Babica v roko, vendar pa je pri tem izgubil oblast nad vozilom in je skupaj z Danilom Dllco, ki je sedel na zadnjem sedežu, padel z motorja na cesto. Oba sta se poškodovala in so Dllco morali odpeljati v izolsko bolnišnico. Na vozilu jc za okrog 10.000 dinarjev škode.
KONJ SE JE SPLAŠIL
Minuli petek dopoldne sta se v Postojni srečala osebni avtomobil Franca Vidalija iz Domžal in konjska vprega Alojza Smerduja iz Postojne. Smerdujev konj se je splašil in pri tem napravil na avtomobilu za kakih 25.000 dinarjev škode. Telesnih poškodb na srečo ni bilo.
Z AVTOMOBILOM V ZID
Tomislav Milic se je spravil na tovorni avto in zapeljal na cesto, čeprav nima posebnih izkušenj v vožnji in je seveda brez šoferskega izpita. Zavozil je v obcestni kamen in se nato zaustavil v obcestnem zidu, ki se mu mora zahvaliti, da na vozilu ni več škode kot 5000 dinarjev in da tudi sicer ni imel izlet hujših posledic.
OTROK POD KOLESI
Pred osebni avtomobil, ki ga je skozi Obrov pri Hrpeljah peljal Er-nest Hari iz Ljubljane, je sredi vasi nenadoma skočil 4-letni Damijan Počkaj. Šofer je sicer takoj naglo zavrl, vendar je avto otroka kljub temu dosegel in ga podrl. Pri tem je Damijan zadobil težje telesne poškodbe. Krivi so predvsem starši, ker niso pazili na majhnega otroka ob tako prometni cesti, kot je to prav cesta Trst—Reka,
STARČEK POD AVTOMOBIL
V ponedeljek popoldne se je 80-Iet-ni Janez Ban vračal iz Trsta domov v Kozino. V bližini obmejnega bloka v Krvavem potoku na cesti Trst—Reka je naletel nanj osebni avtomobil, ki ga je upravljal britanski državljan. Janez Ban je utrpel težje telesne poškodbe.
KOPER: 15., 16, in 17. junija ameriški film NASILJE, 18, in 19. junija madžarski film ŠE ŽIVIJO," 20. in 21. junija francosko-mehiški film PREV-ZETNE2I.
PIRAN: 15. junija ameriški film PROTILETALSKA ZAŠČITA, 16, in 17. junija jugoslovanski film LAŽNI CAR, 18. in 19. junija ameriški film KO ŽENE LJUBIJO, 20. junija ameriški film PIKOVA DAMA.
IZOLA: 15. junija brazilski film ONECAŠCENA, 16. in 17. junija ameriški barvni film POGUMEN KOT LASS1E, 18. in 19. junija ameriški film NASILJE, 20. in 21. junija ameriški film KO ŽENE LJUBIJO,
SEČOVLJE: 16. junija ameriški film KO ŽENE LJUBIJO, 17. junija ameriški film PROTILETALSKA ZAŠČITA, 21. junija ameriški film PIKOVA DAMA.
ŠMARJE: 16. junija braziljski film ONECAŠCENA, 17. junija italijanski film FILOMENA MARTURANO, 20. junija ameriški barvni film POLETNO GOSTOVANJE,
ŠKOFIJE: 16. junija ameriški film PROTILETALSKA ZAŠČITA, 17. junija ameriški film ZELI ME, 20, junija jugoslovanski film LAŽNI CAR.
DEKANI: 16, junija ameriški film ZELI ME, 17. junija braziljski film ONECAŠCENA,
POSTOJNA: 15., 16. in 17. junija italijanski film NA KONICI MECA, 19, in 20. junija francoski film SUŽNJI,
NA VOJŠČICI
bodo 1. julija odkrili partizansko grobišče
Kdo ne pozna partizanske vasi Vojsko! Prijazen kraj, ki leži 1000 metrov nad morsko gladino, kraj, kamor so se zatekale partizanske brigade na odmor po hudih bitkah. Ko se je sovražnik že umikal, je v aprilu mesecu leta 1945 silovito napadel in hotel uničiti za vsako ceno štab IX. korpusa. V tej bitki na življenje in smrt je padlo več kot dvesto borcev IX. korpusa, med njimi tudi kraški rojak Anton Ši-bilja, narodni heroj Stjenka.
Dne 1, julija bodo odkrili na Voj-ščici partizansko grobišče; tja bodo prenesli trupla borcev iz bližnje okolice in posmrtne ostanke borcev, ki so umrli v bolnici »Pavla«.
Obveščamo vse preživele borce, starše, sorodnike, prijatelje in ostale, naj pridejo 1. julija na Vojšči-co, da se tako skupno oddolžimo padlim junakom.
NEDELJA, 17. junija: 9.00 Kmetijska ura
—	14.15 Glasba po žoljali — 15.15 Poročila — 15.20 Glasba po željah (II. del) — 15.45 Poje mladinski zbor gimnazije iz AjdovSčine — 16,10 Promenadni koncert
—	19.00 Primoski dnevnik — 23.10 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 18, junija; 5,45 Vesti
—	13,30 Od melodije do melodije — 14.00 Pesmi in plesi iz naših republik — 14.15 Zabavna glastia in objave — 19,00 Primorski dnevnik — 19.15 Venček ples-nhi pesmi, izvaja pianist Charlie Kunz ob spremljali ritmov — 23,10 Plesna glasba.
TOREK, 19. junija; 5.45 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 — Štirideset minut traja naä operni sestanek. W. A. Mozart: I. dejanje opere »Figarova svadba«. Posnetek javne izvedbo v NewyorSki Metropolitanski operi dne 7. 4. 56 — 14.20 Zabavna glasba in objave — 19,00 Primorski dnevnik — 19.15 Znane melodije igrajo orkestri Bush, Henri René poje Margaret Whiting, Dinah Shore in Tony Martini — 23.10 Plesna glasba.
SREDA, 20. junija; 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Od melodije do melodije
—	14-00 Skladbe Matije Toraca, Rada Si-monitija in Slavka Zlatica. Poje komorni zbor Radio Zagreb p. v. s, Zlatica —-19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Kubanske melodije in ritmi izvajajo »The Havana Cuban Boys« — 23.10 Plesna glasba.
ČETRTEK, 21. junija; 5.45 Vesti — 13i3Ci Vesti, — 13.40 Zabavna glasba in objave — 14,00 Glasba po željah — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Los 3 di Santa Gruz —■ 23.10 Plesna glasba.
PETEK, 22. junija: 5.45 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Ugani z nami, kaj je to? — 14.20 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19,15 V strogem ritmu z ansamblom Fela Sowande — 23.10 Plesna glasba.
SOBOTA, 23. junija: 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Zdaj pa enkrat v ritmu . . . pisan spored lahke in zabavne glasbe
—	14.20 Lahka glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Poje Frankia Laine — 22.15 Plesna glasba.
Petek, 15. junija ob 20.00 Breal — Na-Red A in izven
poleonovl huzarji — Premiera — Sobota, 16. junija ob 15.00 — Brčai — Napoleonovi huzarji — Red C in izven;
ob 20.00 Breal — Napoleonovi huzarji — Red B in izven Nedelja, 1". junija ob 20.30 Brčal — Napolenonovi huzarji — Predstava v Sv. Antonu Ponedeljek, 18. junija ob 20.30 Breal — Napoleonovi huzarji — Predstava v Dekanih Torek, 19. junija ob 20.30 Breal — Napoleonovi huzarji — Predstava v Škofijah
Sreda, 20. junija ob 20.30 Breal — Napoleonovi huzarji — Predstava v Izoli
Četrtek, 21. junija ob 20.30 uri Breal — Napoleonovi huzarji — Predstava v Portorožu.
ii	Al	i AALAJLL-
		
PRODAM otroško posteljico lepe
izdelave, skoraj novo. Naslov v upravi lista.
KUPIM dvosobno stanovanje v'Kopru oziroma ga zamenjam z eno-sobnim v Izoli. Ponudbe pod »Lepa nagrada«. Naslov v upravi lista.
DVOKOLESA od 8,000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od
45.000 lir naprej dobite na obroke pri tvrdki »MARCON«, Trst, Ulica Pieta 3.
VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, ulica Carducci 41, Trst. Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu!
ZÄLOGÄ UR
MAGNÄGHI 4
TRST
ULICA S, LAZZARO 8 f VELIKA IZBIRA VSEH ÜR ZNAMK
,XEMEROS'IN XÄR0S'
Pred štiridesetimi leti je bila na svetu dežela, ki ji pravimo danes carska Rusija. Bila je znamenita po svoji književnosti, nilii-listih, dobrodušnih m razsipnih grofih in neverjetni zaostalosti. Več kot 80% prebivalstva je bilo nepismenega; njena industrija je bila primitivna in nepomembna. Izvažala je les, kmetijske pridelke in svojo umetnost, dela Tolstoja, Dostojevskega, Turgenjeva, čajkovskega itd. Leta 1917 se je ta velikan pobral s kclen in opravil s carjem in z vsem, kar je bilo z njim v zvezi. Od tedaj se je ta dežela razvila tako, kot se ni v štirih desetletjih še nobena. Sinovi nepismenih, neizobraženih staršev in brez kakršnekoli industrijske tradicije delajo danes prav tako dobre atomske bombe kakor ZDA. ZSSR proizvaja danes več jekla kot vsa zahodna Evropa skupaj, ima kvalitetnejšo mornarico kot Velika Britanija in najboljše letalstvo na svetu.
Če bi bila to samohvala, bi se človek samo pomilovalno nasmehnil in zamahnil z roko, toda to so priznanja, res da malce zagrenjena, pomembnih zahodnih strokovnjakov. Vzroki? Za najvažnejšega vemo: sprememba družbenega reda, drugi je pa menda v tem (naj navedemo besede pisatelja Gorkega) »Čeprav so mi nacionalizem, šovinizem in podobne bolezni sodobnega časa popolnoma tuje, je vendar ruski narod v mo-
Kri ni voda
jih očeh neverjetno, da, fantastično nadarjen,« Na univerzah širom ZSSR je danes skoraj dva milijona študentov. Visoke tehnične šole »proizvajajo« na leto blizu dvesto tisoč inženirjev. »To je armada,« je izjavil neki ameriški gospodarstvenik, »ki nam bo že v bližnji bodočnosti delala sive lase in ki nam je nevarnejša od tiste, ki jo vodi maršal Zukov.«
Marsikateri izmed tehničnih in znanstvenih uspehov in pobud je zasluga velikanske knjižnice, ki so jo pred tremi leti ustanovili v Moskvi. Njeno ime je skromno: Znanstveni in tehnični inštitut. Ta inštitut dobiva iz celega sveta vse znanstvene knjige in publikacije, kajti noben inženir in znanstvenik ne more delati uspešno, če ni seznanjen z najnovejšimi izsledki na svojem področju. Vendar je pa tempo življenja danes takšen, da postane stvar, ki je danes morda imenitna, jutri že zastarela. Vzporedno s tem danes tudi ogromno tiskajo in izdajajo in sodobni človek je pred knjžnico v podobnem položaju, kakor iskalec zlata, ki mora presejati kupe peska, da pride do zrna zlata. V ta namen imajo v inštitutu razen drugega osebja še 2500 prevajalcev, ki ne obvladajo le jezikov, marveč so tudi specialist v svoji stroki. Ti izberejo kar je vrednega in .prevedejo, Skice in prevode posnamejo takoj na mikrofilm, da je tako že čez nekaj dni na razpolago vsem strokovnjakom dežele, ki meri 22 milijonov km2. Kmalu pa bo prišel čas, ko bo človek pred delom takih razmerij brez moči. Za sedaj ima inštitut en sam elektronski stroj, ki mehanično prevaja iz angleščine v ruščino.
VULKAN NA ANTARTIKI
Ameriška polarna ekspedicija je odkrila med večnim ledom na Antarktiki vulkan, ki še vedno deluje. »Letalci niso verjeli svojim očem,« je dejal eden članov ekspedicije, »ko so videli tenak steber dima, ki je prihajal z velike ledene plošče neke bele planine. S helikopterjem smo poleteli do vulkana in dognali, da je ledena skorja na tem mestu debela 250 metrov.«
Na prvi pregled se zdi, kakor da je to velikansko podjetje za kopiranje tu,je iznajdljivosti, vendar pa v večini primerov le olajšuje samostojno delo, daje pobude, marsikateri zamisli da osnovo in kjer je temelj, tam ni težko postaviti stavbe.
»Polžja« eksplozija
Značilnosti ekspedicije ali detonacije opisujemo navadno z besedami »bliskovito«, »peklensko«, »strašno« in tako dalje. Ameriški znanstvenik J. Isreeli pa je nedavno tega raziskal, kako hitro poteka v resnici eksplozija bencinskega rezervoarja. Prijel je do zaključka in tudi dokazal, da se eksplozivni vat širi v notranjosti bencinske cisterne komaj z nekaj več kot en in pol metra v sekundi. Ta »polžja« hitrost eksplozije je znanstveni pomagala do nove iznajdbe. Vgradil je v rezervoar lahko zlom-ljivo posodo s tetraklorom, znanim sredstvom za gašenje. Pritisk eksplozije je razbil posodo, da se je tetra-klor izlil ter v hipu zadušil eksplozijo že v samem nastanku in rezervoar je ostal nepoškodovan. Ni treba posebej poudarjati, kakšnega pomena je ta iznajdba — ne samo z? velike rezervoarje, ampak tudi za letala in ladje-tankerje, ki so pogoato žrtve eksplozij.
Najbolj demokratično vozilo, dvo-kolo, je doživelo od svojega rojstva dalje malo bistvenih sprememb. Zdaj, ko ga izpodrivata motor in avto, ga je pa izpopolnil Milančan Coletti. Svojemu izumu (poglejte sliko!) je dal ime »Superbicikel«. Kolesarjenje na tej iznajdbi je precej podobno plavanju, saj moremo rabiti noge in roke. Ta prednost pride v poštev predvsem pri premagovanju vzponov, ko s premikanjem krmila gor in dol »vključimo« še drugi »diferencial«
Žepni sesalec za prah
Razen običajnih sesalcev za čiščenje preprog in poda ter velikanskih strojev, ki pobirajo odpadke na letališčih, so se pred kratkim pojavili še tako imenovani žepni sesalci. Prvi so ga izdelali Francozi; narejen je iz plastične snovi. Z njim čistijo tapecirano pohištvo, obleko, klobuke itd. Pot skusi so se imenitno obnesli in tako bo tudi krtača za obleko, kot že marsikaj, nepotrebna potrebščina,
10.000 milijonov posnetkov
Neka britanska firma je izdelala za Inštitut za znanstveno raziskovanje atomskega orožja fotografsko kamero, ki lahko v eni sami sekundi posname 10.000 milijonov posnetkov. V primeri z zmožnostjo tega fotoaparata je brzina bliska kaj klavrna in polževa stvar. Spro-žilec je skonstruiran na elektronski osnovi in slika, ki jo dobimo s to kamero, je velika zmešnjava pik in krogov. V tem kaosu se lahko ■ spoznamo šele z posebno masko in elektronsko pripravo, S to fantastično napravo nameravajo slikati atomske eksplozije, da bi tako raziskali" njihov celoten potek.
Štirioglata jajca
Jajca so važen del naše prehrane, zato so tudi zelo iskana in zaželena. Za trgovce je prav gotovo najbolj neprijetna njihova krhka lupina. Kljub še tako skrbnemu pakiranju in transportu se jih zmerom veliko potare. Da bi se izognili tem nevšečnostim so jih vlagali v slamo, papir, umetno volno itd. S tem so odpadek samo znižali, medtem ko bodo z izumom profesorja Lawrencea Durraha te neprijetnosti popolnoma odstranili. Njegova iznajdba je sila preprosta. Jajce je najprej ubil in prelil njegovo vsebino v štiriog-lato škatlico iz plastične snovi, ki ima enako prostornino, kot jajčna lupina. To plastično posodo potem neprodušno zalepijo. Jajce v sintetični masi je tako odpornejše proti udarcem, razen tega se pa tudi ne pokvari tako hitro.
Največji hotel
V Rusiji ima vsaka stvar velikanske razmere, pomislimo samo na njeno površino. Zdaj gradijo v Moskvi na Rdečem trgu hotei, ki bo največji v Evrooi. Dogradili ga bodo leta 1962. Hotel bo imel 2700 sob, v vsaki bo raclio in televizijski aparat. Na vsakem nadstropju bo restavracija. V ¿rizemlju bodo zgradili koncertno dvorano s 3000 sedeži in kino dvorano,
>
Kljub vse večji popularnosti atomske energije bo tale avto bodočnosti, ki ga vidite na sliki, gnal bencin. Ameriška avtomobilska industrija General Motors dela poskuse z avtomobilom, ki ima namesto običajnega bencinskega motorja plinsko turbino »Firebird II« \Ognjeni ptič). Poskusi so stali doslej blizu milijon dolarjev, saj so morali zgraditi zanj celo posebno cesto. Ta ima na obeh straneh in v Sredi cestišča elektronske naprave, ki vodijo avtomobil popolnoma avtomatično. Kljub vsemu temu ima pa avto bodočnosti še zmerom volan, ker si bo le. redko kdo lahko privoščil elektronsko napeljavo prav do svoje garaže
BBH
ERNEST HEMIMGWÄY:
POSLOVENIL RADO BORDON
»Ne, signor tenente. Ščiti jo grič.«
»Kako pa sicer?«
»Že gre. Ta voz ni v redu, toda ostali so uporabni za vožnjo.« Nehal je delati in se je nasmehnil. »Ste bili na dopustu? «
»Da.«
Mehanik si je obrisal roke v džemper in se zarezal.
»Ste se lepo imeli?«
Tudi ostali so se smehljali.
»Lepo,« sem odvrnil. »Kaj pa je temu vozu?«
»Ni v redu. Vselej mu kaj manjka.«
»Kaj pa je zdaj z njim?«
»Nove pnevmatike.«
Pustil sem jih, naj delajo dalje. Avtomobil je bil videti žalosten in obupan, z odprtim motorjem in deli, ki so bili raztreseni po orodni mizi; stopil sem pod streho, da bi si ogledal še ostale.
Bili so razmeroma čisti, nekateri oprani še nedolgo tega, drugi pa zaprašeni. Pazljivo sem ogledoval gume ter opazoval zareze in ogrebe od kamenja. Vse je bilo videti v dobrem stanju. Očitno je bilo vseeno, ali sem bil tu in nadzoroval ali pa ne. Domišljal sem si bil, da stanje vozov, neglede na to, ali je bilo mogoče dobiti nadomestne dele ali pa ne, nemoten potek prevažanja ranjencev in bolnikov s previjali.šč, njihovo odpremljanje s hribov v poljske ambulante in razporejanje po bolnišnicah po njihovih zdravstvenih izvidih v znatni meri zavisč od mene. Očitno pa ni bilo prav nič. Važno, ali cem zraven ali ne.
»So bile težave z nadomestnimi deli?« sem vprašal narednika mehanika.
»Ne, signor tenente.«
»Kje je zdaj bencinska postaja?«
»Na istem mestu.«
»Dobro,« sem rekel, se vrnil v hišo in spil za mizo v menzi še eno skodelico kave. Kava je bila bledosiva in sladka, s kondeziranim mlekom. Onstran okna je bilo lepo pomladansko jutro. Čutil sem tisti začetek suhote v nosu, kar je napovedovalo, da bo dan postal toplejši. Tega dne sem dbiskal mesta v hribih in sem se vrnil v mesto pozno popoldne.
Kazalo je, da je vse skupaj potekalo bolje, medtem ko me ni bilo. Povedali so mi, da se bo ofenziva kmalu spet začela. Divizija, kateri smo bili dodeljeni, bi morala napasti na nekem mestu ob reki, in major mi je naročil, naj med napadom poskrbim za zbirna mesta. Napad naj bi potekal čez reko zgoraj ob ožini in naj bi se razširil na grič. Zbirna mesta za ambulančne vozove naj bi bila čim bliže reki, da bi bila zaščitena. Seveda jih bo določila pešadija, toda mi naj bi jih uredili. Bila je to ena izmed tistih reči, ki dajejo človeku zlagan občutek bojevanja.
Bil sem ves prašen in umazan ter sem odšel v svojo sobo, da bi se umil. Rinaldi je s Hugojcvo angleško slovnico v rokah sedel na postelji. Bil je že oblečen, nosil je črne škornje in imel je svetleče se lase.
»Krasno,« je rekel, ko me je zagledal. »Z menoj pojdeš na obisk k Miss Barkley.«
»Nc.«
»Da. Prosim te, pojdi z mano in mi pomagaj, da bom napravil nanjo dober vtis.«
»Prav. Počakaj, da se očedim.«
»Umij se in pridi, kakršen si.«
Umil sem se, si pokrtačil lase in odpravila sva se.
»Počakaj trenutek,« je rekel Rinaldi. »Lahko bi kaj p®-pila.« Odprl je svoj kovček in privlekel na dan steklenico,
»Ne maram Strege,« sem rekel.
»Saj ni. Žganje.«
»Prav.«
Nalii je dva kozarca in trčila sva z iztegnjenima kaaal-cema. Žganje je bilo zelo močno.
»Še enega?«
»Prav,« sem rekel.
Spila sva še en kozarec. Rinaldi je postavil steklenico proč in odšla sva navzdol po stopnicah.
Bilo je vroče, ko sva stopala skozi mesto, toda sonce je začelo zahajati in postaio je prav prijetno. Britanska bolnišnica je bila velika vila, ki so jo bili zgradili Nemci pred vojno. Miss Barkley je bila na vrtu. Z njo je bila še neka druga bolničarka. Skozi drevje sva videla njuni beli halji in napotila sva se proti njima.
Rinaldi je salutiral. Tudi jaz sem pozdravil, vendar nekoliko bolj umerjeno.
»Kako se kaj imate?« je vprašala Miss Barkley. »Vi niste Italijan, kajne?«
»Ali, ne.«
Rinaldi se je pogovarjal z drugo bolničarko. Smejala
sta se.
»Kako čudno je to — biti v italijanski vojski.«
»To pravzaprav niti ni vojska. To je samo saniteta.«
»Vendarle je dokaj nenavadno. Zakaj ste stopili vanjo?«
»Ne vem,« sem odvrnil. »Človek ne more vselej razložiti vsega, kar pečne.«	•
»Ah, kaj zares? Vselej so me učili, da je mogoče razložiti.«
»To je zelo lepo.«
»Mar se bova kar takole sprehajala in kramljala?«
»Ne,« sem odgovoril.
»Še bolj prav, ali ne?«
»Kakšna palica pa je to?« sem vprašal. Mis Barkley je bita precej visoke postave. Rila je oblečena v nekakšno bol-ničarsko uniformo, bila je svetlolaska temne polti in imela je sive oči. Zdela se mi je prav lepa. Poigravala se je s tanko trstiko z usnjenim držajem, podobno jahalni palici.
»Bila je last nekega mladeniča, ki je padel lansko leto.«
»Zelo mi je ža!.«
»Sil je krasen fant. Nameraval se je poročiti z mano, a je padel na Sommi.«
»Bilo je grozno.«
»Ste bili tam?«
»Ne.«