, Nov boj z prusko Nemčijo. Pahnjeni naši prusaki radi izobešajo pruske itt'l»eaiške zastave pri raznih svečanostib. Očitno kižejo, kako močno Ijubijo prusko Nemčijo in jenega Bismarka. Toda vsa goreča ljubezen jim ije pomaga nič. Bhmark ostane neizprosljivi sovražuik Avstrije, kar sedaj kaže posebno z tem, da nam je glede naše kupčije z Nemcijo napovedal bud boj. Ob novem letu ima poteči sedanja kupčijska naša nagodba z nemškimi deželaini, česar se vsak domoljab, veseli. Kajti ova uagodba ™.am je bila na veliko škodo. Sklenjena bila je namreč tako, da so Nemei svoje pridelke in izdelke lekko k nam vvažali plačujoči nič ali le malo colnine na meji. Naše dežele je kmalu poplavilo tuje blago. Neizmerno veliko milijonov denarja je odšlo v prusko Nemčijo, med tem so pa naši rokodelci, obrtniki, fužinarji, fabrikanti začeli dela in prislužka stradati in propadati. Edini Magjari so nekoliko vjeli haska. Toliko namreč, kolikor ao žita, vina in klavne živine proti nobenej ali vsaj znižanej colnini prodali na Nemško. Ali to ni bilo veliko. Največ svojib pridelkov prodavljejo Magjari vendarle nam, svojim pivim sosedom in sodržavljanom. Dosedanja kapčijska nagodba z Nem5ijo bila je vsekako Avs^iji na kvar. Torej so naši dunajski ministri celo domoljubno ravnali, ko so boljšo nagodbo hotli doseči. Vendar to je Bismarka silno razjezilo. Kar bipoma je vse pogovore z našimi ministri pretrgal. Ali se mu m<>ramo podati in po nemskih fabrikantib slaciti dati, kakor do sedaj, ali pa nam zapre vse svoje raeje, o čemur pa zopet Bismarkovi stari zavezniki, Magjari, hudo god> njajo- Ti se namreč bojijo, da bi kde sedaj morali svoje žito sami pojesti in vino 8ami popiti, kar je pa prazen strah. V tej zadregi so naii ministri z ogerskimi se poraznmili tako, da bodo z novim letom na celi meji proti Neraškemu začeli naši financarji od tujega blaga pobirati colninn po celd novih, deloma pozvišanib tarifah. Glede teb taiif so Ijudje različnih misli, hvali jib Nove tarife so uredjene po 100 kilo čistega blaga t. j. ne glede na zavitke, zaboje in posodo. Colnina znaša torej pri 100 kilo kave 24 fl. (pri 1 kilo 24 kr.), pri sladkoiju 15—20 fl., hmel je nastavljen ua 5 fl., voli ali biki 4 fl., krave 1 fl. 50 ki\, teleta po 75 kr. Vino tuje se bo na meji vagalo z posodo vred in od 100 kilo računilo po 12—20 fl. colnine; tuje vino se bode torej znatno podražalo, kar bo seveda našim vinogradarjem jako po volji; naša gospoda itak praveč gladi po tujem vinu! Žganjica je nastavljena z colnino na 24 fl. od, 100 kilo, likeri na, ^O Q., sir na># fl., tlanine iz pavole na 32—90 fl.* žamet in špice na 70—150 fl.;  tkanine iz platna iri ovčje volne na 12—150 fl.; iz žide pa aa 150—3OO'fl. od 100 kilo; dalje od 100 kilo železa 50 kr., od iinj 1 fl. 50 kr., od železa v šibah in palicab in od jekla (ocla) 2 fl. 50 kr. do 3 fl. 50 kr., od pleba po 4—8 fl. Brez colnine  smejo k nam črez ruejo: žito, moka, kruh, konji, perutnina, kože, drva, ogelje, srebro, zlato; le od vsakih 100 kilo rajža bo treba plačati 2 fl. To so nove tarife, kakor so jih naši ministri z oger8kitni vred nastavili, in ki bodo ob novetn letu obveljale, ako jib duuajski in ogerski državni zbor sprejmeta. Mnogim ove tarife gotovo ne bodo povoljne, najmenje pa Bismarku. Ta je tudi res že začel močno groziti se in nekateri trdijo, da bo iz colninske borbe si uzrok izvil ter nam zopet napovedal — krvavo vojsko!