Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Š1BV. 74. ¥ umm, v soHoto dne i aprila 1921. Leie XLIX, »SLOVENEC« velja po pošti m tis atraal Jugoslavija ia * Ljubljani: «a celo lato naprej. K 2<(K-sa pol lata n •• n 120-— sa oatrt lata SO— sa ea mesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo celoletno K 420%. — Sobotna izdaja: = Za oelo loto ..... K 40 — sa inosemstro ... „ 55 — Inserati: Enostolpna petitrrsta (i3 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat ... po K 6-— poslana Itd. . . po K 9'—* Pri večjem naročila popust Najmanjši oglas 39/9 nm K15, Izhaja vsak dan IzvzemSf ponedeljka in lineva po praznika ob S, ari zjutraj. __ _ Uredništvo jo v Kopitarjevi ollol itev. 6/1X1. Rokopisi so ae vračajo; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredit. telet. štT. 50, upravo, štv. 328. Oprava je t Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. In češiie 24.797, ogr. 2(5.511, bosn.-uero. 75G3. Razkrali Ksri________ RazftralJ potuje v Švico pod varstvom _ Ultimat male entente protS Maiar Dunaj, 1. aprila. (Izvirno) Velikonočni obisk razkralja Karla na Ogrskem se bliža svojemu koncu. Kakor je Vaš dopisnik izvedel na ogrskem poslaništvu, je bila že včeraj sklenjena stvar, da mora Karel nemudoma zapustiti Ogrsko. V Subotišču se je vršila konferenca članov ogrske vlade s Karlom in je Karel podpisal dogovor, da zapusti Ogrsko in se vrne v Švico. Za Karlov povratek je že odrejeno vse potrebno. Vozil se bo pod varstvom entente s posebnim vlakom, ki že stoji v Subotišču, preko Avstrije v Švico. Med vožnjo bodo vsi kolodvori zaprti. Skozi Dunaj se bo vozil vlak ponoči. Karla bosta spremljala dva angleška štabna častnika. Dunaj, 1. aprila, (izv.) I/, merodajnega vira se poroča, da je mala ententa poslala raa-žarski vladi ultimat, po katerem mora Karel tekom 72 ur zapustiti Ogrsko. * * * Prihod razkralja Karla v Budimpešto je ves svet iznenadil, čeravno je bilo v diplomatskih krogih znano, da se pripravlja vrnitev razkralja Karla na Mažarsko. Po prvih tozadevnih vesteh meseca junija lanskega leta je ententa izdala izrecno prepoved proti vsaki vladi Habsburžanov, ki bi srednjeevropski mir ogrožala. Češki zunanji minister dr. Beneš je pa vodil proti-mažarsko koalicijo med Češkoslovaško, Jugoslavijo, Rumunijo, Italijo in Francijo. Rapallsko pogodbo je priznal za ceno, da [talija sprejme njegovo stališče, kar je Italija storila že z rapallsko pogodbo napram Jugoslaviji. V Parizu je dr. Beneš izbil iz glave Francozom načrt o podonavski federaciji, ki bi ogrožala mir. Zato je smatrati izjavo francoskega zastopnika v Budimpešti, da je Francija zoper vrnitev Karla na ogrski prestol, za resno in nedvoumno. Vse države, ki so na vprašanju povrnitve Habsburžanov na Ogrsko jn-teresirane, so se izjavile proti vrnitvi, tudi nemška Avstrija, čeravno njeno zadržanje ni bilo tako odločno in je zvezni kancelar dr. Mayr izjavil samo, da se avstrijska vlada ne sme vmešavati v notranje zadeve Mažarske, da pa bo odločno odklonila vsak poizkus, potegniti Avstrijo v vrtinčc najnovejših dogodkov na Ma-žarskem. Najodločneje je nastopila mala ententa, ki je že nekaj časa sem vedela za 'SKI. načrt razkralja ter je takoj odredila vse potrebne vojaške priprave ter stavila Ma-žarski ultimat 72 ur. Odhod razkralja iz Mažarske je torej samo še vprašanje nekaj ur; niti ogrska vlada se ni upala zagovarjati razkralja Karla in mu je nasveto-Vala, da Mažarsko takoj zapusti. Celo njegovi najožji zaupniki, Julij Andrassy, Štefan Bethlen, major Pronay in nadporočnik Heyas mu niso mogli nasvetovati drugega, kakor da čimprej zapusti deželo,.ker bi njegova navzočnost mogla Mažarsko upro-pastiti. Kdo je potemtakem nasvetoval raz-kralju, da se vrne na Mažarsko in celo na tak, v resnici pustolovski način? »Neue Fr. Presse« poroča, da je bil razkralj potrt, ko Je videl, slišal nasvete svojih prijateljev in ko je državni upravitelj Horthy odklonil, odstopiti mu oblast, ki jo je prejel od naroda in ki jo more vrniti zopet samo narcdu. »Reichspost« slika položaj sledeče: Po ogrski ustavi je kralj do konca svojega življenja zakoniti kralj Ogrske, ako je bil kronan s krono sv. Štefana, razen če se sam odpove. Tega »kralj Karel IV. Ogrske« ni storil in ga zato večina Mažarov priznava za svojega edinega zakonitega kralja. V tem smislu je bila tudi vsa sedanja ogrska ustava zgrajena. Mažarska danes ni republika, ampak monarhija, na katere čelu stoji v odsotnosti kralja drz „vni upravitelj Hcrthy. Kraljevi ministri tvorijo vlado, sodišča izrekajo sodbo v imenu kralja. Kralj se jc po posvetovanju s Hor-thyjem, ministri in voditelji strank odločil, da iz notranjih in zunanjih interesov Mažarske ne bo prevzel vlade »svoje dežele«, vendar pa bo njegova odsotnost od Budimpešte samo od drugih činiteljev izsiljena. To stališče »Reichsposte« pove dovolj, kako je mogel razkralj potovati preko Dunaja, ne da bi bil tam ustavljen, čeravno je tam celo prenočeval. Dejstvo pa je vendar, da ga niti ma/.arska vlada in njegovi najožji prijatelji niso upali niti za trenotek pridrževati. Poizkus razkralja, vsesti se zopet na ogrski prestol, je bil tako nerodno izveden in bo tudi brez dvoma škodoval monarhistični misli na Mažar-skem, da ga je vsa javnost po vsej pravici imenovala pustolovščino. Ifoua razkritja e Belgrad, 30. marca 1921. Vedeli smo, da bodo »samostojneži« kmalu odigrali svojo partijo skrivalnice, toda nismo pričakovali, da bodo tudi pri Srbih tako hitro pokazali svojo barvo. To, kar se sedaj v kuloarjih parlamenta govori o njih, bi bilo dovolj vsakemu, drugemu, da se nikdar več ne prikaže v Belgradu. Za danes pribijemo le nekaj stvari. Dr. Vošnjak, ko te še ni niti dobro ogrel v zemljoradniškem klubu, je že poskušal najti čvrsta tla v Avramovičevem srcu zaradi protežiranja za poslaniško mesto v Varšavi. Trdi se celo, da je tudi dr. Ilešič lomil kopja za Vošnjaka. Ker vse to ni nič pomagalo, se je Drofenik potegnil zanj, češ, naj mu Avramovič »skoman-dira« varšavsko poslaništvo, to pa baje zato, ker je dr. Vošnjak dal »samostojne-žem« 50.000 K za volitve. Na ta način si je dr. Vošnjak preskrbel mandat in ž njim pravico, da ga zaslepljeni volilci v Sloveniji spravijo, namesto v parlament kot svojega zastopnika, v mastno službo. Dr. Vošnjak je temeljito poznal nazore Avramovi-ča in njegovih tovarišev še izza časa znanega agrarnega kluba, v katerem je bil tudi dr. Smodlaka. Svojo pravo barvo je pokazal šele pozneje, toda vedno indirekt-no. Dr. Vošnjakovo trobilo je bil Pucelj, ki se je pri klubovih sejah, kadarkoli je kaj oponiral, vedno skliceval na Vošnjaka, Češ, on je tudi tega mnenja. Dr. Vošnjak je dobro poznal častihlepje Pucljevo in v tem smislu, ga prepariral tako, da mu je Pucelj, kateremu je pred nosom vedno bleščal ministrski titel, v vsem pritrjeval. Ostale »samostojne« kimovce je bilo potem lahko spraviti pod Vošnjakov poslani-ški klobuk, Že pri prvi klubovi skupni seji se je pokazala neiskrenost »samostojnežev«. Ako so vedeli za sejni dnevni red, so prišli pripravljeni na sejo; čim pa je prišlo na površje kako slučajno sproženo vprašanje, »samostojneži« so bili pri kraju s svojo samostojnostjo in so se z raznimi izgovori izognili direktnemu odgovoru. Zemljoradniki so instinktivno takoj začutili, da sta v enem klubu pravzaprav dva kluba, kar je bilo na veliko škodo stvari. Zato se je privatno ventiliralo vprašanje, če bi ne bilo bolje takoj v začetku ustanoviti dva kluba, ki bi potem v kooperaciji skupno nastopala. Sedanji položaj, izzvan z razcepitvijo, pa tako kooperacijo za sedaj izključuje, To pa tudi zato — kakor vemo iz avtentičnega vira —, ker »samostojneži« ne uravnavajo svoje politike v smislu kmetskih koristi, pač pa jim narekuje njihovo samomorilno postopanje edinole slepa mržnja napram »klerikalcem«, katere so Srbom slikali v najčrnejših barvah, da so se jim kar lasje ježili na glavi. V tej svoji mržnji so šli »samostojneži« tako daleč, da so zahtevali v zemljoradniškem klubu izgon vsakega duhovnika iz Slovenije, ki bi sploh javno deloval med ljudstvom! Iz te mržnje napram duhovnikom in iz pohlepa za korita so »samostojneži« zahtevali dežel, vlado v Sloveniji zase, kjer bi — kakor se je nekdo izrazil — »rezali jermena z duhovnikov«. Tudi na »samostojnem« zboru v Ljubljani je bilo precej stvari, ki pokazujejo »samostojneže« v pravi luči. Vodstvo njihove stranke je v rokah prejšnjih liberalcev in sedanjih samostojnih »demokratov«, Na predvečer strankinega zbora so delegati imeli sestanek. Na tem sestanku je bila dobra polovica teh delegatov za to, da se nadaljuje taktika večine zemljoradni-škega kluba, namreč proti vstopu v vlado, ker bi se stranka v vladi ubila. Tudi tajnik Bukovec je bil za skrajno opozicijo. Toda znai ,kmet' Kenda je izjavil, češ, da zemljoradniki morajo v vlado za vsako ceno, ker sicer razpade — država. Potegoval se je za vladni načrt ustave in smešil zemljo-radniške zahteve. Ker je mož petičen, mu je r.ckaj ljudi tudi ploskalo. Drugi dan na občnem zboru se ni moglo ugotoviti, na kateri sirani je večina, ker ni prišlo do pravega glasovanja. Pucelj je uvidel kako stvar stoji ter se je izognil vsem neprijetnostim na ta način, da je v roke načelstva izpos'ova! nekak sklep, naj ono odloča o taktiki poslancev. Ni torej res, da je občni zbor, katerega se je udeležilo koinaj 200 ljudi sklenil, da pušča poslancem proste roke, S takim sklepom, ki sta ga Vošnjak in Pucelj že davno tuhtala po parlamen-tovih hodnikih, so prišli poslanci SKS že iz Beograda na zbor. (Govc.r poslanca dr. Janka Šimraka v ustavnem odboru dne 21. marca 1921.) Gospodje narodni poslanci! Gospod ministrski predsednik mi bo pač dovolil, aa imenu Jugoslovanskega kluba protestira. . proti njegovemu postopanju. V vsakem parlamentu — ne samo v vsakem parlamentu, temveč tudi v vsakem malem odboru — kadar se razpravlja o kakem važnem vprašanju, je navada, da se vsaj er.n uro pred začetkom razprave obvesti o tem vse člane. (Predsednik dr. Nin-čič. O kršitvi poslovnika nimate pravice govoriti.) O tem tudi ne nameravam govoriti, temveč o danem predmelu. lo ni pi ejšnji predlog, kakor ste to vi trdili, gospod edsednik, temveč je popolnoma .nov. Mi smo poznali vaš stari predlog, ali tu, kar stoji danes pred nami, je popolnoma nova stvar. S tem sem hotel reči samo ti da najoaločnejše protestiramo oroti ob-strukuji, kt jo izvršuje predsedništvo ustav nega odbora in proti neparlametarn-;n:u zahrbtnemu boju proti opoziciji. Predlog Jugoslovanskega kluba. Glede lega predmeta je Jugoslovanski klub že v plenumu nagiasil svoj p ei-log, ki se glasi: »Država Srbov, Hrvate v in Slovencev se deli na pokrajine, okrož a in občine. Pokrajine so: 1. Srbija. 2, Hrvatska in Slavonija z Medmurjem, 3. Bosna in Hercegovina z Dalmacijo. 4. Črna gora, 5. Vojvodina. 6. Sovenija s Prekmurjem V imenu Jugoslovanskega kluba moram izjaviti, da st glede Dalmacije lahko zedini mo z Narodnim klubom, ki zahteva, da se Dalmacija priklopi Hrvatski in Slavoniji. Če Dalmacija sklene, Ja raje tvori eno pokrajino s Hrvatsko in Slavonijo, mi ne bomo imeli nič proti temu. Dovolite mi, gospodje, da prav na kratko obrazložim ta svoj predlog. V vsej zgodovini Slovanov na balkanskem polotoku lahko zasledujemo te pokrajine, ki sem jih ravno naštel. Resnica je, da so se meje od časa do časa nenjavale z ozirom na moč slovanskih knezov in vladarjev, ki so v tem času vladali na slovanskem jugu, ali so vendar v glavnem ostale iste. Leta 395. po Kr. so sinovi carja Teo-dozija razdelili pokrajine na balkanskem polotoku, v katerih e niso takrat bivali Slovani, tako da so prišle takoimenovane 4 Panonije, ki so nastale iz »Panonia su-perior« in »Panonia inferior«, pod zapad-no rimsko cesarstvo. Pod vzhodno rimsko cesarstvo pa je pripadla »Provincia Prae-valis«, ki je v glavnem . redišče Srbije. (Dr. Radonič: Nije to bilo tako.) Gospod profesor, to je bilo ravno tako, to so zgodovinski fakti. Obe Panoniji sta pripadali pod Rim, pod rimsko kulturo in pod rimsko oblast, samo da je takoimenovana »Panonia Prevalitana« spadala pod Carigrad, pod Bizanc. Ko so se v teh naših pokraji- nah pozneje naselili Slovani, so tudi oni pripadli pod dve kulturi in to: eni pod bi-zantinsko-vzhodno, drugi pa pod rimsko zapadno. Tu so se potem razvijali dve različni kulturi in različni politični in gospodarski načini življenja. i.eto 395. je najža-lostncjši dogodek v zgodovini našega naroda. Naš narod na meji med vzhodom in zahodom. _ Od takrat sta ga zahod in vzhod stalno izrabljala v svoje pohlepne in imperialistične ter pozneje v kapitalistične svrhe. Prva, ki sta hotela, da provedeta kulturno edinstvo balkanskih Slovanov, sta bila solujiska brata, Ciril in Metod. Ona nista širila samo kulturne ideje in nista propagirala samo verske ideje, temveč sta zastopala obenem tudi politično idejo. Ciril in Metod nista v tem svojem delu uspela in to zaradi posebrrh političnih razmer in pa radi tega, ker je bizantizem in latinizem premagal jugoslovanštvo, premagal jugoslovansko slogo na balkanskem polotoku. Trije knezi so živeli na Balkanu, ki so hoteli izvesti politično edinstvo. Bil je to hrvatski knez Tomislav, ki mu jc bila glavna misel: velika država cd Beljaka pa do Carigrada. Vkljub temu, da je premagal bolgarskega kneza, vendar ni mogel dovršiti svoje naloge, S srbske strani pa je pozneje Dušan Silni poskušal uresničiti to idejo, a pred njim Simeon Veliki, bolgarski knez, ki je stavil v svoj program politično edinstvo južnih Slovanov. Niti prvemu, niti drugemu, niti tretjemu se ni posrečilo in lo naravno radi tega nc, ker sta latinska in bizantinska kultura razdvojili plemena in sta bili močnejši od misli državnega in narodnega edinstva. V isti smeri so se dogodki razvijali pod vlado Turkov, Mažarov in Nemcev Za časa Turkov imamo v naši narodni borbi za obstoj svoj ?:jemont, a ta Pije-mont je Zagreb in njegova okolica. On si je nadel ime: Reliquiae reliquiarum re»"ni Croatiae. On je vodil oorbo proti Turkom na balkanskem polotoku. Resnica je, da so v tej borbi vodili glavno besedo avstrijski cesarji, ali je resnica tudi to, da je bil naš narod oni, ki je kri prelival. V tem Pijemontu se je rodila ideja Strossmajerjevega jugoslovanstva; v njem se jc rodila ideja Gajevcga ilirizma; dve veliki ideji, ki sta hoteli, da se vsi slovanski narodi na Balkanu ujedinijo pod enim imenom. (Dr. Žarko Miladinovič: Pod Avstrijo!) Gospod, na to bi se dalo prav lepo odgovoriti. Vi veste, da so Obrenoviči in Karagjorgieviči v svoji borbi isto tako prihajali v Zemun in da niso samo poskušali, da izrabijo borbo Avstro-Ogrske proti Turkom, temveč so celo prosili za njeno pomoč. Za Vas je Gaj Avstrija-nec, za Vas je Avstrijanec Strossmajer, za Vas so Avstrijanci vsi, ki niso srbski čokorilovci. — (Dr. Miladinovič beži iz dvorane.) Poglejte, gospodje. Temu človeku, ki je ušel ven, je ilirska Ideja avstrijanščina, za njega je Strossmajerjeva ideja avstri-janstvo, vse je njemu avstrijanščina, a za Vas nista Avstrijanca ramo ne ban Tom-ljenovič in podban Bošnjak, o katerih je znano, da so jima avstrijska odlikovanja dičila prsi in da si je eden od njih pridobil velike zasluge v tajni politični službi. Gospodje, jaz moram na talce sramotne medklice reagirati. Povdarjal sem veliko idejo Strossmajerjevega jugoslovanstva, povdarjal sem veliko idejo Gajevega ilirizma tudi v radikalni stranki, ki se je borila v Srbiji za naše edinstvo in ki je ustvarila drugi Pijemont, pa sc najde človek, ki pravi, da je strossmajerjeva ideja bila avstrijanstvo, da je Gaieva ideja b^la avstrijanščina. Vsi veste, kako je Avstrija preganjala te ljudi, kaj je Avstrija delala z Gajem in koliko krvi se je pod avstrijskimi bajoneti prelilo v Zagrebu radi tega velikega pokreta. Ne bom dejal, da je to od strani g. Miladinoviča nevednost. To je zloba, ki izvira iz Čokorilovske duše, ki sovraži in prezira vse, kar je hrvatskega. Da bi sc naš narod osvobodil od avstrijskega jarma, nastal jc pozneje nov Pijernont: Šumadija. Bilo bi preveč, če bi govorili o zaslugah tega Pijemonta od za- četka njegovega, od Miloša Velikega, pa tja do leta 1918,, do takrat, ko je bila prebita solunska fronta. Bilo bi preveč govoriti o zaslugah tega Pijemonta zato, ker je to znano celemu svetu. Vsakdo ve, da se je tu bila zadnja in odločna borba za naše narodno ujedinjenje in našo svobodo. Jugoslovanstvo in centralizem. Gospodje, kadar govorimo o tem, takrat sc nam vedno uriva vprašanje: Je-li mogoče vso preteklost naenkrat preskočiti; je-li mogoče v 24 urah preiti preko vsega onega, kar je od leta 395. pa do danes ustvarjeno na slovanskem jugu,; je-li mogoče vse naše narodno življenje spraviti v en sam vaš paragraf, ki ste ga v tej sobi skovali v 48 urah? Je-li mogoče, da vse naše narodno življenje in vso njegovo evolucijo obeležite s par besedami? Do-vršeno jc politično edinstvo, ni pa dovršeno kulturno edinstvo, ni dovršeno ekonomsko-socialno edinstvo in ni dovršeno vse ono, kar stoji s tem v zvezi. To je realnost, to je dejstvo, s katerim mora računati vsak politik in jaz se čudim, gospodje, da vi s tem dejstvom niste računali in da nečetez a ji m računati tudi sedaj, ko ste vendar pred dnevi — pa še kako — računali z njim, ko smo govorili o imenu te države. Mi smo predlagali, da bi se moralo naše narodno edinstvo, naša narodna slo-£a, predvsem kazati v imenu države. Mesto da je država Srbov, Hrvatov in Slovencev, mesto da naglašamo ta zgodovinski razdor, ki nas je pritiskal od začetka do danes, dajmo svoji državi vsaj eno ime, pa bomo po tem vodili tako politiko, dokler se ne zvrši stopnjema kulturno edinstvo in vse, kar je potrebno, da se do te->a bombardirajo z najodločnejšimi pozivi in pritožbami, zakaj nič ne ukrene zoper »hujskanje proti državi, vojski in vodilnim osebam«, zakaj »ostaja le pri grožnjah«, zakaj se ni oziral na pravočasno opozori lev iz demokratskih krogov, da se je na Velikonoč pripravljala na Slovenskem »revolucija«, sploh dolžijo ga, da ne varuje avtoritete države, da spi, da je gluh in slep itd. Bilo bi zanimivo izvedeti, kaj se jo zgodilo med dr. Baltičem in demokratsko stranico, ki ga je dozdaj tako protežirala. Menda nekomu zelo diši predsedniško mesto, saj so nekaj podobnega pred par dnevi pisali srbski listi. -f- Provokacijo najhujše vrste si dovoljujejo zopet enkrat demokratski listi, na čelu jim »Slovenski Narod« in »Balkan«. Zlorabljajoč Karlovo avaniuro, so si izmislili bajko, da se je na Hrvatskem in Slovenskem na Veliko n°č pripravljala revolucija. Demokratska stranka, ki se dobro zaveda, na kako slabih nogah stoji centralizem, bi rada izzvala strahovlado in se v to svrho ne pomišlja črniti vso Hrvatsko in Slovenijo, da bo zunanji svet res mislil, da je v državi SHS vsak drugi človek veleizdajalec. T°da demokrati se motijo, če mislijo, da bo opozicija posegla po taktiki, ki bi škodila narodu in državi, ki je nastala 29. oktobra 1918. leta iz svobodne volje Slovencev in Hrvatov. Revolucije, ki si je demokrati žele, ni in ne b°, in vlada ne bo dobila prilike, da ustreže pobožnim željam strank, ki bi rade na račun zunanjega političnega položaja s pomočjo kakšnega izjemnega stanja in prekih sodov zamašila usta an^centralistoni. Niti Hrvati niti Slovenci niso tako neumni, še manj pa tako antipatriotični, da bi dali najmanjši povod za tako reakcijo, ki bi vrgla našo državo v stanje, katero bi bilo kakor nalašč za naše sosede. Država rabi danes bolj kot kedaj zvestih državljanov, če bi se pa morebiti res dala zapeljati od demokratskih provokaterjev, bomo Slovenci in Hrvati tudi to prenesli, Khuen-Rcdervary je petindvajset let paševal, imel je za seboj Dunaj in Pešto, pa je vseeno šel. Če demokrati ne morejo svojega centralizma drugače uveljaviti nego z bajoneti in persekucijami, imajo pač sami malo vere in zaupanja vanj. Tudi Karel jim ne bo pomagal. .+ »Demokrati, pripravite se na zmagoslavje!« V »Jugoslaviji« z dne 26. t. m. ge neki »narodni socialistov polemiki z :>Jutrom« roga demokratom in njihovi politiki ter napoveduje stranki demokratov, da ji bodo njeni volivci odpovedali zvestobo. ! »Narodni socialist« je končal svoj članek takole: »Da bo ta sodba (namreč volivcev) strašna in da bo krah velik, o tem tudi gospodje okoli >Jutra« več ne dvomijo; toda njim ostane ena velika tolažba. To, kar se ni posrečilo Bismarcku, kar nista mogli izvesti niti veliki liberalni državi Francija in Italija, to se bo prav gotovo njim posrečilo: v najkrajšem času ubijejo oni s kulturnim bojem »klerikalnega zmaja«.. .<: -f- Delo za državno edinstvo. V Splitu so neki »Omladinci«, sledeč italijanskim fašistom, vlomili v uredništvo »Jadrana/, ter »Težaških novin«, ki pripadajo »Hrvatski Zajednici« ter potem šc demolirali ''Leonovo tiskarno«, last katoliške stranke. To svoje delo so seveda označili za velepatriotično. Stvar jc aranžirana v oči-gled predstoječih volitev v bivšem okupiranem delu Dalmacije, ker se demokrati boje moči Ljudske stranke, ki je dobila pri zadnjih volitvah največ glasov. Tako gotovi elementi povzročajo nasilja in nerede baš v trenutku, ko zunanjepolitični položaj zahteva solidarnosti in notranje sloge. Državotvorni! -j- Usodni listki. Na dan aneksijske proslave je bilo vse Primorje poplavljeno z belimi, modrimi in rudočimi listki, ki so zbog svojega besedila zbodli Italijane v dno srca. Ti lističi so imeli slovensko in italijansko besedilo. Slovensko se je glasilo: »Nočemo Vaše, vrnite nam naše! Aneksija Bosne je pokopala Avstrijo, aneksija Primorja bo r irt Italije!« Italijansko besedilo pa se jc glasilo: »Vrnite nam naše zemlje, drugače si jih vzamemo!« — Drugi listki so nosili tudi v italijanščini sledeče besedilo: »Z današnjm dnem je postavljen temelj jugoslovanski domovini. Rapallska pogodba ni za nas drugo, ko cunja nezakonitega papirja. Rop jugoslovanskega ozemlja pomeni začetek nove vojno med Italijo n Jugoslavijo. Naša glava se upogiba pred premočjo, toda naše srce koprni po svobodi. Grozno mesarsko klanje se pripravlja! Aneksija kriči po maščevanju i« — Fašistovsko glasilo »11 popolo d' Ita-ha« je posvetilo listkom cel uvodnik, najlepši dokaz, da so storili svojo dolžnost. SLOVENEC, dne 2. aprfla t©2f. + Zoper centralizem piše »Naprej« dne 30. t. m. in navaja zagrebški »Jutarnji List«, ki o tem vprašanju izvaja sledeče: »Od ujedi-ujenja sem se je samo rušilo namesto gradilo. Našo industrijo, trgovino in obrt smo pripeljali v krizo z našo pogrešno carinsko, socijalno in trgovinsko politiko, tako da danes vse ječi pod težo gospodarske krize. To je rezultat gospodarske deštrukcije, ki je posledica neznanja in nesposobnosti onih, ki so si lastili patent na modrost in patrijotizem . . , Krona vsega je pa naša uprava, ki leži kot mora na našem gospodarskem življenju. Ta strašna uprava je glavni krivec, da so vsi gospodarski krogi protivniki centralističnega u rojenja države. Kdor je le enkrat prišel v prijeten položaj, da mora iskati svoj denar pri katerikoli državni oblasti, ta bo večen nasprotnik centralistične administracije. In takim ljudem, ki so državi kreditirali miliono iu ravno s tem pokazali, da verujejo v njeno stabilnost si upa zabrusiti kakšen neodgovorni bchemski (ciganski) subjekt v obraz besede »breznaroden« ali pa »protidržaven subverziven element«:, ki ruši državo! Neki Anglež pa, ki je prišel v našo državo zaradi vzpostavitve težke industrije, je rekel: Vi imate vse, samo stalnosli v kalkulaciji ne. Vso dežele poznam in z vsemi se da delati, samo z vami ne! Vi ne veste, kaj pomeni jasen in nespremenljiv odlok! — Hude besede so to, ampak žalibog preresnične! Ker je pa svet ravno pri denarju zelo občutljiv, zato ni čudno, če avtonomistično gibanje ne raste le v Sloveniji in na Hrvaškem, ampak mogoče še bolj v srbski Vojvodini in v Maeedo-niji, ker take izborno uprave, s katero osrečujejo naši centralni uradi to blagoslovljeno deželo, mora biti prej ali slej vsak sit.« -f Revizija nizozemske ustave. Nizozemska vlacla je predložila poslanski zbornici načrt izpremembe ustave. Reformira se prva zbornica, ki je dozdaj bila sestavljena iz od kralja imenovanih najmočnejših davkoplačevalcev 11 nizozemskih pokrajin in se uvede splošna proporcionalna vo-livna pravica. V drugi zbornici dobe vo-livno pravico tudi ženske. Vrhtega se predlaga, da ima zbornica neomejeno pravico napovedanja vojske ter sklepanja mednarodnih pogodb. Uvede se tudi ljudski referendum za take zakone, ki se tičejo izpremembe ustave in jih niti prva niti druga zbornica nista sprejeli z dvotretjinsko večino. Zanimivo je tudi, da se uvaja dveletni državni proračun mesto enoletnega. '-[- Iz sovjetske Rusije. Vseruski centralni eksekutivni odbor je izdal oklic na ruske kmete, kjer našteva vzroke za dosedanji sistem razdelitve poljedelskih produktov in v katerem napoveduje uvedbo desetine namesto dosedanjega sistema in pravi: »Sedaj, ko je prvi naval kapitalistov in veleposestnikov na sovjetsko Rusijo odbit in ko jc Rusija zavarovala svojo neodvisnost od tujega kapitala, sedaj, ko Rusija govori z najmočnejšimi državami sveta kot enak z enakimi in ko je mogočna Anglija podpisala trgovinsko pogodbo z nami in nam je vsled tega mogoče odpustiti polovico rdeče armade in jo vrniti delu, sedaj nam je mogoče znižati bremena kmetskega stanu, ker nismo več v nevarnosti, da izgubimo najdragocenejše pridobitve revolucije. Kolikor bolj sc bo razvijala industrija, toliko nižja bo desetina. V socialistični Rusiji nam bo mogoče, da bo dala vlada za vsak cent žita potrebne industrijske izdelke v polni vrednosti.« — Kako sc bo ta sistem obncscl, bo pokazala bližnja prihodnjost. Na Sv. Gori pri Gorici je samostan že pokrit, cerkev bo tudi kmalu. Samostanski predstojnik stanuje že gori v mali sobici. Gostilna je tudi žo na Sv. Gori. Italijanski vojaki odkopavajo kosti vojakov, ki so gori padli in jih vozijo v Plave ali v Solkan na njih posebno pokopališče, kjer so jim postavili veliko piramido. Kakor zvoniki so visoke tudi piramido na gori Kalvariji in na Oslavju. Travnik v Gorici so Italijani prekrstili. Sedaj se imenuje Piazza Viitoria, vojašnica pri sv. Ignaciju pa Caserna Vittoria. Električna železnica več ne vozi. Na Kostanjevici imajo začasno kapelo v obednici, drugo je še vse porušeno. Po mestu in okolici je že veliko hiš prav lepo popravljenih, gotovo le na posojilo. V bližini, kjer je stala cerkev v Solkanu, je vso razbito. Od Pod-brda do Gorice je na žel. postajali polno me-terskih drvi, katera so namenjena za spodnjo Italijo. Dober plen in prav po coui, ko so tako slavno zmagali pri siru in polenti. p Višek nezakonitosti. Tolpe »neznanih« ljudi navaljujejo po raznih krajih Istre na tamošnje poštne urade in zaplenjujejo slovenske in hrvatske liste. Po zakonu se taki čiri kaznujejo z 10 leti težke ječe, toda v Primorju se oblasti za to ne zmenijo. Ako hoče italijanska vlada, da se Slovani čutijo za enakopravne državljane Italije, naj napravi enkrat temu nasilju konec. p Aretirana sta bila tc dni župnik Ujčič in učitelj Suran v Brestu v Istri, Vzrok je popolnoma neznan. Ljudstvo je silno ogorčeno in vznemirjeno. Koroško, Morilec dekana Limpelna. »Klagen-furter Zeitung« št. 55 poroča: Oddelek državne policije deželne vlade je izsledil neposrednega storilca napada na župnika Limpelna in ga izročil deželnemu sodišču. To jc 46 letni lesni delavec Janez E r -schen (torej renegat Eržen — nemški plačanec!), v službi na žagi v Svetni vasi, rojen v Železni Kapli in ravno tja pristojen. »Slovensko hujskanje« (»Slavvische Hetze), Pod tem naslovom pa jc prinesla tudi uradna. »Klgfr. Ztg.« v Št. 48 dopis iz Borovelj, v katerem piše, da pozivljejo slovenski listi podjetnike, lastnike tovarn, trgovce in obrtnike, naj sc maščujejo za domnevno odpustitev vseh slovenskih delavcev ondotnih jcklarn, tudi onih, ki so pristojni v Borovlje in ki služijo deloma žc nad 40 let ondetnemu podjetju. Uradni list se izgovarja in pripominja k temu »hujskanju«, češ da gre 2a neko od socialnodcmo-kratske organizacije izsiljeno odpustitev trinajstero delavcev; dalje, da je neresnična trditev, da je odpustilo podjetje vse Slovence.-f?) Pri sedanjem številu delavstva jih ie od 558 gotovo 300 iz borovelj-s-cega okoliša, ki govore — »windisch«. Koliko jih jc od teh slovenskega mišljenja, se ne da ugotoviti in tudi nima vodstvo ni-kakega povoda, tega storiti, ker se pri ravnanju z delavstvom ne dela nikaka razlika med onimi, ki so co mišljenju Ncmci ali Slovenci. — (?) — Tako uradni list. ki mu gre seveda prav toliko vere, kakor »Freie Stimmen«. Dejstvo je, da so bili delavci odpuščeni nasilnim potom, dopis sam to potrjuje, in pa da so v tem kakor že v raznih dTugih slučajih opravili službo nemško-nacionalnega rablja — socialni demokratje. —n. »Represalije proti Nemcem v Sloveniji« Pod tem naslovom poroča »Klagen-furter Zeitung« v št. 59: V vprašanju re-prcsalij z ozirom na razmere na Koroškem izjavlja slovensko časopisje, da so sklenjene represalije le v opomin »Karntner Heimatdienst«-u, da ta neha s svojim postopanjem proti slovenskemu prebivalstvu na Koroškem. Če bi ostali ti protiukrepi brezuspešni, potem bi bili-prisiljeni, govoriti z avstrijsko vlado odkrito besedo. Ustavitev u,voza v Avstrijo bi bil. ukrep, ki bi bil za Avstrijo gotovo občutnejši, nego V3e politična represalije, — V oklepaju pristavlja »Klgit. Ztg.«: Pa tudi za Jugoslavijo bi tak bojevit ukrep ne bil priporočljiv. — Sicer je pa hotel slučaj, da piše isti list na drugem mestu: Ne smemo se uda-jatt hikakemu dvomu o tem, da moramo sedaj, ako izostanejo dovozi entente, eno-sta vrio pomreti lakote (einfach verhun-gern). —n. Koroški Nemci in plebiscit v Šleziji. O velikanskih vsotah poroča Celovčanka (;>K!;?. Ztg.«), ki so jih nabrali in darovali zasebniki in drugi za glasovanje v Šleziji. Uspeh zbirke Koroškega daru je znašal do 10, marca pri glavni nabiralnici v Deloven okroglo 300.000 kron. Do najzadnje gorske vasi, pravi omenjeni list, so uvedli zbirke šolska vodstva in žu.pni uradi. Krajevna. skupina zveze Nemcev iz države (Reichsdeutsche) v Beljaku jc nabrala okoli 200.000 kron. Zbirka kor. Heimat-diensta je donesla okroglo 100.000 kron; — itd. — S tem začasnim uspehom koraka gotovo Koroška r>a čelu vseh Zveznih dežel Nemške Avstrije in dokazuje ogroženim bratom v Gor. Šleziji, kakšna ljubezen vlada tukaj za bratsko ljudstvo, — pravi uradna Celovčanka. — V nadaljni notici navaja med drugimi tudi darilo Koroškega Bauernbunda 1000 K za ubranjtev > proti črni sramoti < (gegen die sclnvarze Schmach). Ali je to darilo tudi za Šlezijce, ni pojasnjeno. Neštevilni vlaki so vozili žc od 14. marca nadalje po vseh nemških in nižieavstrijskih progah in vozili glasovale« v Šlezijo. Tem jc naročala »Klg. Ztg.«, naj povedo, kako stremi Koroška k materinski deželi, t. j. Nemčiji. —n. k O aneksijski slavnosti r Trbižu. Sklicujoč se na določbe § 19 lisic. zale. pozivam to c. uredništvo, da v eni svojih prihodnjih števil!: Slovenca-: prinese sledeči popravek. Ni res. da se jo vršila anoksijska slavnost dno 1. marca 1921, ni res, da jc bila slovesno sv. maša in da jo je p e I g. dekan Krant, ni res, da so nemški in slovenski rekruti prisegali, ni ros, da ja Treu župan iu kot tak, da jc izjavil, da bodo Trbižčani najzvestejši sinovi Italije — res pa je, da se je vršila slavnost dne 27. svečana; da je opravil g. dekan Kraut liho sv. maso; da so prisegli laški rekruti, ker vendar mod Nemci in Slovenci se relmitiranje še sploh ni vršilo iu konečno jo to ros, da sem jaz kot podžupan izjavil, da smo - icer glasom San Germanske pogodb« priklopljeni Italiji, a da bomo vedno čuvali in branili naše pravico, obenem pa se podvrgli ukazom in zakonom ki bodo za nas nove državljane v veljavi. To jo neopovrgljiva resnica iu ne mogoče sanje kakega dopisnika, kakor je bil oni ki je neresnico pisal. — Z odličnim spoštovanjem udani Jos. Treu. — Pripominjamo, da je dotično vest prinesla tržaška »Era Nuova . . I/, poprav-ka se vidi, koliko je vrjeti poročilom laških lisfov o aneksijskih sluvnostih po zn»edeuem ozemlju. (Opomba ured.). Dnevne novice. — Umrl je v Zagrebu profesor dr. Ivan Hoič, Iti je spisal najboljše srednješolske učne knjige za zgodovino. Pokojnik )c_ promoviral na hcidclberžkem vseučilišču, Bil je zaveden katoličan. ,»p«»»or8ki dan« na Jesenicah. Na micijativo »Jugoslovanske Matice«, podružnice na Jesenicah, priredc jeseniška narodna društva na belo nedeljo 3. t. m. »Primorski dan« z razprodajo žalnih znakov, razglednic tržaških nasilstev in z večernimi prireditvami. Rodoljubi, segajte po teh žalnih znakih, spominjajoč sc na bedne žrtve »Rapalla« in prigoljufanega koroškega plebiscita! — Zvena dramatičnih odsekov je imela v torek 20. marca svoj prvi redni občni zbor. Občni zbor je z malimi spremembami sprejel poslovnik, ki ga jo izdelal pripravljalni odbor. Pri volitvah izvoljeni odbor je imel takoj po občnem zboru svojo prvo sejo. Odbor se je konstituiral sledeče: predsednik: Janez Jalen, podpredsednik: univ. prof. dr. Josip Debevec, tajnik: Marijan Marolt, tajnikov namestnik: Dore Masie, blagajnik: Ern-t Kramaršič, blagajnikov namestnik: Narle Velikonja, odborniki: Franc Koblar, dr. Gruden, Valentin Tome, Janko Čeme, kaplan Lavne in dva Štajerca. ki bosta kooptirana pozneje; revizorji: svetnik Zaje, Filip Terčelj, Gabrščilc. Odbor je sestavil program za svoje delovanje do jeseni. V najkrajšem času izda ZDO 2 novi ljudski igri; če mogoče izide tudi knjiga za režiserje. — Deložiranje Rusov iz kopališč. Državni cdbor za pomoč Rusom jc sklenil, da se imajo vsi ruski begunci čimprej izseliti jz vseh kopališč in zdravilišč, kjer so začasno nastanjeni. Ta sklep ima namen, omogočiti gostom peset kopališč tekom poletja. — Pokojninski zaklad za zdravniške vdove sn sirote države SHS v Ljubljani ima dne 4. t m. ob Iren popoldne v magistratni posvetovalnici izredni občni zbor, ki ima sklepati o spremembi pravil. Ako nc bo ta zbor tudi sedaj sklepčen, odstopi ves odbor in prevzame upravo viadni komisar. — Odbor. (j.) — iProšnje za oprostitev od vojaščine. Županstva predlagajo prošnje v svrho oprostitve od- vojaške službe vojnih obvezancev navadno nezadostno kolkovane in nepravilno opremljene. Da se temu odpomoro, odrejam sledeče: 1, Vsaka vloga poedinih oseb, vsebujoča kako prošnjo, vprašanje itd., mora biti kolkovana z 2 (dvema) dinarjema m vsaka prilega z 1 (enim) dinarjem, ako ni bila že pri izgotovitvi njeni vsebini primerno kolkovana. — 2. Neobhodno potrebno je, da se prošnji za oprostitev od vojaške službe vojnih obvezancev priloži naslednje: a) Družinski list rcklamiran-ecv-ih staršev (lo je poročilo iz krstne, poročne in mrliške matice). V tem poročilu se morajo označiti: oče in mati, dalje vsi otroci po starosti, od najstarejšega do najmlajšega, ne da bi se izpustil reklamovanec. Izpustiti sc tudi nc sme noben družinski član, tudi tedaj ne, ako nc živi v družini ali . bi bil izven nje umrl. Pri vsakem otroku se dostavi, je li sin ali hči. vnuk ali vnukinja. Ako kateri član živi izven družine, bodisi da se jo izselil ali da je pogrešan, uuj se o njem v razprcdclku »Opomnjai lo označi; v prvih dveh slučajih naj se tudi vpiše, kje da biva. b) Uradno potrdilo davčnega urada, koliko neposrednega davka plačuje rcklamirančev oče ali mati in roklamiranec. c) Ako sc v zadrugi nahaja več starejših reklarairančevih bratov, naj sc za tc priloži uradno uverjenjc službene dobe; čc pa niso služili, naj se to pripomni. V slučaju pa, da so odpravljeni od hiše, naj sc to vodno dokaže na podlagi sodnijskih listin. — 3. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje se imajo potom županstva vpošiljati naravnost na tukajšnjo pukovsko okružno komando. Županstvo naj proSnjo po potrebi oceni. Nikakor naj se pa tozadevne prošnje no vpošiljajo naravnost na višja mesta, ker višje komande v vsakem slučaju pred rešitvijo pošiljajo take prošnje tukajšnji komandi, da jih oceni. Županstvo naj sc po prednjem točno ravna in občane v svojem delokrogu primerno obvesti. Do sedaj se še tu nahajajoče, nezadostno kolkovane in nepravilno opremljene prošnje se bodo županstvom vrnile v »popolnitev. V bodoče sc nezadostno kolkovane prošnje nc bodo reševale. — Okrajne učiteljske knnierenee za šolsko leto 1920/21 letos na deželi odpadejo, ker bi previsokih stroškov za vožnjo po železnici in drago prehrano šolski okraii odnosno okraini šolski sveti ne zmogli. Pač pa te bo vršila okrajna učitelj.-,ka konferenca za Ljublj.ino redno kakor doslej, ker li stroJki za mestno učiteljstvo odpadejo. — Usposobljcnostni izpit za slovenski učni jezik morajo v spomlad, roku 1921 napraviti vsi nemški učitelji v Sloveniji, sicer te bodo odpustili iz službovanja. Ta ukrep naše deželne vlade je odgovor na represalije koroških fašistov« na slovensko tičifclj.slvol — Pokrajinski inšpektorat finančne kontrole. Z ozirom n.-: to notico, ki je izšla v vseh ljubljanskih listih, nam sporočalo z merodajne strani, da ista ne odgovarja resnici. Nezn;m hudomušnež si je dovolil neumestno šalo, — Znhvala. Za vdovo z dvoma otrokoma so darovali: Gospod svetnik J, Kalan od dobrotnikov 100 K. Neimenovani katehet 10 K. P. Bona-veniura Rosman iz Brc/ij od dobrotnikov 100 k. Neimenovani iz Škofje Loke 100 K. Katoliška Liga 80 K. Trgovina G. Eger darovala obleko. G. Mara dr. Estova, učiteljica na Rovih, 20 K. Tesna r Franc iz Ljubljane 20 K. Ga. Ana 20 K. Drugi neimenovani 60 K. Nekaj dobrotnikov pa je izročilo darove vdovi osebno. — Prosimo še nadnlj-nili pripomočkov. Vrcm gg. dobrotnikom se društvo -»Dobrodelnost.: v imenu vdove najtoplcjc z.i-hvaljuje. — Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom vsakdanjo prodajo usnja in čevljarskih jiotrebščiu. Izdelovanje gornjih delov se vrši točno po naročilu. Gg. odborniki se opozarjajo, da se vrši v nedeljo, dno :!. aprila, oh 9. uri dopoldne inventuro. Udeležilo se polnošlevilno. Hrenova ul. št. 4. (K) — Koze. V župniji in občini Gozd pri Kam« niku so sc pojavile začetkom marca kozč (bolezen kozi. ftekai obolelih je okrevalo: so pa trije smrtni sluCaji. — Pogreian, Kuhar Miha (roj. 1887) je pisal zadnjič o pustu leta 1915. s Karpatov. Kdor jc bil lakrat z njim skupaj, naj s-poroči njejjovi ženi — Naslov: Apolonija Kuhar, Krivčevo 2, p. Kamnik-Gozd. — Stroški se povrnejo. — S pošte. Imenovani sn: za višjega poštnega kontrolorja postni kontrolor Martin Radej pri, poSt-aera uradu Maribor 1. sa vitega postnega oiiciala IT. razreda postni oficial Edvard Hofraan pri postnem uradu Ljubljana 1 in za poštnega uradneas rlugo začasni pomožni sluga Vaclav Stanislav pri poštnem uradu Gornja Radgona. Podeljena i* od-pravniška služba v Motniku poštnemu oficiantu Maksu Hribovšku. v Bučki poštni aspirantki Ivanki Teržaa, v Podsredi poštni pomočnici F ran j i Veres, v Zagradcu na Dolenjskem postni pomočnici Mariji Vran«č in v ? mar joti ob Pesnici postni pomočnici Bnrti Toplic. Premeščeni so: višji poštni kontrolor Franjo Irgolič od poštnega urada Maribor 1 k postnemu uradu Maribor 2, višji poštni oti-rial I. razreda Emil Predika od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Novo mesto, višji poštni oficial II. razreda Iran Konte od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2, postni oficial Miba Lužna.r od poštnega urada Sarajevo 1 k poštnemu uradu Ljubljana 1, poštni ofirial Ivan Ortan od poštnega urada Ljubljana 1 k postnemu uradu Maribor 1, poštna asistenta Mikajlo liarifi od poštnega urada Ptuj in Jožko Monda od poštnega urada "Ljubljana 1 k poštnemu uradu Sarajevo 1, pomožni kontrolor Karel Vrancič od poštnega urada Ljubljana 2 k poštnemu uradu Ljubljana 1, poštna olicianta Anton Eržen od poštnega m rad a Maribor 1 k poštnemu uradu Maribor 2 in Ivan Novak od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Jesenice Gorenjsko, poštne oficiantke Emilija Tratnik od poštnega urada Ljubljana l v območja poštnega in brzojavnega ravnateljstva Veliki Bečkerek, Ana Mastnak od poštnega urada Grobeino k poštnemu uradu Murska Sobota, Antonija Tavželj od poštnega urada Murska Sobota poštnemu uradu Grobol.no, Mira Kocjaneič od poštnega urada Ljubljana 6 k poštnemu uradu Ljubljana 1, Julči Derganc od tehničnega oddelka poštnega in brzojavnega ravnateljstva Ljubljana k poštnemu uradu Ljubljana 1, Mihaela Horvat od poštnega urada Ljubi.Um a 1 k tehničnemu oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva Ljubljana, Ana Zupančič od poštnega urada Maribor 1 k poštnemu uradu Kranj, Marija Hladnik od poštnega urada Škofja Loka k poštnemu uradu Maribor 1, Karla Hladnik od poštnega urada Jesenice na Gorenjskem k poštnemu uradu Škofja Loka, Otilija Kambie od poštnega urada Vrhnika k poštnemu uradu Ljubljana t in poštni uradni sluga Jožef Golovršnik od poštnega urada Maribor 1 k poštnemu uradu Novo mesto. Poštni službi se je odpovedala pisarniška oficiantka Karmela Bajt pri računskem oddelku poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Odvezana sta poštne službe poštni asistent Franjo Kvas pri poštnem uradu Ljubljana 1 in pisarniški oficiant Oskar šustoršič pri pomožnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Trajno sta vpokojena: poštar Alojz Tomažič pri poštnem uradu Ljubljana 2 In poštariea Marija Jurša pri poštnem uradu Zreče. Uvrščene so v seznam čakalnov poštne, odpravnic« Marica Kunst od poštnega urada Podsreda, Rafaela Knapič od poštnega urada Šmarjeta ob Pesnici in Zinka Grobolnik od poštnega urada Bučka. Odpuščen je od poštno službe poštni uradni sluga Anton Gašperšič pri poštnem uradu Gornja •Radgona. — Vrhnika. Gospodarsko društvo bo imelo v nedeljo občni zbor v Rokodelskem domu ob 3. uri popoldne. Člani se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, (k) ( — Redni občni zb«r »Splošne organizacije vojnih invalidov in sirot za slovensko ozemlje« s centralnim sedežem v Ljubljani se vrši v nedeljo, 10. aprila ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v »Ljubljani. f-S*«'« lj 40 letnico' službovanja pri tvrdki Naglas je včeraj obhajal g. Josip Lapajnar kot mizar. Lani je g. Lapajnar praznoval 40 letnico, odkar je član ognjegasnega društva. Jubilantu želimo še mnogo srečnih in zdravih let. lj šentjakobska prosveta. V nedeljo ob šestih zvečer bo predaval mons. Viktor Stes-/ka. Vabimo k obilni udeležbi 1 lj Osrednji odbor Krekove prosvete ima svojo sejo v nedeljo ob 8. uri zvečer, lj Bančni zavodi v Ljubljani poslujejo izza aprila .1021 za stranke od pol 9. do pol 13. ure. lj Za 1. april. Nekaj ljubljanskih hudo-mušnežev je potegnilo včeraj za 1. april radovedneže z novico, da je na potu skozi Ljubljano razkralj Karel in se nahaia na ljubljanskem kolodvoru. Baje je šlo res nekaj aprilovcev na ta lim. Pravijo, da so bili to sami demokratje. lj Velik požar na Kodeljevem, V noči od 31. marca na 1. aprila je opazila ob tričetrt na dve zjutraj Marija Jakopič, ki stanuje v gradu Kodeljevo, da gori desni vogel velik aga grajskega hleva. Zbudila je takoj grajske stanovalce in lastnika barona Kodellija. Kodelii-jeva grajščinska poslopja leže sredi gozda m vsled tega požara ni bilo mogoče od zunaj opaziti ob njegovih početkih. Kljub temu so vojaške straže bližnjega vojaškega skladišča razmeroma hitro opazile plamen in obvestile vojaško policijo, ki je bila takoj na mestu. Prišli »ta na lice mesta takoj požanfi brambi iz Most in Ljubljane. Požar se je hitro širil, da je bil hlev tekom pol ure popolnoma v plamenu, tabo da je mogla požarna bramba misliti samo te na lokalizacijo požara. Od hleva, ki je bil obokan, so stale le še gole stene. Škoda je velika in jo cenijo na 1,500.000 K. Samo slame in eona je zgorelo 800.000 kg in ra^en trga tudi mnogo poljskega orodja. Policija je poizvedovala o postanku požara in takoj na licu mesta ugotovila, da je moral biti podtaknjen od zlobne rok&. Aretiranih je 6 osumljenih oseb. Preiskavo vodi gosp. revirni nadzornik Habe. lj Slomškova zveea. Ljubljanska podružnica Slomškove zveze priredi danes popoldne ob pol o. v dekliški šoli pri Sv. Jakobu predavanje o obravnavi moderne poezije v ljudski Soli. Predava tov. R. Pečjak. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Ponovna uprizoritev spevoigre »Ribičeva hči« in Ubreto »Kovačev študent« se n o vrši, kot pomotoma razglašeno na lepakih, v nedeljo, ampak v ponedeljek, dne 4, aprila ob 8. zvečer v Ljudskem domu. Tako bo možno udeležiti sa predstave tudi onim, ki niso dobili vstopnic minulo nedeljo. Vstopnice se dobč v predprodaji v ČcSarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici, v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici in v Koželjev! trafiki na Sv. Petra cesti in na dan predstave pri blagajni ob pot 7. Tovariši invalidi in vojne vdove, pridno sezajte po njih ter pripeljite s seboj še svoje znance, da bo uspeh tem zadovoljivejši! lj Zvera delovodij in industrijskih uradnikov ima v soboto 2. aprila ob 7. zvečer v gostilni pri > Zlati ribic zborovanje. Sprejemajo se tudi novi člani, ter se vsi stanovski tovariši vabijo, da pridejo na to zborovanje. Zveza je edino društvo, katero nudi vse udobnosti glede socialnih in gospodarskih koristi svojih članov, (k) lj Slovenska Matica. Gradbeno podjetje ing. Dufclč & drug v Ljubljani je naklonilo Slovenski Matici znesek 400 K kot velikonočno darilo. Požrtvovalni tvrdki bodi izrečela najtoplejša hvala. lj Umrli so v Ljublsni: Marija Piroat, bla-gajnfčarka, 42 let. — Viktor Klemene, gostilničar in posestnik, 39 let. — Josip Zupančič, užitkar, 68 let. — Ciril Uranfč, sin jetn. paznika, 3 dni. — Anton .Jaki, hiralec, 60 let, — Martin Skubic, delavec, 19 let — Frančiška Rizzardi, mestna uboga, 63 let. — Alojzij Klemene, rejenec, 2 leti. — Peter Ocvirk, dclaver, 38 let. — Ivka Podlipnik, premogarjeva hči, 2 leti in pol. — Ignacij Čuber, čevljarski pomočnik, 30 let. li Pričetek stavbnih del. V Ljubljani se je pri nekaterih stavbah zidarsko delo žc pričelo, pri večin' novih poslopij pa ie ne, iz enostavnega vzroka, ker manjka zidarjev in delavcev. Zdaj bodo začeli ometav.iti m snažiti dograjene hiše: 2 Jadransko banka v Pražakovi ulfci, 1 Južne železnice ob Rosljevi cesti, 1 Kreditne banke v podaljšani Beethovnovi ulici, 1 — Akademski dom cb Miklošičevi cesti, novo poslopje na svetu Južne železnicc, 1 Poženclovo vilo ob Ahaclievi cesti, poslopje J. Ložarja na Sv. Petra cesti odnosno Sv. retra nasipu, novo dvonadstropno poslopje deželne bolnice, novr> poslopje pri državni obrtni šoli itd. Za novoprojektirane hiše in bančna poslopja, zlasti pa za palačo Kreditne banke ob Wilsonovi in regenta Aloksandra cesti in za poslopje premogovne družbe v podaljšani Gledališki ujfici bo pa zidarje kakor težatse težko dobiti; zalo bo šlo delo počasi naprej. Če bo šlo po sreči, sc bo meseca avgusta t. 1. izpraznilo v Ljubbani 50 do 60 družinskih stanovanj, in — če bo stanovanjski urad, ki ga vodi sedaj baje poverjenik za socialno skrb g. Ribnlkar, umel svoj nalog — dal izprazniti tista razr.a udobna stanovanja, ki jih imajo zasedena tujci, vorižniki in razni ljubljanski liberalni kapitalisti-milijonarji, potem pride takrat p3r domačih ljudi pod streho. Drugače bo pa stanovanjska mizerija v Liuhlani taka kot je danes, trajala najmanj še 8 do 10 let. lj Še ena seja starega občinskega svete se bo vršila v Ljubljani meseca aprila pod starim županom, potem se vrše že nove občinske volitve, za katere so na našem magistratu pogruntali lak-le rezultat: 18 mandatov demokrati, 10 mandatov SLS, 8 mandatov JSDS, 8 mandatov NSS, 4 mandata komunisti.. lj Darilo za uslužbence čekovnega urada. —-Državna banka Fr. Sakser v Newyorltu je poslala pretekle dni 12.000 K tukajšn emu čekovnemu uradu kot remunei-acijo uslužbencem čekovnega urada v enakomerno razdelitev. Liberalni knjigovodja Rozman pa je denar dal lepo na tihem razdeliti samo med »višje« gospode, t, j. seveda raed načelnike oddelkov, na nižje se pa — sploh ni spomnili Kako se to imenuje? Pa bomo Že poskrbeli, da bo1 o tej samooblastnosti zvedel tudi g. Frank Sakser! ' lj Napad na Trnovskem pristanu. Ko ie šel delavcc v, tiskarni južne železnice ob 1. uri ponoči domov v Veliko čolnarsko ulico št. 10, ga je na Trnovskem pristanu sunil neznan vojak z bajonetom v glavo in desno ramo in ga nevarno ranil. lj Prodaja mesa. Iz mesarskih krogov se nam poroča: Izvoz govejega mesa je v zadnjem času tako narastol, da mesarji, ki izvršujejo svojo obrt, ne morejo konkurirati s temi milijonskimi družbami po današnjih predpisanih maksimalnih cenah. Vsled taga se si. občinstvo opozarja, da se od sobote 2. aprila t. 1. ne bo prodajalo govejega mesa v Ljubljani, ako vlada medtem ne izda drugih na-redb. lj Mlada lah koži vka. Policija jc zaprla leta 1901 rojeno Josipino Prepeluh, ker je ogoljufala trgovca A. Hrastnika, da ji je izročil za 1439 kron blaga, katero jo vzela na račun neke g. Hrastniku dobro znane rodbine, Prepeluhova jc živela zelo lahkomišljeooi popivala je v različnih gostilnah in slaščičarnah in ni nič plačala. Potepala se je brez posla po Ljubljani. Tudi pri Mayerju je poizkusila izvesti goljufijo za 3600 kron. lj Napad na »Konsnmno društvo v Sloveniji«. Med sejo zgoraj navedenega družtva v Šiški št. 208 v I. nadstropju sta bila vržena dva kamna, in sicer eden v sobo, v kateri je bila seja, drugi pa v pisarno. V sobi je balo takrat 8—10 oseb. Kdo jo vrgel kamna, se nc vč, lj Goljufije v bolnišnici. Josip Fredcc-govič iz Šibenika se je zdravil v bolnišnici, kjer je izvabil bolnikom Francu Dobrilu 400 K, Rudolfu Hermanu 40 K in Maksu Teijerschu 6 K. Fredcegovič jc nato šel v mesto in se ni več v bolnišnico vrnil. lj Opozarjamo na tvrdko Žalta & Žilič, železna trgovina, Gosposvetska cesta. — Več v inseratu. lj Kdor fe našel 16. marca v Miklošičevi ulici v Ljubljani okrog 11. ure dopoldne zavitek spričeval in knjižico, naj pošlje proti 100 K nagrade na naslov: Matevž Kuhar, Spodnje Duplje 8 p. Tržiču. lj Izgubila se je v petek dopoldne na trgu skoraj popolno nova črna denarni c a z vsebino 18 kron. Pošteni najditelj se prosi, da odda isto na upravo »Slovenca«. Dijaški vsstnBfc. d Vsem podružnicam! Radi rcdakcijc druge številke »Vestnika S. D, Z.* nujno rabimo podatkov s podružničnih občnih zborov. Prosim, da jih pošljejo vse podružnice nemudoma na naslov: Predsednik S. D. Z„ pisarna S. K. S, Z„ Ljubljana, Ljudski dom, IL nadstr. — Predsednik. d Naročnikom »Zore-Luči«. S 6. številko smo poslali vsem p. n. naročnikom položnice. Prosimo vse dosedanje naročnike, da nara ostanejo zvesti, sa poslužijo položnice in nam pošljejo naročnino za drugo polletje, ki znaša 24 K, — Uprava za Slovenijo. NEPRESTAN STIK VLADE Z RIMOM, PRAGO IN BUKAREŠTO. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Vse belgraj-sk o čavsopisje se bavi s položajem, ki je nastal vsled vrnitve razkralja Karla na Mažarsko. Zunanje ministrstvo je v neprestanem stiku z Rimom, Bukarešto in Prago. Ob celi mažarski meji stoje naše čete pripravljene, da izvrše vladne ukaze, POSVETI VLADE O ZUNANJEM POLOŽAJU. Belgrad, 1. aprila, (Izvirno,) Danes zjutraj se je vršila ministrska seja, na kateri se je razpravljalo o zunanjem položaju. Pred sejo so na dvoru prisegli novi ministri. GLASOVANJE V USTAVNEM ODBORU. Belgrad, 1. aprila. (Izv.) Današnja seja ustavnega odbora se je pričela ob 10. uri dopoldne. Pri členu 42,, ki govori o narodni skupščini ro govorili: Jovan Gjonovič, ki se je zavzemal za proporc, zemljoradnik Jovanovič, ki je podal stilizacijo zemljeradniskega kluba, demokrat Angjelovič, ki je zahteval, da se v člen sprejme proporcionalni sistem in ženska volivna pravica, sicer bo glasoval proti členu, dr. Šimrak, ki je zahteval volivno dolžnost in proporc. Pri glasovanju je bila sprejeta vladna stilizacija člena, ki se glasi: Narodna skupščina je sestavljena iz poslancev, katere voli narod svobodno s splošnim, neposrednim in tajnim glasovanjem z zastopstvom manjšine. — Nalo je bil sprejet člon, ki se glasi: Pravico delavstva do organizacije se bo predpisalo s posebnim zakonom. Nadalje sta "bila sprejeta Člena o sodstvu in voinem sodstvu, kakor ju je predlagala vlada r 'cm se je pričela razprava o socialno-gosnodarskem delu ustave. Debata pa je bila odložena na jutri. RIMSKA KONFERENCA. Dunaj, 1. aprila. (Izvir.) Konferenca v Rimu se bo pričela najbrže šele 4. aprila. IZJEMNO STANJE NA ANGLEŠKEM. LDU London, 31. marca. (Reuter.) Ob'avljena je naredba, s katero se je nad državo proglasilo izjemno stanje vsled premogovne krize in vsled tega, ker so delavske strokovne organizacije zagrozile s splošno stavko. LDU London, 31. marca, (Reuter ) Z malimi izjemami je prepovedan izvoz premoga in koksa. FRANCIJA PROSI AMERIKO ZA POMOČ. LDU Pariz, 1. aprila. (Brezžično.) »Ecfco de Pariš«- doznava iz Newyorka: Poset Vivianija zasleduje namen, doseči za Francijo iinancijalno pomoč, da se drsava izogne bankerotu. PREBIVALSTVO PARIZA. LDU Pariz, 1. aprila. (Brezžično ) Po ljudskem štetju, ki se je vršilo v Parizu dne 6. marca, šteje Pariz 2,880.000 prebivalcev, tedaj za 45.000 več, kakor leta 1911. V NEMČIJO SE VRAČA MIR. LDU Berlin, 1. aprila. (Wolff.) Iz Srednje Nemčije prihajajo poročila, da se mir utrjuje. SCašolSikš v&sfnife, c Kongregacija »Žalostne Matere božje« za gospe pri sv. Florijanu ima v sredo, 6. aprila ob petih svoj shod. c Iz Vatikana. Namestnik kardinala Gaspar-rija kot »Camerleagoj rimsko ccrkve, vatikanski kanonik knez Ugo Buoncompagni-Lndovisi, je položil prisego v roke sv. očeta Benedikta. Oba cerkvena prelata imata oblast upravljati sv. Cerkev po smrti papeževi, dokler ni Izvoljen nov poglavar sv. Cerkve. Namestni kamerlengo Ugo Buoncompagni so je posvetil duhovskemu stanu pred 25 leti kot vdove c. — Zbirka (nova) darov za po vojni osirotelo deco e znašala meseca februarja čez 6 milijonov lir. Največ je zopet prispevala Amerika. — Za vzdrževanje grško-kato-liškega centralnega semenišča v Rimu je daroval papež Benedikt XV. milijon lir. Uniatska duhov-ska semenišča v Stanislavu, Lvovu in Przemyslu jo varšavska vlada ukinila, zato se je ustanovil nov zavod v Rimu. c Tudi neodvisni (samostojni). Stališče soc. demokratov nasproti katol. Cerkvi v Pfalci na Nemškem sc kaže zadnji čas v agitaciji za odpad od Cerkve. Nositelji agitacije v Pfalci so neodvisni; povod za to početje navajajo noko Škofovsko navodilo duhovnikom glede f,povedno prakse z ozirom na voditelje soc. demokratov in z ozirom na člane, ki s: drže samo soc. dom. gospodarskega programa. c Skrivne sile na dela. Na Češkem se agitacija za odpad še vedno nadaljujo. Po' mestih so oalepljoni velikanski kričeči lepaki, ki vabijo na cdpad, drugod se širi osebna agitacija vseh raznovrstnih sekt. Kdo je v ozadju, ki daje denar...? Fanatizem, ki £a kažejo podivjani odpsdniki, je neumliiv, Tudi kulturni boj besni daljo. Čc bi bili sprejeti predlogi, kakršne proglašajo po časopisih voditelji brezbožnega režima in strastni zagovorniki ločitve cerkve od države, bi se del češkega r.aroda popolnoma popaganil. — V Pragi silno primanjkuje stanovanj, toda kulturobojnežem ni veliko na tem, da bi postregli s stanovanji, pač pa se jim mudi, da čimpreje postavijo »krsms-torijj v Pragi. V treh mesccih ga žc hočejo imeti. c Katoliška svotovna mladinska liga s sedežem v Gradcu (Karmeliterplatz 5j deluje žc tri mesece, kakor se sliši, zelo uspešno. Delegati imajo svo;e sedeže že v 10 deželah. Namen le lige je, da bi se poStena mladina vseh dežela lesno sklenila v obrambo proti komunistični mladinski intcrnacionali. Avgusta bo imela katoliška mladinska liga (Moka) kongres, kjer se bo kenino uredilo vrpačanje nove organizacije. c Katoliška univerza na Poljskem. Že 1. 1917. so mogli pozdraviti Poljaki začetek katol. vseučilišča, ki ima svoj sedež v Ljublinu. Duševni usta. novitelj jo bivši rektor rimskp-katoliške akademije v Petrogradu škof msgr. Radziszevvski. Posebnih težkoč nova univerza ne čuti, kljub temu, da je vsak začetek težak, kajti tako potrebni r.nervus rerum* je zagotovljen. Dva navdušena in potrebo kat. visoke šolo umevajoča mecena: Jaroszinski in Skapski sta v tem oziru postavila dovolj močne temelj©. Jaroszinski je priskočil na pomoč z vrednostjo 20 milijonov rubljev; poleg tega pa prispeva vsako leto šo z zneskom 3 milijonov poljskih mark. Mesto Lublin ima sicer samo 30.000 prebivalcev, zato pa ugodno lego in manj prilik za stranpoti, ki so nevarna visokošolski mladini. Univerzo so postavili v varstvo božjega Srca Jezuso-v e g a. Vodstvo je poverjeno poljskim škofom; škof Fulman v Ljublinu je izvol en za kanclerja. Ustavo jc potrdil papež Benedikt XV. ter obenem daroval voč znanstvenih dal za kn iznico. Na novi univerzi so ustanovljene zaenkrat stolice za bogoslovje, cerkveno pravo, sociologiji, ekonomijo, zgodovino literature, zgodovino, filozofijo. V kratkem otvorijo tudi medicinsko fakulteto. — Pridružijo so številne stolice za jezike: za latinščino, grščino, hebrejščino, arabščino, sirščino, sanskrit, francoščino, italijanščino, nemščino, angleščino in litav-ščino. V jeseni se priklopi tudi seminar za pedagogiko. — Prof. kolegij ima sedaj že 60 članov; med njimi 6ta 2 Francoza, 2 Italijana, 1 Belgijec, 1 Holandec in 1 Nemec. c Boj za križ, za katerega odstranitev iz italijanskih šol se deluje zlasti tam, kje' vlada socializem v občinski unravi, tvori značilno paralelo k odnadniški propagandi, ki jo vrši internacicnnla. Voditelj tega gibanja v Italiji je tov. Fietti, odpadli redovnik. Toda tc. š čuvanje ima tudi nekaj dobrega v sebi. kajti na mnogih šolah, v katerih je dosedaj manjkal križ, se je edaj zopet uvedel, u. pr. v Laciju, tu celo na stroške papeža samega, kateri je daroval okrog 50 Urižev. Hu'skan?e ie dove^lo celo tako dalee, c]a celo tam, k:er je bil križ prei malo čislan, se sedaj prav posebno ccni. P* OS V P' pr >Novi rod« Vseh. .irfeve številke: Igo Gruden: Pustov pogreb. — Fr. Bevk: Lovec in zajček. — K. širok: Tri ptičke. — Cv. Golar: Ej. hej! — Fran Milčinski Zgodbe kraljeviča Marka. — Slika. — Multatuli. — Loč-niškar- Pravljica o japonskem kamenarju. — Rutar-Simonov: Naši pradedi pod Franki. — Slika. — Zvonimir Kosem: Domotožje. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — >Novi rod« stane letno 12 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ul. Euggero Manno št. 20. I. nadstropje. rr »Hrvatske Prcsvjete« druga številka prinaša: Dr. Mahnič: Centralistička Njemačka; dr. Sanc: Glas našega vlerovan a; M. Sabič: Pregara-nje; FraD Mauriac: Mrtva Župa; Branko Storbo: Je. S?'nj Belld-Marcsevičeva: Lotosov1 cvijet. Pregledi. — »Hrvatsko Prosv eto, ki'izhaja vsak mesec in stane letno 8G K, toplo priporočamo. Naroči se: Uprava »Hrv. Prosvjete«, Zagreb PaTmo-tičeva ulica 31. " pr Sič: Trgovsl-o računstvo za višje trgovske sole 1,—III. (Cena 40 K) in Sič: Trgovsko računstvo za dvorazredne trgovske šole, I__II (Cena 56 K) je izdala knjigarna Ig. KleirTnayr & Bam-berg. Kn ige bodo prav dobro prišle ne samo dijakom temveč vsakemu, ki se hoče naobrazjti v trgovski stroki. r„ ?J, Pfav!?'ce. Spisala in jim slike narisala lika Waschtetova. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cona vezani kn'igi 40 K, po pošti 'i ?.,e0,vin' več" ~ Za Pirhe 'e slovenska mladina dobila kn a i r aj v . ^ r. Uaio- raijtoi v mm 1'urmo-metei v 0 fjiuroui ililoroncn T O Nebo, vetrov '»vino v mm 31. S. 21 h 740-5 9-8 16 d.obl. 1.-4. 7 h 741-3 5 0-9 megia 1. i 14 h 7408 157 22 jasno 8- Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. PsoSilaščenS proda]a!ec sresi! Oržaoas S^zrate L©!er3ie. izn oCuje svojim ije* vsaK znesek urez odpovedi v za ,ežo in vožnjo nepla . N . Sljiv. Podrobne ponudbe z navedbo cene pod „nonj„ na upravništvo .Slovenca*. 1162 llarmoiiiKo na 2 glasa dobro ohranjena se ceno produ. Ogleda se le o4 12 -\'22, ure popoldni. Franc Šsotic Kolodvorska nI. 26./II. desno. 116. Mirna sironca sas^^ffij po možnosti v bližini k kega koloavora. Ponudce pod »od ma,a (lo oktobra« na upravo „Slovencaa. 1163 Krasno paseslvo :irty]:LnLvt v mestu, obsto.eče iz dveh hiS in nad 3000 mJ vrta in stavbenih parcel ob glavni ce^ti. na dveh straneh o >grajen s potokom, je vsled smrti lastnika takoj naprodaj. Cena 600.010 kron — VeC se poizve pri A. Kuuc, Gosposka ulica 7./L 115? ^ li so z gosiiiiio, frJh kuhinjo. Na dvorišču hiša primerna za mesarijo. Vse obkoljeno z vrtom in sadovnjakom, okolu 2 oral, blizu drž. rudnina. Vprašanja na Milivoja GimlCa, Vrdnlk-Tfiajdan (Srem). II08 že rubijen od 8—11 cm Širok, se kupi Proda se škripec (Flaschenzug) Lud. Ileršič, Ahacljeva cesta 10. 1160 Fensioo Grmovec v najlepši legi na Gorenjskem se priporoča cenj. gostom in turistom, Nizke cene, najboliSa oskrba. — Naslov: Upravništvo Preddvor, poŠta Tupailče. Pes-Done«, Aooieštino izredno lep, pleme-, nite pasme z rodbinsko listino (Stammbaum) 14 mesecev star, se proda: Pogačarjev trg 3 II, levo od Id do 12. ure. Na željo tudi ps ca-sestra. 1178 po na hitrejši — Berlitzovi —„------- metodi poučuje učiteljica Američanka. — Na pripravnejša metoda za one, ki potujejo v Ameriko. Naslov pove upravništvo tega lista pod St. 1180. S« orpisla J¥m Prosto stanovanje, plača po dogovoru. Nastop čim preje. Prošnje je vlagati na župni urad Ssvcnrseka piesiarska in mm rioiaunlra IVAN BRICEI'J. Dunajska UbSHlHilU cesta 10, se priproča.-- Izvršitev točna, ceno zmerno. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Vpija govejega, sladkega kupi en vagon delili Oskrbništvo gradu ba detlija, Ljubljana. gradu barona Čo-1177 Slaeova® s Bral ske šole, če mogoče v Spodnji Si3ki ali Kolodvorskem okraju. Ponudbe pod SViiTLA SOBA na upravništvo lista. ncfjl SM13P a oskrbnika ali kaj slič-. CdlU lupi li, neira išče intil, marljiv in vesten bivši podoficir vojno mornarice (oženjen, brez otrok), tudi izven Slovenije. Cenjene ponudbe s točnimi podatki prejemkov se prosi na upravo Slovenca'' pod »tlitfEČ.i.1 SIN« St >148. Proda se iS za spalno sobo m več drugega pohištva. Selo 41 Obrna centrala v Ljubljani za obnovitev po vojni poškodovanih krajev registrovana zadruga z omeieno zavezo vabi svoje p. n. člane na v ■ ki se vrši 12. aprila 1521 ob 4. uri poDoldne v društvenih prostoiih, Pr. žakova ulica St. 3. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1920 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev nadzorstvo. 5. SluSajnosti. Načelstvo. ZA STAVBE priporočata po nizkih cenah cement, tračnice, tra-verze, štorfe, okov, štedilnike, pioščevino In sptob vso železnfno. ZALTA & hi, Ljtli) Gosposvetska cesta št. 10. Dobra kuharica fi^KTE! koj proti dobri plači. — Ravnotam se cii?ilh«s na dom. Poizve se sprejme SlVlija v upravi .Slovenca' pod štev. 1156. Sprejme se takoj priden in poSton v trgovini I. Perdan v LJubljani. Tovarna Barva vsakovrstno blago. Ljtute Poliansiti iiasiH PoMilca: PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka ul. 38. Kemično čisti obleke. Svetlonka ovratnike, za- 1.4. pestnice in srajce. NOVO A1ESTO Glavni trg. KOČEVJE Stev. 39. prvovrstne šivalne stroje za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garanci|oter posamezne dele, igle olje,itd. z j vsakovrstne Šivalne stroie priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št 7. •9 POZOR 3 'i V soboto dne 2. aprila se otvori v Latterrrianoveen drevoreda kino. — Prva predstava se vrši ob 6, druga ob 3. url zvečer, Spored iraja 3 dul. Vstor-iina I. prostor K 8.— Ii. prostor K 6.— za otroie K 4.— Za obilen obisk se priporoča Anion Vstala. O "04 o Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril se(U:Diemsi(ooliri ter se tem potom priporočam za cenj. naročila, katera bom izvrševal točno in po najnižji ceni. IiJUDEVlT STANIČ sedla« ln Jermena« ivanžna goriea, ZATIČflH. o cJ =24. Arhitekt in mestni stavbenik IM" 011' Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte iti proračune umetniško izvršena Izdeluje atel,e za umetno slikarstvo OTMAR VAČKAR, BRNO Francoska ulica St. 13 (prej E. Skarda) Proračuni in načrti na zahtevo brezplačno. Antodelavnica p J p|J|| Karlovska cesta štev. 10. Izdeluje vsa posamezna dela za au-tomobile. popravlja tudi stroje vseh vrst. Prevzema vsa železo strugarska dela točno in najceneje. Stare kovine (baker, medenino, cink i.t. d. kupuje trgovina z železnino BREZNIK & FfilTSCH, LjUBLJRMH Cankarjevo nabrežje Stev. 1. NajveCja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Hiiserjeva ulica štev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejSih nizkih cenah. Jax in sin Dunajska cesta St. 15, Ljubljana. Šivalni stroli in siroji za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu, Usta-novi jena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „ H o L E R " Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz proih fooarn: DDrkopp, Styria, lMaffenrad. ci:. 3 C3 ca a a erj a cr,! crs cn E3 srs a cs c=s ramena U Telefon Stev, 228. Račun čekovnega urada v Ljubljani Stev. 647. v ILJUasJA-NJ, v lastnem domu MikSo'^l£ava cesta itev. 6. Očrestisja hranilne vloge in vloge v tekočem računu po čistih O Ljudska posojilnico v Ljubljani je največja slovenska posojilnica, In je imela koncem decembra U>2u VH3 milijonov waga. IzvrSba v osmih dneh. Delo za obleke . Delo za i-ostume K C00-. K 6a0-. yiiu;ii!iiiMiiiiiiiu:jniirmmiiiniiiiuiiiii!iiiiMiwiiiiiiiiiiiiiiiimmiir,))!ii:iiiiiiiHui:iiii!iH miiimiiiininiimniiiiiiiiiimmmnii je nadomestilo trst,a'' za strope tn § stene pri vsakovrstnih stavbno. Iz- | deluje in prodaja ga po nainižji ceui 1 IOS. R. PUH tvornica bakule in trstja, ujnbijana, I _ Gradaška ul oa St. 22. Talelon St. 513. I _f»HiiiiiiniiimiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii................................................... izdeSek mmliem p^d^eSniki Zajamčeno predvojna kakovosti Nedoiežna trpeSnost! Tovarna i Bratislava - PstrSalka. Proeiaialna: Paramo«• Oummlindustrle, Wien Vil; Neubaugasse 7. tTU ullS fcrt«i y Prodaja srečk Državne Elastie Loterije za 2. kolo. Državna Klasna Loterija prične početkom meseca maja tek. leta s prodajo srečk 1. klasne loterije, čije žre anie se izvrSi v mesecu juli,u 1.1. Pozivalo se interesovana mesta in denarni zavodi, koji bi se radi bavili s prodajo teh sre<*k, da se obrnejo na Državno Klasno Loterijo v Beogradu najkasneje do 20. aprila tek. leta. Načrti loterije s splošnimi pravili o iste) kakor tudi pravili za ovla-ščenje prodajalca se dobe pri Drž.ivni Klasui Loteriji. Iz pisarne Državne Klasne Loterije LBr. 2;171 z dne 29. marca 1921. IV ORIENT" družba z o. z. preje Brata Eb erl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva o. 4. nasproti hotela ^Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firneSev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičov, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. »PO Jo s. Stopat? manutakturaa »trgovina bjubtjono, Dunajska eesta St. S. se priporoSa. co sagaggmraaMaBBBBEBiaBgBgBiaij — ,nanaša SISBi; OBRTNA BANKA v Li»b|iani' trg 4. Telefon St. 508. izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s Stev. poštnega ček. urada SHS 12.051. od dne vloge do dne dviga. V. MftRS&NO Telefon Si. 226 ff TIMEX ii ZAGREB Nitaotlieva ul. 8 Moderne tvorniške naprave Stroji za vse industrije Precizno in navadno orodje Zastopnik prvorazrednih tvornic Prodajna poslovnica za Jugoslavijo G. KOT, A. <3. W!EN III. Hidraulične naprave Motorji vseh vrst Naprave za mline mlm lia oseh urst prevozne napraue. Speciatifefa žične železnice za ssaguečio sito, jfaircske prevozne aspraoE za us?ike dajane. Predpretekli zastonj. SEILBHHfg MKTSES« fiESEULSCIffiFT W1EN HI., ESTEPLHTZ Sir. 4. 1 Telefon 33—57. krema za obutev čisti, lika in konservira proizvaja: usnje. 99 tvornica kemičnih izdelkov d, d. Telefon St. 5-46. Angleška parobrodna družba Zastopstvo za Jugoslavijo: Jugoslavenska banka d. d. v Zagrebu. — Odprava potnikov I. II. in III. razreda preko TRSTA, REKE in CHERBOURG-a v NEW-YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: ^ Caaarfl Line, Zagreb, Vrhovčeva ulica št. 15. iu LJUBLJENJI, Kolodvorska ul. 26. lii&frSSSK? ftlflilRJI mH OBROKE harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine Streme na debelo in drobno. Alfonz Breznik, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg St 15. Ljubljana. J PILI© IIE3M1L D. D, M A Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19. :aqreb Brzojavi: „Cemia*. Portlandcement, zidno in strešno opeko, cementne strešnike, ce-mentno-azbestni Skril) (eternit), cementne cevi, drenažne cevi, apno, Watproof (ccrezit), asfalt, izolirne pioSCe, lesni cement, pristno strešno lepenko Stev. 80, 100 in 120, stresni lak, katran, karbolinej, gips i. t. d. dobavlja VjBUltlUlVUU ii«Ui6lbl]Hi: Ljubljana, Blelvvslsova c. 18. r. z. z o. j. preje Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni trg St. 19. Poleg nunske cerkve obrestuje hrasiilne vloge po 4% vloge v tek, računu po 3!/i% Henini ln invalidni davek plača posojilnica sama. Vrednost vlog je zajamfena v popolnoma varnih posojilih in drugih dobrih naložbah, poieg tega jamCi za vloge lastno premoženje zadruge v znesku 600.000 K ter Člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K daje posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti zaznambi na službene prejemke i. t. d. Prodaja srcCke ===== cfczaune razrsdtie laSerije. ====== Pojasnila ln prospekti brezplačno 1 vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta in železniška postaja Domžale pri Ljaoljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. d Ljubljani prevzema vsa naročilu in mo-Verniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v Prešernovi ulici St o, kjer se sprejema v sredo in soboto. H. Suttoer Ljubljana 5, Mestni trg 25. Majvečja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. ŠiStSi, patSgssiB, stenice, scurna in vsa $oiRson mora poginiti, ako porabiiato lr.oja naibiiio preizkušena in aplosno bvnliona jrudstva, .'ut pruti poljskim mini m K 10 tu podgan« in icliSi K lfl; za učnrko posebno močim vrsta K. 20; tinktura zn stenice K 15; nutče\aloe moljev K 10. prašek prou mrče-•iotii K lo in 20 mazito proti ufiem pri ljnfieli K 5—13.. mugilu za uši pri živini o,—13., pra« sok en nit v obiokl in perila K 10 in 20. tinktura proti nurfieau na aaAjn in zelonjatfi (nničev rastlin Iv 10. IJiasok proti mravljam K 10 — Pošilja po po VKOtiu Zavori ia okapori M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trgovcom pri večjoru odjemu po met. oauuaaannaaaaDaaaDaaDuuaannD o Vzafemsia zavarovalnica d | v Lfubljjani, Danajska ccsSr, št 17. jj Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru. 2 Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem od lelfcuza/arovanja. Skupno premagasne skupne teSave! Svoji k svojim I D r. L L 0 D aanccjaaaanaaaaannaacjinaciaaaac najboljše vrste samo pri tvrdki Tomasovii i ViskovIC ZAGREB, PafmotiCeva ulica 22. Zahtevajte specijalne ponudbe posebno za dalmatinsko, ba-natsko, sremsko in vilanjsko vino. J Pr sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. revzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uu&BIafta, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna s Ljubljani.