Poštnina olačana ▼ gotovhiL Leto JI. št. 297 a L*ubl?and. četrtek ?9. decembra 1929 Cena 2 OFn Naro&oiaa ca mesečno /S Um. ta ttfitemsrvv 40 OIB Uredništvo: Uabliana Knaflleva atica S. Telefon Stev. Hit. 5U3. 1124 JI25 Id 3126 Maribora Aleksandrova cesta 13. Teleioa it m Celie- Kocenova a!. 2 Teletoe fcev 100. R->k«idis- se o« *ra£alo Deias- oo tariln Uprave*«*«: UuMMa«. Freiernuv* o. M. Teleioa «t <122. 1129 <124 112* <126. laseratn' >ddetek UntHiana Prešernova a Lica 4 Tiietoa St Podružnica Maribor: *le*&aodrova sesta t-. 13 Te.etoe it «55 Podružnica Celie Kocenova ulica It. i Telefon St 100 Računi i»St Sek ta vodih: Uobl)an» h. U.»42. Praha Cisto 78.180. Wiea Nr 105 241 [ Ljubljana, 1& decembra. Včerajšnji rojstni dan našega kralja je postal historičen dan v narodni zgodovini Jugoslavije. Njegov pomen se da v marsičem primerjati važnosti 6. januarja in 3. oktobra. Nesumljivo bo 17. december ne le globoko odjeknil v duši našega celega naroda, temveč se bo pomembno uveljavil v vsem našem notranjem konsolidacijskem procesu. Manifestanten način kako ie v vseh krajih naše širne domovine bil letos proslavljen kraljev praznik, dokazuje predvsem, kako se narod instinktivno zbira okrog svojega vladarja, v katerega veliko državniško podjetje za končno konsolidacijo Jugoslavije polaga vse svoje nade in v katerem vidi vso garancijo za srečen uspeh. Proslava kraljevega rojstnega dne je bila letos ne le svečanost rodb;nskega značaja. pri kateri se čuti narod eno s svojim kraljem, nego je bila doeodek da-lekosežnega političnega značaja, ker ie narod oorabil priliko, da svojemu vladarju ob tej priliki izkaže ne le svojo ljubezen in vdanost, temveč tudi svoje odobravanje za historične čine ianu-arskega manifesta in oktoberskega zakona ter svojo vel ko vero. da ga krajj s sigurno roko vodi k srečnejši bodočnosti. Kar pa daje včerajšnjemu dnevu posebno historično obeležje, to so dogodki. ki so se odigrali v Beogradu povodom prihoda velike poklonstvene deou-tacije mest savske in primorske banovine. ki je pod vodstvom zaerebškega župana prišla čestitat kralju k rojstnemu dnevu. Sorejem demitaciie bro-eče okroe 550 županov, obč odbornikov in predstavnikov najvažnejših k"lturn;hjn gospodarskih organizacij, je bi1 veličasten. Beograd in njegovo prebivalstvo sta pozdravila odposlance hrvatskih mest z iskreno in toolo prisrčnostjo, govori, ki so bili izmenjani ori pozdravu, v svečani seii beograjskega obč. odbora in pri banketu, so bili ne le ma-nifestac:je bratske ljubavi in prisega solidarnega. oošt°neea s^elovama za bodočnost. temveč so ood^li vele^o^emb-ne poetično proer a matična iziave. Predstavniki hrvatskih mest. ki so po večini popreje stali v vrstah oolitičnih struj. katere so odklanjale načelo narodnega in državnega edinstva. so se ob tej priliki brezpogojno izrekli za idejo kraljevega manifesta, kateremu je osnova edinstven narod v edinstveni državi. Zagrebški mestni župnik g. Rittig je v velikem govoru v beograjskem obč. svetu proslavljal Jugoslavijo ter poudarjal. da ie spas celega naroda v tem. da »napolni svojo dušo z jugoslovensko solidarnostjo, jugoslovenskim srcem in občutkom.« starosta bivšega Hrvatskega Sokola dr Hofer je zatrdil, da so prišli Zagrebčani v Beograd, navdahnjeni z duhom Strossmayerja in Račkega. ter je izrazil svojo trdno vero. da bo končno zmagala velika jugoslovenska misel, ki so jo izročili stari llirci. pre-poroditelji naroda, bivši federalistični poslanec dr. Hanžek je proslavljal letošnji 17. december kot dan prisege jugoslovenskega naroda, ki noče nobenega Kosova več in ki bo z delom samoza-tajevanjem. ljubeznijo in medsebojnim oproščenjem dosegel, kar mu je usoda kot historično nalogo odredila. Vse te izjave, ki so bile z navdušenjem podane in z navdušenjem sprejete. je v precizirani, svečani obliki re-sumiral nagovor 'zagrebškega župana Srkulja. ki je na čelu vseh. v Beograd došlih predstavnikov hrvatskih mest in ob njihovem burnem odobravanju v svečani avdijenci čestital kralju k rojstnemu dnevu. Zupan Srkulj je uvodoma dal izraza ljubezni naroda do kralja in države, nakar je v lapidarnih stavkih podčrtal, da «i za nas Hrvate nema drugo ga narodnog i državnog ideaia nego je Jugoslavija«. Poudaril je nato. kako tudi Hrvati iskreno usvajajo načela 6. januarja in 3. oktobra. Svečano je potrdil, da hočejo Hrvati vse doprinesti, da se kraljevo veliko delo privede k srečnemu koncu »v duhu edinstva države, m naroda.« in usvojil je kot vrhovni izraz kraljevih idej geslo: »en kralj, en zakon.« kar pomeni odpoved federalističnim principom. V svojem odgovoru je kralj na izredno ljubezniv način kvitiral patrijotično gesto hrvatskih mest, na politično pomembne stavke Srkuljevega govora pa je odgovoril z lapidarnim programatičnim stavkom, ki ne pripušča nobenih dvomov o njegovih intencijah in o pomenu njegovega velikega dela. Kralj je konsta-tiral, da je narod pravilno razumel in enodušno odobril niegova stremljenja in odločitve od 6. januarja in 3. oktobra. Slovesno ie poudaril, da gredo ta stremljenja in te njegove odločitve edino za tem. da učvrstijo nerazdeljivo narodno edmstvo. bratsko ljubav. polno enakopravnost in da našo lepo kraljevino Jugoslavijo gospodarsko okrepijo in socijalno povzdignejo. Kraljeve besede so bile sprejete z velikim navdušenjem, ki znači. da so jih predstavniki hrvatskih mest, o katerih smelo rečemo, da Hrvatska deputacija v Šumadiji Zastopniki hrvatskih mest na grobeh Neznanega jnna-ka in kralja Petra Osvoboditelja Beograd, 18. decembra o. Hrvatske de-putaciie so se snoči odpeljale iz Beograda. Tu ie ostala le 2C-51anska delegacija zastopnikov mest iz savske in primorske banovine, ki so pod vodstvom zagrebškega župana dr. Srkulja. splitskega župana dr Račiča in bivšega washington?kega poslanika dr. Ante Tresič-Pavičiča danes dopoldne odpotovali na Avalo. da se poklonijo na grobu Neznanega iunaka Grob ie pokrival že prvi sneg, ki ie ponoči zapadel v Beogradu in okolici Dr Srkulj ie imel pri polaganju vencev govor, v katerem ie naglašal pomen in simboliko kulta Neznanega iunaka. ki ie simbol čuvaria Beograda in vse naše Jugoslavije. Niemu se klanjajo tudi Hrvatie z obljubo, da bodri zvesto čuvali Jugoslavijo. Vence so položili še dr Tresič-Pavičič. dr. Lavrica in dr Račič Dr Tresič-Pavičič le v svojem govoru naglasil. da prihaja na grob v imenu Primorja ter Prinaša pozdrave vseh onih. ki se Neznanemu junaku zahvaljujejo za svojo osvoboditev. Po vzgledu Neznanega junaka bodo postopali vsi Jugoslo-veni. ce bo treba nastopiti v obrambo naše Jugoslaviie Z Avale je deputacija odpotovala v Mla-denovac. kamor ie prispela opoldne Občinski odbor z županom Miletičem na če'u jo ie svečano sprejel ter ii priredi' banket Dr Srkuli se ie zahvalil za pozornost in ie v svoiem govoru podčrtal zasluge Šumadincev ki so doprinesli velike žrtve za osvoboienie in uiedinjenje ve'ike Jugoslaviie Največio žrtev oa so doprinesli s tem .da so spreieli lepo ime Jugoslavija Popoldne le deputacija odpotovala na To-polo. kjer se ie poklonila na grobu kralja Petra in položila krasen venec. V imenu vseh Hrvatov ie zagrebški mestni odbornik Artur Mahnič na grobu prisegel zvestobo Jugoslaviji. Zvečer se ie demitacija vrnila v Beograd, ponoči pa so udeleženci večinoma odpotovali na svoje domove. Nova lepa manifestacija Male antante Velika udeležba pri proslavah in Bukarešti — Jugoslovenska Beograd. 18 decembra p. Rojstni dan NI. Vel. kralja Aleksandra so včeraj slovesno praznovala tudi naša poslaništva v inozemstvu Naiavno ie. da ie bila proslava posebno prisrčna v prestolicah obeh. z Jugoslavijo v Mali antanti združenih držav, v Pragi in Bukarešti. V Pragi ie naš tamkašnji poslanik dr. Andjelinovič priredil recepcijo, ki se ie je udeležilo nad 400 oseb med njimi vsi člani praškega diplomatskega zbora, mnogi ministri in številni predstavniki češkoslovaške javnosti. V Bukarešti se le vršila svečana služba božja v tamošni ruski cerkvi. Prisostvovali so !i predstavnik regentskega sveta, mi-nister dvora zunani' minister, vojni minister, diplomatski zbor. oficirji lovskega pol- kraljevega rojstnega dne v Prag! odlikovanja romunskih oficirjev ka kralja Aleksandra I. in mnogobrojno občinstvo Po cerkveni svečanosti je bila na jugoslovenskem poslaništvu recepci a. med katero je naš poslanik Colak-Antič izročil 12 oficir em lovskega polka kralja Aleksandra visoka jugoslovenska odlikovanja. Za hvalil se je v imenu odlikovancev in v imenu rumunske vojske vojni minister .general Pirescu Zvečer ie »ugoslovenska kolonija priredila dobro obiskano in sija;no uspelo akademijo s plesom- V beograjskih krogih so s posebnim zadoščenjem sprejeli poročila o lepfh proslavah v prestolicah obe.1 zavezniških in pri-atel skih držav, saj nudijo nov dokaz, kako prisrčne in tesne so vezi med državami Male antante. kovnjakov. ki je bil predložen bolgarski vladi, maksimalno popuščanje, ki je bilo možno, in da Bolgarija ne sme računati na nadaljnjo popustljivost Burov in Molov sta dokazovala, da Bolgarija ne more plačati zahtevanih 12 milijonov zlatih frankov: največ, kar ji dooušča njen gospodarski ?n finančni po'07aj. bi bilo 9 milijonov. Burov je še dodal da bi morala on kot zunanji in Mo'ov kot finančni minister Dodati ostavke, če bi ne dosegla Dr;mernetra znižania. da Da tudi v t?m Drimer« nobena dniga vlada ne bi mogla ponuditi večie kvote. Ministra Bumv in Molov v Londonu Intervencija obeh ministrov v Parizu ni rodila od. Bolgarije že-ljenega uspeha znižanja reparacij Beograd. 18. decembra, p. Po vesteh iz Londona sta sinoči prispela tjakaj bolgarska ministra Burov in Molov. Na kolodvoru iu je sprejel angiešk* zunanji minister Henderson z uradniki zunanjega ministrstva ter celokupno osobje bolgarskega poslaništva. Povodom obiska obeh bolgarskih ministrov v Parizu in njunega poseta pri francoskem ministrskem predsedn;ku. Dišeio francoski listi, da je ministrski predsednik Tardieu bolgarskima ministroma naglasil. da predstavila zadnji predlog konference reparacijskih stro- Pojavi notranjih bolgarskih težkoč StJtmadi med člani vladne večine v Sobranju — Polemika ministrskega predsednika z vladnem poslancem — Socialističen manifest Sofija. 18. dec. AA. Na včerajšnji seji Sobranja je prišlo dc ostrih spopadov rr.ed člani vladne večine. Poslanec Ivan Petrov ie tekom svojega govora o neprestanih "azboj-stvih na Bolgarskem nanadel več okrožnih načelnikov Posebno ostro ie kritiziral okrožnega načelnika v Plovdivu. o katerem je dejal, da bi bilo bolje zanj. ako bi *e ba. vil e «vojimi uradnimi posli, kakor pa da napada razne poslance m ž njimi polemizira po časopisih. Te opazke so očividno razburile ministrskega predsednika Ljapčeva. ki je takoi posegel v razpravo in zavrnil poslanca Petrova, češ. da are samo za »sebne spore med Petrovom in okrožnim načelnikom v Plovdivu Ljapčev je zanikal. da ie bilo v okolici Plovdiva toliko razbojstev, kakor se pripoveduje. Poslanec Petrov je nato navajal, kako je neki uradnik v LSkovskem hotel podati ostavko, da pa so to preprečili Hudje gosp. Ljapčeva Ljapčev je ponovno vpadel v besedo in zavrnil govornika z besedami: iVi govorite gluposti!« Nato je poslanec Petrov začel še bolj obširno govoriti o razbojstvih in umorstvih in opozoril na to. da ni bil prijet še niti en razbojnik, očividno zaradi popolne nesposobnosti lokalnih oblas'ev. Predsednik bi moral kaznovati nesposobne načelnike, tako pa jih še brani Pri teh besedah so začeli napadati govornika drugi poslanci vladne večine. Poslanec Kjanilev mu je zalučil v obraz: »Vi ste lažnivec! Vi s*e tip! Vi ste klevetnik!« V tem se je začel kvestor Savov prepirati e oosl. Nikiforom. Predsednik Sobranja Cankov, ki ie predsedoval sej!. }e pozval kvestor ?a k redu z besedami: »Pojdite na svoje mesto! Vi se obnašate kot človek ki želi izzvati nerede!« Zbornica se ie umirila š»le. ko je t*>-slanec Petrov končal 6voi govor To ni prvič, da so se v Sobranju sprli med *eboi poslanci vladne večine. Vendar tako ostrih spopadov, kakor Da snočnji seli. še ni bilo Beoerad. IS decembra M. List »Narod« objavlia v svoji zadnji številki manifest bolgarske socijalno - demokratske stranke l.o!-garskemu narodu Manifest naglaša. da je politika vladajočega Demokratičeskega Zgo-vora dovedla bolgarski narod v položaj. Id ga ne more več prenašati Bolgari ia ie po zaslugi sedanjih vlastodržcev. če se še m**, števajo vrh tega reparacijske obveznosti pred katatrofo Zato poziva sociialno demokratska stranka bolgarski narod na borbo proti vladi Ljančeva in zahteva, da ee sestavi vlada dela in eocijalizma. ki bi bolgarski narod v vsakem pogledu zadovolji va'a Beograd. 18 dec M Sele sedai so znani razlog: za spremembe na italiionskem poslaništvu v Sofiji in ra odnoklic doseda-njerta noslamka Piancin'« Vieeov položaj v Sofiji je postal nevzdržen, ker se je javno preveč kompromitiral s svojim neprestanim vmešavanjem v čisto notranje bolgarske zadeve Pancini še ni odpotoval, pač pa se zatnuie. da bo v najkrajšem času zapustil Sofijo. Izgleda da je Piancmi največ kriv. da so se odnošaji med Italijo in Bolgarijo v zadnjem času tako ohladili. so bili v tem trenutku tudi predstavniki hrvatskega dela naroda, usvojili kot svoj program, ki ga sedaj ponesejo domov kot osnovo za vse svoje nadaljnjo delo. V veliki hrvatski deputačiji so bili predstavniki najvažnejših bivših političnih strank iz tega dela naše države. Veličina jugoslovenske misli in globoko prepričanje, da za naš narod, bodisi hrvatskega, slovenskega aH srbskega imena, ni življenja, ako se z vso svojo silo ne oklene ideje edinstva, je izbrisa- la med njimi vse stare državnopravne razlike, potlačila plemenske občutke ter jih združila v enotnem vel:kem iugoslo-venskem programu. Le jugoslovenski program omof^" dobro za vse koristno in srečno reš'tev našega narodnega in državneea vnr^ania in nas vse Slo-venre. Hrvate in Srbe v/vli k miru. napredku in blaeostanin 17 december je noVaral d a f* kra^«"'* "e^a v zdravi insfnkt naroda ?n v nV^nvo življensko silo bila vseskozi utemeljena. Italijanski vpliv na madžarsko politiko Pod pokroviteljstvom Italije nadaljnjeio madžarski grofi s svojo usodno izzivalno politiko Bukarešta, 18. decembra. M. V tukajšnjih političnih krogih se smatra da so odnošaji Madžarske do Rumunije ter potom Rumunije do Male antante stopili po znanem govoru grofa Bethlena v novo fazo. Grof Bethlen ie v svoiem govoru odkrito priznal da je izključena vsaka možnost kakršnegakoli zbli-žanja med Madžarsko in Rumuniio ter preko nje z Malo antanto. Grof Bethlen je imel ta govor v času. ko so se mudili v Bud'mpešti odposlanci MmssoII-nija. da okre-ne madžarski odoor proti reparacijam. To je le en dokaz več. da je prav za prav Italija oni vir, iz katerega zajema svojo drznost in odpornost madžarska vlada Grof Bethlen bo imel priliko, da se kmalu prepriča da je Mala antanta političen organizem ki lahko v primeru potrebe premaga vsak odpor in zavrne vsako drznost in izzivanje. oa nai ga podpira kdorkoli Politika provokacije. ki jo vodijo sedanji madžarski voditelji, ki so b'li tud' voditelji Madžarske v žalostni preteklosti. lahko vodi to državo ponovno do katastrofe. Utrditev grške republike Ostra debata med Venizelosom in voditeljem monarhi-stov Tsaldarisom - Preosnovanje grške vlade Atene, 18. decembra. AA. Sinočna razprava v parlamentu ie izzvala veliko pozornost. Vlada je ostala na tei seji brez kvoruma. Predsednik Venizelos ni hotel podati izjave o novem programu vlade, češ da je njen program ostal ne-izpremenjen. Ker so tej seji prisostvovali tudi mo-narhisti je došlo do velike debate med predsednikom Venizelosom m monarhi-stičnim šefom Tsaldarisem. Venizelos ie Izfavfl. da le grški p.arod v pretežni večini republikansko razno'ožen in da |e rato reotiblika nenobitno dejstvo. Tsaldaris mu je odgovoril, da ne gre za vprašanje monarhije in da je grški narod v svoji ogromni večini sedaj gladen in da ie treba predvsem rešiti hudo gospodarsko krizo. »Pustimo, ie deial Tsaldaris. akademsko razpravo o mnnarhi'5 in republ:ki \o*enw> krafti mir naro^<». kar smo dnV^T^ij s tem. da smo soglašali z Izvolitvijo vladnega kandidata za predsednika republike.« Nato je Venizelos očital Tsaldarisu, da je dal pred par dnevi dopisniku bolgarskega lista »Zora« interviuv. v katerem je govoril drugače. Tsaldaris je odvrnil, da je ta iziava popolnoma izmišljena. Venizelos ie končno izjavil, da še dolgo ne namerava zamistUl oblasti. ker ie prepričan, da bodi not. ki vO-di do napredka in uspeha. Tekrvm vse debate so bili govorniki Dogosto prekinjeni. Navzlic temu pa ie položaj dokaj mirnejši. Vrnitev monarhistov v parlament pomeni znaten korak k sta-bil'7aciii grške republike. Atene, 18 decembra. A A. Predsednik grške vlade Venizelos ie izjavil, da bo izvršil temeljito rekonstrukcijo svoie vlade. Izmenjal bo skoro vse člane sedanje vlade, da bi na ta način nudil mlajšim s;1am priložnost, da se izpopolnijo v vodstvu državnih poslov. Mirna plenarna seja poljskega Sejma Sprejem davčnega zakona in sestavitev komisije za preiskavo dogodkov ob priliki poseta oficirjev v palači Sejma Varšava. 18. decembra g. Današnja plenarna seja Se ma je potekla popolnoma mirno. Na dnevnem redu je bil davčni zakon, predlog za spremembo poslovnika v parlamentu m končno predlog vladnega bloka za imenovanje parlamentarne komisije, ki r.aj bi preiskala dogodke v Siejmu z dne 31. oktobra, ko ni bila otvoriena seja zaradi prisostvovanja obroženih častnikov. Davčni zakon e bil sprejet gladko. V debati o predlogu za spremembo poslovnika ie govoril komunistični poslanec Czarski. ki Je izjavil, da pomeni nameravana reforma poslovnika napad na stranke Govornik je v nadaljnjem tako ostro napadel večino, da mu je moral končno sejmski maršal Daszyn ski odvzeti besedo- Predlogu vladnega bloka za imenovanje preiskovalne komisi e o poteku afere od 31. oktobra ie bila po kratki iebati priznana nujnost, tako da ie bil takoj izročen pristojnemu odboru Splošno se tolmači miren potek današnje sele In delstvo. da »e bil oredlog vladnega b'oka spre'et skorai brez odpora, kot znamen'e w&0redu?očega om'He-nia notranie politične situacije. V politični.! krogih se posebno nas'aša včerajšnja izTava državnega predsednica Moscickega oo kateri bo sedan i ministrski predsednik Switalsk: najbrže v dog'ednem času sestavil novo vlado. Ako pa bi zadel na prevelike težave, bo prevzel ta mandat ali Bartel, al! pa Czar. živahen potek debate o izjavi čsl. vlade Osebni napada Stribe^nvja proti duje, da bo vodil Praga, ta decembra, s. gb. Močno obiskana ie pričela danes dojjoldne poslanska zbor niča debato o vladni izjavi Seja je bila me-stoma zelo burna, ves dan, pa živahna. Dopoldne je nastopil kot prvi govornik poslanec Podkarpatske Rusiie. Kurtaik. ki je izjavil da stoji njegova stranka in vsa Pod-karpateka Rusija na strani države Za njim je govoril bivši minister poslanec Stfibrny. čigar govor je bil poln napadov na wseb<> zunanjega ministra dr Beneša in na policijsko službo v republiki Socijalni demokrai Hampel ie iziavil. da je agrarna kriza vnra-šanje. ki zadeva stotisoče malib ljudi. Socijalni demokrati odklanjajo vsako zvišanje dr. Benešu — Hlinka napove* lojalno opozicijo carin v poljedelstvu in Industriji ter zastt* naio smernice haaške konvencije. Popoldne je povzel besedo tudi msgr. Hlinka ki ie iziavil. da stoji njegova stranka. dasi je v opoziciji, na strani države m hoče sodelovati z vlado, vendar pa si pridržuje pravico kritike. Proti koncu jseje je govoril še zunanji minister dr Beneš ki je energično in z nepobitnimi dejstvi zavnČal škandalozno politiko legistov (skupine Stri-brny). Napade na Zunanjega ministra ie označil kot popolnoma neutemeljene. Tudi v senatu se je danes ves dan nadaljevala debata o vladni izjavi. Zasedanje nemškega državnega zbora Vlada bo najela 465 milijonov čunskega primankljaja — Berlin, 18. decembra s. Državni zbor je danes v drugem in tretjem čitanju sprejel zakonski načrt, ki pooblašča vlado, da najame poseben kredit v višini 465 mi'.ijonov mark za kritje primanik'5aja v državnem proračunu, dokler ne bodo na razpolago prihranki iz Youngovega reparacij'kega načrta Zaključno glasovanje se ie vršilo potem, ko ie neki komunistični poslanec med ostrimi naredi oroti socia'nim demokratom zakliučil svoj govor. Poob'astilni zakon ie bil sprejet z veliko večino. Nato ie sledilo druzo čitanje osnutka, s katerim se podališuie zakon o prepovedi izvoza umetnin do 31 decembra 1931 Vlada k k temu predložila sk'en. ro katerem zahteva sporazumno z Avstrijo čim obširnejšo ohraritev bose«;« veleremških umetnin Osnutek 'e bil z dodatnim rred'r»rom poslanca Strathmanna. ki doou?ča črtarie določb v ureditvi in z gotovimi poeoji finančnega značaia izvoz umetnin, spreiet v drugem in tretiem čitaniu Ravno tako ie bil sprejet ored'oe "ladnih «trark Berlin 18 decembra s »Per'iner Tage-blatt« ooroča da ie državna v'ad?. rova. bila predsednika drž. banke dr Schacfrta. naj bi kot glavni delegat spremljal nem- mark posojila za kritje prora-Dr. Schacht odpotuje v Haag ško delegacijo v Haag , Berlin. 18. decembra AA Na konferenci šefov nemških gospodarskih skupin je bila soglasno sprejeta resolucija, ki odklanja Youngov načrt ki pa obenem ne sprejema plebiscita, kakor so ga zahtevali naciona!i-sti. Resolucija odobrava finančni načrt predsednika Narodne banke dr. Schachta in izraža mnenje, da bi bil razpust parlamenta edina pot. ki mo^e rešiti vsa gospodarska vprašanja Nemčije. Zanimivo glasovanje v avstrijskem parlamentu Dunaj, 18. decembra, g. V avstrijskem parlamentu se je danes vršilo zanimivo glasovanje. Z ve'enemškimi in socialističnimi glasovi je bii profl krščanskim soclialcem sprejet predlog, naj se avstrijsko zakotnsko pravo izenači z nemškim. kar pomen;a omogočen ie ponovne poroke katoliškim razooročencem. CKasovanr« ima za enkrat samo romen ^emonstraere, ker bodo Werika'ci gotovo znati .preprečiti izvedbo sprejetega sMepa. Šandor Aleksander f Zaereb. 18. decembra L V torek .zvečer Je ob oričetka plesne zabave v Oficirskem domu v Beogradu umrl g. Sandor Aleksander. ena naimarkantnelših osebnosti v hrvatskem gospodarskem ln Javnem življenju. velik dobrotnik, kakršnih je malo v današnii dobi. Pokojnik se ie dvignil do svojega vfso-kega položaja iz žitne stroke in le bil eden naiboii simpatičnih tipov premožnega meščanstva. Šandor Aleksander je bil. kakor mnogi ameriški magnati. mišljenja, da bogastvo In kapital ne dajeta samo pravice do uživanja, ampak nalagata tudi dolžnosti, zlasti dolžnost sodelovanja v javnih poslih. Vsote, ki lih le razdelil pokojnik v dobre namene najrazličnejšim javnim ustanovam, znašajo več deset milijonov dinarjev Od študenta do trgovca, vsakdo ie našel podporo pri njem aH pri ustanovah, ki iih ie osnoval Sem spadajo zlasti akademska menza. »Prehrana«, »Narodna zaštita«. reševalno društvo itd. Razen tega ie bil Aleksander tudi na nai-odMčneiSih mestih v uoravah raznih gospodarskih institucij. Bfl le član uprave mnogih podjetij, častni dosmrtni predsednik Zbornice za TOI v Zagrebu, hrvatskega trgovskega društva »Merkur«. Saveza trgovcev itd. Zlasti mnogo svojega trnda ie vložil v organizacijo trgovskega društva »Merkur« Bil je podpredsednik Trgovskega doma, član uprave Zemalj«kega saveza Industrijalcev. Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov ter borze Tudi v Zagrebškem Zboru ie bil Aleksander podpredsednik glavne nprave in predsednik njegove finančne sekciie Rojen je bil pokojnik 9. aprila 1866 v Zagrebu. kjer je dovršil nižjo realko in dela! tri leta v poslovalnici zagrebških paromli-nov Kasneje je bil v veletrgovini žita svojega očeta L. 1888 ie vstopil v hrvatsko trgovsko društvo »Merkur«, razvil v njem veliko delavnost ter bil ali predsednik ali podpredsednik tega društva vse od 1. 1892 dalje Za svoje velike zasluge je bil odlikovan od Nj Vel kralja z redom Sv Save I stopnje z lento, III stopnje in z redom Belega orla IV in V reda. Kako delaven je bil pokojnik v najrazličnejših dobrodelnih, kulturnih in gospodarskih društvih priča naiboii dejstva da je bil bodisi predsednik, bodisi podpred-sedn:k ali član up-ave ali časten član v kakih 70 društvih L 1917 si je nabavil v Zagrebu veliko takozvano Knkovicevo hišo, leto zatem pa posestvo Mestnega strelišča. kier je uredil »Prehrano« V obeh teh obiektih je osnoval sklad pod imenom »Prehrana Sandora A Aleksandra« Vrednost te ustanove se ceni na preko 32 milijonov dinarjev. Smrt pokoinega Aleksandra obžalujejo hčerka, poročena z veleindustriicem d' Ar-turipm Marčem niegov brat S D Aleksander. predsednik Saveza industrijcev. in sestra Jeka s številno obiteljo. Sofijska konferenca Sofija, 18. decembra. AA. Jugoslo-vensko-bolgarska mešana komisija je danes nadaljevala svoje delo. Seji ie prisostvoval novi predsednik jugoslovenske delegacije dr. M-iorad Jankovič: Razprava je bila posvečena redigiranju protokolov o že doseženih sporazumih. Prihodnja seja bo v petek. Konferenca rektorjev Beograd, 18 decembra č. Rektor zagrebškega vseučilišča dr Belobrk, rektor ljubljanske univerze dr. Dolenc in rektor beograjske univerze dr. Mitrovič so imeli danes v Beogradu sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih tičočih se novega za vso državo veliavnega zakona o univerzah, ki pride v kratkem v razpravo pred Vrhovnim zakonoda nim svetom. Rektori so dosegli načelno sporazum v vse/i glavnih vprašanjih ln bodo predložili svoje mišlje. nje ministru prosvete- V novem univerzitetnem zakonu bo urejeno tudi vprašanje plač in drugih prejemkov vseučiliških profesorjev analogno s sklepom glede prejemkov kasači skih sodnikov- Gre tudi za to. da se določi ostalo število rednih in Izrednih univerzitetnih profesorjev in docentov Tudi v tem pogledu je bil dosežen sporazum, tako da ni nikakih ovir več. da se univerzitetni zakon čimprei sprejme ln uveljavi. Kredit za zagrebško univerzo Beograd, 18. dec. £ Minister financ je odredil v soglasju z ministrom prosvete 480000 Din za popravilo glavne vseučiliške zgradbe v Zagrebu na trgu Kralja Aleksandra nasproti g'edališču Uredili bodo fasado in druga zunanja popravila. Del tega kredita pa bo uporabljen za izpremembo tiskovin in štampiljk. ki se ima izvršiti na podlagi novega zakona o nazivu kraljevine. Zima Banjaluka. 18. dec. č. Snoči je pričelo v velik' burji snežiti in tudi danes sneži še po vbaski banovini. Vozni promet je sila otežkočen Suiak. 18 dec. č Danes je pričela besneti na vsem primorju silna burja. Zavladal je izredno hud mraz. Zaradi razburkanega morja imajo parnik« iz Dalmacije velike zamude Lokalna plovba s Pa ga ni obratovala Železniški promet je za enkrat še normalen. čeprav divjajo v Gorskem kotani silni viharji in v Fužinah gosto sneži. Na Sušaku ie burja prevrnila več vozov, odtrgala strehe z železniških vagonov hi pobila šipe na vagonih Prj sušaških Bansklh vratih je buria prevrnila kočijo s kočija-žem tn konjema vred. Hudo poškodovanega kočiiaža so morali odpeljati v bolnico. Neka žena si ie pri padcu zaradi burje zlomila roko. nevarno pa- se |e pobila tudi neka dnrga oseba Tudi ena izmed telefonskih prog z Zagrebom je bila zaradi slabega vremena prekinjena. TrjM^a smrt mlade deflcRce VJnkovcf. 18. decembra č. V tukajšnji bolnici ie umrla 12 letna učenka 2 razreda gimnazije Pavla HembergeT lz Vukovarja, ki ie popila doma pol litra žganja. Zaradi zaužit a tolike kol'čine alkohola, 'e obolela na zastrupi jen ju krvi ter je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Denar in inserat sta tista vaiaa faktorja, brez katerih si moderni človek ne more več misliti trgovine ln trgovskega prometa. Denar je v rokah konznmenta, blago pa v rokah pri d obrtnika; svetovni posredovalec med obema pa je inserat, M posreduje zamenjavo blaga za denar, denar pa za blago. Današnji človek ne išče dobavnih virov po ulicah kakor nekdaj. On zahteva od svojega časopisa, da ga vsak dan informira o ugodnih dobavnih virih, da mu omogoči in vzgiblje odločitev za nakup teh ali onih potrebščin, daril, itd. Ker smo že v decembra, to je v času, ko dosežeta konzum in trgovski promet svoj viiek, kar je v glavnem zasluga svetovnega posredovalca-inserata, smo dolžni opozoriti vse pridobitne kroge na ta ugodni trenatek ter na kupno moč in kopno razpoloženje največjega čitateljskega kroga Slovenije, na čitatelje »Jntra«. Zlate nedelje * ustvarja danes le inserat. Božično „Jutro" bo tri dni ahtnalno, zaradi česar bodo »Jutrovi« božični oglasi pridobili na trikratni vrednosti Novoletno „Jutro" je največja trgovska reprezentanca v letu, takrat dosežejo oglasi nepobitne uspehe, ker iščejo v inseratnem delu lista tisoči in tisoči naročnikov svoja, in voščila poznanih tvrdk in trgovskih prijateljev. V novoletno številko „Jutra" spadajo oglasi vseh modernih trgovcev. Oglase za božično številko nJutra" bomo sprejemali do sobote, 21. t. m., ker izide božična številka »Jutra« že v torek, 34. t. m. Oglase za novoletpo „Jutr»" pa bomo sprejemali do 30. t. m. Venaar pa prosimo velecenjene inserente, da nas v svojem lastnem interesu podprejo s tem, da se požurijo s svojimi cenjenimi naročili še pred zgoraj navedenimi roki, da bomo v stann, v stremljenju po zadovoljitvi vseh, ukreniti in nrediti vse potrebno v pogleda brezhibnega stavljenja, plasmaja in pravočasnega izida lista. »OGLASNI ODDELEK JUTRA" Ob otvoritvi čsl. parlamenta H. — Praga, 14. decembra. Pred poslopjem drve avtomobili, ki privažajo poslance in diplomate tujih držav na otvoritveno zasedanje. V ku-ioarjih življenje, kakor v čebelnjaku, lz mnogih skupin se čuje živahen nemški ali madžarski govor. Poslanci so prišli vsi v temnih oblekah. Socialisti imajo po stari tradiciji rdeče klinčke v gumb-nicah in se vedejo, kakor zmagovalci PO dobljenem boju. Narodni socialisti so se okrasili z rdeče-belimi klinčki. klerikalci pa so si izvolili isto cvetko nedolžno bele barve. Komunisti so prišli v delavnih oblekah, v isti agitatorski uniformi, kakor jih je bilo videti na shodili pred volitvami. Nekateri so celo brez ovratnikov in kravat Pri dema-goških nastopih pred neukimi ljudmi je morda taka obleka umestna, tu v zbornici pa učinkuie smešno, tembolj ker je obče znano, da se v privatnem življenju mnogi izmed njih oblačijo boljše in ele^antneje neeo marsikateri buržuj. Galerije sa naoolnjene do zadnjega kotička. V vladmh ložah je mnogo senatorjev. zlasti komunističnih, ki so nato z galerije dirigirali hruoni postopek svoj'h noslancev. Nov;narski prostori so takisto gosto zasedeni od poročevalcev tr':h _in domačih listov. V sejni dvorani vlada šum in hrup. Ravnokar se je pojavila vlada in trušč se je znatno ooleeel Prvi je prišel doktor Czech, nemški socialist, za njim pa dr. Beneš. zunanji minister. Predsednik vlade Udržal je zavzel mesto nekoliko raztresen in iz obraza se mu je čitala utrujenost in nervoznost. Na znak uradnika zbornične pi-sarne, da so navzoči vsi poslanci, gre Udržal na govorniško tribuno in otvori se'0 Predvsem je prišla na vrsto ooslanska zaobljuba, ki so jo vsi poslanci brez izrme po abecednem redu položili v rok* predsednika. Kakor so poslanci prihaiali k predsedniku. tako so jih kom"n'sti napadali z medklici. Voili so na CnVo. na socialiste ko pa so se naveličali, so pozdravili tovariša Hari'*-' ki j^ zaort, 7. oglušujočimi kKci: »Ziv'o Harus!« Zbornica se ie zelo malo zmenila za vn!ri> komunistov. Prvi dan so se izvršile gole formalnosti: razen zaobljube je prišla na vrsto izvolitev predsedstva. Naslednji dan je predsednik vlade Udržal prečita! proglas vlade, kar so komunisti zopet porabili za divje izpade, ki niso imeli najmanjšega smisla, zato ie proti njim počasi vstala vsa zibormca. ki ji je nesmiselni nastop komunistov postal zooern. Boliševiki so se pomirili šHe. ko je zbornica z vsemi glasovi vlade in opozicije —■ razen glasov komunistov — odglasovala ored-log predsednika zbornice za izključitev od 10 sej onih poslancev ki hruškak> k neredom. Obenem je bflo sklenjeno, da se izključnim tudi vzame»o dnevnice za mesec dni. To je bik) tudi za komnniste dovolj povoda, da so se za nekoMco časa ponrrili... Tisk je vzel vladni nrrmrlas oooolno-ma ravnodušno na žn»n'e ln ne raz-triablta o nHn. kakor le sicer navada. Poudarja le to. da v1»da smatra za svn-io glavno natno-ri r°š'+"v gosevndnrsVih nrmWftnviy ?.n dodoi* d rt j* tr*bf» TV><*3- kati. kako se bo vlada lotila tega dela v praksi. Uveljavljenje meničnega in čekovnega zakona Z današnjim dnem sta dobila obvezno moč dva važna zakona, s katerima se kraljevina Jugoslavija lahko postavi v prvo vrsto modernih držav na tem polju. Sta to novi menični in novi čekovni zakon, ki ju je kralj sankcioniral dne 29. novembra preteklega leta in ki sta bila obnarodovana v »Službenih Novinah« dne 19. decembra lanskega leta ter objavljena v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti dne 9. aprila 1929. Ker prinašata imenovana zakona znatne razlike napram določbam dosedanjih partikularnih zakonov, določa paragraf 107 meničnega zakona, obenem veljaven tudi za čekovni zakon, da veljajo za menice, oziroma čeke, izdane preedn stopi novi zakon v veljavo, predpisi dosedanjih zakonov. Po dosedanjih zakonih je treba tudi presojati obliko in učinek meničnih izjav, ki se dado na takih menicah potem, ko stopi novi zakon v veljavo, prav tako pa tudi čine, potrebne za ohranitev in uveliavljenie meničnih pravic. Dalje stopita danes v veljavo uredbi ministra oravde z dne 23. oktobra 1929. tikajoči se praznikov v smislu meničnega in Čekovnega zakona ter dostavljanja prepisov nrotestiranih menic in čekov, kakor tudi nov? ed;ns t veni predpisi o protestnih reg;str>h ter končno zakonska novela k paragrafu 109 novega menlčneara in k parasrrafu 28 novega čekovneca zakona, ki smo jo objavili pretekli ponedeljek. Run* u*" i a odklania • t • • fjinnitvn nvAinirif Beograd, 18. dec. p. Po vesteh iz Bukarešte. smatrajo rumunski listi konvencijo o carinskem prem ;r ju ki je bJ1a nredložena s strani Društva narodbv, za enkrat še za utoni jo Rumunija se v sedanji obliki in pod sedanjimi mednarodnimi carinskimi razmerami nikakor ne misli pridružiti tej konvenciji. Pogrešana angleška letalca London, 18. decembra o- Do danes opoldne ni prispela letalskemu ministrstvu nobena vest o usodi enokrilnika »Fairey«, s katerim sta letela angleška letalca Johnes Williams in Jenkins v Capetown. Glasom včerajšnje vesti so opazili letalo ob 4. ari popoldne petdeset milj severozapadno od Sardinije. Zaradi tega vlada glede usode pogumnih letalcev precejšna skrb. Letalca sta oblubila, da bosta obvestila vsake 4 are letalsko ministrstvo o poteku poleta. čičerin zašel med desničarje Moskva, 18- decembra AA. Politblro Je dovolil Čičerimt samo še kratko bivanje v inozemstvu- Čičerin se mora vrniti v Rušilo najdalje do 1. marca prihodnjega feta. Dotlej mora tudi predložiti poročilo o premestitvah v diplomatskih sov:etskih predstavništvih v inozemstvu. V okolici Stalina trdijo, da gre seda' za deflnitivno odstranitev Čičerina, ker se Je povsem postavil na stran desničarske ooozicije. Hmtrg Žatec, 18. decembre, h Včeraj se Je promet dv z večiim poudarkom uveljavljati, ni ostalo brez uspeha Pretekli teden 6e je vršPa v Beogradu konferenca zbornic, lri jo lahko označimo kot pri če tek nove ere v Skupnem konstruktivnem delu za povzdigo gospodarskega naoredka Prve preizkušnje v tem pogledu kažejo najboljše uspehe. Zbornice so se z malimi iziemami spora*nmele v dveh njrtejšiih rosnodnrskih problemih. In sicer v n??»lnih vprašaniih glede revizije scjialne lakonoda?« in glede smernic *a revizijo carinske tarife. Dalie omenja predsedstveno poročilo, da ie bila zbornica ovirana in motena v svojem intenzivnem delu od neki'-- nepotrebni1- pojavov v zborničnem področiu. Na podlagi netočnih informacii se ie razvila neka agitacija zaradi odmere zbornične doklade. ki je raz-b^riala interesente in oteževaln zbornih stališče. Medlem se je izkazalo da eo bile domneve neumestne in neosnovane. Sodelovanje gospodarskih zbornic O akciji za sodelovanje vseh gospodarskih zbornic v naši državi, ki io je podvz^la Vub-1 lanska zbornica, je v zvezi s ored«ed«tve-nim poročilom poročal zbor. član ravnatelj g. Anton KrejČi. ki je zbornico zastopal na konferenci vseh zbornic v Beogradu. Gosp. Kreiči ie omenil, da ie v naši državi 13 zbornic, ki nogosto povsem neodvisno obravnavajo vprašanja, ki se v enaki meri tičejo vseh zbornic. Dosedanja praksa, da vsaka zbornica v načelnih gospodarskih vprašaniih in v vprašanjih gospodarske zakonodaje poda svoie lastno mnenie*. ie imela pocosto new»nehe. Zato Je ljubljanska zbornica postavila- tO" vprašanje na dnevni red konference zbornic 9. t. m v Beogradu Po da.lK;h razznravah 6e je našla formula v obliki pravil o sodelovanju gospodarskih zbornic kraljevine Jugos^viie ki jih imam sedaj vse zbornice potrditi. Po teh pravilih ima vsaka zbornica pravico, vzeti iniciiaiivo tn staviti ostalim zbornicam predlog, če to smatra za potrebno, da posti-nierne ali vse zbornice v konkretnih vprašaniih splošnega značaja nastoijo sikurmo. Poročilo gosp. Krejčija je bilo soglasno sprejeto. Proti ločenim zbornicam Nato je bornični podpredsednik g. Ivan Ogrin podal načelno iziavo v vprašanju nove ureditve zbornic ▼ naši državi. Tziavi! je, da naša skupna zbornica zares dela za interese trgovine, obrti in industrije in to ne brez usne^a. Poročila in nasveti zbornice so največkrat obveliali. Zato se tudi člani Tfiunno obračaio nanjo v primeru potrebe. Ne le pri nas. tudi v inozemstvu praksa kaže da imaio skupne zbornice veliko prednost r»rad ločenimi ali nosebnimi zbornicami. Tudi agitariia za ločitev zbornice v mariborsko in liublianskn ie neumestna. Dravska banovina ie gospodarsko zaokrožena edi-nica in se zbornice ne da razdeljti. niti po panogah, niti po območju, če hočemo imeti močno in vnhvno ustanovo Delitev zbornice na posamezne panoge pa bi dovedla se do tega. da bi morale te zborn<>e imeti v BeoPTadu svoie centrale, če bi hotele uveljaviti svoje zahteve. V zvezi z izvaianii glede akcije proti višini zbornične doklade ie nato goso. Rebek uorrtov'1. da je dele