3d l trla o i ali rifi ” v di vet bla )ml sr 'a i J m, •e i doli ■lan aj I sl lo i' ni iz< je ura di iga' m Naslov — Address NOVA DOBA 0117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. lIEnderson 3889) —i (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note more isto obdržati na častni višini. Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland. P.. Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted tor Mailing at Special Rate of Postage. Provided for In Section 1103. Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th, 1925. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 25TH 1933 — SREDA, 25. JANUARJA 1933 0. 4 — ŠTEV. 4 VOL. IX. — LETNIK IX. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Letno zborovanje glavnega >dbora J. S. K. Jednote se bo Jrtčelo v petek 27. januarja; nfi pršilo ge bo v prostorih J. N. 1 j °ma v mestu Ely, Minn. 'i/A. PJesno veselico priredi društ-'a'^r° št. 33 j. s. K. Jednote na ve-^ er’ 28. januarja. Zabava se bo rsila v Slovenski dvorani v najini Center, Pa. Letna seja Zveze JSKJ dru-fev v zapadni Pennsylvaniji je licana za nedeljo 5. februar-Vršila se bo v Slovenskem • v Pittsburghu in se bo lll!,,1ičela ob 10. uri dopoldne. ' " iti ^le^Pustno veselico priredi )as m&tvo gt 92 j. g. K. Jednote es ^°ckdalu, 111., na večer 18. nl, ^ruarja; vršila se bo v B. °i’eva dvorani. ■* I Slovenska Narodna Čitalnica ma| Clevelandu, ki ima svoje pro-i 0re v S. N. Domu na St. Clair TVe- Priredi v nedeljo 5. febru-fjj 'a čajanko s tombolo. ' [ * ^Zyrševalni odbor S. N. Doma !a Clair Ave. v Clevelandu, I Za leto 1933 je sledeč: arj.rank Somrak, predsednik; 1111 'ank Oglar, podpredsednik; .. Pln Tavčar, tajnik; Joseph »'■*'“1®. blagajnik, ne * <>,H’ Slovenski Sokol v Clevelandu Zjrjredi v nedeljo 12. februarja Javno telovadbo, kateri II 1 plesna zabava. Pri 1(> - °Vadbi bodo sodelovali poleg .|°Veriskih Sokolov iz Collin-6 i.J°i°^a *n Euclida tudi češki So-ost10li in Sokolice. -m 5 * -1’ ihtava Jugoslovanske šole n lin n sedem otrok, eno vnu-•°> štiri nečakinje in enega il^caka. ^ naselbini Cokedale, Colo., a iv?6 14‘ januarja umrla Iva-alovac, članica društva št. 8 JSKJ. O., je za pljučnico fen'/1 ^ary Leskovec, ro-5 w Slokar, soproga tajnika riA}0 ’ Porna. Pokojnica je bila ^ a. *z Rovt pri Logatcu. V ,8IJ venki je bivala 24 let- IK L . *^evelandu je po daljši bo-L 1 l’nirla Agnes Lunder, ro-ovfLVi a ^0ze^nik- Zapušča sopro ijboi^a o(;rok in dva brata, ene- d0®lf)o„V Clevelandu, enega pa » v.^rj,u> Colo. Rojena je bila 1 for Skrlovica- fara Sv. Gre-I ■ na dolenjskem. V Amerind -,e bivala 28 let. n»: - -----o-------- [)> neprava ŠTEDNJA k I ^ ~ ' L- mestu Detroit, Mich., so a 1 nekaj prištediti s tem na cestah pustili ponoči * ^ Pi n ' manj Inči. Tatvine in roka Pest,,S° ^ V manj razsvetljenem le i * ? Pornnožili, istotako rišal Stevil° Prometnih nesreč Setih ° Za 25 Procentov. Po de-^ ^stri,me:Secih Pokušnje so se igaiH'te vrste006^ prepričali’ 'da se vodft0d tak 8 ednja ne izplača, in ra,Ia J6 mesto z°Pet P°šte-azsvetljeno ponoči. eje lan 'Iga d i| a. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA NOV AMENDMENT k zvezni ustavi, ki bo v bodoče onemogočil postavodajo “hromih rac,” to je kongresnikov, ki so pri novemberskih volitvah propadli, pa kljub temu še sedijo kot ljudski zastopniki v kongresu do 4. marca sledečega leta, .je bil ta teden sprejet od predpisanega števila državnih legislatur. Zanj je glasovalo 36 držav naše Unije, kar predstavlja tričetrtinsko večino. Po določbah novega amendmenta bodo novoizvoljeni kongresniki in predsednik, izvoljeni pri novemberskih volitvah, zavzeli svoja mesta že v januarju sledečega leta. Predsednik Hoover je zadnji, katerega službena doba t r a j a še do 4. marca. “Hromi račjaki,” ki jih je v sedanjem zveznem kongresu nenavadno veliko število, bodo šli v pokoj z žalostno slavo, da so bili zadnji svojega rodu. Šestintrideseta država, ki je odglasovala za sprejem novega amendmenta k zvezni ustavi, je bila država Missouri. BANČNI POLOMI so še vedno na dnevnem redu. Samo v prvih dveh tednih tega leta je v Zedinjenih državah zaprlo vrata nad sto bank. PREPpVED otroškega dela bodo razne organizacije skušale to zimo izposlovati v legislatu-rah 44 držav. V sedanjih časih, ko je nad 12, milijonov odraslih delavcev brez dela in zaslužka, je naravnost kriminalno, da je nad dva milijona otrok pod 17. etom zaposlenih v raznih industrijah. rna. PREDLOGA za brezposelno zavarovanje je bila pretekli teden vložena .v legislaturi države Ohio, kljub temu, da se je governer White v svoji poslanici izrazil, da je sprejem take postave v sedanjih časih neumesten. ZVEZNI KONGRES je ob-j ubil Filipincem neodvisnost po preteku 12 let. Prvič sprejeto predlogo je predsednik Hoover vetiral, nakar sta jo obe zbornici kongresa ponovno sprejeli predpisano dvetretjinsko vedno, nakar je postala zakon brez predsednikovega podpisa. MEDDRŽAVNA trgovinska komisija je odredila, da morajo vse železnice v Zedinjenih državah vpeljati boljše zavore na vojih lokomotivih. Vse po 1. aprilu 1933 izdelane lokomotive morajo biti opremljene z boljšimi zavorami, stare lokomotive pa mora j o biti z istimi opremljene do 1. januarja 1937. J PREDSEDNIK HOOVER in novoizvoljeni predsednik Roosevelt sta se dne 20. januarja sestala v Beli hiši v Washingto-nu, da se dogovorita glede smernic Zedinjenih držav na-pram inozemstvu, posebno z ozirom na mednarodne dolgove. Predsednik Hoover želi, da bi bilo postopanje sedanje administracije v soglasju z novo administracijo, ki bo prevzela vodstvo dežele s 4. marcem. Konferenca je bila uspešna, nakar je državni tajnik Stimson na podlagi doseženega sporazuma konferiral z angleškim poslanikom in izvedelo se je, da so bili že podvzeti koraki, da Anglija pošlje v Washington posebno komisijo, kakor hitro nasttopi nova administracija, (Dalje na 4. strani) AMERIŠKE FARME Zvezni poljedelski tajnik priporoča v svojem letnem poročilu kongresu drastično znižanje sedanjih zemljiških davkov in podaljšanje poljedelskih kreditov, ako hočemo, da farmar ima priliko premagati sedanjo krizo. Poljedelski tajnik sicer izraža upanje, da neko zboljšanje poljedelskih cen v zadnjih dveh mesecih utegne naznaniti splošne okrevanje, v katerem poljedelstvo predvodi ostalo industrijo. V splošnem pa je njegova slika o poljedelskem položaju precej žalostna. Povprečni po-1 ljedelec je v letu 1929 imel dohodek $847 na leto po od plačan ju stroškov produkcije, obresti, najemnine in davkov. Povprečni letni dohodek je v letu 1930 padel na $566 in leta 1931 na $342. Dohodki farmarja so padli na predvojno višino, ali davki so porasli na 166% od leta 1914. Breme hipotek (mortgages) pa se je od leta 1929 resnično podvojilo v primeri z znižanimi cenami poljedelskih pridelkov: Dan- j danes mora farmar porabiti šti-1 rikrat toliko pridelkov kot leta 1914, da plača svoje stroške, j Leta 1931 so zemljiški davki j zavzeli 11 odstotkov splošnega farmskega dohodka, pred vojno pa le 4 %. Sprememba poljedelskega davčnega sistema je sicer stvar posameznih držav. Poljedelski : tajnik pa poudarja, da v svrho take revizije treba odpraviti potratnost, nepotrebne duplikacije in zastarelost v organizaciji lokalnih vlad. Celotni hipotekarni dolg ameriškega poljedelstva se ceni na 9,500 miljonov dolarjev. To je ogromno breme, ki leži na poljedelstvu. Leta 1931 so obresti na hipoteke zavzemale 8 odstotkov vsega dohodka, leta 1920 pa le 4 odsto in 1910 tri odsto. Prisilne dražbe (foreclosures) so prepogoste in vničujejo upanje poljedelca, ki skuša pridelovati iz svoje farme vse, kar je mogoče. Kreditne razmere so se nekoliko zboljšale vsled vladnih posojil federalnim zemljiškim ban-, kam, kakor trdi poljedelski taj-' nik, ali on tudi priporoča, da se razširi delokrog teh kreditnih i zavodov, tako da se farmerju i omogoči nadaljni obstanek. Kar se tiče izvoza poljedelskih pridelkov iz Združenih držav, je v fiskalnem letu 1931-32 vrednost istega padla za 25 odsto na-pram prejšnjemu letu, za 50% napram predlanskemu letu in za 59 odsto napram letom 1928-29. Leta 1932 se je izvozilo le 7.4 odstotkov celokupne polje delske produkcije Združenih držav. Bedno stanje poljedelca označuje nadalje čim dalje večja raz- ^ dalja med cenami poljedelskih pridelkov in onimi drugega bla-1 ga. Od avgusta leta 1929 do avgusta 1932 so cene vseh poljedelskih produktov, prodanih na farmi, padle povprečno za 60 odsto. Poedino, so cene pšenice padle za 65%, bombaža za 64%, volne za 74% in svinjine za 60 odsto. V isti dobi so cene na debelo nepoljedelskih produktov padle le za 24%. Z drugimi besedami, farmar mora še vedno plačati razmeroma visoke cene za blago, ki ga potrebuje, dasi dobiva mnogo manj za to, kar on prideluje. Ni torej čuda, da odpomoč poljedelstvu tvori pereče vprašanje. Rooseveltova vlada, ki kmalu nastopi, namerava predložiti kongresu program za nadaljno odpomoč. Kakor se čuje, namerava se ustanoviti nov vladni posojilni zavod, ki bi prevzel sedanje hipoteke ob nižji obrestni •meri. — FLIS. POTREBA PREVIDNOSTI (Piše dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik J. S. K. Jednote.) V deželi imamo sedaj nenavadno mnogo zelo, nalezljive bolezni, ki je znanafpod različnimi imeni, kot prehlad, hripa ali flu. Res je, da v največ slučajih ni nevarna niti resna, toda zna se razviti v resno bolezen, kot pljučnico ali tuberkulozo, ako zanemarimo zdravljenje. Ta bolezen se širi največ s kihanjem ali kašljanjem, od tistih, ki jo imajo, na1 zdrave ljudi. Kdor ima to bolezen, naj pri kihanju ali kašljanju drži pred usti robec ali rokef Najlažje nalezejo to bolezen ljudje, ki ne spijo dovolj; ki imajo vlažne, mokre ali mrzle noge, radi dežja ali snega, in ne nosijo dobrih čevljev, dobrih nogavic in galoš; v katerih hrani manjka mleka in sadnih sokov; ki žive ali delajo v prevročih prostorih (nad 70 stopinj); ki ne nosijo dovolj gorke vrhnje obleke, kadar gredo na prosto. Ta bolezen je t$ko nalezljiva, da je priporočljivi za vsakega, ki jo ima, da ostane doma in v postelji, od prvih pojavov te bolezni, vse do časa,; ko preneha kašljanje, kihanjelflzločevanje iz nosa in bolečine. S tem, da bolna eseba ostane doma in v postelji, ne prepreči samo širjenja bolezni na druge osebe, ampak pripomore tudi sebi k hitrejšemu popolnemu ozdravljenju in zmanjša nevarnost pljučnice in jetike. Z ozirom na to bolezen je priporočljivo imeti v ^mrslih sledeča pravila: ne obiskovati oseb, ki so bolne na tej nalezljivi bolezni; skrbeti za dovolj spanja in počitka vsak dan; skrbeti, da bodo noge suhe in gorke; izogibati se oseb, ki so prehlajene in kašljajo; iskati zdravnikovega nasveta in ostati doma in v postelji takoj, ko se pojavijo znaki bolezni. RAZVOJ LETALSTVA Ameriško letalstvo se je tekom zadnjih petih let silno razmahnilo. Splošno znano je, da letalska zveza doseže vsa večja in važnejša mesta v Zedinjenih državah, tako za potniški kot za poštni promet. Letalcem so na razpolago moderne postaje z letalskimi polji za pristajanje, mnoga vmesna prista.jali-šča, markirana “pota,” svetilniki, radio-komunikacije, vremenska poročila, itd. Samo zvezna vlada je za te naprave potrošila okoli 48 milijonov dolarjev, za vzdrževanje istih pa potroši letno okoli 350 dolarjev na vsako miljo. Poleg zvezne vlade so v to svrho mnogo potrošile tudi vlade posameznih držav in velikih mest in letalske družbe same. Letalski promet se torej v mejah Zedinjenih držav vrši redno, točno in skoro brez nezgod. Velike letalske družbe v Zedinjenih državah pa so poleg omenjenega raztegnile svojo mrežo tudi preko vse Srednje in Južne Amerike. Western Trunk Airline se razteza iz obmejnega mesta Brownsville v Texasu 6,500 milj južno preko Mehike in Srednje Amerike do Paname, od tam ob zapadnem obrežju republike Chile in visokih Andov do Buenos Aires v Argentini. Eastern Trunk Airline se prične v Miami, Florida, se razteza preko Zapadne Indije in Guiane ob vzhodnem obrežju do Rio de Janeiro, Montevideo- in Buenos Aires. Stranska proga se razteza iz Miami preko Karibejskega morja. Druga stranska proga veže Miami z Yucatanom v Mehiki, Britiško in Špansko Honduras in se združi z zapadno glavno progo v Salvadorju. Dalje ima Miami direktno zvezo v Havano in Nassau. Zračna zveza iz Zedinjenih držav dosega na jug 32 republik in kolonij. Zračna zveza na jug je velikanskega pomena za ameriško trgovino. Letala prenašajo najrazličnejše tovore, ki se nujno rabijo, in seveda tudi pošto, trgovce in trgovske potnike. Newyorški trgovec opravi s pomočjo aeroplanov v petih dneh več, kot je mogel prej opraviti v 22 dneh. Letalske družbe vzdržujejo ob vseh svojih črtah postaje z zalogami gasolina in drugih letalskih potrebščin, obenem s popravljalnicami. Te postaje so druga od druge oddaljene približno tisoč milj. Poleg tega so razvile letalske družbe zelo perfekten radio sistem. Po radio sistemu so letala vedno v zvezi z domačo bazo, odkoder dobivajo direktive z ozirom na vremenske razmere. Posamezne postaje ob glavnih in stranskih letalskih črtah imajo tudi vremenske opazovalnice, ki poročajo vse vremenske prilike glavnemu stanu in tudi letalcem v zraku. Na ta način se morejo letalci izogniti vremenskih nevarnosti. Hitrost letal znaša povprečno 100 do 115 milj na uro. Ves sistem letalskih družb je tako izpopolnjen, da se je v preteklem letu vršil promet 99.81 procentno v redu in točno. Letala so dospela ob dolo čenem času na določeno mesto točno kot ura, in to na vseh 22,000 miljah glavnih in stranskih letalskih črt. Letala so lansko leto preletela skupno nad 14 milijonov milj brez vsake nezgode. Od svoje ustanovitve pa do konca lanskega leta so (Dalje na 4. strani) Nedavno je preteklo 60 let, odkar je “Slovenski Narod” postal dnevnik. Istočasno se je list preselil iz Maribora v Ljubljano, kjer je pričela poslovati Narodna tiskarna na prostoru, kjer je sedaj kavarna “Evropa.” Petdesetletnico zvestega službovanja pri Srebretovi rodbini v Brežicah je te dni obhajala Antonija Novakova, doma iz št. Jurija, občina Loka pri Zidanem mostu. V službo pri omenjeni rodbini je stopila, ko je bila komaj 18 let stara. Steklarna v Hrastniku je zopet omejila obrat. Začasno bo ostalo pri zaslužku še okrog 120 delavcev, nad 300 steklarjev in pomožnih delovnih moči pa bo postavljenih v že itak veliko vrsto brezposelnih revežev. V Mariboru je konci decem-ara za vedno zatisnil oči upokojeni nadučitelj Josip Zemljič, star 86 let. Rodil se je pri Mali Nedelji in je služboval polnih 52 et v raznih delih Slovenije. Zadnjih 28 let je služboval pri Devici Mariji v Brezju. Bil je izboren vzgojitelj in iskren domoljub. Aretacija poštnega uradnika, d je plenil pisma iz Amerike. Po vesteh iz Splita je bil te dni na Klisu aretiran poštar Jerko Radič, ki je na sveti večer otvo-rii več pisem iz Amerike ter si prisvojil dolarje, ki so bili v pismih. Ponaredil je tudi podpise na poštnih nakaznicah. Na ta način si je prisvojil 3255 Din. -o— da vpoštevane v vsakdanjem življenju, pa naj še tako natančno sličijo pravim cvetlicam, ki jih producira narava. Pri izdelovanju premičnih slik pa se za različne scenerije porabljajo skoro izključno umetne cvetlice, ki so mnogo cenejše in mnogo trpežnejše od pravih. V Hollywoodu se peča s “pridelovanjem” umetnih cvetlic Steve McDonald, ki je prve vrste ekspert v tem oziru. Iz pa-)irja, svile, tkanine, gumija, niti, žice in lesa nastanejo v filmskem laboratoriju palme, grmiči rododendrona, vrtnice, kakteje, lilije in celo različno sadje. Umetnik McDonald natančno kopira rastline, oziroma cvetje, s tem da vzame vzorce po pravem listju, cvetju in sadju. Bolj komplicirano delo se mora seveda vršiti na roke, toda ovijanje žičnih stebel in nekatera druga dela vršijo pripravni stroji. Ko so cvetlice, rastline ali sadeži izgotovljeni, jih umetnik namoči v kemični raztopini, da obdrže lepe oblike in-barve po več let. Za vse filmske scene, kjer je potrebnb cvetje in vrtno zelenje, se porablja ta umetno izdelana šara, ki je vedno pri rokah. V filmskih slikah se umetne cvetlice prav nič ne razlikujejo od pravih. -------o----—- NAJBOLJŠA JABOLKA Ameriško sadjarsko društvo je pred nekaj leti prisodilo ameriško jabolčno prvenstvo v lepoti in okusu jabolkom iz države Washington. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV — j Mrlič, ki je pred pogrebom oživel. V selu Trenčanih se je e dni vršil pogreb Stane Bra-tovičeve, ki je bolovala na tifu-zu. Ko je duhovnik opravil molitve, je Stana začela trkati na krsto, nakar so se pogrebniki prestrašeni razbežali. Nesrečna žena se je prebudila iz nezavesti in tako preprečila, da je niso žive pokopali. Miši objedle 200,000 dinarjev. Premožni posestnik Dušan Ja-jelovič v Veliki Kikindi je imel ; prihranjenih 200,000 dinarjev. : Ker ni zaupal bankam, je izročil denar svoji ženi, da ga spravi na varnem kraju. Denar je spravila v zaboju, ki ga je imela v izbi in ga del j časa ni pogledala. Ko pa je te dni Jagelovič kupil neko zemljišče in hotel plačati, je šel v izbo, da bi vzel potrebno vsoto iz zaboja. Na veliko osup-nenje pa so bili bankovci vsi razgrizeni od miši. Mož je napadel svojo ženo, ki pa je srečno ušla njegovi jezi. V obupu se je mož v podstrešju obesil, vendar so ga domači še pravočasno rešili. Pravi pa, da te nesreče ne bo preživel. Jugoslovenski svetovni potnik. Kakor poroča na skrajnem jugu Amerike, v Magalanesu, izhajajoči “Jugosloven u čile,” je nedavno prispel tjakaj jugoslovenski “globetrotter” St j ep a n Micak, ki je na svojem potovanju okoli sveta obiskal tudi to jugoslovensko naselbino. Micak je po rodu Zagrebčan. Po svetu potuje že devet let ter je doslej obhodil vso Evropo ter severno, srednjo in južno Ameriko. O svojem potovanju bo Micak izdal obširen in bogato ilu-strovan potopis. Smrt zaradi razburjenosti. V stanovanje pomorskega kapeta- (Dalje na 4. strani) VSAK PO SVOJE Vojna med Kitajci in Japonci se nadaljuje v silnem mrazu, vzdolž velikega kitajskega zidu, v soseščini mest Chicmenkou, Shimenchai in Shanhaikvan. če bi se vojniki; samo žgečkali s kurjimi peresi, bi bila ta vojna v silnem mrazu in vpričo takih imen dovolj grozna. * Osemnajstmesečni fantiček John Day v Bellairu, Ohio, ima šest babic in prababic. Fant je čvrst in bo to obilno žlahto že nekako prenesel. Slabše bo, če si nakoplje toliko tašč. kadar odraste. ❖ Novi grški poljedelski minister se imenuje Aleks Papana-stassiau. če se bodo grški kmetje kaj dosti pogovarjali o njem, jim bo polovica dela na poljih zaostala. * V kongresu ugibajo, če ne bi bilo umestno pomanjkanju denarja odpomoči z izdajo novih bankovcev za tri milijarde dolarjev. Toda, dragi rojak, na ta račun si še ni treba naročiti novega avtomobila. Taka krma je namenjena za višjo živino. # Listi poročajo o italijanskem avijatiku, ki je letel 41 minut narobe, to je z glavo navzdol. To ni nič čudnega v teh časih, ko je toliko reči narobe na svetu, posebno pa še v Mussoliniji. ❖ Prohibicija obhaja v tem mesecu svoj trinajstletni jubilej in v tem trinajstem letu je pričelo nekdaj silno košati teti Prohibiciji pozvanjati k zadnji uri. Zdi se, da je številka 13 ras nesrečna za prohibicijo. * Neki raziskovalec poroča, da žive v Afriki napol divja plemena, pri katerih se ženitve sklepajo tako, da ženin šele po poroki spozna svojo ženo. To ni nič posebnega; saj je tudi v civilizirani Ameriki taka navada! * Neki nemški prerok je napovedal že pred dvanajstimi leti, da bo bivši nemški kajzer Viljem v kratkem odšel v večna lovišča. Pa se je zgodilo narobe: prerok že davno lovi nebeške gazele v večnih loviščih, ekskajzer Viljem pa še vedno drva žaga na Holandskem. To dokazuje, da je resničen pregovor, ki pravi, da tisti preroki in tisti bogovi, ki zelje jedo, nič ne vedo. ♦ Legislatura države Kansas je izbrala enega izmed svojih članov, da moli pred sejami zbornice, in si država na ta način prihrani vsoto, ki bi jo bilo treba plačati oficijelnemu svečeniku. To je morda priporočljivo za državo solnčnih rož, upajmo pa, da zvezni kongres v varčevanju ne bo šel tako daleč. Prav za prav bi bilo priporočljivo, da kongres vposli vsaj ducat svečenikov, ki naj bi molili noč in dan za deželo in za davkoplačevalce. * Filipincem je zvezni kongres obljubil neodvisnost v dvanajstih letih, če si bomo mi do takrat izposlovali neodvisnost od prohibicije, jim bomo čestitali in napili z dobrim pivom, vinom in rakijo. * Rojak, ki je že dve leti brez iela, se je jezil čez postavoda-jalce v Washingtonu, češ, da samo govorijo in govorijo, za svoje volilce pa niso storili še ničesar. Pri tem se je pregrešno izrazil, da je prava škoda, ker (Dalje na 4. strani) POROČILO DRŽAVNIH ZAVAROVALNINSKIIi NADZORNIKOV O FINANČNEM STANJU J. S. K. J. V naslednjem prinašamo poročilo državnih zavarovalninskih pregledovalcev države Minnesote o finančnem .stanju Jugoslovanske Katoliške Jednote. Poročilo objavlja glavni urad v celoti, prvič, da bo imel vsak član natančen vpogled v faktično stanje Jednote, drugič, drf ga bodo lahko prečitali vsi tisti, pri katerih so nasprotniki glavnega tajnika vzbudili nekak sum, da njegove knjige niso v redu, in tretjič, da dokažemo v koliko so bile resnične trditve, da je zavarovalninski komisar ugovarjaf proti naravi začasnega poroštva glavnega tajnika. Preiskava je bila bolj natančna kot kdaj prej in zavarovalninski nadzorniki j v svojem poročilu konštatirajo, da je bil vsak denarni prejemek pravilno kreditiran Jednoti in da so 'bila vsa izplačila upravičena in točna. Kot že rečeno, objavljamo poročilo v celoti, brez kakega črtanja, dodatkov | ali popravkov in vsakemu članu priporočamo, da to številko Nove Dobe shrani 1 za poznejše reference. ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. 0------------------------------- STATE OH MINNESOTA DEPARTMENT OF COMMERCE INSURANCE DIVISION November 7, 1932. ! Hon. Garfield W. Brown, Commissioner of Insurance, i State Capitol. Sir: In accordance with your instructions, an examination has been made of the records and affairs of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION OF THE UNITED STATES OF AMERICA, whose home office is at Ely, Minnesota, and la report of such examination is submitted herewith. The Society was last examined by your Department as of July 31, 1928. The examination herein reported covers the period from that date to July 31, 1932. This is a fraternal beneficiary society, having a lodge system with ritualistic work and a representative form of government. It was incorporated under the laws of Minnesota January 24, 1901. The declared object of the Society is to unite fraternally male and female persons of the white race between the ages of.sixteen and fifty years who are eligible to membership, for their social, intellectual and moral welfare, and to provide death, funeral, sick, accident and disability benefits for its members or their beneficiaries, which benefits are paid out of funds derived from assessments collected from its members as provided for in its constitution and by-laws. i The government of the Society and the management of its affairs are vested in the following supreme officers, who are elected at the general conventions for terms of four years: President, Vice President, Secretary, Treasurer, five trustees, three members of a Judiciary Committee and the Chief Medical Examiner. The general conventions of the Society are held quadrennially and arc composed of the supreme officers and delegates elected by the subordinate lodges. Such conventions constitute the supreme governing body of the Society. - The last general convention of the Society was held at Indianapolis, Indiana, , July 25 to August 2, 19.32, the enactments of which will be referred to later in this report. Officers of the Society with authorized salaries, whose terms of office expire December 31, 1932, are as follows: Per Annum Supreme President Paul Bartel, Waukegan, 111. $ 000.00 Supreme Vice President Mrs. Rose Svetich, Ely, Minn. 20.00 : Supreme Secretary Anton Zbasnik, Ely, Minn. 3,000.00 I Supreme Treasurer Louis Champa, Ely, Minn. 720.00 Chairman, Board of Trustees Rudolph Perdan, Cleveland, O. 180.00 First Trustee John Movern, Duluth, Minn. 60.00 } Second Trustee John Kumse, Lorain, Ohio 60.00 - Third Trustee John Balkovec, Pittsburgh, Pa. 60.00 Fourth Trustee Wm. B. Laurich, Chicago, 111. 60.00 President, Judiciary Committee Joseph Plautz, Calumet, Mich. 75.00 1 First Judiciary Joseph Manlel, Ely, Minn. 35.00 - Second Judiciary Anton Okolish, Barberton, O. 35.00 i Supreme Medical Examiner Dr. F. J. Arch, Pittsburgh, Pa. The Supreme Medical Examiner receives 25 cents for each application or ’ increase in insurance and the same amount for each sick certificate or cer-i j tificate of operation submitted. The following are members of the Investment Committee: Anton Zbasnik, Ely,1 Minnesota Rudolph Perdan, Cleveland, Ohio John Movern, Duluth, Minnesota John Balkovec, Pittsburgh, Pa. Wm. B. Laurich, Chicago, Illinois Members of the above committee each receive a salary of $5.00 per month. They pass upon all investments of the Society’s funds. Officers elected at the 1932 Convention whose terms of office begin t January 1, 1933, are as follows: Supreme President Paul Bartel Waukegan, III. First Vice President Matt Anzelc Aurora, Minnesota Second Vice President Louis M. Kolar Cleveland, Ohio Supreme Secretary Anton Zbasnik Ely, Minnesota As'st. Supreme Secretary Louis J. Kompare Ely, Minnesota Supreme Treasurer Louis Champa Ely, Minnesota Supreme Medical Examiner Dr. F. J. Arch Pittsburgh, Pa. Chairman Board of Trustees John Kumse Lorain, Ohio First Trustee Janko N. Rogelj Cleveland, Ohio Second Trustee John Balkovec Pittsburgh, Pa. Third Trustee Frank E. Vranichar Joliet, Illinois Fourth Trustee Joseph Mantel Ely, Minnesota President, Judiciary Committee Anton Okolish Barberton, Ohio First Judiciary John Schuttee Denver, Colorado Second Judiciary Valentin Orehek Brooklyn, New York Third Judiciary Rose Svetich Ely, Minnesota Fourth Judiciary John Zigman Strabane, Pa. Editor-Manager, Official Organ Anton J. Terbovec Cleveland, Ohio Officers of the Society arc covered by fidelity bonds in the following amounts: Supreme President $ 2,000.00 Supreme Vice President 500.00 Supreme Secretary 35,000.00 Supreme Treasurer 50,000.00 Chairman, Judiciary Committee and two members thereof,-each 500.00 Chairman, Board of Trustees 3,000.00 Four Trustees, each 500.00 Supreme Medical Director • 1,000.00 Editor and Manager, Society's Official Organ 2,000.00 The president, secretary and treasurer of each of the Society's subordinate lodges are bonded in amounts of $100.00, $400.00 and $500.00, respectively, where the total individual lodge coverage is $1,000.00. Where any subordinate lodge is bonded in excess of $1,000.00, amounts are applied to the officers in the same proportion. All of the foregoing bonds were issued by a company duly licensed to write insurance of this class in the State of Minnesota. These bonds were inspected and the premium payments thereon were checked. The bonds were found to be in proper form. Upon the assumption of the office of Supreme Secretary, Mr. Zbasnik was duly bonded by a well-known casualty company, which company for an apparent reason cancelled his bond under the effective date of February 7, 1932. Following the cancellation of his bond, Mr. Zbasnik secured under date of September 9, 1932, a bond executed by personal sureties in the amount of $35,000.00, effective from October 19, 1931, to Decemeber 31, 1932, his full official term, the signers of which are two residents of Ely, Minnesota, who are reputed to be men of moral and financial responsibility and w'hich bond has been approved for acceptance by nine of the Society’s Supreme Officers. Under date of November 29, 1932, the casualty company above referred to by a duly executed order, has declared that the cancellation notice issued by them on or about January 7, 1932, with reference to the bond of Supreme Secretary Anton Zbasnik has been withdrawn and is considered of no force and effect. By this action the bond of the Supreme Secretary in the amount of $35,000.00 is restored as originally set forth in the casualty company’s Schedule Bond, Register No. 319. As the Society’s by-laws, Article XIII, Section 1, require that its supreme officers be bonded by surety companies authorized to transact such business in the State of Minnesota, it is presumed that the casualty company’s bond above referred to will automatically replace the bond issued by personal sureties. In addition to the foregoing the Society also carries workmen’s compensation and employers liability insurance in coverage of its employees, also fire insurance on its home office furniture, fixtures and supplies, the policies for which were issued by companies duly authorized to write insurance of this class in the State of Minnesota. As of July 31, 1832, the Society had 184 subordinate lodges with insurance in force aggregating $9,925,500.00. The subordinate lodges are listed hereunder by states with the number in each, of adult and juvenile members. Where i licenses are indicated, such licenses were inspected by examiners. No. of No. of No. of Lie. by State Lodges Adult Mem. Juv. Mem. State California 2 82 28 Yes Colorado 13 950 423 Yes Idaho 1 17 1 No Illinois 16 1,124 561 Yes Indiana 3 270 201 Yes Kansas 3 169 79 Yes Maryland 2 52 27 Yes Michigan 396 65 Yes Minnesota 28 2,814 1,167 Yes Missouri 1 42 3t No Montana 7 436 185 Yes Nebraska 1 88 42 Yes New Mexico 12 20 No New York 368 118 Yes Ohio 1,861 650 Yes Oregon 52 17 Yes Pennsylvania 3,088 1,859 Yes Utah 3 94 46 Yes Washington 458 140 Yes Wisconsin 89 13 No West Virginia 4 102 47 Yes Wyoming 6 366 171 Yes Province of Nova Scotia 1 8 — No Province of Ontario 1 8 — No Province of Quebec 1 19 — No Totals 184 12,965 5,891 Sale of lodge supplies........................... 128.75 Advertising, subscriptions....................... 397.13 . Recovery under fidelity bond of subordinate lodge shortage.............................. 31.76 „ , _____________ K>ok v Total .............................................. 25,890.95 ash * eP»sii TOTAL INCOME ..................................................... 252,436.3 ePosii SUM ............................................................$1,692,685.1 DISBURSEMENTS L Mortuary Fund, Plan A: |>„resi Death claims .................................$55,769.19 f essi ’ | over Total .............................................. $55,769.19 Reserve Fund: j 1 None ............................................................ None [ Disability Fund: | °k v; Permanent disability claims...................$15,944.32 Total .............................................. 15,944.32 Sick and Accident Fund: . Sick and accident claims......................$91,995.11 . llt r ________________________________________ eserv< Total ............................................... 91,995.11 dvanc Mortuary Fund, Plan B: Death claims ................................$ 211.09 vrp Cash surrender values, Plan B.................... 223.66 IP Total .................................................. 434.75 Expense Fund: ^ Commissions and fees paid to deputies „ and organizers ...........................$ 276.00 ! ;!“( Salaries of officers and trustees.............. 2,595.00 ert'r Other compensation of officers and f ':u trustees ................................... 1,843.00 11 Salaries of office employees................... 3,975.00 Other compensation of office employees 305.00 lg. Salaries and fees paid to Supreme Med- , Uct ical Examiner ............................. 1,032.75 |JU‘y Salaries and fees paid to subordinate medical examiners ............................ 340.25 ( Traveling and other expenses of officers, trustees and committees................... 799.21 Insurance Department fees........................ 346.00 Rent ............................................ 490.00 Ke General office maintenance (fuel, light . and water) ................................... 215.52 ujj r Advertising, printing and stationery 1,351.24 iken" Postage, express, telegraph and telephone 600.12 ntrj Official publication .......................... 7,771.35 f siicf Legal expense in litigating claims 343.40 ave Other legal expenses............................. 598.75 s ,, Actuary ......................................... 150.00 [*r* Athletic ...................................... 158.61 Dr 3n Premium surety bond............................ 1,238.00 hd fo Premium fire insurance............................ 80.50 Premium workmen’s compensation 10.00 J p.. Nova Doba (official organ) awards 82.(X) 693j Safety deposit box rent........................... 59.25 Vll a Federal tax on checks.............................. 2.96 je Amount of recovery under fidelity bond, j -j,’ refunded to subordinate lodge.................. 31.76 jj Amount transferred to Disability Fund.... 4,262.67 jn COnj Total .............................................. 28,958.34 a ‘n TOTAL DISBURSEMENTS ................................................... 193,1°%'^ BALANCE ........................................................$1,499,583 j®}®1* LEDGER ASSETS FfiCer' Book value of bonds......................................$1,405,500.00 aytr,ei Cash in transit............................................. 14,754.98 5eam< Cash in office of treasurer.................................... 300.00 1 the Deposits in trust companies and banks not on ) the interest ................................................ 34,779.64 ^mpr< Deposits in banks on interest............................... 44,248.79 niich TOTAL LEDGER ASSETS......................:..................... l'l-,-40^' *yW|j NON-LEDGER ASSETS T| Interest due $4,625.00 and accrued $18,469.49 on bonds not in s a(jl default .................................................................. 23,09j le^ Interest accrued on deposits in banks............................................ 71 Assessments actually collected by subordinate lodges not yet ■ turned over to supreme lodge.............................................. 2,35®' ^ GROSS ASSETS ................................................$l,525,lOH s DEDUCT ASSETS NOT ADMITTED tate, Deposits in suspended bank..............................$ 5,000.00 Ubl;c Book value of bonds over market value................... 115,134.30— 120,13’! . TOTAL ADMITTED ASSETS......................................$1,404,97?j Jt LIABILITIES hnt; Death claims due and unpaid (131).$54,280.51 Ti Permanent disability claims due and * £)ui unpaid ..................................... 3,408.14 5ers Permanent disability claims, estimated le ba future payments ........................... 46,365.39 T| Sick and accident claims due an^ unpaid 16,176.00 ^PPlL Sick and accident claims, estimated fu- , Ir ture payments ............................. 14,543.10 ^a6;i Mortuary Fund ........................................................... Expense Fund Total ............................................................$1,499,58? Number Certificates in force December 31, 1931........................ 13,782 Certificates written January 1 to July 31, 1932................... 458 ~ Certificates revived January 1 to July 31, 1932................ 984 755,7^ f Crc Certificates increased January 1 to July 31, 1932................. — 3,0^ of Totals ................................................ 15,224 $11,541,75$ j^l, Deduct terminated, transferred,, etc............................ 2,205 1,616,25^' a, Pu8u Total certificates in force July 31, 1932.............. 13,019 $ 9,925,50®' Urr> JUVENILE BRANCH L ■ Annuity and Expense of JT* Mprt. Fund Fund Tota'. . -1 Balance December 31, 1931........................$ 97,870.27 $156.31 $ 98,020 w, INCOME j|h|, Assessments ....................................... 4,338.74 309.81 4,64 'j. Gross interest on bonds.............................. 3,227.50 3,22''. cl Gross interest on deposit in bank....................... 28.12 of.® TOTAL INCOME ........................$ 7,594.36 $309.81 $ 7,# ^ SUM .......................................$105,464.63 $466.12 $105,930'1 DISBURSEMENTS acCri Annuity and Expense yoUr Mort. Fund Fund Tota1’. inc] Death claims ....................................$ 678.00 $ tfTJi Reserve credits ..................................... 1,509.57 1,5^ Federal tax on checks............................................. .27 . $1], A ^aij TOTAL DISBURSEMENTS .................$ 2,187.57 $ .27 $ 2,\s^ mjn, ————------------------------- "'hit BALANCE .................................$103,277.06 $465.85 $103,74* of p in 0 (Continued on page three) DOPISI f Cleveland, O. članom in članicam društva Krasni raj, št. 160 JSKJ naznanjam, da sem prejel nova pravila JSKJ, ki bodo v veljavi za prihodnja štiril leta. Znano mi je, da članom niso bila dosti znana dosedanja pravila, zato bi želel, da se bolj seznanijo z novimi pravili. Vsakega člana in članice dolžnost je, da pozna pravila svoje organizacije in Sri po njih ravna. Zaradi tega vabim člane in članice, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 12. februarja ob dveh popoldne v navadnih prostorih na Prince Ave., da vsak dobi po en iztis novih pravil. Prosim pa tildi, da člani in članice, ki dobe nova pravila v roke, iste prečita jo, ne samo enkrat, ampak večkrat, ker bo to v korist članov samih, kakor tudi društva in Jednote. — Z bratskim pozdravom, Frank Ponikvar, tajnik društva št. ]60 JSKJ. Chcago, 111. Cenjenemu članstvu društva “Zvon,” št. 70 JSKJ, vljudno naznanjam, da sem z mesecem januarjem prevzel urad društvenega'tajnika. Vsled tega naznanjam svoj naslov, ki je: 1833 West 22nd Street, 2nd Floor, rear, drugo nadstropje, zadej. Glasom pravil je dolžnost vsakega člana in članice, da plača svoj asesment najpozneje do 25. vsakega meseca. Ker bo pa ta številka dostavljena v Chicagu še le 26., vsled tega bom pobiral asesment za ta mesec do petka, 27. t. m. Drugi dan, v soboto 28. januarja bom poslal mesečno poročilo in nakazal blagajniku, da pošlje asesment na glavni urad za tiste, ki bodo plačali do 27. januarja. Vsi drugi bodo naznanjeni na glavni urad, kot določajo pravila. Društvo je sicer sklenilo, da ima tajnik pravico založiti iz društvene blagajne za en mesec za člana ali članico, ki ne plača pravočasno. Toda, ker društvo nima nobenega denarja v blagajni, jaz pa tudi ne, in kjer ni nič, tudi toča ne vzame, zatorej naj vsak poravna pravočasno, da se izogne nepri-likam. Vem, da so to trpke besede, toda pomagati ne morem kajti red se mora napraviti pre, ali slej. Bratski pozdrav! Andrew Bavetz, tajnik društva št. 70 JSKJ., 1833 W. 22nd St Sharon, Pa. Vse člane društva Sloga, št. 174 JSKJ, ki ne bodo plačali svojih asesmentov na seji, prosim, da jih prinesejo takoj na plačilni dan (pay day) do 7. ure zvečer. Mnogo je naših članov, ki ne morejo plačati svojih asesmentov 25. v mesecu, ker čakajo svoje plače v tovarni. Zato tudi glavni tajnik zamiži, ako pride naš asesment v glavni urad 1. v mesecu. Ako bi se v vseh ozirih ravnali strogo po pravilih, bi bilo polovico članstva suspendiranega. Zato se mora povsod malo počakati. Tisti, ki dobijo svoje plače dopoldne, naj prinesejo takoj, tisti, ki jih dobijo popoldne, pa naj jih prinesejo zvečer. Nekateri člani so začeli popolnoma zanemarjati svoje obveznosti: prinesejo plačat, ko je denar že v glavnem uradu. Zato prosim, da naj člani vpoštevajo, da čakamo na asesment do zadnje minute, ter jim naj bo društvo prvo, ko dobijo denar. Torej, na plačilni dan do 7. ure zvečer mora biti plačano; pozneje ne bo mogoče plačati, ko je enkrat mesečno poročilo že izgotovljeno in se ne popraviti. Vsi člani so prošeni, da so kar najbolj mogoče točni s plačili, ter naj ne zgrabijo za roko popustljivosti, če se jim pomoli prst. Po novih pravilih suspendirani član ne bo mogel plačati ases-menta med sejami, pač pa na seji društva. Tajnik ne bo smel (Dalje na 3. strani) i The Society issues two forms of certificates in its adult department, which are designated as Classes A and B, and one form in its juvenile department. Class A provides for whole life insurance without equities of any kind except death benefits. Class B covers twenty payment life certificates which provide for extended and paid-up insurance and withdrawal equities after the payment of assessments for three full years. Assessment rates on Class A are based on the National Fraternal Congress Table of Mortality with interest at 4% and under Class B assessments are based on the American Experience Table of Mortality with interest at 4%. The Society’s by-laws in the adult department provide for the payment of accident and sick benefits of $1.00 and $2.00 per day, and in addition thereto specific benefits for certain types of accidental injuries and for certain kinds of surgical operations. Provision is also made for disability benefits of $10.00 per month for a specified period extending beyond the time limit for the payment of sick and accident claims. The additional coverage of sick and accident insurance is not noted on the Society’s certificate or policy forms by either endorsement or rider and is indicated only on the member’s application. Under the by-laws effective January 1, 1925, to December 31, 1928, dis ability benefits of $10.00 per month were limited to a period of one year, while the by-laws effective January I, 1929, to December 31, 1932, provide such liability payments for an indefinite period or “while members are sick and unable to work.” The Society’s unfavorable experience in its sick and accident and also in its disability department as disclosed in the following financial statement is due largely to the fact that rates of assessment for this class of insurance have been made without regard to hazard of occupation and also because benefits continue without regard to age of the assured. It is due to the Society, however, to say that unfavorable economic conditions have also been largely responsible for the increased volume and amount of its sick, accident and disability claims. As a remedial measure affecting the above classes of insurance, the Society’s amended by-laws effective January I, 1933, have substantially reduced the period for sick benefits without reducing the premium rates, and under total disability claims, benefit payments are limited to a period of two years instead of for an indefinite period as at present. In addition to the regular assessments for death, sick and accident benefits, all members having policies covering such benefits are required to pay 25 cents a month to the expense fund, and those covered only by death benefits pay 20 cents a month to the expense fund. All members pay an additional 5 cents per month to the disability fund, and all members also, with the exception of those in Class B, are required to make monthly payments to the Reserve Fund as follows: For $ 250.00 of insurance 2 cents 500.00 of insurance 3 cents 1.000.00 of insurance 6 cents 1,500.00 of insurance 9 cents 2.000.00 of insurance 12 cents Under the provisions of a by-law effective January 1, 1929, the Society authorized the maintenance of a Sport or Athletic Fund for the aid of branch lodges desiring to organize and maintain sport or athletic clubs for their members. A monthly payment of 2 cents per member is required of all members for the maintenance of this fund. The Sport Fund is treated as a subdivision of the Society’s Expense Fund. The Society’s minimum death benefit is $250.00 and the maximum is $2,000.00. One certificate only has been issued and is outstanding in the amount of $2,500.00. In the Society’s Juvenile Branch, certificates are issued to children who have not attained the age of sixteen years. Such certificates are based on the Standard Industrial Mortality Table with interest at 4%. Death benefits are based on the following schedule: Age next Amount of insurance birthday at attained age 1 .............................................................$ 25.00 2 ..................................................../........... 34.00 3 .............................................................. 40.00 4 ................................................................ 48.00 5 ................................................................ 58.00 6 ............................................................... 140.00 7 ............................................................. 168.00 8 200.00 9 ............................................................... 240.00 10 ................................................................ 300.00 11 .............................................................. 380.00 12 ................................................................ 450.00 ' 13 ................................................................ 450.00 14 ................................................................ 450.00 15 ................................................................ 450.00 16 ................................................................ 450.00 ■ The following financial statement discloses Income and Disbursements by funds from January 1, 1932, to July 31, 1932, with Assets and Liabilities as of the latter date. FINANCIAL STATEMENT Adult Department Balance in funds end of previous year: Mortuary Fund, Plan A........................................$592,565.71 Reserve Fund ................................................ 768,702.69 Disability Fund .............................................. 10,081.89 Sick and Accident Fund................................... 31,397.73 Mortuary Fund, Plan B, 20 Pay Life............................ 16,391.45 Expense Fund ................................................. 21,109.33 Total ....................,ficates increased January 1 to July 31, 1932.................... 105,145.00 Totals ................................................ 6,837 $2,196,995.00 uct terminated, decreased or transferred January 1 to July 31, 1932................................................ 946 340,310.00 Total certificates in force July 31, 1932............. 5,891 $1,856,685.00 ANALYSIS OF FINANCIAL STATEMENTS Adult and Juvenile Departments ‘'eference will be made only to such items as appear to require explanation. INCOME An extensive test-check of income was made in each of the years 1928 to r delusive, and in the period January I to July 31, 1932. Pains were iti|Cn *1 c^ec^ remittances of a considerable number of branch lodges with j[ ^les >n books of the Supreme Secretary and to verify the final depositing lavUCJl amounts to the Society’s credit in banks. All .amounts were found to ;(j',' been correctly entered and credited to the proper accounts. In response u request by examiners, letters were received from 8 of the Society’s larger nch lodges disclosing adult department remittances to the Supreme Secretary nd IT10nths in each of the years 1929 to 1932 inclusive. These were checked *°Und to be in agreement with the books of the Society. DISBURSEMENTS g Disbursements were extensively test-checked in each of the years 1928 to i.]l inclusive, and solidly checked for the period January 1 to July 31, 1932. aniounts were found to have been properly entered and distributed, and to s'instantiated when required, by proper vouchers. ) in examination of a considerable number of paid claims in the years 1929 j J32, inclusive, satisfies your examiners that the Society’s claims are paid °nformity with contract, and with reasonable promptness. *n the month of January, 1932, was noted in the adult department the Vpient of $200.00 on account of a death claim that has been paid by the !e‘y in the year 1912. It appears that two beneficiaries under one of the eath*y'S Policies, each being named in the amount of $142.00, were minors at fj. 1 °f the insured,.and at time claim was ready for payment; that the then Cers of a subordinate lodge turned over to an alleged guardian a check in Vnietit of the amount due to said minors. When the minors in question 1 th™6 of age fhev demanded payment by the Society* of the amounts provided ) ti certificate referred to, disclaiming that the amount had ever been paid nem 0r that any guardian had ever been appointed in their behalf. A ’Promise settlement was made with these claimants in January, 1932, bv lcn each agreed to accept $100.00 for his interest in the claim. The second av rt-nf of this claim as recounted was apparently unavoidable and was in no y discreditable to the present Officers of the Society. *ne annual statements submitted by the Society to your Department, in 3 0941 a^uit and juvenile departments for the years 1928 to 1931, inclusive, were 71.' ecked as t0 tjle iec|ger items and verified. ASSETS , 35M The Society is in possession of bonds as classified hereunder: Admt Department: Book and Par Market Value 5 10% <; fk Value July 31, 1932 ta, Government.................................. $ 35,000.00 $ 36,112.00 wf.’ County and Municipal........................ 1,320,500.00 1,204,803.70 Uc Utility ........................................ 50,000.00 49,450.00 _ $1,405,500.00 $1,290,365.70 Ion«Uven'*e Department: n*V and Municipal..............................$ 95,000.00 $ 90,813.50 f |. he foregoing bonds are kept in the safety deposit vault of a national bank iersU!uth> Minnesota, and they were there listed and verified by your exam-!)e ba\ttle Presence ot an authorized representative of the Society and of Up T.he market value of the bonds as of July 31, 1932, is based on quotations p 'ed by a reputable bond house dealing extensively in securities of this class. |btai V‘ew of the present market conditions, it was submitted to you that the (he Jlecl July 31, 1932, quotations were not a fair basis upon which to value rera °Ve Society’s bonds, and with your approval there was used instead an jhe valuation based upon the, December 31, 1931, quotations adopted by factional Convention of Insurance Commissioners and the quotations ascer-iciuai 88 of July 31 ’ 1932- The vaiuation of bonds in default is based on the ‘ market quotations as of July 31, 1932. oin excess of the book over market value of bonds resulting from the fore-valuation is deducted under assets not admitted in the following amounts: Adult Department ..............$115,134.30 , . Juvenile Department \. 4,186.50 Nuar *S ^ue the above Society to say that by the amortizing of its bonds, a g4$|e j '°n considerably in excess of that ascertained by your examiners would !ess obtained. Suggestions with reference to a method of bond have been submitted to the Secretary of the Society for his - (-M p ration- 8nS^ *n transit in the amount of $14,754.98 in the adult department and j’fdlf'raneh 'n the juvenile department representing remittances from various ’_,/Piily , °dges to the Supreme Secretary was checked and found to have been i es3F‘ite „tCeived and deposited in bank by the said Secretary subsequent to the 1 C examination. mn1 |er‘fied *n °^'ce °i the Supreme Treasurer in the amount of $300.00 was ^cP°s‘ts in banks not on interest and deposits in bank on interest, in both and juvenile departments, were verified and the usual certificates wjOfll ] 'j in confirmation of the balances were secured from the depositories. ’ p Slo *n deposits in bank not on interest, adult department, is the sum . 75of 93| ’ O'OO in a Pittsburgh, Pennsylvania, bank which closed September 25, ^iviH11^ "'hich is in process of liquidation. After taking into consideration c*istribution of 10% made to deposit creditors of the said bank - of *932, your examiners have deducted as an asset not admitted the 5’ 1. -j-, ^5,000.00 estimated as the final loss on this asset. In pjt e Society’s deposits in two banks, one in Duluth, Minnesota, and one |°f $({) nr!ir®h> Pennsylvania, are protected by depository bonds in the amount i 02«f° Writ. ^ each. The said bonds are issued by companies duly authorized Y 6 'nsurance of this class in the State of Minnesota. i (i4®; -^r0liEhUr attent'on, is respectfully called to the fact that the Society has, ’ 'tb clas fPParent oversight, failed to segregate its assets in connection with ance certificates under which are provided extended and paid-up insur- Jy°f'la withdrawal equities. Section 201 Insurance Department compilation 7 oO^ ^Ught ,^ason’s Minnesota Statutes 1927, Section 3451, as amended) was _ y 'ha; the t*1e attention of the Supreme Secretary, who assured your examiners . qaflj 6 reciuirea segregation would be made January 1, 1933. In. NON-LEDGER ASSETS accrued ^est due and accrued on. bonds in the total amount of $23,094.49 and yoUr ex Int.erest on bank deposits in the amount of $71.01 were computed by ‘I'cludeda^liners’ Neither due nor accrued interest on bonds in default is () ln the bond interest above shown. Of . LIABILITIES — ADULT DEPARTMENT k 1,001 ifa^ c'a‘ms due and unpaid in the amount of $54,280.51, the sum of t>a’anee been Pa‘d on 21 claims since the date of this examination. The ade up of claims under which the beneficiaries are 'vhiei1 t^1 n f°r whom guardians have not been appointed, and of claims on ’ ■ Papers ,adc*i’esses of beneficiaries are unknown, or on which proof of loss 'n clain,s ?re incomplete. Accumulated interest at the rate of 3% js included le'd for account of minors. j85J 1,101 ______ 1,583' Of permanent disability claims in the amount of $49,773.53, the sum of $3,408.14 represents unpaid benefits, and $46,365.39 is the estimated amount of liability for future payments. Comments on disability claims and the Society’s by-law provisions with reference thereto are made elsewhere in this report. Of the liability for sick and accident claims in the amount of $30,719.10, the sum of 816,176.00 has been paid since the date of this examination, the balance $14,543.10 represents the estimated liability for future payments on pending claims. One resisted sick and accident claim was noted on which payments totaling $108.00 have been paid and on which continued or additional payments were declined because of alleged violation of by-law provisions by the claimant. To your examiners the Society appears to have been justified in closing the above claim and in declining additional payments thereon. The 1932 Convention at Indianapolis was in session from July 25 to August 2. Convention expenses for the period July 25 to July 31 were paid on August 2 in the amount of $17,653.21. This amount represents per diem allowance of $7.00 per day for 150 delegates and officers in attendance, their transportation expenses, hall rent and miscellaneous expenses. The net reserve on outstanding certificates in the amount of $1,193,842.54 was based on certificates in force June 30, 1932, and was determined as follows: The whole life certificates were valued on the National Fraternal Congress Table at 4%, taking the tabulation computed by Mr. R. D. Taylor, Actuary, for the Society as of December 31, 1931, making a prospective valuation on the same business as of December 31, 1932. The necessary additions and deductions due to new business, reinstatements and terminations v/ere then taken into consideration and the mean of the two results was used. On the twenty payment life certificates, valuations based on the American Experience Table at 4(/r were obtained by using the terminal reserves. LIABILITIES — JUVENILE DEPARTMENT This department had but one unpaid claim, in the amount of $58.00, as of July 31, 1932. This claim was paid August 23, 1932. Reserve on death benefit certificates in the amount of $4,686.40 is based on the Standard Industrial Table at 4% on certificates in force as of June 30, 1932, in the amount of $l,856,685.0p. Because of the substantial surplus accumulated in its juvenile department, the Society omitted assessments against its juvenile members for the months of October and November, 1928, June and July, 1929, and for February and March, 1932. CORPORATION RECORDS The minutes of all meetings of the Supreme Board and of the General Conventions were reviewed for the period January 23, 1929, to July 31, 1932. They are recorded in Slovene and were translated for your examiners by the Secretary of the Society. The minutes appear to have been carefully recorded and to be in proper form. Meetings of the Supreme Board are held in January and July of each year. The Grand Lodge sessions or Conventions of the Society are held every four years. The last Convention was held at Indianapolis, Indiana, July 25 to August 2, 1932. The next Convention is to be held in Cleveland, Ohio, in the month of September, 1936. At the Thirteenth Convention held at Ely, Minnesota, July 30 to August 4, 1928, at which 155 delegates and II supreme officers were reported present, various amendments were made to the Society’s Articles of Incorporation and 3y-laws. A certified copy of the Articles and Laws as amended has been filed vith your Department. At the above Convention the'merger or consolidation of the Self Existing Slovanian Workmen’s Benefit Society, St. Barbara No. 2 of Ely, Minnesota, was officially sanctioned. The said merger was approved by your Department October 18, 1928, as shown by a document on file in your office. At the Fourteenth Convention, held at Indianapolis, Indiana, July 25 to August 2, 1932*137 delegates and 13 supreme officers, constituting a quorum, were reported present. At this meeting various amendments were made to the Society’s Articles of Incorporation and By-laws, which are said to ba in process of printing in booklet form. Assurance was given that a certified copy of the Articles and Laws as amended will be filed with your Department. At this Convention a resolution was adopted effective January 1, 1933, requiring that the writing of policies based on the National Fraternal Congress Table of rates shall be discontinued and all new business in the life class shall bo based on the American Experience Table with interest at 4%. Provision is made that members now insured under Plan A (covering all policies based on the National Fraternal Congress Table of rates) are to be given the privilege of converting their insurance to policies based on the American Experience Table, which will provide cash surrender equities, and are to be non-vorfeitable after 3 years. Proper credit is to be given such transferred members for any reserve accumulated under their old policies. In addition to,.the .foregoing, the above Convention also'1 authorized the writing after January I, 1933, of endowment policies of insurance. Effective September 1, 1932, a resolution was passed which permits members of the juvenile department to remain therein until such members attain the age of 18 years, with the option remaining unchanged th,at they may transfer to the adult department upon attaining the age of 16. This resolution appears to be in confliction with Section 204 of the Insurance Department compilation of laws (Mason’s Minnesota Statutes 1927, Section 3454). Under the provisions of another resolution passed at the above Convention, members ‘insured under “Plan A” above described, who are unable to pay their assessments, may elect to be transferred to what will be designated as the Inactive Class. Members so transferred will forfeit all benefits with the exception of a death benefit of $100.00. Privilege will be given of remaining in the inactive class for three months, which period may be extended every three months up to one year. Re-admission to the active class of members is to be conditioned on the payment of all dues, and in the case that inactive .membership continues for over three months, a mcdical examination will be required. A resolution was also passed at the above Convention authorizing the acquirement of land and the erection thereon of a building suitable for a home office at Ely, Minnesota. The stipulation was made that the total cost of land and building for the purpose stated was not to exceed the sum of $20,000.00. The books and records of the Society are systematically and accurately kept. Your examiners were materially aided throughout this examination by the courtesy and co-operation of the Society’s officers and employees. Mr. Geo. W. Dyer, an examiner of your Department, participated in the work of this examination. Respectfully submitted, C. B. HAWKS, Examiner. ----------------0-------------- — li napram nekaterim članom precej usmiljeni, nakar so iz hvaležnosti enostavno pustili društvo, ne da bi bili poravnali svoje dolgove. K sklepu pozdravljam vse člane in članice J. S. K. Jcdnote in jim želim sreče, zdravja in zadovoljnosti v letu 1933. Antonia Frlan, tajnica društva št. 118 JSKJ. Center, Pa. Zadnjič sem poročal, da se bo seja Zveze JSKJ društev v za-padni Pennsylvaniji vršila v nedeljo 5. februarja, in da se začne ob eni uri popoldne. To poročilo želim tem potom toliko popraviti, da se bo omenjena seja pričela ob DESETI URI DOPOLDNE. Zastopniki društev, ki bodo prišli na to sejo, naj izvolijo vpoštevati, da se bo seja vršila v nedeljo 5. februarja in da se bo začela ob 10. uri dopoldne. Vršila se bo v Slovenskem domu v Pittsburghu, Pa. Na svidenje! Za Zvezo JSKJ društev v za-padni Pennsylvaniji: Anton Eržen, predsednik. Sheboygan, Wis. V Novi Dobi z dne 16. novembra sem nekaj pisal, kako bi bilo mogoče starim, od vseh zapuščenim članom še največ koristiti s tem, da se jim od znižane smrtnine izplača rezervo. Pri Jed noti je v resnici nekaj takih članov, ki nimajo odvisnih svojcev in imajo oporoke napravljene na daljne sorodnike. Veliko nas pa je, ki bomo prisiljeni nekaj ukreniti, bodisi že znižati posmrtnine ali pa vse skupaj pustiti, posebno taki, ki smo pri več društvih. Zato apeliram na glavni odbor, da sedaj meseca januarja, ko se bo zbral k letnemu zasedanju, vzame to zadevo v pretres. Vzame naj v pretres znižanje smrtnine, namreč, da se članu, ki zniža smrtnino, IZPLAČA REZERVA OD ZNIŽANE SMRTNINE, prav tako, kot st: mu izplača CELA RAZERVA, če vrne certifikat. Po moji sodbi Jed-nota ne bo imela s tem nobene šlcode, če bo izplačala rezervo za znižano smrtnino, ker se bo s tem iznebila obveznosti. Bilo bi pa tudi v korist Jed-ncti, ker bi s tem pridržala člane in bi taki člani še naprej plačevali asesment v vse druge skla- T-$‘ ),# 1,973 7,0S>! 7,87& 1,97' sličnega, zato smo se skorajžili, na kredit novega leta 1933. Upam, da bomo imeli čez čas vsi polne žepe denarja in tudi dosti kredita vse na okrog. Vsekakor pa smo sklenili, da bomo imeli na tej veselici vse bolj po- I ceni in tudi vstopnina za na ples bo malenkostna. Vjudno vabimo torej rojake in rojakinje iz okoliških naselbin, da nas pose-jtijo na večer 28. januarja in se I zabavajo z nami v Slovenski dvorani na Centru. — Pozdravi in na svidenje! Za društvo št. 33 JSK.J :• Frank Schifrar, tajnik. New Duluth, Minn. članom društva sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ naznanjam, da | se vrši izredna seja dne 29. januarja ob dveh popoldne v St. Elizabeth dvorani, člane pro-jsim, da se udeležijo v obilem številu, ker moramo izvoliti novega tajnika in novega nadzorne-1 ga odbornika. Naš' dosedanji društveni tajnik se je namreč preselil in istotako nadzorna odbornica. Sporočam članom tudi, da smo dobili nova pravila in kdor jih 1 hoče imeti, naj pride ponje na j . sejo. — Bratski pozdrav! Za društvo št. 128 JSKJ: John Novak, predsednik. 1 _______ Rockdale, IH. 1 člane društva Vit. sv. Mihaela, ‘ št. 92 JSKJ, obveščam, da je bi-■ lo na redni seji meseca januarja 1933 sklenjeno, da priredimo ‘ društveno veselico na večer 18. 5 februarja. Veselica se bo vršila ? v Bell Koreva dvorani in se bo i pričela ob osmih zvečer. Vsak ; enakopravni član in članica do-I bi za to veselico pet listkov, za katere bo moral plačati 50 cen- t tov, brez ozira na to, če se vese- s lice udeleži ali ne. Vsak listek \ bo na veselici predstavljal nakupno vrednost 10 centov. Neenakopravni Člani in članice ne plačajo teh 50 centov. Tem potom vabim vse člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo ts naše prieditve. 1 K obilnemu posetu vabim pa tu- j di ostale Slovence iz Rockdale, i Jolieta in drugih bližnjih našel- 5 bin. — K sklepu pozdravljam vse 1 člane in članice JSKJ in jim že- 1 lim najlepših uspehov v letu i j 1933. i Louis Urbančič, 1 tajnik društva št. 92 JSKJ. t i j . Ely, Minn. 1 Društvo Marije čistega Spo- 1 četja, št. 120 JSKJ je na zadnji 1 redni mesečni seji razpravljalo c 0 plačevanju asesmenta, in je s sklenilo, da vsaka članica, ki ne ‘ bo plačala svojega asesmenta do ! 25. v mesecu, bo supendirana. Vsake članice je dolžnost, da po- i ravna svoje obveznosti napram I društvu pravočasno. Zakladati i se zanje ne more več, ker ni de-jnarja; društvena blagajna je iz- ' črpana. Dalje obveščam članice naše- i ga društva, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da v slučaju smrti katere članice, se morajo vse članice udeležiti pogreba, članice, ki se ne udeležijo, plačajo po ; 50 centov v društveno blagajno. Oproščene so le tiste članice, ki so bolne ali ki morajo paziti na male otroke. Mary Zbasnik, 1 zapisnikarica dr. št. 120 JSKJ. ’ ;l ----- ’ Salida, Colo. Podpisani naznanjam članstvu ' društva sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, ' da sem prevzel tajništvo tega ‘ društva za leto 1933. Vsled te-1 ga prosim člane, ki bivajo izven 1 društvenega sedeža, da pošiljajo ■ asesmente in drugo, kar se taj-1 ništva tiče, v bodoče na moj spo- ■ daj navedeni naslov, člane, ki - želijo prestopiti v načrt “AA,” v obveščam, da imam zdaj že kar-a tiče iz glavnega urada, na kate-n rih je označeno za vsakega čla-e na, koliko bi si mogel od Jednote e izposoditi iz svoje rezerve, ako prestopi v omenjeni načrt, istotako tudi, koliko bi imel plače-•- vati v smrtninski sklad po novi •i lestvici. j Dalje prosim člane našega društva, da pravočasno plačujejo svoje asesmente, in sicer vsaj do 24. vsaki mesec, ker 25. je treba denar že poslati v glavni urad. če pa člani ne plačajo svo-jih asesmentov vsaki mesec pra-jvočasno, društvenega asesmenta . tudi na glavni urad ne moremo pravočasno poslati, ker društvena blagajna je skoraj suha. Dru-itvo je na svoji redni seji dne 15. januarja sklenilo, da ne bo več zalagalo članov z asesmen-jtom. Zaradi tega je priporočljivo, da člani, ki ne morejo plače-I vati svojih asesmentov, prestopijo v načrt “AA,” da potem od Jednote dobijo posojilo na svoje certifikate. Ako bo kateri član radi neplačanega asesmenta suspendiran, ni treba kriviti tajnika, ker tajnik mora delati tako, kot večina I članov na seji odloči, člane še J enkrat prosim, da naj bodo točni j s plačevanjem asesmentov. Ti-jste, ki nosijo asesmente tajniku j na dom, prosim, da prihajajo l popoldne, ker dopoldne me ni doma, popoldne pa vsak čas, iz* vzemši nedeljo. Novic posebnih od tukaj ni-; mam poročati. Sliši se pa, da če bodo naši kongresniki v Wash-ingtonu tako dobri, da nam bodo izposlovali dobro pivo, bo naš | sobrat Louis Costello napravil , j novo pivovarno. Tudi slišim, da bomo dobili novo poštno poslop-j je v našem mestu. O delu ne bom razpravljal, ker ga ni. i1 To je moj prvi dopis in roka mi je trda za pisavo, torej pro-, 'sim sobrata urednika, da potrpi, i če bo težko prečital, razumel in : j uredil te vrstice. Saj včasi še . | sam ne morem pogruntati kaj za-i!pišem; pa to je navadno le ta- - krat, če je nekoliko preveč “ti- - stega od zida.” — Pozdrav : vsem! Anton Gaber, tajnik društva št. 78 JSKJ., a 444 W. 3rd St., Salida, Colo. DOPISI (Nadaljevanje z 2. strani) vzeti asesmenta od takih članov, razen na seji. Nekateri člani mislijo, da se tajnikovo poročilo sestavi, kakor kdo hoče, toda temu ni tako. Tajnik mora napraviti mesečno poročilo, vknjižiti vsa vplačila, denar oddati blagajniku ter dobiti podpise uradnikov. Mislim, da mi noben član ne želi, da bi ponoči skakal okoli in budil uradnike. Prosim člane, da vpoštevajo ta navodila, ako nečejo biti suspendirani, ker jaz ne morem plačati za nikogar. Listine za premem-be iz načrta “A” v načrt “AA” imam zdaj na rokah, istotako tudi vsa potrebna navodila iz glavnega urada. — Z bratskim pozdravom, Frank Kramar, tajnik društva št. 174 JSKJ. Cokedale, Colo. Komaj smo dobro nastopili leto 1933, že je posegla smrt s svojo koščeno roko v vrste našega društva sv. Jurija, št. 118 J. S. K. J., ter nam je odnesla dobro članico Ivano Malovac. Pokojnica je preminila dne 14. januarja in k večnemu počitku smo jo položili 16. januarja. Udeležba pri pogrebu je bila velika, tako od strani članstva našega društva, kot od sosednih društev in drugih njenih prijateljev. V imenu društva št. 118 JSKJ naj bo vsem izrečena najlepša hvala. Težka je izguba za družino, toda še hujša bi bila, če bi pokojnica ne bila zavarovana in ne bi njena družina dobila nobene društvene pomoči. To bi bilo toliko bolj občutno v teh težkih časih, ko si ubogi delavec ne more niti za kruh zaslužiti. Naj nam bo torej društvo prva skrb. Odbor društva sv. Jurija, št. 118 JSKJ za leto 1933 je sledeč: Carl Frlan, predsednik; Antonia Frlan, tajnica; Božo Pleich, blagajnik. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu o polu desetih (9:80) dopoldne pr; sobratu Jos. Frlanu v Cokedalu. Društveni sklep se glasi, da se bo v bodoče iz društvene blagajne založilo le za en mesec za kateregakoli člana. Kdor drugi mesec ne bo plačal ali se sploh ne zglasil, bo brezpogojno suspendiran. Nihče naj se potem ne jezi na tajnico, kajti ona se mora ravnati po pravilih in društvenih sklepih. Lansko leto smo bi- de; ako bodo primorani pustiti vse skupaj, tega ne bo. Je že res, da si lahko izposodimo na rezervo, je pa tudi resnica, da bodo ravno obresti od posojila požrle še ostalo rezervo, tako da bomo prišli iz dežja pod kap, ker še misliti ni na to, da bi kdo to posojilo vrnil v teh časih. Torej naj se da članstvu priložnost, kot sem že zgoraj omenil, da si ZNIŽA SMRTNINO in prejme REZERVO. S tem, kar bo prejel in v kolikor si bo znižal asesment, mu bo dana prilika, da se še lahko vzdrži nekaj časa pri Jednoti. Če nas pa razmere prisilijo, da bomo prišli enkrat do tistega plota brez kola (takšen plot pade), bomo lahko rekli z mirnim srcem: “Zbogom, majka Jednota, storila si, kar je mogoče, nemogočega pa ne zahtevamo. Z bratskim pozdravom, Joseph Golichnik, član društva št. 82 JSKJ. Center, Pa. Društvo sv. Barbare, št. 33 JSKJ je sklenilo na redni mesečni seji dne 15. januarja, da priredi plesno.veselico v korist dru-jštveni blagajni na večer 28. januarja. Veselica se bo vršila v Slovenski dvorani na Centru in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Preskrbljena bo dobra godba, pa tudi drugih dobrot ne bo manjkalo. Enega junaka imamo pripravljenega za to veselico prav “tam v kotu,” da nam bo na omenjeni večer delal veselje in kratek čas. Tudi za pristne kranjske klobase vemo kje se dobijo, pa ne povemo nikomur, da na Universalu. Naše društvo že dolgo ni napravilo nobene veselici ali kaj Sharon, Pa. V Novi Dobi z dne 21. decembra sem videl zanimiv dopis rojaka in sobrata Franka Mačka iz Moon Runa, Pa. Strinjam se z njegovimi izvajanji, kakšne težkoče so imeli zavedni rojaki, ki so se trudili za zgradbo lastnega Doma. Nasprotniki so se na vse mogoče načine trudili, da bi njih delo preprečili, toda trdna volja in vztrajnost zavednih rojakov sta zmagala, šli so po začrtani poti pogumno naprej in naselbina je dobila svoj lastni Dom, na katerega je še danes ponosna. Slične stvari so se dogajale tudi po drugih naselbinah, ker nasprotnikov dobri stvari nikoli ne manjka. Sobrat Maček tudi piše, da mu je naselbina Ely, Minn., dobro znana in da je naselbina primerna za zgradbo jednotinega urada. Meni se zdi, da so tudi tamkajšni rojaki vredni, da se postavi jednotin dom tam, kjer se je rodila naša J. S. K. Jednota. Največ mi je znanih med nasprotniki samcev, ki niti penija niso plačali v mladinski oddelek; ne vem, zakaj je potem toliko zabavljanja čez dobro idejo. Ne pomislijo, da odrasli oddelek ne bo nič prizadet pri tem. Kaj pa če banka, na kateri je naložena imovina mladinskega oddelka, zapre vrata, potem ne bo denarja ne Doma. Drugi so mnenja, da naj bi se jednotin urad gradil v kakem velikem mestu. Pittsburgh, Pa., je veliko industrijsko mesto in tani stoji velik Slovenski dom, pa če tovarne ne obratujejo, nima Dom nikakih koristi od mesta. Tudi tukaj v Sharonu smo ponosni na naš Slovenski dom, j toda če tovarne ne obratujejo, nimamo veliko dobička, pa naj j stoji Dom kjerkoli. V dobrih časih so Domovi povsod dobri, v slabih pa še v Washingtonu, D. C. ne. Ne bijmo torej sami sebe i po zobeh in ne ovirajmo dela, ki * se j,e že pričelo in katerega je ■| potrdila 14. redna konvencija. V -1 Domu bo denar naše mladine livarno naložen in mladina bo po- 1 (Dalje na 7. strani) r!r "JVo'Va 7)oba99 v GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN ** of the , SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non~members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O VOL. IX. NO. 4 Zavarovanje in združitev Ameriški Slovenci verujemo v zavarovanje. Malo jih je, ki bi ne imeli zavarovanih svojih poslopij in svojega pohištva. Lastniki avtomobilov imajo iste večinoma zavarovane. V prvih vrstah pa stojimo ameriški Slovenci posebno z ozirom na zavarovanje za bolezni, poškodbe in smrt. Že samo število slovenskih podpornih organizacij to dokazuje, še bolj jasno pa to kaže število članstva, ki pripada tem našim organizacijam. Dvomljivo je, če nas v tem oziru kakšna druga skupina priseljencev dosega ali celo prekaša. Naše podporne organizacije izkazujejo skupno nad 100 tisoč članov, in če vpoštevamo, da je vseh Slovencev v Zedinjenih državah morda 250 tisoč, je število članstva naših organizacij zelo častno. Dobra, solidna podporna organizacija, kot je na primer naša J. S. K. Jednota, nudi v gotovih ozirih najboljšo investicijo. V tej ustanovi investiramo naše prihranke v malih mesečnih obrokih, pa smo kljub temu kmalu po pristopu upravičeni do vseh podpor in zavarovalnin, ki jih daje organizacija. Kdor kupi avtomobil na obroke, postane njegov resnični lastnik šele, ko je plačal zadnji obrok. V slučaju, da pred lem umrje in njegovi dediči ne plačajo dolgovanih obrokov, bo družba vzela avtomobil nazaj. Približno isto pravilo velja, če človek kupi na obroke hišo ali posestvo sploh. Pri bratski pdporni organizaciji ni tega. Ako umrje član, ki je morda samo nekaj mesecev plačeval svoje prispevke organizaciji in v resnici vplačal le malo vsoto, je njegovim dedičem izplačana polna posmrtnina. V tem oziru imajo sicer razne organizacije nekatere izjeme, toda to splošnega pravila ne izpremeni. V splošnem se naši rojaki zavedajo teh velikih ugodnosti, ki jih nudijo naše podporne organizacije, in se jih držijo z lojalnostjo, ki je občudovanja vredna. To se posebno sijajno kaže v teh težkih časih, ko mnogi le z največjo težavo spravijo skupaj za asesment potrebne vsote, vendar bi vse drugo prej pustili, kot svojo podporno organizacijo. Za tiste člane, ki že štiri leta ali več pripadajo J. S. K. jednoti in se nahajajo v resnih finančnih potežkočah, je 14. konvencija vpeljala načrt “AA,” na podlagi katerega bodo iahko črpali svojo lastno rezervo za plačevanje asesmentov. To jim bo omogočilo, da ostanejo v naših vrstah, da v slučaju njih smrti njihovi dediči ne bodo ob zavarovalnino, za katero so člani morda mnogo let plačevali. Od vsote zavarovalnine se bo odračunala le izposojena vsota z obrestmi. Za današnje razmere je bil to nedvomno zelo važen korak, ki ga je storila zadnja konvencija. Člani, ki ne morejo zmagovati svojih asesmentov in jim vsled tega preti nevarnost črtanja, imajo v načrtu “AA” najboljše in edino možno sredstvo, da ostanejo v organizaciji in da ne izgubijo vsega, kar so tekom let v njeno blagajno plačali. ❖ V letih, ko je bilo naseljevanje iz starega kraja na višku, smo ameriški Slovenci ustanovili celo vrsto podpornih organizacij. Nastala je tekma, ki je bila za naš narod vsaj v tem oziru koristna, da je privabila v razne naše organizacije neprimerno večje število članstva, kot bi bilo mogoče samo par organizacijam. V teku časa so se nekatere manjše organizacije pridružile večjim, druge pa še poslujejo samostojno. . Vendar misel nadaljnega združevanja še vedno živi med članstvom raznih naših organizacij. Ideja združenja seveda ni omejena na naše organizacije. Pred nekaj tedni se je združilo pet malih čeških podpornih organizacij v eno samo. Skupno število članstva združenih organizacij znaša okoli 25,000. V decembru sta se združili organizaciji North Dakota Fraternal Congress in South Dakota Fraternal Congress. Združena organizacija se imenuje Fraternal Congres of the Dakotas. Konvencija Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze, ki se je vršila v maju preteklega leta, je naročila svojemu glavnemu odboru, naj skuša stopiti v stike s sorodnimi podpornimi organizacijami, ki gojijo idejo združitve. Štirinajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila par mesecev pozneje, je potom sprejete resolucije naložila slično nalogo svojemu glavnemu odboru. To dokazuje, da med članstvom obeh omenjenih podpornih organizacij ideja združitve ni mrtva. S tem seveda ni rečeno, da je združitev že pred durmi, pač pa sta konvenciji odprli vrata in začrtali smernice, katerim naj sledita glavna odbora obeh omenjenih organizacij, kar utegne morda po preteku nekaj let privesti do resnične združitve. Združitev sama seveda ne bo rešila vseh težkih problemov, ki jih imajo pred seboj razne podporne organizacije, toda utegne jih nekoliko olajšati. V smislu sklepa 14. konvencije JSKJ je torej prav, da fianstvo obdrži idejo združitve živo in da razpravljajo o njej. O izpeljivosti ali neizpeljivosti ideje bo končno itak odločevalo članstvo. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) močni Samson, ki je z oslovo čeljustjo pobil tisoč Filistejcev, ne živi več: poslali bi ga v Washington ! * Jezikoslovci se prepirajo, katerih deset besed je najlepših v angleškem jeziku. Glede lepote angleškega jezika nisem posebna avtoriteta. Sodim pa, da bi se dragim rojakom najbolj dopadle sledeče besede: “Pridi nazaj na delo; plača stara in delo vsak dan.” Ali pa: “Priloženo ti pošiljam ček za celo vsoto, katero sem dolžan.” * Zdravstvene avtoritete trdijo, da se s poljubljanjem na usta širi hripa in flu, in priporočajo, da naj se mladi ljudje rajši poljubljajo na vrat. Yes, ali pa na kolena! Ali pa na — oh, saj je boljše, da končam ! A.J.T. -------o------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanie iz 1. (trtni) na Mateja Grileja v Dubrovniku so na Štefanovo vlomili doslej neznani zlikovci v času, ko sta kapetanova mati in služkinja bili odšli v cerkev, kapetan pa po opravkih v mesto. Ko se je služkinja vrnila domov, je našla v stanovanju vse razmetano. Takoj je obvestila o tem kapetana, ki je hitel domov, na hišnem pragu pa se je zgrudil in izdihnil. Zaradi velike razburjenosti ga je zadela kap. (Nadaljevanje s 1. strani) nakar se pričnejo pogajanja za rešitev vprašanja mednarodnih dolgov. S potrebnimi predpripravami se bo pričelo v Wash-ingtonu takoj. SLADKORNA BOLEZEN se v Zedinjenih državah v e d n o bolj razširja in zahteva vedno več smrtnih žrtev, kljub rabi insiilina, ki na tej bolezni bolehajočim osebam podaljša življenje za mnogo let. Ta bolezen spravi v grob 24.6 oseb izmed vsakih 100,000 prebivalcev. Vzrok za širjenje te bolezni vidijo nekateri znanstveniki v tem, da v sedanjih časih več ljudi doseže visoko starost, kot pred desetletji, drugi pa v nepravilni prehrani. Oče in sin ljubavna tekmeca. Blizu sela Ravnice v okolici Banjaluke so na novega leta dan našli mrtvega znanega bosanskega vstaša Koja Milutinoviča, ki je te dni dopolnil 80 leto. S kladivom mu je nekdo razbil lobanjo. Vest o njegovi smrti je vzbudila splošno obžalovanje, ker je pokojnik bil znan kot dober človek, ž njim je živela v konkubinatu 50 letna 11 o n k a Gnjatovičeva, razen tega še sin prve žene Kosta, star 45 let. V hiši je v prvih letih vladala sloga; ko pa je Milutinovič slučajno izvedel, da njegova Ilonka ljubimka s sinom, je sina kaznoval tako, da je ves svoj imetek prepisal na Ilonko. Posledica je bila, da so starega Milutinoviča našli mrtvega v postelji. Ugotovilo se je, da sta ga Kosta in Ilonka ubila. Oba sta bila aretirana in izročena sodišču. EVROPSKI DRŽAVNIKI se radi sklicujejo na velike vojaške izdatke Zedinjenih držav, kadar se jih opominja, da naj bi evropske države nekoliko zmanjšale svoje oboroževanje, nakar bi lahko odplačevale svoje vojne dolgove Ameriki. Ti državniki pa ne vedo, ali neče-jo vedeti, da večina vojaških izdatkov Zedinjenih držav ne gre za stoječo vojsko in mornarico in za novo oboroževanje, pač pa za plačevanje pokojnin in odškodnin vojnim veteranom ter njihovim vdovam in otrokom. Za vsakim ubitim ali ranjenim vojakom v svetovni vojni ima Velika Britanija na leto $58.00 izdatkov, Francija $51.-00, Zedinjene države pa $2,668. Na podlagi števila mobiliziranih vojakov v svetovni vojni ima Velika Britanija na leto $26.49 stroškov na moža, Francija $34.00, Nemčija $22.98, Italija $12.44, Canada $98.64, Zedinjene države pa $180.00. Veteranom vseh vojn je bilo dozdaj iz zakladnice Zedinjenih držav izplačanih 15 milijard in 570 milijonov dolarjev, torej znatno več, kot znaša ves originalni vojni dolg evropskih držav Ameriki. RAZVOJ LETALSTVA f Nadaljevanje iz 1. strani) letalske družbe odpremile nad 130,000 potnikov, nad 8 milijonov funtov pošte in tovorov in so prevozile nad 32' milijonov milj. Potom te mednarodne zračne službe so Zedinjene države zvezane z vsakim glavnim mestom srednjeameriških in južnoameriških republik. Letalske družbe so v prvi vrsti trgovskega pomena, in ker nimajo ničesar opraviti s staro politično diplomacijo, uživajo ugled in zaupanje pri vladah in ljudstvu v republikah Srednje in Južne Amerike in so deležne navdušenega sodelovanja od strani naših južnih sosedov. Zedinjene države pridobivajo potom te vzorno upravljane zračne službe nele na trgovini, ampak tudi na ugledu. Usodno vedrenje na pokopališču. — Praznoverje je ugonobilo mladega korenjaka. V vasi Brotnji v mostarski okolici je praznoverje ugonobilo vaškega | korenjaka Nikolo Gugica, ki se do nedavnega časa ni ustrašil niti pet in še več enakih junakov. Zgodba njegove nesreče se je začela, ko so bili v mostarski okolici hudi nalivi in viharji. Nevihta je Nikolo zalotila, ko je pozno zvečer vasoval pri svojem dekletu, kakih 5 km od domače hiše. Meneč, da ploha ne bo dolgo trajala,'jb je Nikola ubral proti domu, ker pa je lih bolj in bolj, se je zatekel vedrit na vaško pokopališče ter planil tam naravnost v kapelico. Pred njim sta tam vedrila že dva druga fanta, ki pa dolgo časa nista dala glasu od sebe, da se Nikola, ki ni nikogar videl, ne bi preveč prestrašil. Nikola je stal spredaj pri vhodu in gledal ven, druga dva pa sta stala za njim. Nikola, ki drugače ni bil boječ, je bil sprva vesel strehe, polagoma pa mu je le pričelo postajati težko pri srcu in se mu je zdelo, da sliši neke nenaravne glasove, ko je voda pljuskala po nagrobnih spomenikih. Druga dva, ki sta že dalje časa vedrila, pa bi bila rada kadila, in je eden od njiju pozabil na prvotni sklep, da ne bi kazalo plašiti novega tovariša, ter mu z besedami. “Prijatelj, ali imaš vžigalice? ’ položil roko na ramo. V tistem trenutku pa je Nikola kriknil na vso moč ter oddirjal ven v ploho. Mogoče si je že med begom ali pa šele pozneje doma sam v svoji domišljiji ustvaril visoko belo prikazen, ki ga je v kapelici pokopališča s svojo koščeno roko prijela za ramo. Ker mu domači niso verjeli, se je ta prikazen še bolj utrdila v njegovi domišljiji in od tistega dne je bil fant ves pobit in zmeden. Med svojim divjim beganjem skozi silno ploho se je seveda tudi prehladil, dobival pa je tudi živčne napade in vedno je govoril o strašni mrtvaški prikazni, četudi sta prišla k njemu oba mladeniča, ki sta z njim v pokopališčni kapelici vedrila, ter mu skušala vse pojasniti. Vse to ni zaleglo in je nesrečni mladenič te dni umrl v popolni duševni zmedi. Večkrat smo že poročali, da se je v kakem kraju kar naenkrat pojavil strah — vampir, volkodlak ali kakorkoli so ga že imenovali, ki je za dalje časa strahoval ves kraj, dokler se ni izkazalo, da je vampir plod bujne fantazije in praznoverja ali pa, da so strahove uprizorili kaki zločinci, da bi lažje izvrševali svoje mračne nakane. “Vampirja” imajo sedaj že dalje časa v Veliki Kikindi in sicer v ulici Hajduka Veljka, kjer si prebivalci od 7. ure zvečer ne upajo več na ulico, svoja vrata pa že zaklepajo takoj ob nastopu mraka. Sprva so vampirja mnogi samo slišali, v zadnjem času pa ga tudi vidijo kot velikansko belo postavo, ki se pojavlja na strehi hiše Ace Diu-ricina. Iz te hiše ali pa tam nekje iz bližine so slišali najprej v zgodnjih večernih urah neko strašno tulenje. Gospodar hiše, 261etni Aca takrat ni bil doma in ko se je vrnil, ni hotel o tem ničesar verjeti. Prihodnji večer pa so se strašni kriki ponovili in Aca je trdil, da so prihajali od nekod iz njegove hiše, kjer pa ni mogel ničesar najti. Strašni kriki se večkrat slišijo še okrog polnoči in prebivalci ulice trdijo, da se nad hišo večkrat pokaže tudi neka strahotna bela prikazen. Aca že več dni ne spi v svoji hiši, katero bi rad prodal tudi pod ceno, da bi se izselil iz nesrečnega kraja. Za “vampirja” so se začeli močno zanimati oblastni organi, ki so v ulici pomnožili policijske straže, prebivalcev pa s tem le še niso mogli rešiti paničnega strahu pred vampirjem. Veliki življenjski uspehi in tragična smrt črnogorskega rojaka dr. Radovana Nedeljkovi-ča-Deliča. Iz Pariza je dospela vest, da je na nemškem parniku “Albert Bailin’’ izvršil samomor soprog ene od najbogatejših Američank, gospe Emery Holmesove, znane pod imenom “kraljice srebra,” jugoslovenski rojak dr. Radovan Nedeljkovič-Delič. , Zanimiva je življenjska pot tega moža, ki si je iz še neznanih vzrokov v naj lepši moški dobi vzel življenje. Dr. Delič se je rodil 4. marca 1888. v neki črnogorski vasi, medicino je pa Študiral v Parizu in končal svoje študije z odličnim uspehom. Med vojno je služboval kot zdravnik v francoski vojski in je bil zaradi svoje požrtvovalnosti in junaštva na frontah odlikovan z mnogimi visokimi odlikovanji. Postal je tudi vitez častne legije, že med vojno si je pridobil francosko državljanstvo, po vojni pa se je nastanil v Parizu, kjer je deloval s slavnim profesorjem Hartmanom in dosegel med zdravniki odlično mesto. Ustvaril si je tudi dobro zdravniško prakso in je štel med svoje paciente tudi mnoge ameriške- bogataše. Zaradi svojih pacientov in ker so ga mikale tudi neke znanstvene in stanovske zadeve, je dr. Delič večkrat potoval v Ameriko. že prej v Parizu je spoznal gospo Emery Holmesovo, ki je veljala za eno najbogatejših Američank. Holmesova je bila sama lastnica velikih rudnikov srebra v Kaliforniji, take rudnike pa je posedoval tudi njen oče. Bila je splošno znana pod imenom “kraljica srebra.” Bogata dama je kljub svoji visoki starosti živela precej burno življenje in se je zlasti udajala raznovrstnemu razkošju med svojimi potovanji po Evropi. Ko je bil dr. Delič leta 1930 v New-yorku, je prišla milijarderka, stara tedaj že blizu 60 let, k njemu in mu pokazala v nekem ameriškem listu vest o njuni zaroki. Dr. Delič je bil zelo presenečen, ekscentrična dama pa mu je odvrnila, da take vesti ni mogoče preklicati, pa raj je prišla v javnost na kakršenkoli način. Sporazumela sta se in čez par mesecev sta se poročila. Njuna idila je bila kratka. Kakor se je prej “kraljica srebra” nepričakovano hitro razgrela za Evropo in posebej še za šarmantnega pariškega zdravnika, tako hitro se je tudi ohladila in prišlo je do ločitve tega nenavadnega zakona. Ona je odpotovala v Kalifornijo, on pa se je vrnil v Pariz. Podobnih, dokaj čudnih zvez Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki; Ely, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, IHL.. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. * r GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago, 111. Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive naj se na* slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, prošnja, za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnes® i pr zdravnika. | Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe no* slovo v naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska *»• varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim članonl. ‘‘‘K Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor q hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa nni ^0 piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemen«. neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejem« **1 tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mladin- rivy, skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelku je prosta. ^ Premoženje znaša nad $1,500,000.00. ^^1 Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2.000%. «si Irce so madeži, kakor da bi na piSIpjU] kapljale solze) . . . Rdeči kf-pj naj se me usmili in naj pomoi]p0 pošlje naj koruze ali prosa, nfic nimamo kaj jesti. Pomoči SfH iskal v velikih mestih pri Jdg dg Ni ate ali ad >mi inj upi H i las la med znanimi osebnostmi ameriškega denarnega sveta in zastopniki mnogih slojev evropskih velemest je bilo že mnogo in si niso mnogoštevilni prijatelji in znanci v Parizu nikdar mislili, da bo imel ta doživljaj za simpatičnega dr. Deliča kake posledice. Na kako tragedijo niso mislili niti tedaj, ko se je dr. Delič vkrcal na parnik za Newyork. V božični noči, ko so na razkošnem parniku priredili koncert, se je dr. Delič v svoji kabini obesil. Prečudna je usoda, polna bridkosti in trpljenja nekdanjih vojnih ujetnikov, ki se po dolgih letih javljajo kakor iz groba. V Guštanj so dospela iz dalnje Rusije tri pisma takega trpina, ki so ga domači že dolgo smat&di za mrtvega in se je njemu samemu po 18 letih neprestanega iskanja in poizvedovanja vendarle posrečilo dobiti stik s sorodnikom, nečakom Nikolajem Pa-šičem, orožniškim kaplarjem v Dravogradu. Radovan Kvočka, doma iz Rakovice v savski banovini, je služil pri karlovškem domobranskem polku in je takoj v letu 1914 v Karpatih zašel v rusko ujetništvo. Kakor da je utonil, je odslej za njim izginila vsaka sled in so ostala vsa poizvedovanja brezuspešna, šele zdaj je prispelo izčrpne,j še pismo na kaplarja Pahiča, kateremu opisuje ponesrečenec razmere v Rusiji, svoj boj za obstanek in hrepenenje po domovini in po povratku k svojim dragim. Kvočka se je v Rusiji oženil, ima tudi otroke. Piše s težko okorno roko v hrvaščini, ki jo prepletajo mnoge ruske besede, takisto so pismenke na oguljenem listu pomešane s cirilico. Tako se je pismo dalo le težko razbrati. Vsebina je v glavnem naslednja: —Prebivam v vasi Voznesen-ki v zaporoškem okrožju! Pisal bi rad več, a zaradi cenzure ne smem. Javim ti, dragi nečak, da sem zdrav. Tvoje edino pismo sem prejel in ga razumem, samo ne vem, kaj more biti, da mi nikdo ne zna pomagati in me rešiti iz pekla. Pisal sem že na vse štiri strani sveta, tudi v Ameriko, a od nikoder ne dobim glasu, nikogar ni, ki bi se me usmilil in mi nudil pomoč, me rešil smrti in dal meni in moji familiji košček kruha. Delam dobesedno noč in dan, podnevi v tovarni za čevlje, ponoči pa doma šivam čižme. Sem kakor drugi vedno pod nadzorstvom vojakov, da ne bi pobegnil. In če bi to skušal ... (na papirju allj ali Set dg< m Th New ETA M ENGLISH SECTION OF H ▼ Olf'c,al 0r9^o ▼ o/ the South Slavonic Catholic Union. Now o! ill AMPLIFYING THE VOICE OP THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS m. nika. » na* ošnjc r neg® i na- d. o. ei '/a* mom* kdor i naJ ncna ?jem» adin CURRENT THOUGHT Sticking Together One of the regrettable outcomes of the present nation-wide Employment is the recombining of an English-conducted dge with that of its parent branch, the Slovene-conducted dge. Not only has our S. S. C. U. suffered in this respect, but other Vernal benefit organizations have met similar fate. Frater-d benefit unions, societies, etc., like business institutions, have *d to make readjustments. During economic reversals it is >mmon to see consolidations of similar industries, where oper-mg and maintenance expenses are decreased by eliminating uPlication of like functions. Although the same analogy does Jt apply exactly to fraternal benefit institutions, the financial lase plays an equally important part. In both instances there l&ck of money. Fortunately, there have been but few instances of such mer-ils among lodges of our Union. Unquestionably, this pro-'dure was followed only when all other efforts to carry on the ln‘or lodge had failed. Sometimes, the fault of an English-conducted lodge in not !mg able to carry on alone is due to component members, dm in iterative officers fail to take the lead, as is expected by embers, and in a few months the lodge falls into a rut from ^'ch it cannot extricate itself. Not that resurrection is im-)8sible, if the members will it, but due to absence of a driving pjJrce the frame of mind of members becomes stagnant, and v i,rUnt*ry action entirely missing. Cl W Tn. oil President and secretary of a lodge are the two most °mllr0r^ant driving forces of the local branch. If the presiding Sa’ i] 6r fails to insist on Aguiar monthly meetings, members «i sful soon acquire the habit of non-attendance, and merely pay -i Jes to the secretary. A president must possess some qualities ;ni l‘f essential to effective leadership. It isn’t necessary that he 3dvz< er.t Penetrating influence over the members, although such a desirable. By putting forth his best efforts, and lit ,..i( y “put his shoulder to the wheel,” satisfactory results do i‘ * be obtained- At least the lo(1ge will not become dormant. iev.^eCretary can do his bit toward keeping jip the morale of the jri When dues are paid at his home, he can urge members u o P' ^eet sucb obligations at the night of the meeting, and thus ioci !^in tbem to be Present at the lodge assembly. Moreover, the can accomplish much by sending cards containin; ' C ^'Ce of the meeting a few days before members convene. zailtis difficult to comprehend why a group of English-speaking [ pr« 5mbers will go to the time and trouble of organizing a sep-inar( branch only to relinquish it for want of continued interest, seči if eri ^-consolidation is avoidable, there appear several rea-a, v I118 f°r wanting to disband and merge with the senior lodge: pmbers organizing an English-conducted group did not do so F the purpose of establishing a lodge where meetings can be -i se ,nducted in English; where social activities can be indulged in agretdependent of the elders; in general, where a co-operative Mpfll lr*t of working together for a common cause is dominating. ,agr^ ^dently such a group got together to execute a selfish interest, *d when that failed to come through as expected, the indi-uals disbanded and re-consolidated with the senior group. National Champs Average 1017 Record for League is 3051 Joliet, 111.—Our JSKJ-Tezak Floral bowling team tied the Joliet Home Laundry team for first place in the Joliet City League, as the result of their two-out-of-three games over the Laundry Men. A total of 3051 pins were scored on this memorable Tuesday, Jan 17, on the Hub Recreation alleys, 3 and 4. The bleacher seats from alleys 1 to 6 inclusive were packed to capacity with spectators, and many were kept standing, making an estimate of about 300 fans who witnessed the match. A big majority were pulling for the best Slovene Fraternal pin team in America. Therefore, to you, loyal fans, we say—Thank you. TEZAK FLORALS Papesh -.........- 209 208 214 Ramuta ........— 193 231 176 McBride - 181 201 214 Kubinski _________ 182 190 206 Horwath ......... 197 213 236 Totals 962 1043 1046 JOLEIET HOME LAUNDRY Gnadinger 245 150 202 Sorg ______„_______ 175 191 205 Barclay ........ 199 184 157 Pauly -.......... 194 222 203 Andrews __________ 159 199 237 Totals... 970 946 1004 Journal and Observer, a new weekly for American Jugoslavs, made its initial appearance last week. It is a four-page newspaper, edited and published in Cleveland, with Frank T. Suhadolnik, editor-in-chief. The entire staff and management is composed of American Jugoslavs. Joe Jarc is sports editor and Frank Truden business manager. Ann Erste and John Kostelec are feature writers. Practically the entire staff of the Journal and Observer was formerly connected with The Cleveland Journal, a weekly with similar purpose and functions as that of the new weekly. Subscriptions can be forwarded to the Journal and Observer Publishing Co., 6420 St-Clair Ave., Cleveland, O. It la )e isal, GuS1 je v :va *1 jzVJ*! P lani C*Ianda- N- Y-If the reg-rske'ithr "uary meeting of the T j Imders is to be taken as 'zagL examPle for the ensuing l(ii ’ the members have an ■ f I, yeHr °* g°°d times ahead ;m JIi, ern- The meeting soon got )e Way with quite a big at' >ziva! *ince. it was decided that Z°~y, May 6, our Second T , 1Vei’sary be celebrated, with la j It?1106 at the Slovenian Hall. P°* jesting details of this an-ieki f frolic and get-to-gether be announced in the 113 Tok near future- Be o« the r* ki ^t for new ideas and pre- 3V- ,Jre urn at our next meeting, ipoli kg ^ant to make this a dance, j everybody will never i.tali3f Th .. j f “Prosperity Twist” was a^U tffle" Frances Zelnik, U’ |rnonlnner ^uc^y Prize. ills ? ^bose whose absence - ^em to lose out were: 1 vele! tic] ndolsek, Louise Batchen ton bonder®?1.® Law‘ Fve often časi*3) the , my namc was ever i blafc'l ki-i-. ')eC!luse it was never j oče*cM u^n on!: yet- Maybe the :ojo i1 a to niHg. me t0 do would Th> U s^r*ng on my slip, f th\»»«nbcr. were very glad ,nv ( l^'osencc of our latest no Pr|jn m c m b e r, Miss Doris ' r0jS, ave ^°u know we have k) '' ^ 'o ^ Iftdb 'n c i r Pc al iti 'IX E lo iV c pOi aš Is In addition to Mr. Piškav his son, there were also tl other inhabitants in Pole1 When Mr. Piškav bought f1 sek, he inquired for a pet' who would care and maUjt, such things with which he not want to bother himself, cobbler Andrejček who, cause of his occupation |n nicknamed Krivec, and 4io before coming to Polesek |o< living in the village with o ] family, was so fortunate arjlj receive in Polesek two ro|[ and a large portion of a )'j v for his services as the careWfen: of Polesek; and his wife, fiji. later their daughter FraH|se became the housekeeper -i j the old gentleman. i Krivec’s duties as caret* :o' were few. Occasionally '2 looked around the house, dc in the door in the evening, 1 ^ cleaned and cleared out of * way such things that absol^ i ly needed cleaning and clear' k; From the general appeal a< of Polesek, it can be cond11 that father Krivec paid attention to his lasts and ^)r than to the cleanliness and lVi derliness of the castle Pole?11 For this reason it was forf ' ate for him that the old ge11!61 man and his young son did**e bother themselves much '' the conditions of their propeI He seemed satisfied as lonfL his wife brought twice a ; enough meat and tobacco the nearby town, and that ' vec cleaned the horse and , the dog. b (TO BE CONTINUED) V( --------O------- 11 Shears: Hello, my frie’'h\ how’s business? Sawbuck: Well, at last turned the corner. jk, Shears: What do you PW by that? Sawbuck: It’s entered blind alley. o * Crimsonbeak (handing , l! $10) : Now be careful, 1 sius; remember, “A fool and / money are soon parted.” Aloysius: Yes, Dad; ,1*v thank you for obliging me] promptly. |Vi DOPISI *^adaljevanje iz tretje strani) pa na nas, da smo odglasovali 'Jeno korist. Pridružujem se gs otpn^u s°brata Franka Mačka, )f SInemo pahniti v prepad lconsi’^ne’ za katei'o smo stariši illy f ’ec^n^' plačevali, in podpiram fiftee^oge vseh tistih, ki so zato, d to I Se Pom gradi. Dela naj se h wal ^Jer bo večina odločila, sfactc Anton Zidanšek, le aru član dl’uštva št. 174 JSKJ. lered sittiD,, Kitzville, Minn. fazint .e l)r°testov proti zidanju nost ti‘10tine^a lastnega doma, ki se old >^aSa ^asa P°javij° v Novi jlher''1’ k’ rad vprašal cenjene de-punifi^6 redne konvencije J. S. hiidh< ^aj smo m* v 1°' ord napo^s’ Indiana. Ali smo šli I !• yila razmotrivat in delat za he n(1S^ smo osle lo- i) Vi i ni .Pomisl™o samo na stroške, 'h je Jednoti povzročila kon-mg 1 zdaj bi pa nekateri naj-ando) i vse na konvenciji sprejete a lo'A zapisniku navedene sklepe of his Sli. Biblijski oblastnik Pilat he I'dejal, da kar je zapisano, je will *eano, čeprav ni bil član J. S. comp • in ne delegat 14. konvenci-3ven y zapisniku navedeni za-ie did Jčki jn sklepi konvencije bi se i spitali vpoštevati. rpcei o naročilu konvencije, da sign* Klavni odbor takoj začne s erthe . Pripravami za graditev last-son,j a urada na Elyju, Minneso-fell Je glavni odbor šel takoj na iter, P- Kupil je zemljišče za $4,-g this!- 0 na lepem kraju, blizu ve-rentJf sole. Dotično zemljišče ali or h|; sam videl in lahko po-^ da je prostor za jednotin in se* zelo pripraven. Blizu sto-nan, a šola je stala milijon dolar-tit m1 ’ In šolske oblasti so že vede-occut Je je vredno investirati to-coulo' denarja, železni rudniki še is ac1 ne bodo tako kmaiu izčrpajo mojem mnenju sc bo prej škav!v° v -Ameriki slovensko golšo ti, l’. ^°t bodo izčrpani elyški Pol®* El* 1Ut*n^i- Protesti, da me-,rht P J y n* Primerno za graditev a pe'1 ,'^ne^a urada in da bi se v D Vr^° moralo izbrati drugo h he °’ *°rej nimaJ° n‘^a^e Pra" if i )0dlage. Poleg tega bi jaz rad h ’ asal članstvo JSKJ, kaj bo- M'S Štirni $4;000, katere smo ■i investirali y zemljišče? Ali nd 'iio i_j i VM. > • k 1 j te nalozili na voz m ' m-Vi r,°i Pe^,ali v drugo mesto, ka-™ bo članstvo izbralo? 0 ro1 'j a.Vneniu odboru, ki bo zdaj f a f1 ?° sej0’ Priporočam, da aretf ;nn.°Steva’ kar Je konvencija •f ; • tl’ ne pa proteste proti zi-’n„U donia. Nekateri pišejo, er i i konvencijo :ii o zida-r ,ednotinega urada nič govo-,Ir 111 razmotrivalo, kar pa ne :are«ovarja ^ ^ maji, al JI se Je vršilo v Hibbingu, ’e’ C|f,'’ zborovanje Federacije ti ‘,ruštev v Minnesoti in pri 0 ,| 1)1 iliki so zastopniki vpra-a S° j n. ayz°čega glavnega tajnika, ° ea.!i'ad-^n0 Vs°l;o bi bilo mogoče P^L11 ^°m- On je odgovoril, ',00ne ,dom niogel zgraditi za K i »»redi $20’000> nakar je bi-md , Llif agano in sprejeto, da se and« ;ii ZU z^raditev lastnega jed-Pol^^ga urada. _ p0zdrav vse- 1 ° ,evVia,ns^Vu JSKJ in več sreče C ¥-a ]^m ,^u> kot jo je bilo v pre- Ignac Musec. , . Soudan, Minn. ,, n* seji društva sv. Bar-'co A S ' 5 JSKJ, ki se je vršila a lo rm^l a 1932> Je bil za leto ail( b p^A°Jjen bledeči odbor: Ja-jvQia^cb» predsednik; John 'D) ify'1’ podpredsednik: John1 f4waitlan’ tajn|k; Frank |van ’ blagajnik; John Dra- lastlpan °?anizator; Martin L-i; p’ zapisnikar; Marko Te- >u Ifliuk trge Nemanic!l Matt K Trvc V ^osP°darskj odborni- ered zasf Skala in John Plan" i-šioJ onoši; Rudolph Zni-^‘ch- redar. in o- lihL lJ°t0m Poživljam člane 1 0' ^ ob' ?arbare- št' 5 JSKJ> ’ dldnin !08tevilno udeleže pri- r4 ki se bo vršila 28. a1 Vadiiih ° Sedmi un zvečer v lh Prostorih. Dobil sem : m® ravnokar nova jednotina pravila in bom ista prinesel s seboj na sejo. Vsak član naj pride, da si preskrbi en iztis novih pravil. Prinesel jih bom na prihodnjo sejo, potem pa nič več. Nihče naj tudi ne misli, da jih bom po hišah raznašal, ker to ni moja dolžnost. Vsakega člana dolžnost pa je, preskrbeti si en iztis novih pravil. Ista bo dobiti 28. januarja na seji ali pa pri tajniku na domu, in nič drugače. Vsak naj tudi pomni, da neznanje pravil ni opravičljivo. Na j svidenje na seji 28. januarja ob sedmih zvečer, do takrat pa pozdravljeni ! Za društvo sv. Barbare, št. 5 JSKJ: John Drago van, tajnik. delegata 14. konvencije in vsakega člana in članico JSKJ, je-li ta načrt “AA” v korist mladih članov, ali je za proč z mladimi člani. Jaz priporočam članom JSKJ, da to stvar premislijo in izpremenijo pravila, da lahko pristopajo novi člani v Jednoto po načrtu “A” ali po načrtu “AA,” kakor kateremu bolj ugaja. — Z bratskim pozdravom, Ed. Ambrožič, član društva št. 105 JSKJ. Butte, Monl. Teden za tednom zasledujem dopise v Novi Dobi, ki jih pišejo člani po svojih mislih in željah. Tako mislim tudi jaz napisati za javnost, kar mislim. Nekateri bivši delegati pišejo v Novi Dobi dopise, v katerih hvalijo 14. konvencijo, ker da je napravila toliko dobrega za člane, društva in Jednoto. To posebno s tem, da je sprejela načrt “AA,” da člani lahko zamenjajo svoje stare police načrta “A” v načrt “AA,” nakar si lahko izposodijo rezervno vrednost svoje police za vzdrževanje ases-mentov, zakar pa bodo morali plačevati po novi lestvici 20 centov ali več mesečno. Po mojem mnenju Jednota po tem načrtu “AA” ne bo napredovala. Posebno za pridobivanje novih članov je po mojem mnenju ta načrt jako slab. S tem je konven-cja zaprla vrata Jednoti, ker ne morejo pristopiti novi člani v načrt “A,” samo stari ali dosedanji člani lahko ostanejo v starem načrtu. Novi člani morajo pristopiti v načrt “AA.” V tem slučaju bi se moralo dati dovoljenje novim članom, da lahko pristopijo v'načrt “A” ali v načrt “AA,” to bi bilo pravilno. Po 1. januarju 1933 pa bo Jednota sprejemala nove člane samo v načrt “AA.” To je jako dober načrt za našo Jednoto za propad. Jednota ne bo napredovala s starimi člani, ampak z novimi, ako jih bo mogoče dobiti po novem načrtu. Poglejmo, na primer, če član pristopi k Jednoti v svojem dvajsetem letu za $1,000 smrt-nine, bo plačeval mesečno $1.11. To bi bilo v desetih leth $133.20, in iz tega si bo lahko izposodil 50%, kar znese $66.60. V enaindvajsetih letih pa bo plačal $279.72 in iz tega si bo lahko izposodil 25%, to je $69.93, vplačal pa bo v 11 letih $142.52 več kot samo v desetih leth. Iz tega je razvidno, da ima član večjo pravico, ako je pri Jednoti 10 let, kakor pa, če je 20 let ali več. Ko sem hotel to na društveni seji raztolmačiti, me je pa bivši delegat društva zavrnil, da govorim proti pravilom JSKJ. Stavljen je bil tudi predlog, da se me črta iz društva in Jednote. Po tem takem bi se moralo vse delegate 14. redne konvencije črtat iz društev in Jednote, ker sc o tem načrtu razpravljali na 14. redni konvenciji. Dosedaj ni noben član plačal nič zvišanega asesmenta, in ima pravico si izposoditi denar. Kakor jaz vidim, ne bo noben član spremenil police iz načrta “A” v načrt “AA,” ako ne bo prisiljen vsled pomanjkanja denarja ali ako misli društvo pustiti in denar porabiti. Dolg pa naj Bog plača. Ako bi član pristopil v načrt “A,” ne bi rabil plačati v 21 letih $50.40 zvišanega asesmenta v posmrtninski sklad, član, kateri misli ostati v Jednoti in pogojevati denar s tako velikimi obrestmi. Jaz ne pripoznam takih posojil v korist članom, ker mora član vrniti denar nazaj s tako velikimi obrestmi. Zakaj se ne bi denar posodil članom brez obresti, ker član plačuje še prej in pozneje, ko si izposodi de nar, zadosti velike obresti pri zvišanju asesmenta. Zato bi jaZ vprašal vsakega posameznega Detroit, Mich. Jugoslovanska Kat. Jednota ima svoje glasilo, da potom istega obvešča društva ali članstvo v splošnem. Naobratno pa, da članstvo lahko izrazi svoje ideje ali misli. Časi so slabi v splošnem za vse jednote in zveze; JSKJ ima pa še poleg slabih časov še dru-get sitnosti. Prva je: odkar nam je umrl glavni tajnik Pishler, se vse nekako oblačno vrši. Zbašnikova in Perdanova afera je ali je bila pred porotnim sodiščem radi bonda. Kar se pa tiče prejšnjega, naj omenim toliko, da razmere med njima kot osebe me nič ne brigajo. Kadar pa pride naša Jednota vmes, takrat pa pride tudi članstvo v poštev, ker mi v splošnem smo Jednota. Ko so se naši glavni odborniki zbrali v Chicagu in izvolili tajnika, potem pa takoj tako napeto razmerje med njima. Zakaj ? Druga je: Tavžel-Zbašnikova afera. Kakor se izvidi iz drugega časopisja, je zopet tožba. Tavžel toži Zbašnika, kakor prvič! Če se ne motim, prva tožba je stala Jednoto pet stotakov, koliko bo pa sedaj ?. Ker bo sedaj to že druga tožba, bi bilo najboljše, da bi članstvo vedelo, ali je tožba naperjena proti Zbašniku kot osebi, ali kot tajniku JSKJ? Mislim, da bi ne bilo več kot prav, da bi bilo članstvo obveščeno o tem. JSKJ je podporna Jednota, podpira člane v bolezni in plačuje smrtnine za umrlimi. Nikakor pa ne bo molzna krava. Da se me bo prav razumelo: jaz ne obdolžujem nikogar, pač pa izražam svoje misli preje, ker po toči zvoniti je prepozno. Torej oficijelno iz glavnega urada ni nič obvestila o novi tožbi, pač pa je to razvidno iz drugega časopisa. Mislim, da je članstvo več kot upravičeno vedeti, kaj je z njih voditelji. Torej, ako je tožba proti kot tajniku Jednote, bo skrajni čas, da se postavi v bran z vso močjo in naredi temu konec enkrat za vselej. Z bratskim pozdravom, Frank Hostnik, član društva št. 144 JSKJ. Pittsburgh, Pa. j Leto 1932 je zatonilo, kot vsa druga pred njim. Stotisoči prebi- i vaici te najbolj, bogate dežele si strahom pričakujejo bodočnosti. Dan za dnem ugibajo, kdaj bodo zopet tako srečni, da bodo zaslužili za svoje vsakdanje potrebščine. Veliko bi se dalo o tem napisati, pa kaj bi še na ta način pomnoževali žalostne slike, ki so itak vsaki dan pred j očmi vsakega posameznika. Povedati pa moram, da smo na Štefanovem banketu, 27. decembra 1932, pozabili na vse gorje, ki je bilo naš delež tekom vsega leta. Člani in prijatelji društva so pokazali, da kljub težavam, s katerimi se moramo boriti vse leto, lahko nastopimo enkrat skupno, javno pokažemo naše bratstvo in si za v bodoče obljubimo zvestobo in medsebojno pomoč. To se zgodi z banketom, ki ga društvo sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote priredi na Štefanovo že zadnjih 15 let. Člani društva in prijatelji društva se pa vsako leto v velikem številu odzovejo našemu vabilu. Tudi na zadnjem Štefanovem banketu je bil poset zelo lep. Lahko rečem, da je bilo z mladino vred do 500 oseb navzočih. Posetili so nas prijatelji iz našega mesta in iz okolice. Vsem dragim gostom naj bo izrečena naj lepša hvala za poset in se priporočamo še za v prihodnje. Ako jim je postrežba ugajala, jim zagotovimo prav tako ali še boljšo v prihodnosti, in ako jim je bila godba všeč, bomo dobili tako ali pa še boljšo za prihodnji Štefanov banket. Še enkrat naj lepša hvala vsem cenjenim gostom, vsem delavcem in delavkam in vsem drugim, ki so pripomogli k dobremu finančnemu uspehu (blagajna si je opomogla za $100) in k imenitni zabavi! Za društvo št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik. K sklepu želim članicam društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ in sploh vsem članom in članicam JSKJ več sreče in zadovoljnosti v tem letu kot smo je bili deležni v preteklem. — S sestrskim pozdravom, Mary čadonič, tajnica društva št. 182 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Depresija je skoro po celi Ameriki tudi društvene razme- > re zelo izpremenila. V dopisih vidimo pozive: plačajte asesmen- ; te do 25. v mesecu, sicer boste suspendirani! če bo to še nekaj časa trajalo, se bomo izpozabili in bomo rekli, da naj asesmente za nas plača mesto ali pa kakšna dobrodelna organizacija. Za en- : krat pa še ni drugače, da se apelira na člane in članice, da sami < plačajo. Tem potom torej prosim članice društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ, da plačajo svoje asesmente do 25., ali vsaj do 26. januarja. Na seji 11. januarja ie bilo sklenjeno, da asesment se | mora poslati na glavni urad najkasneje 26. v mesecu. Katera ne bo plačala do tega časa, naj krivdo sama sebi pripiše. Jaz se bom ravnala po pravilih in ta mi dajejo pravico, da suspendiram vsako posamezno članico, ki ne plača asesmenta do 25. v me-: secu, ne da bi mi bilo treba jo 1 obiskati in vprašati za asesment. 1 Neka članica se je pred par dne- 1 vi izrazila, da ne smem društve- 1 nih članic suspendirati. Toda, jaz jih suspendiram, če ne plačajo asesmenta ob času, nisem ; pa dosedaj še nobene črtala, da ■ bi je ne bila prej o nameri oseb- , no obvestila. Iz društvene blagajne se v bodoče ne bo zakladalo asesmenta za nobeno članico več, ker ima ; vsaka priliko, da premeni svoj certifikat v načrt “AA” in si za , asesment potrebni denar izposodi iz svoje rezerve. članice naj dalje vpaštevajo, da sem še obdržala tajništvo pri društvu, ki mi je bilo. poverjeno naglavni letni seji. članice, ki zbolijo, naj se javijo pri tajnici, istotako kadar ozdravijo. Na dopis tiste članice, ki je v Novi Dobi z dne 28. decembra 1932 pisala, da je naše društvo suspendirano, je bilo iz glavnega urada poročano, da to ni res. To je najboljši dokaz, da dopis ni bil resničen. Taki neresnični dopisi povzročijo samo razpor v društvu in razpad istega. Vsak, ki kaj v javnost poroča, naj se prej prepriča, da je resnica, kar misli poročati. Pred par tedni sem se mudila na obisku v Clevelandu, ki je veliko in lepo mesto, ter sem pri tisti priliki želela posetiti tudi uredništvo Nove Dobe. Na pro-* štoru, kjer bi se moralo nahajati uredništvo, sem izvedela samo številko začasnega uredništva Nove Dobe, potem je bilo treba pa zopet iskati. Hiša, kjer ima sobrat urednik začasno uredništvo, (ker novi uredniški prostori še niso zgrajeni), je na neki zelo skriti cesti. Po dolgem iskanju smo le našli pravo šte-! vilko in seveda tudi sobrata urednika. Ta me je povabil po stopnicah doli v spodnje prostore, kjer ima začasno urejeno uredniško sobo. Ko sedi pri uredniški mizi, mu je za hrbtom peč, na levo pa vratiča, ki vodijo v svetišče ohijske kapljice. Zdi se mi, da so začasni uredniški prostori Nove Dobe iz gotovih ozirov zelo pripravni in komod-ni, četudi so tesni. Torej bo urednik že nekako počakal še par tednov ali mesecev, ko bodo zidarji gotovi in se bo mogel s svojimi papirji zopet preseliti na staro številko na St. Clair cesti. Youngstown, O. članstvu društva sv. Antona, št. 108 JSKJ naznanjam, da sem za leto 1933 jaz prevzel društveno tajništvo. Moj naslov je: “Karl Rogel, 59 Ella St., Girard, O.” Vse člane prosim, da plačujejo asesmente točno, in sicer vsaj do 25. v mesecu. Vsakemu je znano, da mora biti asesment v glavnem uradu do zadnjega dne v mesecu. Kdor bo radi nepla-čanja asesmenta 1 suspendiran, naj sam sebi pripiše, ne pa se izgovarjati na tajnika. Vsak naj vpošteva pravila, pa bo vse prav in bratsko storjeno. Obveščam tudi člane, da imam zdaj v rokah tiskovine za pre-membe polic v načrt “AA.” Kdor se zanima, naj se informira pri tajniku, še boljše je pa, če pridejo vsi člani na prihodnjo sejo, da se vsem skupno pojasni. Znano je, da kdor bo svojo staro polico premenil v načrt “AA,” si bo na novo polico lahko od Jednote izposodil gotovo vsoto denarja, bdisi za pokritje asesmenta, bodisi za druge potrebe. Torej, na svidenje na seji! — Z bratskim pozdravom, Karl Rogel, tajnik društva št. 108 JSKJ. Restavracija na postaji “Čujte, vaši kruhki z narezkom so pa resnično prav majhni.” — “Kaj si hočete, gospod, j pri nas vlak tako malo časa stoji!” Nemoderno Kmet na selu hoče ves razjarjen pregnati svoji napol izobraženi hčeri veselje do cigaret in jo venomer zbada. “Ali ste tak nasprotnik tobaka?” ga ob podobnem prizoru vpraša sosed. — “Nikakor ne, dragi gospod. Ampak če je bila za njeno mater pipa dobra, bo tudi za njo.” Zakonska sreča? “Ona se je brž potolažila zastran smrti svojega pokojnega moža.” — “Zato pa je njen sedanji soprog ves obupan.” Ovinki Dečko: “Draga soseda, posodite mi, prosim, 10 dinarjev.” — žena: “čemu pa ti bodo?” — “Rad bi se peljal k svoji materi, ki mi bo dala 20 Din, da obiščem strica, pri katerem upam dobiti 50 Din. S tem denarjem bi želel potovati v Ljubljano k prijatelju, da ga poprosim za 100 Din posojila.” Samogovor Zdravnik je bolnemu pijančku prepovedal vsak alkohol. Mokri bratec je nekaj dni vztrajal v zdržnosti, naposled pa ga je po-željenje premagalo. Nalil si je rumene rebuljice, vzdignil čašo in ji prisrčno govoril: “E vin-čtk, vinček, zakaj si mi storil toliko hudega, ko vendar veš, da te jaz tako ljubim!” Kako jih spozna Dva gizdalina srečata na sprehajališču sestri dvojki, ki si sli-čita kakor kaplja kaplji. “Ali jih moreš ti ločiti?” vpraša eden. “Prav lahko, če jih poljubim, me ta zatoži očetu, ona pa materi.” Izgubljen trud Sam Bog si ga vedi, čemu sem potratil vsa leta svdje mladosti, da sem se z velikim naporom naučil sedem jezikov, ko mi žena danes ne da izpregovoriti niti dveh besed! Jamstvo “Vi ste mi rekli da mi bodo rokavice vsaj dve leti trpele, pa jih nisem imel niti dva meseca.” — “Kako je vendar to mogoče?” — “Izgubil sem jih.” Mali oglasi Gospodar je odslovil hišno, ker je preveč brusila svoj jezik in gleda v dnevniku razpredelek “Službe iščejo.” Oko se mu ustavi ob ponudbi “Sobarica, zna tri lezike.” Vrag jih odnesi vse je-zičnice!” se možakar razhudi in lopi novine ob tla. Novi plesi V evropskem velemestu opazuje plesni mojster strahotni promet na ulici. Pešci se umikajo avtom da je strah “Imeniten motiv za nov ples,” pravi sam pri sebi zastopnik koreografske umetnosti. Bog ne daj! “Glej, glej, kako prijazen de-žek se je ulil! Če pojde kaj dolgo tako, bo kmalu vse prišlo iz zemlje.” — “Bog nas obvaruj, jaz imam ženo v njej.” Med igralkami Vitoslava: “že 20 let igram samo dekliške vloge zdaj pa bi mi naš ravnatelj hotel kar čez noč naprtiti vlogo srednjestare ženske!” Vidoslava: “To je res brezobzirnost in krivica.” Pogled v fccdočnost “žena, kje imaš otiračo? Roke sem si umil, pa se nimam kam I obrisati.” — “Vse perilo je mu-čeno, jutri bom prala. Kar skozi okno drži roke, se bodo že na j vetru posušile.” — “No, danen še gre. Ali kaj bo jutri, ko si j mislim privoščiti sedežno ko-I pel?!” PO 20 LETIH NAJDENA HČER Dolgoletna vojna je uničila mnogo življenj, ustvarila pa je tudi romane, kakršnih ne bi zmogla še tako plodovitna fantazija. Torišče takega čudnega življenjskega romana je tudi dom kmeta Jovana Cvetkoviča iz vasi Gnjilane. Jovan Cvetkovič je proti koncu balkanske vojne s svojo petletno hčerko prišel v Skoplje, kjer mu je otrok zbolel. Bolanega oroka je pustil v bolnišnici in odpotoval. Razne zapreke mu niso dopustile, da bi se bil vrnil v Skoplje in kar naenkrat mu je to preprečila tudi svetovna vojna. O otroku ni bifo več glasu. Tako je ostalo do konca vojne in rodbina se je že pomirila z žalostno gotovostjo, da je hčerka podlegla težki bolezni. Na domačem pokopališču star roditelja otroku postavila celo spomenik. Hčerka Olga pa je v teku let tudi marsikaj doživela in se vdala misli, da so postali njeni starši žrtve vojne. Spomin na očeta se ji je popolnoma zabrisal, vedela je samo to, kar so ji pravili njeni redniki, da jo je oče zapustil bolno v skopski bolnišnici. Mala Olga je tedaj po dveh mesecih ozdravela ter tavala nekaj časa po mestu, poizvedujoč za svojim očetom. Ko je že bila vsa preplašena in zapuščena, jo je na ulici srečal duhovnik iz Kočan in odvedel seboj. Pop Krsto iz Kočan je postal njen drugi oče. Deklica je ostala pri njem do svojega 12. leta. Tedaj pa je pop Krsto moral zapustiti Kočane in je Olgo izročil v varstvo tamošnjemu učitelju. Pri učitelju je ostala Olga tri leta. Gospodinjila mu je in pozneje mu je pomagala celo v šoli. Naposled je učitelj lepo mladenko zasnubil, ta pa je njegovo ponudbo odbila in neke noči zapustila njegov dom. Odšla je v štip n aravnost k tamošnjemu dušnemu pastirju. Povedala mu je vse, kar je doživela, in paroh jo je vzel v svojo hišo, kjer je ostala do svojega 22. leta, ko se je poročila z nekim mladeničem iz soseščine. Pred par meseci sta se Olga in njen mož preselila v Veles in tu se je Olga spoznala s sodnim uradnikom Di-kičem, ki je služboval poprej v Gnjilani. V razgovorili je Di-kič nekoč tudi omenil kmeta Cvetkoviča, ki je pred 20. leti izgubil svojo hčerko v Skoplju, in ta razgovor je dovedel sedaj do ginljivega snidenja med hčerko in roditelji. ------o---------. MALO SMEHA NE ŠKODI Cleveland. O. NAZNANILO IN ZAHVALA.—Potrtih src naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da j: preminila ljubljena soproga, oziroma mati in sestra FRANČIŠKA JUDEŽ. Po kratki in mučni bolezni je zatisnila svoje trudne oči, pre-videna s tolažili za umirajoče, dne 7. januarja 1933. Pokojnica je bila rQj.ei)a,,,v, JJršnih Selih, fara Toplice pri Novem mestu. Njeno dekliško ime je bilo Kobe. Stara je bila 66 let. Pogreb pokojnice se je vršil dne 10. januarja po slovesni maši zadušnici iz cerkve sv. Vida, pod vodstvom pogrebniškega zavoda A. Grdina in sinovi, na Calvary pokopališče. Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga Johna Judeža, hčer Jose-phino, omoženo Spelič, sestro Agnes Krall in brata Antona Kobe; v stari domvoini pa sestro Ano Nose. Iskrena hvala naj bo na tem mestu izrečena darovalcem vencev in cvetlic, katerih imena tu slede: Društvo Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ, h kateremu je pokojnica spadala kot dobra in zvesta članica; društvo Združeni sosedje, družina Charles Krall, družina Anton Kobe, Mrs. Frančiška Kobe in družina, družina Frank Mahnič in družina Chas. E. Krall Jr. Prisrčna hvala naj bo izrečena Rev. Ponikvarju za lepe pogrebne obrede in pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi za lepo in izvrstno urejeno vodstvo pogreba. Prav lepa hvala vsem, ki so obiskali pokojnico na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sledečim, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile brezplačno na 1’azpolago: Mr. Frank Ažman, Mr. Brajdič, Mr. Frank Mahnič, Mr. Chas. E. Krall Jr., Mr. Mike Jalovec, Mr. Žabkar, Mr. Gaš-par Mlakar in Mrs. Helena Simončič. Sploh bodi izrečena najlepša hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki so nam v žalostnih urah na kakršenkoli način izkazali svoje sožalje, naklonjenost in pomoč. Tebi pa, nepozabna soproga, mati in sestra, bodi sladek počitek in lahka ameriška gruda! žalujoči ostali: John Judež, soprog; Josephine Spelič, hčerka; Agnes Krall, sestra; Anton Kobe, brat. Ana Nose, sestra, bivajoča v starem kraju. Pred sodnikom Priletna, zajetna gospa: “Jaz res nisem bila, gospod sodnik.” — Predsednik: “Ampak vi se natanko strinjate s popisom: mlada, vitka, lično napravljena, odlična, srčkana . . .” Gospa: “No da, gospod sodnik, bila sem jaz.” Slaba tolažba “Kaj pa tako tuliš, Olga?” — “Pavel mi je pisal, da ne mara nič več zame.” — “Pomiri se, dete drago. Pavel je zadosti brhek dečko, da skoraj najde drugo dekle.” Znamenje časa i V mestu je avtomobil povozil nerodneža. Otrok sili v mater, naj bi šla gledat povoženca. Ker se mati ne utegne ustavljati, se 'trmoglavo dete jame dreti: “Hočem videti moža, hočem videti!” — “Pomiri se, dragec, in pojdiva naprej, tam boš videl še večjega gospoda, ki bo povožen.” Napačen nazor “Brez denarja se ne da nič napraviti!” — “Motiš se, prijatelj! Brez denarja se delajo dolgovi.” Nerodni dodatek “Gospodična, plešete rajši si pomembnimi možmi ali z navad-1 mmi.” — “Z navadnimi . . . Ampak nikar ne mislite, da je to moje neomajno stališče. Izrazila sem se tako, da bi vam ustregla.” LOUIS ADAMIČ: Američan v svoji stari domovini (Nadaljevanje) Nato sta stopila dva mlada fanta, ki sta bila zelo podobna Francetu in Jožetu, iz množice. Bila sta moja druga dva brata, po letih nekaj pred Francetom in Jožetom in tudi malo višja od njiju. Eden od njih je bil lepše postave kakor vsi drugi trije skupaj. Stella je od veselja nalahno vzkliknila. Segli smo si v roko. “Jaz sem Stan,” je dejal s smehom prvi. Imel je velikansko roko, toda njegov prijem in pogled njegovih oči, s katerim me je pozdravil, je bil poln miline resnično krepkega človeka. “Jaz sem Ante,” je rekel drugi in se takisto nasmejal. Bil je najzalši, toda kakor Stan, popoln kmečki font brez mestne omike in olike. . Nato se nas je vseh pet s Stel-lo vred na vso moč zasmejalo in množica se nam je pridružila. “Kje so pa oče in mati in dekleta?” sem vprašal. “Doma so — vsi,” je odvrnil Stan. In zopet smo se, ne vem zakaj, vsi zasmejali in stopali preko polj in travnikov proti domu in za nami se je podila tolpa vaških dečkov. Dolina se mi je zdela zelo zelo majhna in silno krasna. Pomlad se je zakesnila in zelenje je šele pričelo poganjati. Med svetlim zelenjem travnikov so bili otočki rumenih trobentic in rdeče detelje. Ob jarkih so na gesto rasle spominčice in v sonci raztegnjenega leševja sem opazil na enem mestu več zvončkov, krkor sem jih videl v Ameriki v vseh devetnajstih letih . . . nekaj trenutkov me je vse sililo na jok in toliko da sem se vzdržal solz ... t V Blatu — naši v asi — je bila zbrana, druga manjša množica. Spoznal sem nekaj obrazov. Bila sta dva ali trije mojih stricev in prav toliko tet, kakih dvajset bratrancev, od katerih .iih je nekaj prispelo tudi iz drugih vasi, toda nobeden ni izpregovoril. Z globckim, vrojenim taktom so me pustili, da sem pohitel proti neši hiši. Pogled na mojo mater, ki me je čakala na dvorišču naše hiše na istem mestu, kjer sem se bil poslovil od nje leta 1913., me je globoko presunil. Postarala se je in telo se ji je sključilo; lasje so ji bili sivi in tenki, oči in lica vdrta, toda njen objem mi je govoril, da je še zdrava in krepk?. Nepričakovano me je prevzela žalost, zakaj ji nisem večkrat pisal. Hotel sem nekaj reči, toda kaj naj bi rekel? Tudi sama ni ničesar rekla. Nasmehnila se je, me držala za roke in telo se ji je malo zazibalo na desno in levo, v jasni, neizrazni sreči. Moj oče, takisto siv in sključen, mi je podal tresočo se, raz-orano roko, toda na splošno je bil kljub svoji priletnosti dobro ohranjen in v popolni oblasti svojih zmožnosti. Zasmejal se je in dejal: “Nazadnje si torej le prišel. Zdravstvuj !” Tu so bila še dekleta. Štiri od njih so stale ob zidu hiše. “Jaz sem Tončka,” je dejala po letih prva, omožena sestra, ki je prišla iz Belgrada, da bi bila ob mojem prihodu doma. Bila je kakor kaka mlada matrona. “Jaz sem Pavla,” se je predstavila po letih druga sestra. Okoli glave je imeia ovite velike kite rjavih las. Neka žalostna ljubezenska zadeva, ki sem zvedel zanjo pozneje, je dala njenemu obrazu, ki je bil prej ljubek, lepoto, ki je zdaj ne morem opisati. “Jaz sem Poldka,” — moja tretja sestra, živahno dekle, odkritega obraza, oblečena v narodno nošo. Dve debeli svetlorjavi kiti sta ji viseli na hrbet. Bila je edina, ki se je vdala genotju in se je malo jokala. “Tako sem vesela!” “Jaz sem Anica,” — moja najmlajša sestra, dete naše družine, molčeča, plaha mlada de- klica, ki je, kakor Jožeta, nisem dotlej nikoli videl. Naposled se je prikazala na' pragu nad stopnicami moja sestra Mimi, zdaj Manuela imenovana. Po svoji ordinaciji prete-1 klo leto je sedaj prvič posetila svoj dom. Kot žrtev zmedenih občutkov sem pohitel k nji. Ničesar ni izpregovorila; smejala se je z obrazom kakor Madona, če se sploh sme kak obraz tako imenovati. Dejala je: “Jaz sem Manuela.” Segla sva si v roko. Trenutek prej so mi rekli, da je ne smem objeti ali poljubiti, ker je usmiljenka. Tudi roko sem ji smel podati samo zato, ker sem ji bil brat. Gledal sem vanjo — v njen okroglasti, gladki, jasni cbraz z živomodrimi očmi in svetlordecimi lici pod širokim belim pokrivalom njenega reda — in nisem mogel (in še zdaj ne morem razumeti)t zakaj je postala redovnica. čez nekaj časa smo vsi odkorakali v hišo, v kateri se nas je vseh deset rodilo, pred nami pa naš cče, ded in naši predniki ne vem koliko rodov nazaj. Toda razen nekaterih poprav tu pa tam se hiša ni spremenila, in ker sem imel v svoji zavesti vtisnjen Empire State Building in notranjščino Grand Centrala v New Yorku, se mi je zdela hiša mnogo manjša, nego sem si jo mislil. Opazil sem, da so rabile mati in sestre v kuhinji isto kuhinjsko orodje kakor leta 1913. V pritličju in v zgornjici so bile iste glinaste peči; iste postelje, mize, stoli, klopi in omare; iste slike in okraski na stenah. Na okenskih policah so stali lonci z rožami, ki so pravkar pričenjale brsteti. Zastori, posteljna pokrivala in namizni prti so bili čisto novi. Razprostrli in razobesili so jih zaradi mojega prihoda. Vse to je bilo ročno delo mojih sester: čipke in vezenine, izbrani vzorcii in barvne sestavine. (Pozneje sem zvedel, da so moje sestre članice Jugoslovanskega kmečko-rokodelskega zavoda, ki prodaja delo njihovih rok belgijskim trgovcem s čipkami ter angleškim kramarjem kurioznih predmetov v Egiptu, a ti jih potem prodajajo ameriškim uvoznikom ter tujim turistom kot belgijsko ali egiptsko ročno delo.) Ena mojih sester mi je pokazala čipke, ki so bile vanje vdelani znaki sfinge in piramid. Rekla je: “Kaka Američanka bo to nedvomno kupila drugo leto v Aleksandriji ali Kairu!” — nakar smo se vsi zasmejali. V hiši je bila pogrnjena miza z velikim šopkom spominčic na sredi.*Na mizi je bila pripravljena jedača in vino za nas vse, sedli smo ter poskušali jesti in piti, toda na materino nezadovoljstvo ni imel nihče posebnega uspeha. Vsi smo bili preveč razburjeni, srečni, prepolni ganotja, ki zanje nismo imeli izraza. Sredi pojedine je moja sestra Pavla kar tako meni nič tebi nič pripela, nekaj cvetlic Steli i na jopič, meni pa v gumbnico suknje in medtem se ji je otožni, ljubki obraz široko razsmejal. “Krasne so,” je dejala Stella in jaz sem prevedel njene besede Pavli. “Da,” je pritrdila Pavla, “letos jih je toliko, da bi mogel človek vzeti v roko koso in jih kositi kakor travo ali deteljo.” Nato je dodala: “Mislim, da je vse to tebi na čast,” in se je zopet zasmejala. To me je “pridobilo”; bila. je tako odkritosrčna in vljudna. Prijel sem jo za hrapavo roko in ji jo poskusil poljubiti. Toda to je bilo preveč za Pavlo. Odtrgala se je od mene, se razjokala in zbežala iz hiše. “Ne more trpeti, da bi bil kdo tako ljubezniv ž njo,” je opomnila sestra Tončka. “Kar pri miru jo pusti.” Stella je bila v zadregi. Sprva ni skoraj ničesar razumela, kar smo govorili. Prevedel sem ji posameznosti razgovora. Tudi ona ni mogla jesti. Vsi so jo gledali. Zaupno so me povpraševali po njeni rodbini. Vsi so si prizadevali, da bi se ji prikupili. Ker pa seveda niso mogli govoriti v njenem jeziku, jim je bilo prav tako nerodno kakor nji. Toda čez nekaj časa so izumili ena in oni nekak način govorjenja z rokami in očmi, ki so z njim,poskušali izražati drug drugemu brez moje pomoči posamezne preprostejše misli. Stella, ki je v bistvu preprosta, odkrita oseba, se je takoj spočetka razumela z mojimi ljudmi. Moja sestra Poldka mi je dejala: “Nimaš pojma, kako smo bili vsi v skrbeh, da prideš nemara — kot slaven pisatelj — domov s kako svojeglavo, prevzetno tujo damo, pa si zdaj lahko misliš, kako nam je odleglo. Moj Bog, kako rada bi se kaj pomenila z njo !•” In Stella mi je rekla: “Skoraj neverjetno je, kakšna je ta. tvoja rodbina. To je nekakšna družina, ki bi dober pisatelj mogel napisati celo ‘sago,’, o nji ... , Menila sem, da bodo čisto ravnodušni do tebe, ker so te kot 'štirinajstletnika pustili v Ameriko. Zdaj-pa vidim, da te imajo radi ,čeprav nisi pri njih. Rekla bi, da so na svoj kmečki način sprejeli tvoj odhod v Ameriko prav tako kakor sprejemajo kako drugo muho usode, ne da bi spremenili svoje osnovno stališče — čuvstva ljubezni — do tebe. To, da jim tako dolgo nisi pisal, jim je bila druga igra usode, ki so jo morali sprejeti, ni pa bilo vzrok, da se ne bi resnično brigali zate. Nekaj čudovitega je po mojem mnenju to . . . Prosim, reci jim, da jih imam vse rada.” Povedal sem jim. “Hvala lepa,” sta odgovorili mati in Poldka. Ostali niso ničesar rekli. Namuznili so se in povesili oči. Poldka, ki je, kakor pravim, najbolj prostodušna v naši družini, je dejala: “Povej ji v našem imenu, da jo imamo tudi mi radi. Kar objeli bi jo, četudi nismo vajeni tega.” . Prevedel sem to Stelli. Zopet smo se vsi zasmejali. * Na dvorišču in jablanovem vrtu so se pričeli zbirati ljudje: vaščani iz naši vdši in bližnjih občin, sosedje, sorodniki in prijatelji naše rodbine. “Menda bi te radi videli,” je dejala mati, “in ker jih ne moremo vseh povabiti v hišo, bi morali iti ven. Potemtakem smo odšli Stella, nekaj mojih bratov in sester in jaz ven. Tam je bilo nemalo iskrenega rokovanja. “Pozdravljen ! . . . Pozdravljen! . . . Dobrodošel doma!” Ljudje so delali tihe opazke in neodločno kaj malega povpraševali. “Dobro se še spominjam, ko si odšel v Ameriko . . . Kakšna se ti zdi po vseh teh dolgih letih naša vas?” Nekateri izmed njih so se nerodno j držali, kakor se morajo po nji-ihevem mnenju držati preprosti kmetje vpričo človeka, ki se o j njem piše v časopisih, toda krna-jlu so se nehali tako vesti in vnel ise je živahen, prijeten preprost razgovor, ki so ga prekinjali samo vzkliki poštenega veselja. Seznanil sem se z mladim kmetom, ki je zdaj oženjen in oče peterih otrok; hrustil se je, da me je nekoč, ko sva se bila spopadla zaradi neke piščalke, pretepel; in ko mi je to omenil, se mi je zdelo, da se spominjam tega pripetljaja. Drugi mlad člo vek, ki je tudi oženjen in oče več otrok (od katerih mu je eden objemal nogo), je priznal, da sem ga večkrat nabil in mi je klicaj v spomin vzroke najinih pogostih pretepov. Neka stara kmetica je na vsak način hotela, da sem šel na njen dom, za lučaj daleč od naše hiše, kjer mi je pokazala na steni neko opazko, ki sem jo kot deset — ali enajstletnik izpraskal na nji o nekem j vaškem tovarišu. Druga stara 'ženska, ki je že za mojih dni slovela v selu zaradi svojega zlobnega jezika, je stopila naprej in nakremžila svoj brezzobi obraz, rekoč: “Zmerom sem bila prepričana, da se danes ali jutri vrneš kot velik človek.” Pozneje so mi pa pripovedovali, da je, kadar nisem dolgo časa pisal domov, nadlegovala mojo mater in sestre s klepetanjem o svojih sanjah in prividih, v katerih me je videla zaprtega ali ubitega ali pa prepirajočega se v kakšnem ameriškem rudniku. Govoril sem s stricem Mihom, svojim priljubljenim stricem, ki je kakih petnajst let mlajši od mojega očeta. Vse do zadnjega časa je bil župan v našem okraju; to je zdrav, razumen star kmet. že v moji deški dobi sva si bila dobra prijatelja. Sprva sva se na kratko nekaj vsakdanjega pomenila, nato me je pa potegnil v stran, se izhrkal, se zazibal z vso težo svojega telesa z ene noge na drugo in zopet nazaj ter dejal: “Recimo, da si res velik človek v svetu, kakor pišejo listi, toda vkljub temu ti moram nekaj malega povedati. Po mojem mnenju ni bilo prav nič lepo od tebe, da nisi češče pisal svoji materi. Bila je vsa v skrbeh. Koliko noči ni mogla spati, ko je premišljala, da si nemara v stiski ali mrtev. To ti pa pravim zato, ker te imam rad še od tedaj, ko si' mi bil komaj do kolen, in ker ti mati neče sama kaj takega očitati — in moja želja je, da ji večkrat pišeš, kadar prideš nazaj v Ameriko.” “Saj bom, stric Miha,” sem dejal. “Toda ne smeš mi zameriti, da sem ti to povedal,” je dejal Miha. “Zdaj, ko si prišel domov, je vse to pozabila.” V množici je bilo tudi več “Amerikancev,” ki so nekaj let delali v Ameriki in se vrnili. Vsakdo od njih je znal nekaj angleških besed, pa se je hotel s svojim znanjem postavljati pred svojimi sovaščani. Izpraševali so me o Ameriki. Ali je kriza — gospodarska kriza — tam res tako huda, kakor pišejo časopisi? Je li res tam toliko ljudi brez dela? Druga vpraša n j a: Ali so zgradbe v Ameriki res tako visoke? Je li res, da je neko drevo v Kaliforniji tako debelo, da so izvrtali skoznje predor za avtomobilsko cesto. Kako ameriški kmetje obdelujejo zemljo? Je li res, da Večjidel vse poljedelsko delo opravljajo s stroji? Ima li New York re3 sedem milijonov prebivalcev1? So li res veleposestva na zapadu večja nego je vsa kranjska dežela? So li res v New Yorku podzemske železnico? Ali; res cenijo Henryja Forda na bilijon dolarjev? Je li Sinclair Lewis naj večji ameriški pisatelj? Sta li knjigi “Arrow-smith” in “Babbitt,” ki sta prevedeni v srbski jezik, njegovi jezik, njegovi najboljši deli? . . . Stella je odšla z mojim bratom na sprehod skozi vas, pa so začele ženske, zlasti moje nečakinje in tete, povpraševati o nji, sprva neodločno, zaupno, potem pa smeleje: Koliko ji je let? Koliko časa sva že poročena? So li njeni ljudje premožni? Koliko dote mi je prinesla? Ima li sestre in brate? Ali si sama šiva obleko? . . . To je dovedlo do izpraševanja o ameriški ženi na splošno: Ali vse kupujejo obleko v trgovinah? Si li katera sama peče kruh? Sama pere perilo? Znajo li dobro šivati in vezti ? Se li ameriške hiše dosti jazlikuje od kranjskih? . . . In tako ni bilo ne konca ne kraja naivnemu, neumnemu in občutljivemu izpraševanju, ki sem pa kljub temu z veseljem nanje odgovarjal. Vendarle sem bil tudi vesel, ko je prišla pod večer moja mati in mi velela, naj grem kaj prigriznit in popit. “Gotovo si lačen in truden, ker vse popoldne govoriš,” je dejala. “In kje je Stjella?” . . . Prijetno mi je bilo tako izgovarjanje ženinega imena . . . V hiši mi je rekla mati: “Včeraj bi te bila rada vprašala milijon stvari, toda zdaj sem vse pozabila. Nič za to. Saj si se vrnil in imaš čedno ženo. Kaj naj bi te izpraševala?” Sedli smo za mizo. “Mati,” sem vprašal, “kako pa gospodarite? Kaj rabite za denar?” Ona se je nasmehnila. “Seveda, to krizo imamo, ki ni nič dobrega za nas, toda dovolj svojih pridelkov prodamo, da si lahko kupimo, kar potrebujemo in česar ne moramo doma pridelati. Velika družina nas je, toda Poldka in Pavla delata obleko za nas vse, in obleka, ki jo onidve naredita, je boljša, nego ona, ki jo človek kupi v mestu. Ante zna spretno sukati orodje in lahko malone vse sam napravi ali popravi. Tudi zidati zna. Lani sta zgradila s Stanom cementiran most preko potoka. Predlanskim sta izkopala novi vodnjak, ki si ga videl. Stan je orač, kakršnega ni v naši soseščini. Vsi so zdravi in pripravni za kaj, hvala Bogu. Niti ob žetvi nam ni treba najemati drugih. In ker nas je toliko, je napa domačija — hiša in svet — po zakonu davka prosta.” Zopet se je zasmejala: “Zdaj se mi pričenja povračevati, ker sem imela toliko otrok . . . Izhajamo.” Ono noč sem po večerji, pri kateri smo imeli doma povojeno bravino ter blago odišavljeno kuhano vino iz vinograda nekega našega sorodnika v Beli Krajini, spal na rjuhah iz sirovega, doma tkanega platna v postelji, kjer sem nekoč, kakor vsi moji bratje in sestre, prvikrat cvilil in vekal. * S Stello sva želela ostati v Blatu nekaj tednov, moji domači so pa želeli, da bi ostala za vedno; toda to nama je kmalu postalo malone nemogoče. Nedel jski, časniki so poročali o mojem prihodu in na ponedeljek jutro so prispeli v našo vas poročevalci iz Ljubljane. Ali bi jim hotel povedati svoje vtise o stari domovini ter kaj o “socialnem, gospodarskem političnem in literarnem življenju v Združenih državah.” V torek so že prinesli časopisi dolge članke o mojih vtisih glede kranjske dežele, o mojem mnenju glede Amerike in celo, da zna Stella, ki je takisto vesela kranjske dežele, že peščico slovenskih besed. Isti dan je pričelo prihajati v Blato cel kup pisem in brzojavk. Literarni in kulturni klubi so pozdravljali moj prihod. Neki so-trudnik revije me je prosil za “obširen1 interview of*- Ameriki.” Vabili so me na dom v Ljubljani in drugod, na piknike in “večere,” na izlete na planine. Da bi mogla sprejeti vsaj nekaj povabil, sva se s Stello preselila nazaj v ljubljanski hotel. Toliko da sva še dobro vpisala v hotelsko knjigo, že je stal napol iz sebe pred nama gospod iz banske pisarne. Brez sape in brisa-joč si čelo je začel pripovedovati o nekakšnem razbijanju v hiši poleg hotela in naju je prosil, naj bi se preselila v drug hotel, kjer nas po njegovem prepričanju ne bo noben ropot motil. Smejala sva se in mu odgovorila, da, vajena hrušča in trušča v New Yorku, nisva razbijanja v sosednji hiši niti slišala! V četrtek smo imeli svoj prvi “večer” na domu odličnega slovenskega romanopisca, ki je hkratu tudi gimnazijski profesor, izdajatelj, urednik in krasen človek. Ta “dogodek” je bil tipičen za naslednje “večere,” od katerih prvi se je vršil na domu največjega živečega slovenskega pesnika, a drugi v hiši urednika naj starejše slovenske literarne revije. Tamkaj so se zbrali vsi slovenski literarni in kulturni svetilniki s svojimi ženami. Na srečo so nekateri izmed njih govorili angleško in mi pomagali pri moji slovenščini, kadar sem poskušal odgovarjati na tisoč vprašanj o Sinclairu Lewisu, Edna St. Vincent Millayju, Robertu Frostu, Counteeju Cullenu, Hartu Craneu, James Stevensu, Walteru Winchellu in o novih smereh v ameriškem slovstvu; pa o gospodarski krizi, raketir-stvu (delavskem izsiljevanju) in o Al Caponeu, delavskem gibanju, problemu ljudskih plemen, o novi Američanki, bodočnosti Združenih držav itd. Stella je sedela med dvema literatoma in ni razumela niti besedice, razen kdaj pa kdaj kako mojo angleško vpa-dico, kadar se nisem mogel slovensko izraziti. Odgovarjal sem na vprašanja od devetih zvečer do treh zjutraj. Potem so naju po svoji navadi spremili gosti- triotični, toda ne tako ofeM Kadarkoli potemtakem t oni “sin Slovenije” kaj d< napravijo takoj velik hrup di tega. če pa kaj doseže n* turnem polju, tedaj moraj 8= veda napraviti še glasnejši == Kar največ storijo tudi. da zorijo Srbe in Hrvate nanj._________ se je zgodilo v mojem priin ______: Ko sem se z nekaterimi ' J O ^ mi prijatelji v Ljubljani ° seznanil, sem jim poskušal1] vedati, da imajo pretirano, i/» nje o meni, toda bilo je že pozno. Dolžili so me skroitf (Dalje prihodnjič.) »Lov« --------o--------------- ' MEŠANI INDIJANCfako |o za. V Zedinjenih državahFave> zdaj okoli 350,000 Indi.jaP.ie ki so razdeljeni na različnf 'lz dove in bivajo v raznih If 1 ^ vacijah, ali pa tudi samost*1''abl kot na primer po farmf ere< Oklahomi in drugod. znanstvenik trdi, da popplf' ° čistokrvnih Indijancev skof 1)( več. Skoro vsi so kolikor . lf mešani z belci, črnci in cff u Mongolci. nvor namenjeni v stari kraj, ae nudijo sled1 boljši parniki: F '■ 3. feb.—AQUITANIA na Cherbourg Spr< 10. feb.—PARIS na Havre * j 17. feb.—BERENGARIA na CherboU1*.Jlleg 18. feb.—CHAMPLAIN na Havre : y -18. feb.—REX na Genovo | 1 53. feb.—BREMEN na Bremen 25. feb.—MAJESTIC na Cherbourg "He] 25. feb.—CONTE Dl SAVOIA na Gc^in • 1. mar.—AQUITANIA na CherboU^f -*» mar.—PARIS na Havre kVal 4. mar.—SATURNIA na Trst 7. mar.—EUROPA na Bremen 3 rjv, 8. mar.—LEVIATHAN na CherboU*'#. 11. mar.—CHAMPLAIN na Havre y 14. mar.—BREMEN na Bremen L. 17. mar.—AQUITANIA na CherboUffPrnj«] 18. mar.—CONTE Dl SAVOIA na G* 24. mar.—PARIS na Havre r^clh 24. mar.—VULCANIA na Trst Lv 30. mar.—BREMEN na Bremen 1. apr.—CHAMPLAIN na Havre j>l 1 5. apr.—AQUITANIA na Havre '* OR( 8. opr.—ILE DE FRANCE na Hav% . 14. apr.—SATURNIA na Trst 1 Ker zastopamo vse linije, Vam In*1] r. strežemo z vsemi drugimi parniki. U SKUPNO POTOVANJE [čner za Velikonoč sa vrši na 1. aprila na V -» vejšem in naj udobnejšem francosk^ » | niku CHAMPLAIN. L. • DENARNE POŠILJKE JBgj! Za S 3.00 180 Din Zu * 5.70 JStrga i T>.(10 310 Din Za 1T.-SH j Za 10.00 C23 Din Za l(i.40 3 Za 20.00 1270 Din Za 26.76 6 (y,„L BO.00 3300 Din Za 52.50 1® lll°0] 100.00 6700 DinJZa 104.75 k j a Pri večjih zneskih sorazmerno eene. Izplačujemo tudi v U. S. >-v„ Nakazujemo tudi brzojavno. f Voa pisma, denarja nakazila itd. nafll°*i (1*^ LEO ZAKRAJŠEK blat General Travel Service i a 1 di t. d sku :i tel j in gostiteljica ter vsi ostali jgostje — kakih trideset oseb — do najbližjega vogala pri hotelu. Preden sva se od vseh poslovila, se je že danilo nad planinami. Deset dni so trajale te ceremonije, potem pa .še opere, dramske predstave in koncerti, za katere so nama pošiljali vstopnice. Polagoma sem sprevidel, kar mi je bilo v moji deški dobi samo nejasno znano, da je poleg poljedelstva vodilna kranjska industrija kultura. Ta je pristen del dežele. V Ljubljani je sedem velikih knjigarn (prav tako velikih, kakor so trgovine z železom, manufakturnim blagom in drogerije v tem mestu), in tri od njih so stare že dokaj desetletij. Zvedel sem, da knjigarne-založnice ter knjižne družbe, ki jih je enajst, izdajo vsako leto na stotine knjig, od katerih jih samo majhno število gre izpod 2,000 izvodov! Razen tega ima vsaka knjigarna zbirko najnovejših nemških, francoskih, čeških, srbohrvatskih, pa 'nekaj angleških in italijanskih knjig. Založniki ne oglašajo, kajti v Sloveniji malone vsakdo — trgovec, kmet in intelektualec — kupuje knjige ali je pa naročen nanje pri kakem knjižnem založništvu. V Ljubljani sva videla. s Stello mlade in srednjih let ženske, ki so, ko so poprodale jajca, prinesena V mesto z dežele, hodile v knjigarne kupovat knjige. V dveh letih so, kakor so me informirali, igrali v Ljubljani petdesetkrat Hamleta. Večina mestnih ulic je imenovanih po pesnikih, romanopiscih in jezikoslovcih. Največji spomenik v Ljubljani ima pesnik. Kadar gredo študentje na deželo, so navadno namenjeni h grobovom ali rojstnim krajem pesnikov, dramatikov in drugih pisateljev. V kavarnah se je večina razgovorov, ki sem jih slišal, sukala okoli gledaliških predstav, slikarstva, kiparstva, arhitekture, knjig, glasbe in socialnih ter gospodarskih idej. Večina vprašanj, lci šeni j ih 'dotul gftide’"Amerike, se je nanašala na kulturne in socialne probleme, in med ljudmi, ki so me izpraševali, je bil mlad duhovnik, aktiven častnik, žena knjigoveza, pa neki ži-vinozdravnik, ki sem slučajno nanj naletel. Njih zaniman je pa očividpo ni bilo diletantsko. Bilo je izrazito intimen del njih življenja, Ljubljane, dežele. To, da sem v Ameriki nekaj malega napisal ter prejel za svoje delo nekaj priznanja, se je mnogo bolj dojmilo mojih rojakov, kakor da bi bil prišel domov, recimo, kot milijonarski in-dustrijec. Odtod ves ta hrup v javnosti in vrtinec gostoljubja. Pa še nekaj drugega je bilo vzrok temu hrupu in navdušenju. Slovenci so, kakor sem že naglasil, majhen narod; bili so manjšina v Avstriji in zdaj so — neizbežno — manjšina v Jugoslaviji. Hkratu so pa neizmerno ponosni na svojo kulturo in domovino; neizmerno so pa- VOZNI Potnikom, ki so v prihodnjih par Za Za 1359 Second Ave., New York, N*i\T JNa 1SK0VIN od najmaiijs^11 do največje %u’ društv/ • .iJftiob m posamezniH(aglic izdeluje lično moderna sloLj venska unijska liskama;« s? Ameriška Domovin'108 6117 ST. CLAI R A V^iNa CLEVELAND,OHK Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — sc zaupno obrnite na nas in postreženi boste točno in pošteno kakor ste bili prej pri Sakscr-ju. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (Frank Sakser) 216 W. 18th St., New York, N. Y. GLAS NARODfc NAJSTAREJŠI NEODVI3 VENSKI DNE V AMERIKI SLOVENSKI DNEVNIK v>torr i rit-, Je n a t b o 1J razširjen Sloveniji t; Ust v Ameriki; donaša V8#*ft nje svetovne novosti, naJfcOj ’ 11 Izvirna poročila iz stare do%bit vine; mnogo šale ln prevru romanov najboljšlb pisatelje*'^ Pošljite $1.00 ® se in pričeli ga bomo poSUJ«**! je Vsa pisma naslovite n»: ra GLAS NARODA^ 216 W. 18th St., N*w Y*rk, ,V' ?“lC Ps i: 1 1 i i I IL EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH North American Trust bank%i 6131 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, O. pen Ima premoženja skoro $6,000,000.00 Jemlje denar na hranilne vloge lz vseh delov Zedinjenih drž^l i ini; in tudi iz Kanade in od drugod. Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam druga^L^ pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zavodi 11 ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala %-Gfi $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagatejjem. fj V