ljubljanska banka "o^j?k"med!^mmS LETO XXV. — številka 46 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka bi Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič *- Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 14. 6. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od I, januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Cenjene potrošnike obveščamo, da se je poslovna enota m DEKOR KRANJ Koroška c. 35 KRANJ začasno zaradi preureditvenih del preselila v prostore delavskega doma, vhod 6 SE PRIPOROČAMO! Dramatičnih prizorov, kakršen je tale, ko odlični Italijan Silvio Grasettl (št. 30), drugouvrščenl v kategoriji do 250 cem, prehiteva nasprotnike, smo na nedeljski dirki v Skorji Loki videli nič koliko. Podrobnosti o tekmovanju preberite na 9. strani (-ig) — Foto: F. Perđan VZHODNTONEMŠKA DELEGACIJA V ISKRI - V petek Je Obiskala Iskro Elektromehaniko Kranj vzhodnonemška delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino- Ogledali *Q si tovarno in se pogovarjali o proizvodnji ln sodelovanju. •* Foto: F. Perdan Močnejše električno omrežje na Gorenjskem Zaradi gradnje novega daljnovoda Kleče — Godešič — Naklo bodo na Gorenjskem 17., 18. in 25. junija prekinitve in motnje v preskrbi z električno energijo Elektrogospodarstvo Slovenije oziroma Savske elektrarne iz Ljubljane gradijo nov dvakratni H0-kilovoltni daljnovod Kleče^—Godešič—Naklo, ki bo. izrednega pomena za preskrbo Gorenjske z električno energijo, saj sedanje napajanje ni najboljše in najbolj zanesljivo. Pobudo za gradnjo novega močnejšega daljnovoda so dala gorenjska podjetja in Elektro Kranj, podprli pa so jo tudi gorenjski republiški poslanci, saj se bodo z dograditvijo novega daljnovoda razmere bistveno izboljšale. Novi daljnovod, ki ga financirajo elektrarne iz Ljubljane, gradi pa Dalekovod Zagreb, teče po izredno neugodnem in za gradnjo težkem zemljišču, saj se križa s prek 150 različnimi komunalnimi in energetskimi zvezami, med njimi z reko Savo, železnico, Zbiljskim jezerom in cesto I. reda, razen tega pa s številnimi 110- in 35-kilo- voltnimi visokonapetostnimi daljnovodi ter nizkonapetostnimi omrežji. Ta križanja bodo povzročala motnje v do-cbavi električne energije, in to predvsem" na področju Medvod in školje Loke. Najbolj kritično bo v soboto, 17. junija, in v nedeljo, 18. junija, ko bodo križanja na klancu v Medvodah. Obenem bodo na daljnovodih tudi drugi remonti, tako da kasneje ne bo motenj. V soboto, 17. junija, od 4,30 zjutraj do 19. ure zvečer bc praktično brez električne energije celotno področje občine Škofja Loka, predvsem pa Selška in Poljanska dolina. Enako bo tudi v nedeljo, 18. junija, med 4. uro zjutraj in 10. ure dopoldne. Najbolj kritično za celo Gorenjsko pa bo v nedeljo, 25. junija, ko se bo novi daljnovod križal z obstoječimi 110- in 35-kilovoltnlmi daljnovodi na področju Reteč in GodešiČa. Na področju cele Gorenjske bo dobava orne jo* na na minimum. Elektro Kranj zato prosi in opozarja občane, da uporabljajo elektriko le v najnujnejših pri« merih. V nasprotnem primeru bodo morali elektriko v celoti odklopiti! J. Košnjek |u.toji, I ^ jna m e š a. li i c a JESENICE © V ponedeljek, 12. junija, je bila zadnja seja predsedstva občinske konference ZMS pred začetkom šolskih počitnic. Razpravljali so o poteku praznovanj ob mesecu mladosti, O zboru gorenjskih aktivistov in sodelovanju na republiški proslavi v Zadobrovi pri Ljubljani. Proslave se bo iz jeseniške občine udeležilo okoli 300 ljudi, mladi pa bodo v sodelovanju z borci organizirali enodnevni pohod Cankarjevega bataljona, ki ga bo sestavljalo 60 mladincev. Bataljon se bo udeležil tudi osrednje proslave v Ljubljani. $ V petek, 9. junija, je bila v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu seja tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata Železarne Jesenice, na kateri so razpravljali o stanovanjski problematiki v Železarni in o delu komisije za delo s sindikalnimi odbori in komisije za samoupravljanje v Železarni. D. S. KRANJ $ Danes popoldne bo redna seja izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze. Na seji bo dana informacija o poteku javnih razprav o osnutku programa socialne politike v kranjski obeini. Razen tega pa bodo razpravljali tudi o predlogih za nagrade občine in o organizaciji IV. zbora gorenjskih aktivistov in proslavi 30-letnice ustanovitve slovenskih brigad. \ 0 V petek dopoldne se bodo zbrali predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL. Predsednik sveta za družbenoekonomske odnose v gospodarstvu pri republiški konferenci SZDL Rudi Avbelj jih bo seznanil z gospodarskimi razmerami v Sloveniji in s predloženimi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. 0 Komite občinske konference zveze komunistov pa bo v petek dopoldne pripravil posvetovanje s predstavniki iz kranjske občine, ki bodo sodelovali v razpravi o perspektivnem razvoju Gorenjske. A. 2. % Včeraj se je na prvi seji sestal na novo ustanovljeni svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri radovljiški občinski skupščini. Obravnaval je kmetijsko problematiko v občini. 0 Danes popoldne pa se bosta sestala na skupni seji oba zbora radovljiške občinske skupščine. Med drugim bosta obravnavala poročilo o dejavnosti kulturne skupnosti in program skupnosti za letos. Na dnevnem redu pa je tudi problematika telesne kulture v občini. A. Z. Jutri ob 16. uri bo v sejni dvorani skupščine občine Skolja Loka 3. seja občinske konference ZKS Skofja Loka. Za dnevni red sekretar občinskega komiteja predlaga poročilo o izvajanju sklepov zadnje seje in dosedanjem delu, obravnavanje sklepov 26. seje CK ZKS in naloge komunistov po njej, predlog sklepa o organiziranosti ZK v občini in razno. Razpravo o nalogah komunistov po 26 seji CK ZKS bo vodil sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Polde Kejžar. -lb Stanovanjsko podjetje Trzic razpisuje prosto delovno mesto gradbenega tehnika vzdrževalca stanovanjsko-poslovnega fonda Pogoji: srednja strokovna izobrazba, gradbeno-ko- munalne ali arhitektonske smeri. Kandidat je lahko začetnik, brez prakse. Poskusno del (j. traja 3 mesece. Dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. P i sir ene ponudbe z dokaziH o strokovni Izobrazbi in delovni dobi naj kandidati naslovijo na komisijo zn razpis Stanovanjskega podjetja Tržič. Razpis bo zaključen po 30 dneh po objavi. Gasilski kongres končan S parado, v kateri je sodelovalo prek 4500 gasilcev in pripadnikov enot civilne zaščite, se je končal v nedeljo v Murski Soboti VII. kongres gasilske zveze Slovenije. Parado gasilcev, njihove opreme in motorizacije si je ogledalo prek 10.000 ljudi. Na paradi je sodeloval tudi ešalon gorenjskih gasilcev. Po paradi je bilo ljudsko zborovanje, na katerem je govoril predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. Kongres je sprejel spremenjeni statut Gasilske zveze Slovenije ln posebno kongresno resolucijo, slovenski gasilci pa so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu-Titu. Izvolili so novo predsedstvo in izvršni odbor, ki ga bo še naprej vodil Metod Rotar. ■jk Sprejet delovni program občinske organizacije ZKS V četrtek je bila sklicana 2. seja občinske konference ZKS Tržič, na kateri so sprejeli akcijski program dela občinske konference. Predlog akcijskega programa je bil prej poslan v obravnavo sekretariatom krajevnih organizacij in stalnim aktivom ZK. Obenem pa so ga sprejeli tudi vsi predlagani glavni nosilci posameznih nalog. Na posvetu vseh sekretarjev organizacij in aktivov ZK ter seji komiteja v minulem mesecu se je z upoštevanjem predlaganih sprememb in dopolnil izoblikoval končni predlog programa. Program dela je zelo obširen in vsebuje konkretne naloge, ki vsebujejo nosilca in organizatorja naloge ter rok izvedbe. Prioritetne naloge za izpolnjevanje sklepov organov ZKJ in ZKS z upoštevanjem stanja v tržiški občini so družbenoekonomski odnosi, socialna politika in samoupravljanje, nadalje vzgoja, izobraževanje in idejnopolitič-no usposabljanje, področje kulturne in društvene dejavnosti, kadrovska politika ter organiziranost in razvoj ZK. Naloge delovnega programa vsebujejo tudi reševanje mednacionalnih odnosov, uveljavljanje koncepta splošnega ljudskega odpora ter operativne naloge. ' ZAKAJ UKINITEV RETENCLIE? £ Poslanec slovenske skupščine Lojze Fortuna je postavil poslansko vprašanje zaradi ukinitve pravice do retencije pri prodaji blaga za devize v Jugoslaviji. Na vprašanje je odgovoril pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Uroš Markič: »Republiški izvršni svet ni bil niti obveščen niti seznanjen s tem, da se namerava odpraviti retencijska kvota za trgovske gospodarske organizacije, ki prodajajo blago v Jugoslaviji za devize. Ta ukrep je bil uveljavljen na podlagi posebnega navodila Narodne banke Jugoslavije. Predstavnik socialistične republike Slovenije je na medrepubliškem komiteju za področje zunanjetrgovinskega in deviznega sistema takoj postavil vprašanje o upravičenosti tega ukrepa, tako z ekonomskega kot s pravnega stališča. Zahteval je, da imajo trgovske gospodarske organizacije še naprej pravico do retencijske kvote pri prodaji blaga za devize V državi. O tem je marca letos razpravljal tudi zvezni izvršni svet. Sklenil je, da mora zvezni sekretariat za finance obvestiti zvezni izvršni svet, če veljavni predpisi že urejajo pravico do retencijske kvote pri prodaji blaga za devize. Ce to še ni urejeno, je zvezni izvršni svet sklenil, da mora zvezni sekretariat za finance pripraviti predlog predpisa in ga predložiti izvršnemu svetu. Na podlagi sprejetja takšnega predpisa, bi bila dana pravica do 20-odstotne retencijske kvote tudi za prodajo blaga za devize v državi. Slovenija je ponovno posredovala pri zveznih organih, da se to vprašanje čimprej reši in pričakovati je, da bo vprašanje retencijske kvote za trgovske in gospodarske organizacije pri prodaji blaga za devize v državi urejeno v najkrajšem času. Republiški izvršni svet torej dosledno zagovarja stališče, da imajo trgovske gospodarske organizacije pri prodaji blaga za devize v državi še naprej pravico do retencijske kvote.« LETALIŠKA MREŽA V SLOVENIJI 0 O tem, da je sekretariat regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko konec maja pripravil v Kranju širše posvetovanje o konceptu srednjeročnega in dolgoročnega razvoja letališke mreže v Sloveniji, smo sicer že pisali na rednih straneh Glasa. Ker pa so bila na podlagi razprave izdelana mnenja, stališča in predlogi, poglejmo tokrat nekatera v naši rubriki. Glavni namen te razprave, za katero je pripravil gradivo Aerodrom Ljubljana-Pula, je bil, da se spodbudi nadaljnjo razpravo o razvoju letalskega prometa v Sloveniji. Za to pa je vsekakor potreben dogovor tudi v širšem okviru. Eno od stališč, ki se je izoblikovalo v razpravi, je bilo, da je treba izdelati konkretne programe in študije o družbenoekonomski upravičenosti izgradnje in funkcije posameznih letališč v Sloveniji. Pri tem pa so se vsi strinjali, da je edino slovensko letališče za javni potniški in blagovni promet Ljub-ljana-Brnik, ki predstavlja ekonomsko osnovo in jedro vsega nadaljnjega razvoja letalskega prometa v naši republiki. Ob tem pa je treba čimprej razčistiti vprašanje velikosti in funkcije posameznih sekundarnih in terciarnih letališč ▼ letališki mreži v republiki. Tako bi bilo treba čimprej začeti z gradnjo sekundarnega letališča v Mariboru. Nič manj pomembno oziroma osnovno pa je tudi, da se v republiki sprejmejo konkretni ukrepi, ki bodo omogočili obnovo letališke zgradbe in nekaterih sporednih objektov na letališču Brnik. Sedanji objekti so namreč že premajhni in pomenijo oviro za nadaljnji razvoj prometa na letališču oziroma v republiki. Ker bo zveza še naprej zagotavljala opremo za varnost zračne plovbe na letališčih za javni promet iz taks za prelete preko Jugoslavije, je v Sloveniji treba takoj izoblikovati predlog oziroma zahtevo zveznim organom, da opremijo v naslednjem obdobju vsaj nekatera od terciarnih letališč. PraV tako je v okviru zveze treba skleniti republiški dogovor o programu izgradnje mreže letališč v Jugoslaviji in. določiti, katera letališča bodo primarna, katera sekundarna in katera terciarna. Pomembno je tudi stališče, da je treba čimprej v zvezni upravi za civilno zračno plovbo urediti vprašanje, da se vsaj nekaterim sedanjim športnim letališčem v Sloveniji (Portorož, Novo mesto, Lesce-BIed, Slovenj Gradec) dovoli pristajanje športno-turističnih in poslovnih letal, kar bi bilo pomembno za nadaljnji razvoj turizma v Sloveniji. Razprava se bo sedaj nadaljevala v republiških organih oziroma v posameznih področjih Slovenije, vodil pa jo bo komite za promet pri republiškem izvršnem svetu. A. Zalar /O ljubljanska banka Tovarna Stol investira v Motniku Jelplast Kamna gorica Tovarna Stol Kamnik bo letos vložila 2,8 milijona dinarjev za preureditev in modernizacijo Mizarske obrtne delavnice Motnik. Na podlagi sanacijskega programa je tovarna dobila tudi 1,200.000 diinarjev posojila iz sklada Skupnih rezerv občine (od 2. junija letos so občinski skladi za te namene zamrznjeni). Tovarna Stol bo v Motniku Zgradila nove proizvodne prostore za proizvodnjo dcci-miranega lesa in kotlovnico. S tem se bo povečala proizvodnja od sedanjih 1940 kubičnih metrov predelanega lesa na 230 m3 decimiranega lesa in lesne embalaže. S tem bodo v Motniku dobili nove možnosti za zaposlitev ter za prostorsko in ekonomsko širjenje podjetja v prihodnosti. J. V. Asfaltna prevleka na cesti v Planino pod Golico Jeseniško podjetje Kovinar je februarja začelo obnavljati Tomšičevo cesto in pred nedavnim so delo na tej cest', končali. Zdaj pa delavci Kovinarja polagajo asfaltno prevleko na cesto v Jeseniške rovte. Na Tomšičevi cesti so uredili najprej kanalizacijo, vodovod, obnovili os in položili asfalt. Zaradi izredno slabega Vremena delo niso mogli končati do predvidenega datuma. Na 720 metrih Tomšičeve ce- ste z avtobusnim postajališčem so opravili za 130 milijonov S dinarjev raznih del. Prav zdaj pa hite urejati cesto v Planino pod Golico. Cesti grozi zemeljski pla« na ovinkih pred Erlahoin. Za sanacijo zemeljskega plazu na Jesenicah že pripravljajo načrte. Predvidevajo, da bodo cesto asfaltirali do 1. julija. Obnovitvena dela jih bodo veljala okoli 240 mihjonov S dinarjev. D. S. OBIŠČITE NOVO POSLOVALNICO urli i pri železniški postaji V LESCAH OD 24. JUNIJA NAPREJ Uspešna preusmeritev proizvodnje Nekdanje podjetje Okovje Kamna gorica, ki bo prihodnje leto praznovalo 25-lctnico obstoja, se je 1. januarja letos preimenovalo v Jelplast Kamna gorica. Do spremembe imena je prišlo predvsem zaradi preusmeritve proizvodnje oziroma ukinitve dobršnega dela nekdanje proizvodnje, po kateri je imelo podjetje tudi ime. Nekdanjo kovinsko proizvodnjo so opustili zaradi manjšega zanimanja na trgu, pomanjkanja ustreznega repromateriala in tudi zaradi pretežne ženske delovne sile. Tako so se 1. oktobra preusmerili na predelavo plastike. Nabavili so potrebne stroje in zdaj delajo zidne in stropne plastične obloge, s katerimi so se hitro uveljavili na domačem trgu. To je nov vakuumski izdelek, ki se uveljavlja pri oblaganju sten in stropov v trgovinah, poslovnih prostorih, hotelih, kegljiščih, stolpnicah in drugje. Razen tega v Jelplastu delajo tudi tako imenovane brizgane izdelke iz plastičnih mas. Pri proizvodnji teh izdelkov so danes največji dobavitelji za farmacevtsko, ke- Večje možnosti za stanovanja V Železarni Jesenice je vedno več prošenj za stanovanja, zato so samoupravni organi v tem podjetju sklenili, da od leta 1971 povečajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo in tako postopoma omilijo problem pomanjkanja stanovanj. Na seji delavskega sveta so sklenili, da se stanovanjski prispevek iz osebnega dohodka delavcev železarne poveča od 4 odstotkov na 8 odstotkov. V lotu 1972 nameravajo zgraditi 105 novih stanovanj, do meseca maja 1973 pa še 76 stanovanj. Vzporedno z gradnjo stanovanj v družbenem sektorju pa rešuje Železarna Jesenice stanovanjsko problematiko tudi s krediti-ranjem zasebne gradnje. Do leta 1972 je Železarna odobrila svojim delavcem posojila za gradnjo in preureditev zasebnih hiš v vrednosti 9 milijonov N dinarjev. Ta sredstva so kot kredit dodelili 573 delavcem železarne Jesenice. V okviru teh posojil so zgradili tudi tri stanovanjske zadruge: Železar, Kovinar in Franjo Krč v Žirovnici. Tu se je naselilo 64 delavcev Železarne. D. S. mično in kozmetično industrijo v državi. Od nekdanje proizvodnje pa so obdržali tudi proizvodnjo stolov, po katerih je še vedno veliko povpraševanje. Zaradi uvedbe nove proizvodnje oziroma preusmeritve bo 46 članski kolektiv letos ustvaril okrog 6 milijonov dinarjev dohodka. To bo približno za 50 odstotk&v več kot so predvidevali; ker so letošnji proizvodni plan zaradi preizkušanja trga povečali glede na lanski dohodek le za približno 10 odstotkov. Skratka v Jelplastu so zadovoljni in kot upajo, se bodo kmalu pojavili tudi na zunanjem trgu. V prihodnje nameravajo pritlične prostore v sedanji stavbi v celoti preurediti za proizvodnjo. Zato bodo poslovne prostore, obrat družbene prehrane in del skladišč za lažje izdelke uredili v prvem nadstropju, za težje izdelke pa bodo odgradili del skladišč v podaljšku sedanje stavbe. Sodelovali bodo tudi pri izgradnji obvozne ceste v Kamni gorici in zagotovili denar za novo transformatorsko postajo. Čeprav je lani 46-članski kolektiv zaradi preusmeritve proizvodnje in potrebnih sredstev za to, moral precej zategniti pas, so letos zadovoljni, saj je aprila že znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1600 dinarjev. Skratka, odločitev za preusmeritev proizvodnje se jo že na samem začetku pokazala za pravilno. A. Žalar Še vedno premalo delavcev Po podatkih Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj je bilo konec letošnjega aprila na Gorenjskem v delovnem razmerju 64.000 delavcev. V primerjavi z lanskim letom je zaposlenost v prvih štirih mesecih letošnjega leta večja za 3 odstotke. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v komunalni dejavnosti, prometu ter gostinstvu in turizmu. Seveda pa še vedno ostaja pretežna večina delavcev zaposlenih v Industriji: delež zaposlenih v industriji Gorenjske je 57 odstotkov. Podatki govore, da se povpraševanje po novih delavcih, ki je bilo posebno veliko lani, postopoma umirja. Tako kot lani tudi za letošnjo prvo četrtino leta velja, da na Gorenjskem ni rezervne delovne sile. Novi delavci se zaposlujejo predvsem z drugih področij Slovenije in iz drugih republik. Delovne organizacije na Gorenjskem pa raje zaposlujejo delovno silo z Gorenjske, predvsem zato, ker je stalnejša. čeprav delovne organizacije na Gorenjskem zdaj že dlje časa iščejo le nove delavce, pa je letos kazalo, da bo treba izjemoma poiskati zaposlitev za 80 delavcev, katerih odpust je zaradi modernizacije proizvodnje napovedala tovarna IBI. Ob sedanjem stanju zaposlenosti in povpraševanja po delavcih njihova zaposlitev ne bi predstavljala nobenega problema. Trenutno pa kaže, da do številnejših odpustov v tej tovarni ne bo prišlo. Po drugi strani pa prav tako tekstilni tovarni Sukno in Almira iščeta delavce, kar pa je ob sedanjem zanimanju za tekstilno industrijo precej težak posel. V težavah zaradi zaposlitve novih delavcev so tudi gostinske organizacije blejskega in bohinjskega turističnega področja. Zanimanje za zaposlovanje v tujini je kot že nekaj časa doslej v precejšnjem upadanju. V prvih štirih mesecih letos se je v tujini zaposlilo prek kranjskega zavoda za zaposlovanje le 45 delavcev. Brez zaposlitve je bilo konec aprila na Gorenjskem 500 delavcev. Večina nezaposlenih sodi med težje zapo-sljive ljudi predvsem zaradi zdravstvenih in drugih ovir. Zavod za zaposlovanje skuša skupaj s Komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in Centrom za socialno delo v Kranju za te delavce najti ustrezno zaposlitev. L. M. /O ljubljanska banka Dobrih 14 odstotkov otrok v varstvu Dragi dojenčki Prek 600 članov klubov zdravljenih alkoholikov iz tridesetih slovenskih klubov in okoli 30 gostov in predstavnikov družbeno-političnih organizacij republike in občin se je v soboto zbralo na plenarnem sestanku klubov zdravljenih alkoholikov v Kranju. — Foto: F. Perdan USPEHI SO ŽE TU V sejni dvorani občinske skupščine Kranj je bil v soboto plenarni sestanek klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije. Sestanek, ki se ga Je udeležilo prek 600 članov klubov, je bil prava manifestacija prizadevanj za zdrav- ljenje te družbene bolezni. V Sloveniji je trenutno ustanov-vljenih trideset klubov. Njihova naloga pa je pomagati zdravljenim alkoholikom pri vključevanju v delo In življenje. Precej časa smo si pred tem družbenim zlom, kot je alkoholizem, zatiskali oči, kljub veliki razširjenosti tega pojava. Zdravniki omenjajo celo število 80.000, kolikor naj bi bilo v Sloveniji alkoholikov. Kljub taki razširjenosti alkoholizma, pa družba še vedno dokaj neprizadeto opazuje ta pojav, vsi dosedanji ukrepi, ki naj bi zavrli širjenje alkoholizma predvsem med mladino, pa so bili dokaj neučinkoviti. Zato je tem bolj razveseljivo kot je v pozdravnem govoru poudaril pokrovitelj plenarnega sestanka predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar, da se je že v tako kratkem času pokazalo, da so klubi zdravljenih alkoholikov ena od uspešnih oblik odpravljanja posledic alkoholizma. Udeleženci plenarnega sestanka so poslušali dva referata. Dr. Janez Rogelj, vodja oddelka v Škofljici, je govoril o zdravljenju in odpravljanju motenj v družini alkoholika. Poudaril je, da brez intenzivnih terapevtskih dejavnosti z družinami alkoholikov praktično ni mogoče alkohola zdraviti. Predsednik kranjskega kluba zdravljenih alkoholikov Marjan Gantar pa je udeležence seznanil z dosedanjim delom in uspehi kranjskega kluba, ki sodi med najboljše v Sloveniji. Zaradi številnega članstva in boljšega dela so ustanovili klub II, ki je imel svojo ustanovno skupščino takoj po plenarnem sestanku. V soboto so ustanovili tudi koordinacijski odbor klubov za Gorenjsko, ki so včlanjeni v Združenju klubov. Na kranjskem plenarnem sestanku so prvič podelili tudi priznanja 150 zdravljenim alkoholikom za eno, tri In petletno abstinenco. L. M. Ob vsestranskem razumevanju Temeljne izobraževalne skupnosti, občinske skupščine in drugih dejavnikov je na območju kranjske občine deležnih družbenega varstva 1862 otrok do 15. leta starosti. To je še enkrat več kot pred petimi leti, ko je bilo v varstvu 859 otrok. Najbolj se je povečalo število otrok v varstvu z uvedbo podaljšanega bivanja na šolah, ki sedaj v 33 oddelkih nudijo ustrezno varstvo 808 učencem. Po občinskem programu gradnje šol in vrtcev s prispevki občanov pa bodo že to jesen, tako vse kaže, odprli še tri nove vrtce, in sicer v Cerkljah, v Bitnjah in Na klancu. Prav tako bo že do jeseni obnovljena Peterli-nova hiša v Kranju, kjer bodo lahko sprejeli okoli 80 otrok. Kljub vsemu temu pa zmogljivosti še zdaleč ne bodo kos potrebam. To je pred dnevi ugotavljal svet za otroško varstvo pri TIS, ko je pregledoval delo svoje štiriletne mandatne dobe in ugotavljal stanje. Ob velikih prošnjah, intervencijah in joku staršev so v zadnjem času že tako natrpani vrtci še sprejeli nove otroke, čeprav natrpanost že ponekod ovira normalno delovanje vrtcev. Nerešenih prošenj je še vedno 368, od tega 130 za sprejem v jasli. Posebno velik problem glede varstva se obeta v novem naselju Planina, kamor st bodo kmalu začele vseljevati družine, za otroško varstvo pa še ne bo poskrbljeno. Skratka — sedanja gradnja in razširjanje dosedanjih zmogljivosti ne dohitevata naraščajočih potreb. Vedno več je zaposlenih žena, vedno bolj so zahtevni učni programi šol, kar vse zahteva ne le več varstva, temveč tudi širše učno-vzgojne posege v predšolski dobi otrok. Prizadevanja za večje varstvene zmogljivosti so v občini vsekakor velika. Za investicije je bilo samo v zadnjih petih letih vloženo 1,2 milijarde starih din, izdatke za redno dejavnost teh ustanov pa krije TIS. Prispevki staršev obsegajo le dobro tretjino dejanskih stroškov. Najdražja je oskrba dojenčkov zaradi večjih higienskih, V štiri let nem programu Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku je predvideno, da bo septembra letos obvezno fluorogra- zdravstvenih in varstvenih zahtev. Cena oskrbe v jaslih je že lani presegla 800 din, letos pa se bo povzpela na 950 din. Starši pa so doslej prispevali od 10 do največ 15 od^ stotkov te cene. Mesečna oskrba predšolskih otrok se je letos povzpela že na 453 din. Starši pa prispevajo po dohodku družine — od 80 do največ 200 din. Svet za otroško varstvo je sprejel predlog za nova merila, ki jih bo predložil TIS v odobritev. Svet je sklenil, da prispevek staršev nikakor ne sme biti merilo za sprejemanje otrok v varstvo, pač pa je treba še z večjim občutkom upoštevati stanovanjske, zdravstvene, socialne in druge razmere družine in okolice, kjer otrok živi. Glavna sprememba prispevkov star« šev pa je predvidena v merilu dohodkov na člana družine. Doslej je bil deležen popusta otrok iz družine z manj kot 600 din na člana mesečno, po novem predlogu pa naj se to merilo dvigne na 900 din. Po predlogu naj prispevek družin z manj kot 300 din dohodka na člana družine nikakor ne bi presegal 20 odstotkov cene, za otroke iz družin med 300 in 600 din bi prispevali do 30 odstotkov, pri dohodkih med 600 in 900 din mesečno pa bi starši prispevali najmanj 50 odstotkov cene, v katero pa naj bi vračunali vse materialne izdatke razen stroškov za vzgojno osebje. To pomeni, da se bodo najvišji prispevki staršev od sedanjih 180 din povečali na približno 240 din mesečno za predšolske otroke v varstvenih ustanovah na območju Kranja. K. M. KAY/A ŽIVILA firanje vsega prebivalstva tr žiške občine, starejšega od 24 let. Odlok o septembrskem fluorogi-afiranju je občinska skupščina že sprejela- Nič več alkohola pred 7. uro Občinski sindikalni svet Kranj je na seji 1. junija obravnaval osnutek programa socialne politike v kranjski občini in na osnovi pogovorov s predstavniki sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah, socialnimi delavci in vodji kadrovskih služb v podjetjih sprejel sklep, da predlaga skupščini občine Kranj, da se v občini prepove točenje alkoholnih pijač pred 7. uro zjutraj. Pri ObSS menijo, da alkoholizem ne more reševati le RK in zdravstvena služba, temveč je za to potrebna širša družbena akcija. Sprejeli so stališče, da je boj proti alkoholizmu sestavni del prizadevanj za dvig materialnega in kulturnega standarda ljudi, še prevečkrat se namreč pri nas dogaja, da pomen alkohola v gospodarstvu ocenjujemo le s stališča dohodka od prodaje, predelave in prometa z alkoholnimi pijačami. Premalo pa opozarjamo na posledice in škodo. Zaradi pijače delavci obolevajo, se pri delu ponesrečijo, postanejo invalidi, njihove delovne sposobnosti so zmanjšane, prezgodaj odhajajo v pokoj. Jugoslavija je med redkimi deželami, ki ne nadzira proizvodnje alkoholnih pijač in dovoljuje obširno rel*»amo zanje. Alkohol prodajamo v trgovinah s sadjem, zelenjavo, v slaščičarnah in celo v mlečnih restavracijah. Ce pa že obstajajo predpisi, se največkrat ne izvajajo. V lokalih točijo pijače mladoletnikom in vinjenim osebam, prav tako ni dosledno izvajana prepoved pitja alkoholnih pijač na delovnem mestu. Nujno je treba prepovedati prodajo alkohola v tovarniških menzah In bifejih, saj si tu lahko vsakdo kadarkoli med delovnim časom privošči kozarček ali dva. Marsikomu je kozarec pijače prvi in edini jutranji obrok. In kdor začne piti že zjutraj, bo verjetno nadaljeval čez dan. Zato ObSS predlaga, naj bo prepoved točenja strogo nadzorovana, ne samo v bifejih in gostilnah blizu tovarn, temveč v vsej občini. ■........ Predlog bodo obravnavale tudi druge družbenopolitične organizacije v občini ln pripravile pripombe. UBifiiAdMfliU l b. /O Jjubljanski V Tržiču septembra obvezno f luorograf iran^e Zakaj so trgovine slabše založene? Ce se sedanja politika ne bo hitro spremenila, ne bo ogrožena le turistična sezona, marveč tudi redna domača preskrba £c* slovensko trgovsko mrežo se Slovenci zadnje čase vedno °U priložujemo. Prihaja do najbolj enostavnih in splošnih da so trgovine vedno slabše založene 1o splošnih blagom, pa takšnih, da je kader ki bi moral zagotoviti normalno pre-JKrbo, nesposoben, da zaradi špekulacij nočejo prodajati, da 80 Prazne police zgolj neupravičen pritisk In izsiljevanje višjih Ce0 itd. Zadnje čase je največ takšnih očitkov in pripomb na fWH prehrambene trgovske mreže. i je pravzaprav res? Za-r3! naenkrat ni moč dobiti .trgovini nekaterih prehram-bCnih izdelkov? So prazne PoliCc Fes posledica špeku- ac'j in nesposobnosti grosi-**°v in prodajalcev, če so r/nice s sezonskim sadjem J1 zelenjavo po drugi strani ^r dobro založene? Na ta vprašanja so skuša- odgovoritj najodgovornejši ?redstavniki podjetja živila ran.i, ki je eno od devetih ^Jvečjih trgovskih podjetij Sloveniji. Prav tako je odbore moč najti v dopisu, 5 8a je 5. junija letos po-jala republiška gospodarska h°rnica zveznemu izvršnemu svctu. Nesorazmerja zaradi ledu Sredi maja so se v Slove-J*1Ji Pojavile težave v prehrambeni trgovinski mreži. *^nske zaloge sadja in zeie-jj^ve so splahnele. To ni nič "^navadnega, kajti preraču- *ne so bile na začetek nove j 'one. Letošnja sezona sadja 11 zelenjave se je začela. Pr-? češnje so že zdavnaj dozrele, prav tako je tu že czona čebule, stročjega fi-jP'a» cvetače, breskev, jagod. ji6^ je sicer, da je zaradi j^ega vremena letos teh .f'delkov nekaj manj. Vendar jSto, kar je, je povečini že q°zorelo. Zal pa se trgovina ta hip TOore vključiti v normalno Oskrbo in prodajo. Odkup- no Cene so namreč narasle, da ^oprodajne cene v trgovini a So zaradi zamrznitve neomenjene. Tako se dogaja, so odkupne cenc pri prodajalcih večje od maksimal-grosističnih v trgovini in e'o večje od maloprodajnih Pri nekaterih artiklih. zlata doba Za prekupčevalce *akš en položaj je nenado-/la postal zelo zanimiv za ^zličnc prekupčevalce in *V8aIiste, ki prodaja jo bla-^° na tržnicah. Ker lahko arni oblikujejo malopiodaj-5C cene na trgu, lahko tudi QraŽjc plačujejo robo proiz- vajalcem. In tako trgovina pri dobavi izdelkov ostaja praznih rok. Primer: Maloprodajna cena za kilogram češenj na trgu znaša zdaj od 12 do 15 dinarjev. Kmetje jih prekupčevalcem prodajajo po 8 dinarjev za kilogram, trgovina pa ima določeno maksimalno maloprodajno ceno 7,60 dinarjev za kilogram. In češnje niso edine. Razumljivo je, da tolikšne izgube trgo vina ne more sama kriti. Ob tem bi morda lahko rekli, da je razumljivo, da trgovina pri vseh izdelkih, ki jih prodaja, ne more enako zaslužiti. Preprosta logika pove, da morda neki izdelek lahko prodajaš tudi z izgubo, če imaš pri drugem precejšen zaslužek. To se od zamrznitve cen (26. 11. 1971) tudi dogaja. Vendar izdelkov, kjer bi bil zaslužek občutnejši, ni več. Zbrani podatki namreč kažejo, da je devet največjih trgovskih podjetij v Sloveniji imolo februarja 9 milijonov novih dinarjev izgube, aprila pa je ta narasla že na 10,1 milijona dinarjev. Razen tega pa so prav v zadnjem mesecu in pol narasli stroški hlajenja, skladiščenja (prevoz, elektrika, telefon in drugi). Skratka, nastal je položaj, ki je v prid zgolj prekupčevalcem, ki pa seveda nimajo nobene odgovornosti, da bodo vsak dan zagotovili določeno blago. Njihova ekonomska logika je enostavna: Ce se mi ne bo več splačalo prodajati nekega blaga, ga pa ne bom. Skušal ga bom prodati dražje, ali pa bom šel drugam. Trgovina pa si tega ne more privoščiti. Mora prodajati z minimalnim zaslužkom ali celo brez. Razumljivo pa je, da ne more prodajati z izgubo. Kot rečeno je republiška gospodarska zbornica s takšnim položajem pred kratkim seznanila zvezni izvršni svet. PREDLOG Takole je med drugim rečeno v dopisu: »Lahko pričakujemo, da zaradi sedanjega položaja večja trgovska preskrbovalna /O ljubljanska banka podjetja ne bodo sklepala pogodb s proizvajalnimi organizacijami za odkup poznega sadja in zelenjave, ki pomeni ozimnico (jabolka, hruške, čebula, kislo zelje, krompir, korenje, pesa, kisla repa, fižol). Zato bi bilo pri prodaji sadja in zelenjave treba čimprej uveljaviti sproščene cene, ali pa bi se prodajne cene oblikovale tako, da bi se na nabavno ceno dodajala vsaj marža v enakem znesku, kot se je pred uvedbo maksl-mlranlh cen. Predlagano rešitev bi bilo treba sprejeli takoJ( da ne bo ogrožena turistična sezona in preskrba blaga za ozimnico.« KAJ PRAVIJO V ŽIVILIH? Čeprav so imeli v Živilih precejšnje zaloge blaga, je ob nakupovalni mrzlici sredi prejšnjega meseca tega začelo primanjkovati. Zabeležili so sicer precejšen promet, vendar je bil zaslužek precej manjši kot lani v tem obdobju. Skratka, zaradi zamrznitve promet narašča, dohodek pa pada. »V četrtek so bile na primer češnje na trgu po 12 dinarjev za kilogram, ml pa smo jih prodajali po 7 dln-narjev. Ko so prekupčevalci na trgu to Izvedeli, so prek naših šoferjev skušali izvedeti, kje smo JHi kunill. In to se nam dogaja že nekaj časa. Ker ne moremo blaga dražje plačevati kot ga prodajamo v trgovinah, ga proizvajalci raje prodajajo pavšalistom in prekupčevalcem.« Vendar ne manjka samo svežega sadja in zelenjave. Tudi konzerviranega v kratkem ne bo. Po zamrznjenih conah ga ni moč več dobiti. In če ga ne bodo mogli kupiti, bo tudi proizvodnja le tega upadla. Celo proizvajalci embalaže (konzerv in podobno) so ustavili proizvodnjo. Šele pred dnevi so jo začeli proizvajati, ker so dosegli za 13,6 odstotka večjo ceno za izdelke. In ker se je podražila samo embalaža za 13,6 odstotka, je logično, da se bo moralo temu primerno tudi tisto, kar bo v njej. Skratka, trgovina in prodajalci so trenutno nemočni. Prav tako je pri prekupčevalcih nemočna inšpekcija, ker nI predpisa, da bi to, kar se trenutno dogaja, lahko kaznovali oziroma ukrepali. Potrebna je torej takojšnja rešitev, sicer bo založenost v sezoni ob visokih cenah na tržnicah še slabša, da o ozimnici sploh ne govorimo. A. Zalar Skakalnice in plavalni bazenv Preddvoru Podjetje Central iz Kranja je pred kratkim proslavilo 20-letnico obstoja. Direktor podjetja Andrej Babic je na slovesnosti v Preddvoru takrat orisal tudi predvideni turistični razvoj tega dela kranjske občine. »Kmalu, ko smo v Preddvoru zgradili nove objekte za razvoj turizma, se Je pokazalo, da so njihove zmogljivosti premajhne. Zato že sedaj resno razmišljamo o nadaljnjem razvoju. Ugotovili smo, da so v Preddvoru zelo ugodni tereni za dve skakalnici. Pogovori o tem že tečejo. Zgradili bi lahko 35,in 70- do 80 metrsko skakalnico iz umetne snovi. Ce se bo smučarsko društvo Triglav odločilo za gradnjo skakalnic, potem bo tudi naše podjetje skušalo pomagati pri tem.« Prav tako je zanimiva zamisel, da bi v Preddvoru ob sedanjem hotelu Bor zgradili pokrit plavalni bazen. V podjetju so ugotovili, da bodo takšen bazen prej ko slej potrebovali. Posebno še, ko bo> do restavracijo povečali za 250 sedežev in ob sedanjem hotelu Bor zgradili podaljšek s 50 sobami. »Računamo, da b| do 1975. leta morali zgraditi zimski ln poletni plavalni bazen in povečati restavracijo. Potem pa bi se lotili še gradnje poslopja z novimi sobami,« pravi direktor Andrej BabiČ. »In kakšen naj bi bil ta bazen?« »Sprva smo mislili, da bi bil to manjši bazen za goste. Odkar pa so se za to začeli zanimati tudi kranjski vaterpolisti ln plavalci, potekajo pogovori o gradnji večjega bazena. Mislim, da Je ideja Izvedljiva. Kranjski bazen je domala dotrajan ln premajhen. Preddvor pa ni toliko oddaljen od Kranja, da ne bi mogel tak bazen služiti tudi Kranjčanom. Podjetje Engi-nscrlng iz Kranja se prav iako zavzema za ta program. Pripravljeni so zastonj izdelati načrte in nadzorovati gradnjo bazena.« Andrej Babic Seveda so to le še načrti, ki pa naj bi bili uresničeni kot rečeno, do 1975. leta. Takrat pa bo Preddvor postal še b jlj zanimiv turistični kraj kot j« danes. A. žalar Referendum le delno uspel Prebivalci krajevne skupnosti Visoko v kranjskj občini so v nedeljo na referendumu glasovali o samoprispevku za asfaltiranje 6600 metrov cest v krajevni skupnosti. Izid glasovanja je pokazal, da je referendum uspel le delno. Tako bodo prispevali denar za asfaltiranje cest le prebivalci naselja Olševek in Luže; ali z drugimi beso. dami le na Lužah in v Olšev-ku bodo asfaltirali predvidene ceste. V Olševku je glasovalo za samoprispevek 68 odstotkov vpisanih volivcev, na Lužah pa 57 odstotkov. Na Visokem je glasovalo za samoprispevek 34 odstotkov, v Hotemažah 31 in na Miljah 15 odstotkov vpisanih volivcev. A. Z. Karavanški predor v Gozd - Martuljku Čeprav republiški organi še niso dokončno potrdili, kje naj bi gradili karavanški predor, Je največja verjetnost, da ho lokacija novega predora v Gozd-Martuljku. Prav zaradi tega so se na Jesenicah odločili, da bodo spremenili in dopolnili sedanji zazidalni načrt Gozd Martuljka. Na območju, kjer naj bi po tekala gorenjska avtocesta in karavanški predor, so prvotno nameravali zgraditi već počitniških hišic. Zdaj pa bo-do glede na načrte o gradnji ceste ln predora rezervirali širok pas zemljišča, na katerem ne bo dovoljena gradnja novih objektov ali prizidava sedanjih objektov. D S. BI se lahko hlev v Dobju uporabil za kaj bolj koristnega? — Foto: F. Perdan Zgodba o hlevu, ki ni več hlev Dobje v Poljanski dolini je majhen kraj, vas, ki šteje le nekaj hiš. Za področje so se pred dobrim desetletjem začeli zanimati kmetijski strokovnjaki. To je bilo takrat, ko so marsikje rasli zadružni hlevi kot gobe po dežju. Da Poljanska dolina ne bi zaostajala, je hlev zrasel tudi v Dobju. Dolga pritlična Zgradba je kmalu sprejela pr. ve rogate prebivalce — bike in telice. Na ogled hleva so začele hoditi ekskurzije iz bližnjih Šol. Na videz je nova panoga — reja živine — odlično uspevala. Tako je šlo leto, dve, tri... No, čez nekaj let so pa Po-Ijanci začeli stikati glave in nekaj šušljati, da »ne gre«. In tudi vrli kmetijci so začeli kmalu zatem govoriti o nerentabilnosti. Jasno je bilo, da nekaj »škriplje«. Kmalu so začeli hlev zapuščati »prvotni naseljenci«. Njive v bližini hleva je prerasel osat, katerega seme je veter nosil po okoliških poljih. Kaj storiti? so se spraševali tisti, ki jim je bila zaupana skrb za razvoj male »farme«. Živina očitno ne bo primerna za Dobje. Teren ne ustreza za rejo živine, so ugotavljali. Poskusiti bi bilo treba s prašiči. Ali pa s kokošmi. Hlev je dobil nove naseljence — prašiče. To so kmalu ugotovili vsi, ki so potovali po Poljanski dolini, saj jim je že nos povedal vse. Vso bližnjo okolico so obdajale neprijetne vonjave. No, in tudi s »ščetinarji« ni bilo nič. Tudi ti so kmalu zapustili Dobje. Potem je hlev ostal prazen... Zanj so se začele zanimati nekatera podjetja. Namenila naj bi ga za skladišča. Vendar tudi iz te moke ni bilo kruha. Preveč je bilo miši in podgan. Nadležne živalce bi seveda marsikaj uničile. Tako še danes ni nihče ugotovil, kako bi se dal nekdanji hlev koristneje porabiti, čeprav marsikateri tovarni primanjkuje prostora. Hlev je pač hlev! Treba bi bilo na to misliti že pred gradnjo. Poljan-ci pravijo, da bi jim bil že takrat precej bolj koristil kak industrijski obrat. Sicer pa: po toči zvoniti je prepozno. Murda pa vseeno greha le ne bi bilo tako težko popraviti. Ponekod so namreč take prostore že znali koristno uporabiti. J. Govekar Zakon o združevanju kmetov sprejet Poslanci republiškega in gospodarskega zbora slovenske skupščine so po dolgotrajni razpravi sprejeli zakon o združevanju kmetov. Sprejetje tega zakona se je zavleklo zaradi tega, ker se poslanci niso mogli zediniti, ali je obrat za kooperacijo lahko pravna oseba ali ne. Končno so se zedinili in 30. člen zakona se glasi: »Obrat za kooperacijo je lahko pravna oseba, če samoupravni sporazum o združevanju drugače ne določi.« Tako smo šele na tretjem zasedanju obeh zborov dobili zakon, ki bo v marsičem spreminjal odnose na vasi ter dal kmetom vse pravice, ki jim kot enakopravnim članom naše družbe pripadajo. O tem smo prepriča- ni in na tem bodo kmetje tudi vztrajali. S samim zakonom vsega — kar se je na tem področju nakopičilo v dveh desetletjih, ko kmet ni enakopravno odločal o sadovih svojega dela in o dohodku, ki ga je ustvaril — ne bo moč rešiti. Potrebno bo dosledno in vztrajno delo, smo že velikokrat zapisali. Predvsem pa bo potrebno hitrejše uresničevanje ustavnih dopolnil. Vemo, da sami kmetje temu ne bodo kos! Socialistična zveza delovnega ljudstva bo morala prek svojih kmečkih sekcij odstranjevati ovire in odpore na poti k samoupravnejšim odnosom v kmetijstvu. Le-ti so osnova za enakopravno sodelovanje, -jk Kosilnica BCS najboljša za ravninske predele Nekaj praktičnih nasvetov za ravnanje z motornimi kosilnicami Q Smo sredi košnje, zato je tale sestavek namenjen vsem tistim kmetom, ki imajo že motorne kosilnice ali jih nameravajo šele kupiti. Naše kmetije so opremljene z različnimi tipi motornih kosilnic. V gorskih in hribovitih predelih prevladujejo kosilnice znamke alpina, valpadana, alpinist in moty muly. V položnejših in ravninskih predelih pa je največ kosilnic z močjo do 14 konjskih moči različne izvedbe. Največ je kosilnic znamke BCS, sledijo pa kosilnice olvmpia, berto-lini, figaro itd. Najpogostejša je brez dvoma kosilnica BCS, ki je v dosedanji praksi in pri delu kmetov pokazala daleč najboljše rezultate. Prve kosilnice BCS smo dobili pred 14 leti. Ena takšna kosilnica lahko zamenja 25 koscev, nanjo pa se lahko montirajo najrazličnejši priključki za delo na travniku in tudi na polju. £ Kdor kosilnico že ima in se pripravlja na košnjo, je dobro, če pred delom pregleda motor, če je brezhiben. Tako pozneje na travniku ne bo imel težav. Stroj je treba pred uporabo tudi podmazati in priviti vse vijake. Razumljivo je, da bo vsak pregledal prste in prstna rezila na grebenu in ugotovil, če so dovolj pritrjena. Pred košnjo je dobro kupiti rezervne prste in prstna rezila za greben kosilnice in seveda nože. Ti deli se pri košnji največkrat poškodujejo. £ Za slovenske razmere je najbolj primerna srednja višina odkosa, ki znaša okrog 6 cm. Seveda pa moramo greben naravnati tako, da se bo kosa čim bolje ujemala z razgibanostjo terena. Odrivalne deske ne smemo preveč privijati, ker se potem ne more prilagajati zemljišču. Pri pravilno priviti deski bodo redi lepo zložene in odmakljene od stoječe trave. Če tega ni, pokošena trava pri naslednjem hodu kosilnice maši koso. Najprimernejša hitrost kosilnice je od 5 do 6 km na uro. Pomembno je tudi to, da. mora dobiti kosa primerno hitrost že pri praznem teku, to se pravi, pred začetkom košnje. J. Košnjek Nam res grozi steklina ? V Glasu je bilo objavljenih že nekaj prispevkov o steklini. Vestnemu bral* cu to prav gotovo ni ušlo. O steklini je bila zelo zanimiva razprava tudi na kongresu, ki je bil v Ljubljani v začetku meseca junija letos pod naslovom »biologija, fiziologija in patologija divjadi«. Leto« je ponovno na pohodu steklina lisic, ki ogroža Slovenijo predvsem z madžarske strani. Z dosedanjimi preiskavami, kolikor nam je znano, še nI ugotovljena steklina na naši strani slovensko-ma-džarske meje, vendar pa je stalna možnost ln do-kajšnja verjetnost, da s« ta kužna bolezen zanese tudi k nam. Zanimivo je, da se bolezen ne manifestira v značilni obliki, temveč prevladuje tiha oblika stekline. Bolezen širijo lisice, predvsem tam, kjer so zelo številne. Treba je poudariti, da se lisice lahko množijo zelo hitro, saj v prirodi nimajo pravih sovražnikov. Bolne lisice se obnašajo zelo nenavadno. So lahko prav domače, včasih pa popadljive. Od okužbe H-lice in do pojava bolezni mine praviloma okrog 14 dni, sama bolezen pa traja 6 dni. Bolezen konča t ohromitvijo živali. Kot pri psu, se prične širiti ohromitev od spodnje čeljusti proti žrelu in naprej proti zadnjemu delu telesa. Z ugrizom lisice širijo bolezen. Med divjadjo zbolijo pri tem najpogosteje srne. Obolele srne ne zaU-žijejo nobene hrane veČ> se žalostno oglašajo in tavajo po gozdu. Pogosto udarjajo z glavo v drevesa in imajo zato kožo na glavi oguljeno ter poškodovano. Bolne srne se ne bojijo človeka, v zadnjem delu telesa i.h zanaša, Živali hujšajo ln zaradi ohromitve mišic pogin)** jo. Pri jelenu, muflonu, gamsu ln kozorogu se kaže steklina na podoben način kot pri srni. Pri ugotavljanju in zatiranju stekline je bistveno pomemben odnos lovcev do tega vprašanja. Od domačih živali obolevajo največ mačke, ki se potepajo in govedo na paši. Pri nas je računati tudi na bolezen pri psih; saj jih je razmeroma dosti, ki se potepajo bre* nadzora. Zaščitno ccpUc" nje psov je zato osnovnega namena pri preprečevanju bolezni. dr. mag. S. Bavdek /Q ljubljanska banka - njskl muzej Kranj je v galeriji Prešernove hiše organiziral zanimivo razstavo del likovnika m *e,a Gorlnška. Avtor prikazuje dokaj obsežen opus najnovejših slik v neokonstruktivističnem k^u. Pričujoči posnetek smo naredili na otvoritvi, ki je bila v petek, 9. junija. Razstava bo ^fta do 6. Junija letos. (Ig) — Foto: F. Perdan Obnovili bodo kulturne spomenike ^^ržiškii občini so ustrezne nih spomenikov. Ta program i>rttoVne sIuŽDe izdelale predvideva obnovo portalov ^H?rarn obnavljanja kultur- in fasad v starem delu me- fQ ljubljanska banka — Pretekli petek so odprli v tržiškcm gradu raz-Wv° likovnih in tehničnih izdelkov otrok iz vzgojnovarstve-Li? Ustanov na Pristavi, v Bistrici in v Tržiču, v katerih je ' Kr°g 160 otrok. -jp — Koncertna poslovalnica Kranj in Društvo glas-^Pj*1 umetnikov Slovenije sta minuli petek, 9. junija, v rene-| Ojjp ! dvorani Mestne hiše priredila koncert solospevov in ;tonFnih arij. Izvajalci so bili sopranistka Hilda Holzl, bari-irbs1St ^arcel Ostarševski in pianist Dana Hubad. Spored je *tra8a' s^acme m ariJe Sattnerja, Preglja, Svare, Wolfa, ^**Ussa, Faureja, Gounoda, Poncehiellija, Rossinija, Verdija ^ccinija. (ig) sta, obnovo Mallyjeve in Kur-nikove hiše, obnove Germov-ke in Monge, obnove spomenikov pri cerkvi Sv. Ane, obnovo gotske kapele v Gozdu, raziskavo in obnovitev gradu Altgutenberg ter nadaljnje arheološko izkopavamje v Seničnem. Ker je obnavljanje teh kulturnih in zgodovinskih spomenikov povezano z občinskim programom turističnega razvoja, nameravajo Tržičani pritegniti k sodelovanju tudi nekatera podjetja, predvsem Gozdno gospodarstvo Kranj, podjetje Kozorog Kamnik, Central iz Kranja in Kompas iz Ljubljane. J.Košnjek Prvi maturantje Tehnična čevljarska šola Kranj, ki deluje v okviru kranjskega tekstilnega centra bo dobila kmalu nove sodobne delavnice za praktični pouk V torek se je številnim kranjskim maturantskim sprevodom priključil še eden. Skozi mesto je krenilo 17 prvih maturantov Tehnične čevljarske šole iz Kranja, ki deluje v okviru Tekstilnega centra Kranj. Tehnična čevljarska šola je bila ustanovljena leta 1959, in sicer na pobudo tovarn Planika, Peko in Alpina, ki so šelo tudi denarno vzdrževale, šola je delovala takrat v okviru Tehnične usnjarske šole Domžale. Do leta 1969 je šolo uspešno končalo 142 izrednih dijakov, delavcev teh tovarn. Leta 1968 pa so se na Tehnično čevljarsko šolo vpisali prvi redni dijaki. Leto kasneje je bila ustanova tudi uradno verificirana. Letos smo dobili torej prve maturante. To so štipendisti Planike, Peka, Jadrana iz Mirna pri Gorici in tovarne usnja Slovenj Gradec. Učni uspeh prvih maturantov je zadovoljiv. Vsi imajo kot štipendisti zagotovljena delovna mesta v omenjenih tovarnah, in sicer v operativi, v pripravi dela, v razvojnih oddelkih itd. Vsak od njih bo moral tudi opraviti enoletno pripravništvo. Ker čevljarskih tehnikov manjka, ni bojazni, da le-ti ne bi našli zaposlitve. V ostalih treh letnikih Tehnične čevljarske šole Kranj je Še 80 dijakov in dijakinj, ki so štipendisti Planike, Peka in Alpine, razen tega pa še sorodnih tovarn iz drugih krajev republike. Dijake štipendirajo Lilet Maribor, tovarna obutve Novo mesto, tovarna čevljev Jelen Tolmin, tovarna lahko obutve TOLO Šentjur pri Celju, čevljarna Zmaga Ljubljana in podjetje Jadran — Ciciban Miren pri Novi Gorici. Sola ima organiziran tudi izredni študij, ki ga obiskuje 45 slušateljev. Prvi oddelek izrednega študija je v Kranju, in sicer za potrebe Planike in Peka, drugi pa v Zireh za potrebe Alpine. Letos bodo na Tehnično čevljarsko šolo sprejeli 30 učencev. Zanimanje je sicer večje, vendar preddvideva kadrovski plan obutvene in- dustrije v Sloveniji takšne potrebe. V okviru Tekstilnega centra Kranj delujeta še dve šoli, in sicer Tehniška tekstilna šola s petimi smermi (predilsko, tkalsko, pletilsko, tekst ilnokemijsko in konfekcijsko) in Poklicna tekstilna šola, kjer se izobražujejo poklicni delavci za industrijo in tekstilno obrt (krojači, šivilje, pletilje). Tudi po absolventih teh šol je veliko povpraševanje in to ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugje, predvsem pa na štajerskem in na Dolenjskem. Vodstvo Tekstilnega centra se v zadnjem času prizadeva, da bi bili pogoji za teoretični, predvsem pa za praktični pouk, čim boljši. To vel,a predvsem za Tehnično čevljarsko šolo, ki bo dobila kmalu sodobno delavnico z 240 kvadratnimi metri površine. Delavnica bo imela vse priprave, ki se uporabljajo v sodobni proizvodnji obutve. Razen Tekstilnega centra so sredstva za novo delavnico prispevale tudi Planika, Peko in delno Alpina ter republiška izobraževalna skupnost. Pričakujejo pa, da jih bo dal tudi Zavod za zaposlovanje, ker bo rabila delavnica tudi za potrebe zavoda. Kranjski IKOS je dal nekaj strojev po ugodnejši ceni. Za poučevanje ponujajo stroje tudi nekateri tuji proizvajalci in to zastonj ali po znižani ceni, vendar so naši carinski predpisi taki, da jih je težko dobiti! Tekstilni center Kranj namerava ustanoviti tudi Poklicno čevljarsko šolo. Pripravljeni so že profili poklicev, pripravljen je predmetnik in zasnove učnih načrtov, sami načrti pa so pred sprejetjem. Vse te priprave je opravil center sam s sodelavci Planike in Peka. Da je ta šola v Kranju, zahtevajo tudi ustrezne službe in organi Gospodarske zbornice SRS, in to predvsem zaradi velikih potreb po kadrih in zaradi tega, ker se je tako izobraževanje že doslej odvijalo v Kranju. J. Košnjek 153 rednih učencev Ittv^riji Mestne hiše si Kranjčani te dni (do 6. Julija) lahko ogledajo opus osemintridesetih V Viških fotografij Ptujčana Stojana Kerblerja, dobitnika 162 (!) domačih in tujih nagrad Ij^ajboljšega jugoslovanskega razstavljavca v letu 1970. Zanimiva zbirka obravnava predvsem h» zivlienie v okolici avtor /torjevega rodnega kraja — Ptuja, (-ig) — Foto: F. Perdan V Kamniku ugodno ocenjujejo dejavnost glasbene šole, ki nadarjenim učencem daje možnost, da razvijajo svoje sposobnosti na tem področju. Temeljna izobraževalna skupnost Kamnik si prizadeva, da bi tej šoli zagotovila enak materialni položaj kot vsem drugim izobraževalnim zavodom. Glasbeno šolo letos obiskuje 153 rednih učencev, ki vadijo na klavirju, violini, harmoniki, kitari in na instrumentih za pihala ter trobila. Šola je tudi strokovni mentor za mladinsko godbo. J. V. I Aprilsko sporočilo 1941 ■W1M—nm——HIIII»Mli ■ — » i——........i i, «11—MMMIMi^MMMIl !■ I——— ladl—IMUil1—Ml I» .....H—ilH'^^ Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn) Kakor mi jc pripovedovala Stefi Lchmann, je Klara Zetkin kot najstarejša poslanka po predhitler-jevski nemški ustavi morala celo odpreti zasedanje Reichstaga 24. marca 1933, čeprav je Hitler že razveljavil komunistične mandate. Začela je zasedanje Reichstaga in še preden je predsedstvo morala izročiti Goringu pozvala socialiste k enotnosti s komunisti, pa je voditelji in poslanci nemške socialne demokracije niso poslušali. Še svoj zadnji nastop je 76-letna revolucionar ka izrabila za poziv k Enotni fronti proti Hitlerju, potem pa so vzeli poslansko imuniteto tudi njej in jo odpeljali. Umrla je leta 1933 in kot ena najdoslednejših in največjih revolucionark prešla v zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja. Ti ljudje so bili za naciste razumljivo 'madež na nemškem narodu ter povzročitelji marksistič-no-judovske zarote', krive tudi za mornarski upor avgusta 1917, a še bolj za upor vojne mornarice 3. novembra 1918 v Kielu: »Meuterei der Schlachtflotte in Klel (3.11.) — upor vojne mornarice v Kielu proti povelju, da bi mornarica izplula in zaščitila severno krilo cesarske vojske. Izobesili rdečo zastavo. Oblikovali delavske in vojaške svete. Vlada se preko socialnodemokratskih poslancev (desnih) pogajala z njimi.« (Gehl, 186) To je bil drugi 'madež' nemške mornarice. Tretjo 'sramoto' ji je prizadejala versajska pogodba, po kateri so morali odpeljati v Scapa Flovv, kjer ji je '21. junija 1919 rešil čast admiral Reuter, ko jo je ukazal s svojimi zvestimi oficirji potopiti'. Tako zgodovino so se po letu 1933 učili v nemških gimnazijah in vojnih akademijah, ki je vzgajala mlade oficirje v fanatike in v še mnogo 'večje Nemce', kakor so bili že tako ali tako pripadniki nemške oficirske kaste. Eden takih je bil tudi KAPITANLEUTNANT PRIEN komandant ene izmed množice nemških podmornic, ki se je po šestih tednih vojne 'čutil hudo nesrečnega', ker še ni na svojih križarjenjih po morju 'naletel na nobeno sovražnikovo ladjo': »Sest tednov vojne je že minilo. Na dosedanjih vožnjah s svojo podmornico pa mi ni prišla na oči še nobena sovražnikova ladja. Zato je mene in posadko toliko bolj mučila želja, da bi vendarle že dobili kako sovražnikovo ladjo pred naše torpedovske cevi ... Ker pa — kakor je videti — ni mogoče več na odprtem morju zaslediti kake angleške vojne ladje, mi Je preostajala samo še možnost da se pojavim s podmornico pod gladino v kakem angleškem pristanišču. Misel je bila tu in z mislijo sklep. Treba se jc bilo samo še odločiti, katero angleško pristaniške naj si izberem. Ni mi bilo Irebu dolgo razmišljati. Takoj me je prešinila misel na SCAPA FLCVV, ker so prav tu Angleži internirali bivšo nemčko vojno brodovje in kjer je admiral Reuter rešil čast nemške zastave s potopitvijo naših vojnih ladij. Ta svoj sklep sem povedal svojim oficirjem. Bili so takoj za to. Po najbolj skrbnem opazovanju smo izbrali najbolj prikladno možnost za vdor v to angleško pristanišče. Poizkus nam je uspel. Potrebna je bila pretkanost in se igrati skrivalnico, preden smo se s podmornico zrinili skozi angleške ovire. Toda, kjer je volja, je tudi pot. Imeli smo voljo ln zato nam ni bilo tako težko najti poti. Nenadoma smo se znašli v pristanišču. Večer, obsijan s severnim sijem, kakršnega kot mornar še nisem doživel, je bil svetel kakor dan. Zato pa je bilo treba biti nadvse previden, da bi dosegli uspeh. Potem ko smo bili pripluli v zaliv, je bila moja prva naloga skrb, da bi nas ne odkrili že prej, preden bi dosegli cilj. Severno naravnost pred seboj sem °P^i! silhueti dveh vojnih ladij, dvoje ciljev, ki «1 J^j sleherna posadka nemških podmornic najbojj želi. Torej dajmo! Vse torpedne cevi pripra^. Posadka na komandna mesta! Naše geslo: na^J Ko smo se postavili na primerno oddaljenost °*j obeh ladij in na pravi položaj, smo naravfl*1: torpedne cevi s šolsko natančnostjo. Zdaj J*j pokaže tehnika svojo vrednpst! In jo je. P**: torpedo je zadel ladjo z dvema dimnikoma« je imela najdaljšo oddaljenost od naše podm°*' niče. Drugi torpedo je zadel ladjo, ki nam Je bil* bliže. Ker nam je ta deloma prekrivala pogle(l na prej zadeto ladjo, je moral prvi torpedo r*' zumijivo zadeti ladjo samo v nam vidni o**' torej v kljun, zaradi česar se — gre za križari Rcpulsc — ladja ni potopila, bila pa je močnjj poškodovana, ker smo videli, kako se je prednJ del potopil globoko v vodo. Učinek drugega to£ peda jc bil pošasten. Množica vodnih stolpov J bruhnilo iz morja in se zrušilo na ladjo tako • j lovito, da kaj takega nismo pričakovali. Dvig8 so se visoko nad jambor. Istočasno so huSkni iz ladje pošastni plameni v vseh mavričnih bal" vah. Kosi razbitega jekla so letali po zraku J** kosi razbitih dimnikov, komandnega mosta celotne mostovne nadgradnje, Podmornica se J medlem že umikala, zakaj r.l mi šlo samo za'0' da bi potopil angleške ladje, marveč da bi °nf^ nil svojo podmornico in svojo posadko za no** naloge. Po isti poti, kakor smo pripluli, izpiuli iz Scapa. Za nami so poplesavali prarnenj reflektorjev in svetilniki, ki so z Morse\e\^ znaki zbegano vpraševali, kaj se je vendar *lv dilo. To je razumljivo. Preveč so bili presenečen'' da bi mogla v takć zavarovano pristanišče vdre" kaka nemška podmornica in jim v njihove^ lastnem pristanišču potapljati vojne ladje, kaki* na je bila ,Royal Oak'.« (AdG 4279 Đ) Tako jc o podvigu svoje podmornice pripovC doval kapitiinleutnant Prien novinarjem o pot°| pitvi 'Rovala Oaka' in torpediranju 'Repulsca na sprejemu, ki ga jc 18. oktobra priredil zaHl in njegovo posadko Hitler. Člani telesnih delovnih invalidov na izletu IZLET GORENJSKIH INVALIDOV - V nedeljo, 4. junija, Je bilo okrog 250 Invalidov Iz Kranja, Tržiča, škofje Loke in z Jesenic gost invalidov Iz Nove Gorice. Med drugim so obiskali tudi bolnišnico Franja. — Foto: M. živulovič Izlet škofjeloških upokojencev 11. junij je bil naš dan, dan škofjeloških upokojencev. Zjutraj ob petih smo se s Transturistovim avtobusom prek Trojan in Izlak odpeljali proti Štajerski. V Zagorju smo se okrepčali in si ogledali znamenitosti kraia. Vreme je bilo toplo in sončno, zato smo v Rimskih Toplicah, kjer smo ostali dve uri, lahko videli več sto kopalcev. Sprehodili smo se po parku, polnem cvetočih lokvanjev in vrtnic. Nato smo se odpeljali v Laško. Tam so se nekateri od nas tudi kopali. V hotelu Savinja smo se zbrali pri okusnem in obilnem kosilu in že nadaljevali pot proti Celju. Obiskali smo spomenik žrtvam NOB, nato pa smo se obrnili nazaj proti Gorenjski. Bili smo že nekoliko utiu-jeni, vendar dobre volje, ko smo se nazadnje ustavili še v Retcčah in si osvežili suha grla. Preden smo se poslovili, smo si- zaželeli, da se spet kmalu vidimo. Za prijeten izlet se moramo zahvaliti prizadevni Francki Bozovičarjevi, ki nas je zbrala in nam pokazala del naše lepe Slovenije. P. Bozovičai Medobčinsko društvo telesnih invalidov za Gorenjsko je priredilo v nedeljo, 4. junija, skupinski izlet, združen z ogledom partizanske bolnišnice Franja pri Cerknem in s srečanjem s člani društva delovnih invalidov Nova Gorica. Pobudnika in organizatorja za izlet sta bila Janko Damjanovič in Joža Gregorc, oba invalida ter srce in duša za razvoj našega društva. Zgodaj zjutraj so nas odpeljali štirje avtobusi iz Kranja, prek Škofje Loke skozi Poljansko dolino v Cerkno. Tam smo si ogledali partizansko bolnišnico Franja. Ne morem opisati vseh občutkov, ki smo jih doživljali pri ogledu bolniških zgradb. Povrnili smo se v čas vojne in podoživljali vse tisto trpljenje, ki ga je moral prenašati naš človek pod silo okupatorja. Kaj vse bi nam povedale te lesene barake, če bi mogle spregovoriti? Tako rada bi spoznala to veliko /eno dr. Franjo. Naj te vrstice napišem njej v zahvalo, ker to čutim kot zavedna Slovenk? Tega, kar je storila kot par- tizanski zdravnik, ne bo^ mogli nikdar pozabiti. Od tu smo se odpeljali °*j prej proti Brdom. Na P° se dolgo nismo razživeli, » so nas spremljali spomin* " bolnišnico. V Brdih nas J čakalo skupno kosilo. Po ^ silu smo odšli k spomen1'*,, padlim borcem. Tu je ^ kraj našega počitka in 111 košček sveta, kjer smo se val idi vse Gorenjske sP°zfl vali med seboj in si med P govorom zaupali vsakda11^ probleme in težave. Sem prišli tudi invalidi iz N° Gorice. Bilo je zelo lepo- da Člani društva si želimo, da bi v bodoče organiziraj kak tak izlet. Samo meds^ bojna srečanja, besede in s sti rok dajo invalidom obe tek, da niso tako sami in postavljeni. Na tem mestu se inva11, , • • vO« iskreno zahvaljujemo stvu za vsa prizadevanja ^ skrb za to, da smo se na letu dobro imeli. F. Kadun« Nagrada Loke '72 Zanimivo in napeto Kar trikrat ogroženi rekord je ostal nedosegljiv — Smola številnih favoritov Napoved prirediteljev, ki so obetali, da bo 23. dirka za Nagrado Loke spričo precejšnjega števila kvalitetnih in med seboj enakovrednih tekmovalcev bržkone naj privlačnejša doslej, se je uresničila; približno trideset tisoč radovednežev, razporejenih vzdolž 4500 metrov dolge proge, je bilo priča neštetim dramatičnim dogodkom, zapletom in preobratom, dvema novima kategorijskima rekordoma ln hitrostim, ki so se povsem približale dve leti stari absolutni znamki Novo-zelandca Mollova (145,168 km/h). Vreme, ne prehladno in ne pretopio, je tokrat nastopalo v vlogi zaveznika jeklenih konj ičev. Že v dirki »brenčijev« smo videli izredno borbo, katere razplet pa ni ustrezal »papirnatim« napovedim. Favorizirani Nemec Rudolf Kunz (kreidler) je namreč slabo startal ter po prvem krogu pripeljal mimo sodniške tribune kot štirinajsti. Celo ko. Ione sta zavzela Italijan Bu-scherini (malanca) in Avstrijec Bartol (kreidler). Kljub drzni vožnji Kunza, kj je v naslednjih sedmih rundah popravljal zamujeno ter s 122,494 km h krepko izboljšal ■svoj stari rekord steze, si nista pustila odškrniti vodilnih pozicij. Plavolasj Nemec je naposled pristal na solidnem tretjem mestu, tik pred Jugoslovanom Adrijanom Bcr-netičem (tomos). Drugo dejanje nedeljskega spektakla smo čakali z neprikrito nestrpnostjo. V listi nastopajočih razreda do 330 ccm so bili zapisani trije znani zvezdniki asfalta: Billie Nclson (Vel. Brit.), VVerner Schmiod (Švica) in John Dodds (Avstralija). Nclson ni dovolil presenečenja. Vodil je od začetka do konca ter s poprečno 139,090 km h zanesljivo osvojil lovorov venec. Tudi Schmiedu ni znal nihče odvzeti naslova vicešampio-na. Zato pa sta Dodds in njegova neposlušna jamaha morala — preden jima je uspelo pogledati Schmiedu v hrbet —- premagati celo deset-nijo konkurentov. V kategoriji strojev do 125 kubikov so o zmagovalcu odločili šele zadnji metri ceste. Trojica popolnoma izenačenih nasprotnikov —- Gunter Fischer, VValtcr Rungg (oba Nemčija) in Helmut Heltcn (Avs.) — se je neprestano menjavala v vodstvu. Fischer je »prestoloval« v prvem in devetem, Rungg v sedmem in osmem ter Helten v preostalih petih krogih. Po napaki Rungga in potem ko so K-scherju zatajile prestave, je Helten, navzlic vmesnemu padcu, malo pred ciljem zn v. va prodrl v ospredje in zmagal. Smolo nemške dvojice sta izkoristila še Madžar Re-pits (drugi) in Irec Coulter (tretji). Kljub spopadu »na nož« ni uspelo nikomur potolči rekorda pokojnega Italijana Parlottija, ki je minuli petek, med dirko na otoku Mann, trčil v ograjo in bil takoj mrtev. m triglav konfekcija kranj 1 t r i g 1 a v rivnih bar Za vroče poletne dni kvalitetne ženske obleke v motfnih eksklu-vah dobite v trgovini Triglav konfekcije Nedvomno najatraktivnejše vožnje pa smo spremljali v razredu do 250 ccm. Avstralec Dodds, čigar specialka znamke vamaha je lastniku omogočila predirjati peti krog z nič več in nič manj kakor 144,218 km/h (dotlej Szabo — Madž. — 139,414 km/h), ni imel resnega tekmeca. Celo Italijan Grasetti jn borbeni Coulter (Irska) sta ob Svdnejčanovi drznosti nekako zbledela. Resda so medtem v ozadju divjali ogorčeni boji, vendar je občinstvo razburila predvsem nezgoda Švicarja Miihlenba-cha, katerega motor je zadel blizu stoječega gledalca in mu polomil noge. V obračunu najmočnejših (do 500 ccm) favorit} spet niso prišli do polnega izraza. Dva kroga nepredvidenega zaostanka sta pokopala upe Japonca Araoke, ki je nato zaman lovil sotrudnlke. Zaradi začetne zamude je Nelson uprizoril pravcato gonjo in se začasno prebil na čelo, a kaj ko stroj ni prenesel hudih obremenitev. V zaključnem delu dirke so ga zasledovalci potisnili na šesti položaj. Enaka usoda je doletela Nemca Eikclberga. Vodil je vse do osmega kroga, dosegel hitrost 145,069 km/h (absolutni rekord znaša 145,168 km/h!), ter potlej zaradi okvare odstopil, če bi ne bilo odrešilne starterjeve zastavice, bi podobno tragedijo doživel tudi zmagovalec, odlični Finec Kuparinen, ki je skozi cilj zapeljal z napol ugasl.m motorjem. Tik za njim sta prihrumela Rungg in Kaletsch (ZRN). Deset rund je dvojica Schauzu—Kolauch bila ogorčen boj z drznima prikoličar-jema VVegenerjem in Heinri-chsom. Ko pa je slednjima pri Plevni sreča nepričakovano obrnila hrbet, ni mogel Schauzuja in Kolaucha nihče več zadržati. Ljudje so jima glasno zaploskali, ampak dobršna mera navdušenja gre najbrž na račun drugouvršče-nih očeta in sina Salobir. V konkurenci dvanajstih elitnih svetovnih parov takšen dosežek pač ni majhna reč. In še ocena organizatorjev: odlično. Ce bi obiskovalci bolj spoštovali navodila miličnikov in redarjev in če bi jih le-ti mogli obrzdati, bi sploh ne imeli pripomb. I. Guzelj Murka, Glas in Avseniki 100 nagrad za obiskovalce V soboto smo zapisali, da bomo danes kaj več povedali o jutrišnjem koncertu, o presenečenjih in o ansamblu Avseniki. Pravzaprav bi zaradi popularnosti morali začeti najprej z Avseniki. Konec koncev so bile zaradi njih najbrž že v nekaj dneh vse vstopnice razprodane. V Murki so nam povedali, da bi jih lahko prodali še 2000, samo če bi jih imeli. Koncert bo jutrj ob 20. uri v festivalni dvorani in prav gotovo ni bojazni, da bo dvorana z okrog 800 sedeži zase dena do zadnjega kotička. Vsem, ki bodo prišli na koncert, prav gotovo ne bo žal. Trajal bo približno dve uri in pol in ansambel bo zaigral prek 20 skladb, od tega pa približno polovico novih. Torej bo že sam koncert prijetno presenečenje za vse ljubitelje Avsenikov. Toda Murka je pripravila za jutri zvečer še druga presenečenja. Prek sto obiskovalcev oziroma poslušalcev koncerta bo izžrebanih. Nagrade so lepe in so jih prispevala znana podjetja in turistični delavci. Med najbolj privlačnimi omenimo vožnje z letalom in potovanje z letalom v tujino. In kot smo zapisali že v soboto, se je v organizacijo te prireditve vključil tudi Glas. Tudi mi smo pripravili presenečenje. Ker smo o ansamblu Avseniki kar precej pisali v Glasu pred dobrim letom, povejmo danes le nekaj zanimivosti: Harmonikar ansambia je Slavko Avsenik, kitaro igra Lev Ponikvar, klarinet Albin Rudar, trobento Franci Košir, ki pove še kakšen »hec« vmes, bas in bariton igra Mik Soss, pojeta pa Ema Prodnik in Franc Koren. Ansambel bo prihodnje leto praznoval 20-letnico obstoja. Avtorja skladb, ki jih je že okrog 400, sta Vilko in Slavko Avsenik. Nastopajo največ v Zahodni Nemčiji. Igrali pa so že velikokrat v \vstriji, švici; pa tudi v Franciji, Italiji, Belgiji, v Ameriki in Ka nadi. Doslej so dobili že šest zlatih plošč in diamantno. Letos čakajo sedmo in osmo zlato ploščo. Lani so imeli 4000. nastop v hali Tivoli v Ljubljani. Pravkar pripravljajo gramofonsko ploščo pri Helido-nu, za katero že zdaj lahko rečemo, da bo posebno presenečenje za ljubitelje tega ansambla. Morda je zanimivo tudi to, da so njihove skladbe že 30 mesecev med najboljšimi na hit paradi radia Kdln, ki jo posluša vsak mesec okrog 30 milijonov posjušalcev severne Evrope. In jutrišnji koncert? Prav gotovo bo zanimiv in enkraten, saj Avsenikj nastopajo več v tujini kot doma. Tako imajo na primer že sklenjene pogodbe za več nastopov v tujini v prihodnjem letu in kasneje. Za jeseni obljubljajo, da bodo imeli v večjih krajih v Sloveniji nekaj koncertov. Poseben nastop pa bodo ;meli tudi 22. julija na vrtu pri Jožovcu v Begunjah ob 90-letnici prostovoljnega gasilskega društva Begunje. Jutrišnji nastop bo vodil njihov stalni napovedovalec, kadar igrajo doma, Teo Li-picer z Jesenic. A. žalar U 8 Prenovljen razstavno-prodaj ni prostor v STRAŽIŠČU pohišvo titov trg 5 — stražišče pri kranju arljivi taborniki v Križa Taborniški odred »Kriška gora« i/. Križcv pri Tržiču jc bil ustanovljen pred petimi leti na pobudo mladincev, ki odred še danes vodijo izredno uspešno. Čeprav je odred med najmanjšimi v republiki, je s svojim delom že večkrat opozoril nase, predvsem s solidnimi uvrstitvami na raznih tekmovanjih ter pridobivanjem novih članov. V kratkem času so sprejeli 30 novih članov, kar jc za naselje, kot so Križe, velik uspeh. Na republiškem orientacijskem tekmovanju so dosegli 5. mesto, enako uspešni pa so bili tudi v štafeti zmage, ki jo vsako leto prirejajo v okviru prireditve Po poteh partizanske Ljubljane. V tekmovanju v počastitev dneva mladosti v tržiški občini pa so bili prvi, saj so zmagali kar v štirih disciplinah. Mlada ekipa je zmagala tudi na gorenjskem taborniškem mno- Letna konferenca društva sanitarnih in laboratorijskih tehnikov V Lescah je bila 9. junija letna konferenca društva sanitarnih in laboratorijskih tehnikov — sekcije za Gorenjsko. Predsednik društva Zdravko Gruden je poročal £ delu v preteklem obdobju ln pohvalil prizadevanje odbora pri izpolnjevanju programa. Osnovna naloga odbora naj bo še naprej skrb za Strokovno izpopolnjevanje, seznanjanje članov s sodobnimi dosežki zdravstvenih služb in medsebojna posvetovanja. Člani društva so zahtevali, da se čimprej reši vprašanje nadaljnjega šolanja zdrav- stvenih tehnikov na visokih in višjih šolah, saj teh šol v naši republiki še ni. Predstavnik republiškega odbora Metod Tekavc je povedal, da so tudi druga slovenska dru štva na svojih letnih konferencah zahtevala, da se to uredi. Pozdravil je tudi sklep konference o vključitvi članov društva v akcijo za zaščito narave in okolja. Nazadnje so udeleženci konference izmenjali nekatere delovne izkušnje. Konferenca je bila uspešna in koristna za nadaljnje delo sanitarnih in laboratorijskih tehnikov. G. Moštrokol goboju in se tako uvrstila na republiško tekmovanje. Odred izdaja že tretje leto svoje glasilo Sledi. Sodeluje tudi z vrstniki iz škofje Loke in z zvezo rezervnih vojaških starešin tržiške občine ter drugimi organizacijami. Kriški taborniki tudi med počitnicami ne bodo počivali. Tako so že pomagali organizirati orientacijski pohod vojaških starešin, ta mesec pa bodo organizirali še občinsko prvenstvo v atletiki. Pomagali bodo tudi drugim taborniškim odredom v občini, predvsem odredu Severne meje, ki namerava ustanoviti odred tudi v Bistrici. Za svoje najmlajše člane bodo pripravili taborjenje, začeli pa so se tudi že pripravljati na pohod od spomenika do spomenika. Vključili se bodo v praznovanje 30. obletnice ustanovitve kokrškega odreda, njihova poletna dejavnost pa ne bo minila brez taborjenja ob morju in pohoda na Triglav. Uspešno delo spremljajo tudi težave, predvsem pomanjkanje opreme. Upajo, da bodo ta problem rešili, saj jim v zadnjem času pomagajo tržiške družbenopolitične in delovne organizacije. To pomoč so marljivi taborniki iz Križev tudi zaslužili. J. Kav ar 6. junija so se učenci osnovnih šol v občini Radovljica is četrtič pomerili v znanju cestno prometnih predpisov in spretnostni vožnji pod geslom »Kaj veš o prometu?« Tekmovanje je priredila osnovna šola Llpnica ob pomoči komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Radovljica. V III. skupini (5. in 6. razred) je prvo mesto zasedla ekipa osnovne šole Gorje, v IV. skupini (7. in 8. razred) pa ekipa osnovne šole Radovljica. Ekipi sta si s tem pridobili pravico tekmovanja na medobčinskem prometnem tekmovanju, ki bo 24. junija v Tržiču. Rezultati šolskih in medšolskih občinskih tekmovanj so pokazali, da učenci dobro poznajo prometne predpise, kar se kaže tudi na cesti. Trud, ki ga vlagajo uprave šol, učitelji ln učenci v prometno vzgojo, ni zaman, saj beležimo kljub vedno večjemu cestnemu prometu manj prometnih nesreč po krivdi otrok. — Na sliki: ekipa osnovne šole Gorje, ki Je zasedla L mesto v III. skupini. — R. Kellh Tudi v Tržiču je bilo v četrtek medšolsko občinsko tekmovanje. V III. skupini so se uvrstili takole: 1. Oš h. Grajzerja, 2. OS Križe, 3. Oš h. Bračlča; IV. skupina: 1. Oš Križe, 2. Oš h. Grajzerja. 3. OS h. Bračiča. — jp V Kroju nova prodajalna oblačil z napako Plašči, ženske obleke za močnejše postave in kostimi konfekcije Kroj iz škofje Loke so si že utrli pot med kupce. Pred kratkim pa nam je kolektiv pripravil novo presenečenje. V začetku meseca so v tovarni na Trati pri Škof j i Loki odprli diskont trgovino, ki jo bodo vesele zlasti varčne gospodinje in vsi, ki radi poceni kupujejo. V njej prodajajo oblačila z napako in ostanke blaga ter drugih konfekcijskih potrebščin. Prodajalna je odprta vsak dan od 12. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Za krajši čas jo bodo zaprli v času kolektivnih dopustov v drugi polovici julija. Zakaj so se odločili za ureditev prodajalne v tovarnj in V tovarni Kroj na Trati pri Skofjl Loki so odprli prodajalno oblačil z napako, ostankov blaga ln konfekcijskih potrebščin. — Foto: F. Perdan kaj pričakujejo od nje. O tem govori vodja komerciale v Kroju Janez Zihcrl. »Naši kupci, kot so Nama Ljubljana, Robna kuća Zagreb, Modna hiša Ljubljana in drugI zahtevajo le prvovrstno blago. Za plašče, kostime in obleke z napako in čeprav po znatno nižji ceni nj zanimanja, čeprav bi ga potrošniki radi kupili. Zato so nam taka oblačila ostajala v skladišču. Da bi modele kljub temu prodali ln to po dejanski vrednosti, brez marže, smo se odločili, da sami uredimo prodajalno. 0 »In kaj vse si lahko obiskovalec ogleda in kupi?« »Prodajamo ženske in moške plašče, ženske kostime in obleke za močnejše postave, ženske komplete s hlačami, skratka vse, kar izdelujemo ln je komisija ugotovila napako na blagu ali v izdelavi. Poleg konfekcije pa so kup cem na voljo ostanki blaga, primerni za kostime, obleke in krila, vzorčni kosi blaga do 3 metre dolžine, gii'vbi in zaponke, ki ostanejo pri izdelavi kolekcij modelov, ln tudi modeli, ki niso šii v serijsko proizvodnjo f».ll pa jih Je nekaj ostalo neprodanih v skladišču.« 0 »Koliko so oblatila cenejša?« »Odvisno od napake je cena nižja od 20 do 70 odsiot-pov od tovarniške cene modela brez napake. Ostanki blaga za krila ln kostime pa se dobe že od 20 dinarjev naprej.« »Ob prodajalni smo uredili tudi servisno delavnico, v ki. teri kupljena oblačila takoj in zastonj popravimo: elraj-šamo dolžino obleke ali plašča, skrajšamo rokave itd.« £ »Ste že dosti prodali.''« »že prvi dan je trgovino obiskalo več kot sto ljudi in tudi kasneje ni bila nikdar prazna. V prvih petih dneh smo imeli okrog 40.0C9 dinarjev prometa, čeprav je izbira trenutno nekoliko manjša kot jo bomo lahko ru