m
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ
Iz Titovega govora
Predsednik republike je 25. decembra 1965 sprejel delegacijo predstavnikov številnih jugoslovanskih podjetij, ki so ga podrobneje seznanili s problematiko v -svojih kolektivih. V triurnem razgovoru so dodobra obdelali vprašanja naših gospodarskih organizacij v luči gospodarske reform?. Predsednik Tito je aktivno sodeloval pri razpravi, ob zaključku pa. je gostom podrobneje obrazložil nekatera aktualna vprašanja, iz katerih -povzemamo najpomembnejše izvlečke.
Zelo ljubo mi je, da sem danes, tu videl, čeprav ste iz raznih krajev naše dežele, iz raznih republik, da vlada pri vas enotnost pogledov na probleme naše proizvodnje, naše industrije in našega gospodarstva nasploh. Že prej sem vedel in videl, bodi v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji ali katerikoli naši republiki, da delavski-razred oziroma naši delovni ljudje in proizvajalci niso tisti, ki zavirajo našo gospodarsko integracijo, marveč so to drugi, politični faktorji. Ko sem leta 1950 v . skupščini-imel referat o., de-. lavskem , ¡samoupravljanju, sem si zamišljal, čeprav tega nisem povedal docela natančno, da bodo prav delavci vseh naših nacionalnosti, proizvajalci iz vseh krajev Jugo-, sjlavije cementirali našo socialistično skupnost, ki bodo dali enoten, socialistični značaji To sem si zamišljal tako, da ne bodo odpravljene na-oionalnosti, marveč da bodo proizvajalci na ekonomskih temeljih gradili monolitnost naše dežele, tako kakor smo jo s svojo krvjo kovali na bojišču, ’ da bodo .-ustvarili materialno osnovo enotnosti naše skupnosti in bedeli nad njo. Tudi naša reforma je v določenem smislu usmerjena v toi.fkjt..
Zdaj pripravljamo celo vr-. sto novih inštrumentov. To sicer ne gre'tako lahko, kakor bi kdo mislil^ toda temu cilju »se približujemo vztrajno. Da bi mogli izpeljati našo gospodarsko reformo, mo-'ramo najprej preprečiti nadaljnje ambiciozne načrte, nove in velike investicije, ki ,bi zlasti v sedanji fazi refor-,me bremenile naše delovne ■ljudi, že -več let pa bremene naš življenjski standard. No-- beno veliko podjetje, nobena velika tovarna ne more v dveh, treh ali štirih letih doseči takšne proizvodnje oziroma akumulacije, ki bi de-, lavcu izboljšala življenjski standard. Ponekod je treba tudi več let, da se tovarna dogradi in začne izdelovati nove proizvode, če bi še nadalje dopustili i velike inve-. sticije, ki si jih zamišljajo ljudje tako, da bosta, po nji-
hovi realizaciji tekla v naši deželi mleko in med, bi" napravili veliko napako. To bi nam ' onemogočilo izpeljati gospodarsko reformo.
Tudi devizni režim je onemogočal hitrejši napredek našega gospodarstva. Name so se večkrat obračala razna podjetja s pritožbami, v katerih so navajala, da morajo pošiljati svoje predstavnike, da po šest mesecev hodijo po bankah v Beogradu, da bi dobili nekaj tisoč ali deset tisoč deviznih sredstev za nakup strojev; ki so jim in#-no potrebni za hitrejši razvoj in, razširitev proizvodnje.
Devizni režim mora biti zdaj prilagojen naši gospodarski reformi in postavljen tako, da bo proizvajalec, ki izvaža'blago in pridobiva devize, tudi njihov lastnik; da bo razpolagal z njimi v tistem obsegu, ki mu je po treben za razširjeno .reprd dukcijo in surovine, ostanek deviz, ki podjetju trenutno, ni potreben, pa bo .na njegovem,bančnem računu. Razume še, da' pri tern ne’ smemo pozabljati, da je treba zagotoviti; tudi potrebno količino deviz za odplačevanje dolgov, ki jih ima federacija v tujini. Toda zdaj bo proizvajalec oziroma podjetje, ki je izvažalo, prodalo devize banki, namesto da jih banka prodaja njemu, kakor je bilo to doslej. Podjetje .* je , dolžno prodati devize banki,, ne pa komu drugemu. Kadar bodo devize potrebne ekonomski enoti tega ali onega podjetja, na primer Rade Končarj'a, da bi bolje poslovala in več izvozila, Seveda tega ne bo tako težko urediti, ker gre, za delitev znotraj samega podjetja. Novi devizni-sistem bo torej omogočil, da bodo z devizami razpolagali tisti, ki jih pridobivajo, v obsegu, ki u-streza njihovi trenutni potrebi. Seveda ne bodo imeli pravice špekulirati z devizami, lahko pa jih bodo naložili v katerokoli banko na svoj devizni račun. Mislim seveda na naše glavne banke.
Ker . pa imamo tudi zelo važna podjetja, ki še niso (Dalje na 2. strani)
Ena izmed treh tovarn, ki jih je ISKRA lani zgradila za Indijo
Proizvodnja v Indiji že teče
Med najbolj uspele lanskoletne izvozne aranžmaje vsekakor sodi inženiring za Indijo. Prvič v naši dejavnosti smo še namreč lotili enega najtežjih ¡ in najobsežnejših izvoznih trgovinskih poslov: organizacije celotne proizvod-, nje- elektronskih sestavnih delov, ki sestoji iz izdelave potrebnih strojev, naprav irf opreme _ter njihove montaže,, izdelave celotne tehnološke dokumentacije in priprave pSstopkov v Indiji, priueitev strokovnega kadra ter navsezadnje tudi začetne poskusne proizvodnje sestavnih delov. Danes, ko v teh tovarnah, nedaleč od Bombaya, že teče
redna proizvodnja uporov, kondenzatorjev ter keramičnih telesc, ugotavljamo s ponosom, da smo celotni projekt uspešno realizirali in kar je še' zlasti pomembno, v rekordnem času komaj devetih mesecev.
Z veseljem smo zato pozdravili v naši sredi g. Bhata, Operativnega direktorja novozgrajenih- treh- ■ lov-arip-ki-sb last družbe Asían Electronics iz Bombaya in ga po uspešnfb zaključeni poskusni proizvodnji naprosili,-da nam káj več pove o nagibih, ki so vodili družbo, da se je odločila prav za proizvodnjo elekr tronskih sestavnih" delov,: o
KONČNI NEURADNI REZULTATI REFERENDUMA
1 -• ’ . ■ ;	f'	x
Po sklepu 10. zasedanja delavskega sveta 'podjetja z dne, 22. 12 1965, so v tovarni elementov dne 28. 12. 1965 izvedli referendum o bodoči organizaciji podjetja in pripojitvi Zavoda k podjetju; Rezultati referenduma v Tovarni elementov so naslednji:
volilnih upravičencev glasovalo % lideležbe
1595
1195
74,92
za združeno podjetje	296	ali 24,76 «/o
za enotno podjetje |	147	ali 12,30 %
neveljavnih glasov	748	ali 62,59 «/,
za priključitev ZZA	205	ali. 17,15 %
proti priključitvi ZZA	236	ali 19,74%
neveljavnih .glasovnic ,	751	ali 67,53 %
Končni neuradni rezultat	referenduma v okviru	
podjetja je naslednji:.		
volilnih upravičencev^	11.802	
glasovalo	10.075	
% udeležbe	85,36	
za združeno podjetje	6.461	ali 64,12%
za enotno podjetje	2.011	ali 19,96 «/o
neveljavnih glasov	1.582	ali 15,70«/,
za priključitev ZZA	6.086	ali 60,41«/,
proti priključitvi ZZA	2.392	ali 23,74«/,
neveljavnih glasovnic	1558	ali 15,46»/,
poteku in perspektivah pro- ’ izvodrije in morda tudi o morebitnih novih aranžmajih z našim združenim podjetjem.
. G. direktor P. A. Bhat se je ljubeznivo odzval na razgovor in povedal naslednje:
»V času kolonizacije .je imela Indija zelo malo industrije, saj so Angleži načrtno preprečevali vsak indu-¡postaj)-...
ijali deželo v večno odvisnost od Anglije.. Po progia-sitvi neodvisnosti je Nehru-jeva vlada popolnoma spremenila sistem gospodarskega razvoja s postopno- organizacijo industrije; Zavedala se je, da brez le-te ne bo ,hitrega napredka in ne zaposlitve številne odvišne delovne sile, vedoč pa tudi; da se zaradi neodvisne zunanje politike ne more ^nasloniti ali iskati pomoči pri sosednjih ali drugih ■ državah. Politika hktivizacije lastnih sil- in s tem ekonomske samostojnosti ter nevezanosti na kateri koli politični blok je tako postala vodilo ekonomske dejavnosti.
Z našo državo je imela Indija Vseskozi dobre odnose. Po beograjski konferenci se je okrepila še blagovna Izmenjava, pri čemer je Indija nakupila precej naših strojev, opreme in ladij. Na osnovi sklenjenega dolgoročnega poslovnega sodelovanja je Indijska vlada tudi podprla sedanjo kooperacijo med ISKRO in družbo Asian Electronics,
»Pogodba, Tri smo jo sklenili z ISKRO, je predvidevala celotno organizacijo proizvodnje v dokaj kratkem roku.;. Priznati moram, da je podjetje izpolnilo vse pogoje v času komaj devetih mesecev, kar je tudi v mednarodnem «merilu rekoi den čas. Iskra je izšolala strokovni kader, poslala svoje specialiste za montažo in preučevanje delavcev. Ob končani poskusni proizvodnji uporov, stirofleksnlh/ kondenzatorjev in keramičnih telesc mo na (Dalje na 2. strani)
Iz Titovega govora
(Nadaljevanje s 1. strani) orientirana na izvoz, nastane vprašanje, kako bodo ta podjetja prišla do deviz, kakšna podjetja bodo mora* la dobivati devize od banke za tisto, kar je absolutno po* trebno, da bi mogla opraviti kako rekonstrukcijo, da bi modernizirala svoje tovarne in se usposobila za izvoz. Se* veda bodo morala dobiti devize tudi tista podjetja, ki proizvajajo samo za notranji trg, Če so jim potrebne z!a nakup strojev, s katerimi bodo pospešila in pocenila SVO* jo proizvodnjo, teh Strojev pa doma ne morejo kupiti. To bo vsekakor treba upošte* vati. Prav zdaj pristojni organi proučujejo ta devizni sistem, ki bo v glavnih obrteh takšen. S takšnimi predlogi Stopi Z1S pred skupščino, ki bo o njih razpravlja*, la. Prepričan sem, da bo, skupščina predloge tudi sprejela.
Rad bi povedal tudi nekaj besed o bančnem sistemu. Naš dosedanji bančni sistem se je preživel, tako da po njem ni več mogoče -poslovati, zlasti, če pomislimo na cilje gospodarske reforme. V njem se je v minulosti pokazala cela vrsta negativnih lastnosti, ki So privedle do tega, da smo šli čez meje svojih možnosti in ponekod gradili razne tovarne, ki ' niso bile rentabilne. Lahko rečemo, da je k temu precej prispeval tudi sam bančni 6ištem, čeprav smo prek njega vse bolj omejevali takšne investicije. Banke je treba Zdaj postavili na takšne poslovne temčlje, da ne bodo zunaj gospodarstva in organizacij zase, marveč da bodo gospodarska podjetja in tovarne nalagale vanje svoja Sredstva, bodi v obliki depo-
Proizvodnja v
(Nadaljevanje s 1. strani)' koncu prve faze razvoja, in pri začetku druge,, ki predvideva organizacijo nove tovarne za izdelavo elektronskih merilnih instrumentov (torej iste proizvodnje kot jo ima naša tovarna v Horjulu). Seveda so za nas zanimivi tudi ostali elektronski elementi, ki pridejo v poštev pri aparaturah v industriji, zdravstvu, modernem kmetijstvu in seveda tudi znanstvenem raziskovanju. Ker so sedanji uspehi več kot zadovoljivi, upam .udi v bodoče, da bor mo našli • široko pot sodelovanja,« je dejal g. Bhat.
Na vprašanje kako velike ®o te tovarne in komu prodajajo elektronske elemente, je direktor Bhat dejal:
»V vseh treh tovarnah je zaposlenih 500 ljudi, ki delajo v dveh izmenap. Začetna proizvodnja je ocenjena na 10 milijonov rupij ali dva milijona dolarjev' letno. Že sedaj krijemo 20 % vseh potreb v državi, imamo pa vso proizvodni o že v naprej prodano. V drugi fazi predvidevamo tudi razširitev sedanje
zitov ali delnic, in da bodo prejemale ne samo obresti od vloženega denarja, marveč da bodo na koncu, po bilanci, sodelovale tudi v dobičku banke. V poslovanju bank morajo torej imet glavno besedo tisti, ki so vložili vanje svoja sredstva. Razume se, da bodo na ta način banke lahko poslovale po vsej deželi in nalagale denar tja, kjer bo to rentabilneje. Če bodo banke postavljene na takšno osnovo, tedaj bodo urejena tudi mnoga vprašanja, o katerih-’ste govorili tu, mnoge stvari bo torej uredil nov devizni režim.
Kadar govorimo o .pripravah na Uveljavljanje srednjeročnega plana je treba upoštevati, da moramo dati prednost predelovalni industriji ter njeni modernizaciji in rekonstrukciji. Mnoge gospodarske organizacije bodo potrebovale nekaj več sredstev, zlasti tiste, hi delajo za izvoz, čeprav smo v zadnjih mesecih dosegli v izvozu uspeh, ki ga nismo pričakovali. Zd^j" smo zmanjšali naš debalar® Od 220 milijonov dolarjev na 38 milijonov. Do konca leta bo naš deba-lans vsekakor še manjši: Se več, morda bomo V decembru ali v enem ali dveh mesecih dosegli celo izenačenje. Lahko si mislimo, kaj to pomeni. Za naš izvoz in naše splošno žunanje-trgovinško poslovanje. To pomeni ogromno pridobivanje deviz in krepitev zaupanja V tujini v našo stabilnost. Razuaae se, da to trenutno v določeni meri prizadene standard nekaterih ljudi. Toda s to devalvacijo, z izdajo novega dinarja se vse bolj 'približujemo času, ko bočno imeli kon-’ vertibilni dinar, s katerim lahko pojdemo v tujino in ki
Indiji že teče
proizvodnje z namero, da bi krili vse potrebe pojelektron-skih sestavnih delih v državi. S strani vlade imamo vso podporo, ker je elektronika postavljena v državnem planu na prioritetno mesto, .Jako j za nuklearno tehniko.
Podjetje, katere lastnik je privatna družba z določenim odstotkom prostih delnic, je pod vladno zaščito, ker deluje v Okviru državnega plana. Elemente prodajamo vsem proizvajalcem profesionalnih aparatur in ostalim tako imenovane široke potrošnje.«
Iz povedanega smo jasno doumeli, da so z zatonom kolonializma za vedno izginili časi vsestranskega zapostavljanja in industrijske pasivi-Zacije. Indijsko gospodarstvo si krepko utira boljšo pot in se z vso naglico industrializira ter modernizira. Država, ki je 15-krat večja od Jugoslavije in ima 433 milijonov prebivalcev ter slavno zgodovino, nedvomno zasluži boljše življenje in prav je, da ji za dosego tega po vseh svojih močeh pomagamo.
Marjan Kralj
nam bo odpiral ogromne možnosti za hitrejše uresničevanje ciljev, ki jih imamo. Toliko bi na kratko rekel o teh dveh sistemih.
Imamo pa še celo vrsto drugih stvari. Na primer problem izvoza. Sem namreč proti monopolu izvoznih podjetij, proti temu, da velika podjetja izvažajo prek ekspertnih podjetij. Če podjetje, ki ima moč, da izvaža in pridobiva devize, lahko- neposredno posluje tudi zunaj naše dežele, naj izvaža: Sem proti zunanjetrgovinskemu monopolu, ker izvozna podjetja na eni strani zaslužijo Ogromne marže, na drugi pa ne skrbe za vzpostavitev trga v tujini, marveč izvažajo ali prodajajo tam, kjer imajo trenutno, najboljše možnosti. Naša industrija, ki se mora orientirati na izvoz in proiz-
rjati. za tuje trge, pa mora trge tudi poznati, mora jih proučiti in pridobiti dolgotrajne. partnerje ' v trgovini. Sama industrija, in sicer predvsem velika, mora torej v tem pogledu največ delati. Nisem proti obstoju trgovinskih izvoznih in uvoznih podjetij: naj obstajajo za liste, ki so jim potrebna, toda nekatera nimajo monopola in nekatera ne onemogočajo tistih, ki jim niso potrebni ali ki morajo Sami izvažati — da si zagotove trajne trge za svoje proizvode. Vztrajal bom pri tem, da se to vprašanje, ki še ni bilo na dnevnem redu, uredi na ta način.
Toda vrnimo se k delu-*V vaših podjetjih. V zvezi s tem sem samo kratko omenil nekatere stvari. Vi na imate celo vrsto težav. Kadar govo-_rimo‘o nagrajevanju, na primer mislim, da je najboljša, najpraviinejša invnajlažja po.t nagrajevanje po prispevku ekonomske enote. Snovanje teh ekonomskih enot in nagrajevanje po prispevku gre dokaj počasi, toda videl sem, da nekaj podjetij, ki so upo-: rabila takšno organizacijo in način magrajevanja/zelo uspešno napreduje, razume se,r da je pri tem treba mnogo: občutljivosti, da je treba z veliko pozornostjo in razumevanjem določati prispevek posameznih skupin. V livarnah re-' cimo od odlivanja, brušenja in, grobe obdelave do končnega proizvoda. Zelo važno je,-kako bomo organizirali ekonomske enote znotraj podjetja. Ta notranja ^organizacij», je nujen pogoj, da se v pojetju pravilno uredi problem nagrajevanja po prispevku.
Tudi tu sem slišal, da obstajajo še vedno napačna gledanja na nagrajevanje, po katerih je bilo treba ne glede na prispevek Uvesti uravnilovko, kakor pravimo temu v ruskem jeziku, ali noveliranje plač Itd. Takšne nazore upravičujejo s tem, da Ima* mo vsi enake želodce In da moramo Zato imeti tudi enake plače. Da, toda tedaj morajo imeti tudi vsi enake roke in enako pamet, da bi latar ko imeli enake plače. S takš-
nimi nazori smo prišli tako daleč, da nam strokovni kader beži iz podjetij in odhaja v tujino, v Nemčijo in drugam. Ti ljudje so dovolj dolgo potrpežljivo čakali, <3a bodo vendarle nagrajeni po svojem delu, in ko niso več mogli čakati, so odšli. Mi pa vemo, da proizvodnja v industriji sloni prav na tem kvalificiranem, visoko kvalificiranem. in strokovnem kadru. Ta kader je glavni nosilec proizvodnje in lahko prispeva mnogo več kakor navaden, ročni, fizični delavec, to pa bo hkrati koristilo vsem delavcem v podjetja. To so ljudje, ki so se učili-in si pridobili določeno znanje in zato morajo biti na neki način tudi bolje nagrajeni. To v- bistvu pomeni nagrajevanje po delu. A kako se bo gibalo to nagrajevanje, kolikšna bo njegova višina in kakršen bo razpon, to je stvar podjetja. Treba je na primer upoštevati to, da delež vsakega posameznika v doseženem dohodku ustreza njegovemu stvarnemu prispevku v delu. Upoštevati je treba tudi čim racionalnejše izkorišče-nje akumulacije itd.
Res je, tovariši, to vemo in upoštevamo, da je nezadostno kvalificiran vodilni kader — ki bi morai biti povsod kvalificiran— zdaj že ovira v hitrejšem razvoju naše industrijske proizvodnje in da povzroča njeno zaostajanje. Vzrok tega" so tudi dostikrat sentimentalni razlogi pa tudi konservativni nazori. Tovar-
na na primer šola na univerzi strokovne kadre, pa jih pozneje ne more sprejeti, ker stari ,zaposleni -v njej, pravijo ,da so v tovarni dlje in da morajo še ostati. Tako ali podobno oportunistično ravnajo v tem pogledu. Nisem za to, da starejših ljudi, ki so delali to vse življenje, ne bi nagrajevali po tistem, kar so dali, toda če je že potrebno, da odidejo, naj se umaknejo mlajšim. Prav tako, kakor si v političnih telesih prizadevamo, da pridejo prek rotacije kvalificirani, sposobni ljudje, ki imajo ambicije, da čim več store. Ovira je , tovariši, to, da imamo zelo mnogo podjetij, v industriji in v kmetijstvu, v katerih so na. vodilnih položajih ljudje, ki ifimajo potrebne kvalifikacije.	v
Na koncu bi, tovariši in tovarišice, želel, da sporočite vsem kolektivom naše prepričanje, da bomo zelo vztrajno in vneto delali, da bomo skupaj z vami čim prej pre- , brodili vse, kar nam zdaj še otežuje življenje, kar še vedno močno vpliva na življenj- ! skl standard naših ljudi. Hkrati vas prosim-, da sporočite svojim kolektivom moja prisrčna voščila za novo 1966. leto.
Uporabljam to priložnost, da vsem našim delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem in vsem občanom naše dežele želim srečno novo 1966. leto in mnogo 'uspehov v vsakodnevnem delu, mnogo sreče in blaginje tej naši deželi!
Delavski svet je sprejel statut ; združenega podjetja
Ala svojem 11, zasedanju, 28. 12. 1965, je^ delavski, svet podjetja razpravljal o poslednjih pripombah samoupravnih organov tovarn k novemu statutu združenega podjetja. Predhodno sta obravnavala . naknadne pripombe statutarna komisija in* upravni, odbor, delavski svet pa je razpravljal o vsaki izmed njih posebej, nekatere upošteval, druge pa po-** trdjl z večino glasov tako kot jih je predlagal upravni odbor na pripombe posamezne organizacije. V naslednjem navajamo nekatere bistvene spremembe členov, ,kot jih je sprejel DS združenega podjetja po upoštevanju pripomb bi mnenja UQ podjetja.
K pripombam tovarne kondenzatorjev: mm , Čl. 5:
Na predlog UO delavski svet vztraja na prvotnem besedilu v osnutku s tern, da beseda »Kranj« ostane in se pred nazivi tovarn doda še beseda »organizacija«. ,
s tam, da se zadnji stavek 2. odstavka glasič »Kot višina sredstev se jemlje povprečje skupnih osnovnih in obratnih sredstev, ki še kot tako obravnava po družbenih merilih.«
Iz prvega stavka 2. odstavka pa se črtajo besede »im ki ne more presegati I ®/o,..
Splošna pripomba:
DS se strinja Z upravnim odborom, da v sedanjih razmerah združitev nabavne organizacije in ptodajno-seavisne organizacije ni smotrna, vendar misli, da je v perspektivi treba iskati ustreznejše rešitve od obstoječih.
čl. 78
se dopolni kot sledi (pomota pri prepisovanju);
»Skupni skladi: V združenem podjetju se formirata' ¿kupni rezervni in skupni poslovni sklad. Razmerje oblikovanja obeh skladov se določa vsako leto z gospodarskim planom.«
Čl. 62:
Predlog, da se črta beseda »kadrovsko«, se v skladu s pripombami člena 34, ne osvoji.
čl. 77;
Predlagana sprememba Tovarne avtcazdelkov se osvoji
Na pripombo tov. Zupanove iz šolskega centra je bil po obrazložitvi in ponovnem glasovanju soglasno «prejet nov
čl. 86: ,
Po glasovanju in ponovni obrazložitvi je soglasno spre-(Balje na 3. strani)
/
Najbrž se ne motimo, Če izrazimo misel, da so v glavnem novo ureditev podjetja »Iskre« izzvala vprašanja finančne narave. To se predvsem nanaša na uporabo ostanka čistega dohodka tovarn, ki so uspešno poslovale, na pokrivanju izgub tistih tovarn, ki so sklenile svoje letno poslovanje, z i2gubo, na najemanje in vračanje; najetih kreditov in posojil itd.
Novi statut ¡rešuje to vprašanje docela korenito tako, da se sedanje finančno poslovanje, ki ga je opravljal doslej finančni sektor uprave podjetja za vse enote, ali celotno podjetje, prenese na tovarne in samostojne organizacije, razen tistih finančnih zadev, “ki jih statut izrecno prepušča skupnim službam, ali ' finančnemu ^podnožju, kot. po splošnih predpisih in statutu edino zakonitemu predstavnika podjetja nasproti zunanjemu svetu.	■_ ■
Po statutu torej postajajo tovarne in samostojne organizacije (PSO, Nabavna in
razvojna organizacija") pravne osebe z vsemi lastnostmi pravne osebe. Da bi ta lastnost prišla tudi do polne veljave v zbiranju in porabi gotovinskih sredstev, tovarne in samostojne organizacije odprejo s 1. 1. 1966 svoje samostojne žiro račune pri pristojnih službah družbe-uega knjigovodstva po predhodni registraciji vsake enote pri okrožnem gospodarskem sodišča.
Ta dalekosežna sprememba v notranji ureditvi našega podjetja in njegovih razmerjih do čmiteljev : izven podjetja, nedvoumno in neogibno. Zahteva največ dela in naporov prav sedanjega finančnega sektorja ne samb glede prenosa določenih pristojnosti, marveč tudi z vidika nadaljnjega nemotenega poslovanja ■pri samostojnih članih združenega podjetja. Ta prenos bi moral biti vsebinsko in časovno tako urejen, da samostojne enote ne bi tslfcoj ob začetku svojega poslovanja prišle v težave, predvsem finančne, ki so
jedro perečih problemov,.ali celo v poslovno zagato, bi jo povzročile te težave.
Gre predvsem za povezavo novih' pravnih oseb — poslovno samostojnih tovarn in samostojnih organizacij :— s pristojnimi službami družbenega knjigovodstva in poslovnimi bankami, s katerimi ima sedanje podjetje kot crfota sklenjene pogodbe za stalne obratne kredite, za premostitvene (kratkoročne) kredite,, kredite za blagovni promet, za pripravo izvoza, za prekomerne zaloge, nedokončano proizvodnjo itd., ki jih bo treba ustrezno uporabljanju prenesti na nove nosilce kreditov in opraviti ustrezni postopek pri kreditodajalcu. Glavni kreditor Iskre — vsaj za obratovalna sredstva — je doslej bila Medobčinska komunalna banka v Kranju, z novo ureditvijo pa ta skrb preide na poslovne banke, “v čigar poslovno področje spadajo naše tovarne oziroma samostojne organizacije. Dosledno temu te poslovne
Delavski svet je sprejel statut združenega podjetja
(Nadaljevanje z 2. strani) jot predlog UO, da se vsebina teksta 2. odstavka popravi v tem smislu, da se limitirajo dolgoročni krediti ^ posebnim odstotkom, ki se določa z gosipodarskim planom podjetja, dočim se kratkoročni krediti ne limitirajo. Za kratkoročne kredite se smatrajo tisti krediti, ki imajo odplačilni rok 1 leto oz^ krajši kot 1 leto.
C1.96: •
Varianta se spremeni tako, da se glasi:
Organizacija v sestavu združenega podjetja se lahko odloči, ah se bo .posluževala storitev Prodajno-ser-visne organizacije, - razisko-valno-razvojns organizacije in nabavne organizacije, in v kakšni meri, ■
Morebitna odpoved sodelovanja z imenovanimi organizacijami mora biti podana 'v roku, ki omogoča nemotene realizacije že sprejetih obveznosti do tretjih oseb ter prilagodite^ obsega poslovanja.
Prav tako se je pod sličnimi pogoji možno odločiti za ..sodelovanje s temi organizacijami.
Gb prehodu na ..združeno podjetje naj .se na podlaga odločitev tovarn, ali .se bodo posluževale, oz., če se ne bodo posluževale teh organizacij, sporazumne uredi odpovedni rok, ki ho omogočil nemoteno realizacijo že sprejetih obveznosti do tretjih oseb ter prilagoditev obsega poslovanja v __ predhodnem obdobju.
■ V slučaju, da sporazum ni dosežen, .se spor predloži arbitraži. Odločitev arbitraže je dokončna*
čl. 108
je bil soglasno sprejet brez alternative/ dano pa je naslednje tolmačenje:
Način formiranja sredstev za prvo dcjavipst dovolj nedvoumno določa člen-104, ki obravnava komisijo, sestavljeno iz predstavnikov tovarn, ki ta sredstva odobravajo. Ta člen je v direktni odvisnosti s členom 109 in 110 glede medsebojne odvisnosti «tohodka, tovarne in ŽZA in članom ?6 a, ki to odvisnost v načelu formulira in se glasi:
»Ustvarjeni dohodek Pro-dajno-servisiie organizacije, rariskov ainohazvoj ne organizacije in nabavne organizacije se postavlja v odvisnost od ustvarjenega dohodka op; ganizacij, za 'katere delajo, razen, če ni v posameznih pogodbah med temi organizacijami določeno drugače.«
K pripombam nabavne organizacije:
Na pripombo, da se v poglavju o poslovni politiki doda še »enotno nastopanje na domačem in- tujem tržišču pri preskrbi reprodukcijskih materialov«, DS soglasno sprejema stališče UO, da se pripomba im more upoštevati, ker je že delno zajeta •v statutu.
čl. 159,a)
se spremeni tako, da se glasi:
»Organizacija isie srne (izločiti iz podjetja, upoštevajoč ¡postopek temeljnega zakona o podjetjih. Postopek za izločitev se začne:
1.	z zahtevkom združenega podjetja, da se pogodba razdere,
,2. z '‘zahtevkom organizacije, da se pogodba razdore,«
K pripombam BAŽ:
DS se strinja š stališčem UO> naj se Status BAŽ obravnava znotraj organizacije PSO in sicer v skladu s V. poglavjem statuta, ker to zahteva poseben postopek.
člen 162 a)
g naslednjim besedilom:
»Za strokovno izobraževanje se formira pri šolskem centru sklad za izobraževanje kadrov. S skladom razpolaga posebna komisija, v katero predlagajo zainteresirane organizacije svoje člane. Organizacije sd lahko odločijo, da se izobraževanja preko sklada ne poslu-žujejo, vendar pod pogojem,, da prevzamejo organizacije vse obveznosti do konca šolanja do ’ prizadetih oseb, ki se izobražujejo za organizacijo.
Sklad se formira na temelju pogodb, in sicer iz sledečih sredstev: .
1.	iz rednega prispevka za izobraževanje kadrov v skladu s predpisi,
2)	-iz ostalih prispevkov organizacij*
NAGRADA ZA IZBOLJŠAVO TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA
■Na predlog komisije za Izume in tehnične izboljšave je delavski svet tovarne električnih merilnih instrumentov v Otočah na svojem zasedanju 23. decembra ,1965 sklenil nagraditi s 35.000 din tov. Jožeta Pavliča. Imenovani Je komisiji predložil izboljšan tehnološki postopek pri izdelavi neraztezne palice termostata DR 3. Izboljšava tehnološkega postopka po zamisS tov. Jožeta Pavliča Jamči boljšo kvaliteto tel prinaša prihranek
banke ^prevzemajo nase skrb, in s tem tudi dolžnost, da po svoji oceni in po svojih zmožnostih* 'oskrbujejo tovarne s potrebnimi krediti za redno poslovanje.
Pokrivanje poslovne izgube je bilo vsako leto kamen spotike pri vseh tistih tovarnah, ki so konec poslovne dobe, po sili splošnih predpisov in po določilih statuta, morale pokrivati poslovno izgubo tistih tovarn, ki niso ost varile finančnega uspeha. Z novo ureditvijo, se to docela, spreminja in bo morala vsaka tovarna sama našiti rezultate svojega poslovanja. Pojem medsebojnega pokrivanja izgube bo izginil iz našega' slovarja: vsaka tovarna bo morala pokriti svojo izgubo najprej iz sredstev svojega rezervnega sklada, če ta ne bo imel sredstev, pa iz sredstev področne občinske skupščine, če je ta dala svoj pristanek zato, če pa to iz kakršnegakoli vzroka ni mogoče, potem je treba to izgubo poravnati iz skupnega rezervnega sklada podjetja v obliki pbsbjiia,1 ki se bo obrestovalo ih ga bo morala tovarna-sama vrniti v pogodbenem roku iz svojega dohodka. Verjamemo, da bo ta problem za marsikatero tovarno zelo trd in neizprosen, toda imel bo to dobro in koristno stran, da bodo morale enote dobro planira^ ti in gospodariti s svojimi sredstvi.
Finančni sektor je imel pred očmi te bodoče težave in celotno problematiko, ki jo bo izzval prenos pristojnosti s finančnega sektorja uprave podjetja na organizacijske enote v sestavi združenega podjetja., Zalo je s to problematiko pravočasno seznanil tako tovarno, kot predstavnike skupščin posameznih občin ter pristojnih poslovnih ""bank o bodočem poslovanju tovarn in samostojnih organizacij, o njihovi medsebojni povezavi odvisnosti in poslovnih razmerjih. Predstavniki skupščin in poslovnih bank so izrazili pripravljenost, da prevzamejo nase obveznosti, ki izhajajo ¡2 splošnih in bančnih predpisov in iz življenjskega gledanja na vprašanje gospodarstva t\ posdbnlm poudarkom in pridržkom, če ,so in da so ; delovne ■'organizacije kreditno sposobne, kar je osnovni pogoj za vsako kre;' ditno razmerje.
To, česar se boji vsaka tovarna, je občutna " blokacija: žiro računa podjetja ' in vprašanje soudeležbe v tej ‘blokadji. Razumljivo je, da bi s prenosom finančnega poslovanj a na samostojne enote morala v določeni Višini preitj ta blokacija tudi na. fino račune tovarn, to predvsem zaradi tega, ker žiro račune tovarn, to predvsem zaradi tega, ker žiro račun podjetja ne bo več imel dotoka, s katerim bi pokrivalo obstoječe in bodoče blokiranje računa iz naslova iz-
vršb, kakor tudi obveznosti do dobaviteljev, ustvarjenih do konca leta 1965. S prenosom te blokacije na tovarne pa bi bilo že ob samem začetku, poslovanj po novih .žiro' inčunih omrtvičeno vsako hormaleo poslovanje.
Da se to ne bi zgodilo, je finančni sektor nprave podjetja izdelal načrt, po katerem bi ta sektor obdržal žiro račun, ki bi imel funkcijo likvidacijskega računa ia bi se po tem računu likvidirala ^sedanju, blokacija žiro računa in stare obveznosti do dobaviteljev. V ta namen bi finančni sektor obdržal saldakontsko službo starih dobaviteljev in ustrezne obveznosti do teh poslovnih partnerjev, za kritje trii obveznosti pa bi mu služile stare terjatve do kupcev, ki bi se stekale na ta žiro račun' do končne poravnave. Na ta način bi se enote izognile obveznostim iz blokacije in bi začele svoje finančno poslovanje s čistim žiro računom. Začele bi torej z nebldkiranim računom, toda tudi brez kakršnih koli sredstev na račun«, kar pa bi tudi zavilo nemoteno poslovanje ob samem začetku.
Od tu se začne iznajdljivost vsake enote; kako prit» do ;gotovinskih sredstev'na žiro računu. Prva in poglavitna možnost je v tem, da -tovarne vse svoje sedanje zaloge gotovih izdelkov, ki jih zadnjih vodi v syojih skladiščih PSO, fakturira pro-dajno-semsni organizaciji kot svojemu dejanskemu kupcu. S tem se ustvarja pri tovarnah možnost dodeljevanja kredita za blagovni promet, Pri PSO-ju pa ista možnost za kreditiranje svojih J kupcev za daljši čas da 2u dni, toda največ do 60 dni. Ti krediti.se vračajo in obenem obnavljajo z nastajanjem novih kreditiranj . na liniji tovarna — PSO in PSO — kupci. Nadaljnje možnosti so v najemanju kreditov za pripravo izvoza, za prekomerno nedoikončano proizvodnjo itd., ali pa že tovarna izposluje pri svoji poslovni banki začasne premostitvene kredite ali trajne kredite za obratna sredstva.
Samo iz tega, kar smo omenili, je razvidno, da tovarne in finančni sektor uprave podjetja, čakajo tež-‘ ke in odgovorne naloge, ki jih . bo mogoče rešiti in reševati samo ob vsestranskem> razumevanju, s skupnimi napori vseh čmitrijev znotraj združenega podjetja in ob ¡tesnem .sodelovanju s pristojnimi poslovmmi banka-; sni in tudi s teritorialno pristojnimi skupščinami občin.
tk
.1 S K 8 A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elek tromehaniko telekomunikacije elektronike in avtomatiko — IJrejuje-uredni-ški odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi
11.	zasedanja,
DS podjetja (28. 12. 1965)
•	Pri obravnavanja pogodb:
—	o pravicah in dolžnostih organizacij
—	o pravicah in dolžnostih organizacije PSO in
—	o pravicah in dolžnostih nabavne organizacije
je bil po daljši razpravi na predlog v. d. generalnega direktorja ‘ sprejet naslednji sklep:
DS potrjuje osnutek pogodb in zadolžuje upravo podjetja, da sklene posamezne pogodbe z organizacijami tako, da so usklajene s statutom, zakonom in specifičnimi pogoji glede na organizacijo, s katero se sklepa pogodba.
•	DS sprejema statut združenega podjetja ISKRA v predlagani obliki z vsemi popravki, ki so bili sprejeti na današnjem 'zasedanju, s tem, da statut prične veljati 1. 1. 1966. S tem datumom prenehajo veljati dosedanji statut in določila vseh splošnih aktov, v kolikor so v nasprotju s sprejetim statutom združenega podjetja.
@ DS zadolžuje strokovne službe uprave, da izvrše dokončno jezikovno in stilistično redakcijo statuta, kar pa v nobenem slučaju ne sme spremeniti vsebine statuta, sprejetega na današnjem zasedanju DS.
•	DS ugotavlja, da so se delovne skupnosti v tovarnah in enotah skupnih služb na podlagi izvedenega Teferen-duma dne 22. 12. 1965 izjasnile za spremembo statusa podjetja ISKRA v združeno podjetje.
@ DS sprejema nov statut podjetja, ki je bil v predhodni obravnavi v delovnih skupnostih vseh enot podjetja in 30 se njihovi delavski sveti po podanih pripombah v načelu tudi izjasnili za novi status podjetja in za sprejetje predlaganega statuta, ki prične veljati 1. 1. 1966.
9 DS je sprejel Sklep o spremembi firme, ki naj se glasi:
».Združeno podjetje ISKRA, industrija za elektromehani-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko in elemente, Kranj.«
Sprememba firme se izvede tudi pri vseh enotah podjetja.
© DS je sprejel spremembe in dopolnitve poslovnega predmeta združenega' podjetja v smislu predlogov posameznih enot s tem, da se za spremembe v zunanjetrgovinskem poslovanju zaprosi za soglasje SZT.
© DS ustanavlja kot posebno organizacijo »Nabavno organizacijo«, kot organizacijo v sestavu združenega podjetja. Ta' organizacija razpolaga s sredstvi, ki jih je imela doslej kot delovna enota.
© DS sprejema tekste statusnih pogodb med podjetjem
in organizacijami v njegovem sestavu v predlagani obliki. -i © DS potrjuje ČLEN 187. c, po katerem bodo organi upravljanja podjetja opravljali svoje funkcije v sedanjem Sestavu do ‘ prvih prihodnjih rednih “volitev ir letu 1966.
Sklepi
40. seje UO tovarne »Elektromeha-nika« (27.12.1965)
© Na podlagi temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini bo Občinska skupščina Kranj ustanovila stanovanjske podjetje, kamor bi vše delovne organizacije na njenem območju prenesle svoj; stanovanjski fond v upravljanje.
V	zvezi s. tem predlaga upravni odbor delavskemu svetu, da odobri, da se v to podjetje prenese tudi stanovanjski fond tovarne. Iskra Kranj, vendar pod naslednjimi pogoji:
a)	Da ima tovarna še vnaprej e pravico razpolagati s stanovanji, ki jih vlaga v sklad stanovajskih hiš v Stanovanjsko podjetje Kranj v skladu z 19. členom TZ GSH (Ur. list FLRJ št. 35/65).
b)	Da za sredstva, ki se odvajajo iz vira stanarin za razširjeno reprodukcijo in to iz amortizacije, investicijskega in tekočega vzdrževanja ter iz obresti na osnovna sredstva, dobi tovarna ustrezno količino' novih stanovanj.
c)	Da ima tovarna kot soustanovitelj stanovanjskega podjetja pravico sodelovanja v organih upravljanja ‘tega podjetja v skladu z republiškimi predpisi, ki določajo način upravljanja in soudeležbe pri delu Soustanoviteljev podjetja. .
d)	Stanovanjsko podjetje, ki prevzame naš fond, istočasno prevzema tudi vse obveznosti iz naslova posojil, ki so bila dana tovarni za gradnjo stanovanj.
V	kolikor bo amortizacija večja od anuitet, mora Stanovanjsko podjetje razliko nakazovati tovarni na SSP. V obratnem primeru pa bo tovarna morala kriti razliko iz SSP.
e)	Da ima tovarna pravico odprodaje stanovanj, ki jih
prenaša v Stanovanjsko podjetje, svojim delavcem, ki v njih že sedaj stanujejo in da še tako pridobljena sredstva odprodaje stanovanj stekajo na žiro račun tovarne.
f)	Tovarna Iskra Kranj prenaša v upravljanje Stanovanjskega podjetja Kranj skupno 532 stanovanj po nabavni vrednosti v višini
1.501.897.479	din ali po revalorizirani vrednosti v višini
2.624.478.480	din ter po priloženem seznamu.
© Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, da potrdi dokončni obračun gradnje stanovanjskih objektov podjetja GRADIS, in sicer v skupnem znesku 188,603^430 din. Razlika med prvotnim obračunom v znesku 18,603.430 din se nanaša na dodatna dela, ki jih je zahtevala tehnična komisija, za opremo stanovanj in predelavo instalacij. Od skupnega zneska odpade 94,117.848 din na 23 stanovanj, odpro-danih Stanovanjski zadrugi Iskra.
© Upravni odbor predlaga DS v potrditev plan investicijskega vzdrževanja za 1.1966 v skupni vrednosti 254,406.240 din. Istočasno predlaga UO, da se v 1. 1966 zmanjša stopnja investicijskega vzdrževanja od 4 % na 3,2 %.
© Upravni odbor Odobrava predlog komisije' za racionalizacijo in tehnične izboljšave, da se tov. Branetu VU-KOTIČU iz gospodarskega Sektorja za spremembo tehnološkega postopka pri izdelavi nastavitvenega vijaka za trofazni števec izplača enkratna premija ža koristen predlog v znesku 41.000 din neto.
@ V zvezi s predlogom proizvodnega Sektorja za Uvedbo ' normiranega dela v DE, vzdrževanje naprav na vseh tistih delovnih mpstih, ki se. dajo tehnično oz. izkustveno normirati, zadolžuje upravni odbor tehnični sektor, da čim-prej pripravi ustrezen predlog.
© Upravni o.dbor predlaga DS, da se ostanek dinarske razlike od izplačil OD iz 1. 1964 v znesku 67,287 din prenese na sindikalno podružnico Iskra.
© Upravni odbor je sprejel predlog Sindikalne podružnice za naslednje spremembe v komisijah upravnega odbora:
— V komisiji za OD se razrešuje funkcije predsednika tov. Drago Vidmar in se
za predsednika imenuje dosedanji član komisije tov. C.iril OMAHEN. Istočasno se za novega člana komisije imenuje ing. Ivan BOGOEV.
— ,V komisiji za tehnične izboljšave in racionalizacije se razrešuje funkcije člana te komisije tov. Jože TRAMPUŠ, ki odhaja v pokoj in se za novega člana - te komisije imenuje tov. Ivan KAVČIČ iz produkcije.
© Upravni odbor je odobril prošnjo Šolskega centra Iskra za uporabo mehanskega laboratorija za praktični pouk učencev, in sicer dvakrat
mesečno po tri ure. Predavatelj Gradišar, ki je obenem delavec v, tem laboratoriju? osebno odgovarja za red in disciplino v času pouka.
Uporaba laboratorija je dovoljena do konca šolskega leta 1965/66.
© Upravni odbor odobrava predlog splošnega sektorja, da se tov. Francu ČARMANU, vodji varnostne službe na osnovi čl. 29 Pravilnika o delitvi OD tovarne izplača enkratna nagrada v višini 49.760 din neto za izredno prizadevanje pri organizaciji reševalnih del ob zadnjih poplavah v tovarni.
KRATKE VESTI
Razpis delovnih mest
»ISIHIA« KRANJ — Tovarna elektronskih merilnih instrumentov Horjul razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	Vodja tehniške kontrole.
Pogoj: — dipl. Ing. elektrostroke in 5 let prakse,
—	elektrotehnik in 10 let prakse.
2.	Tehnologa, površinske obdelave.
Pogoj: — inženir kemije in I leto prakse,
—	kemijski tehnik in 3 leta prakse,
—	VK delavec in 5 let prakse.
Delovno mesto se lahko zasede takoj. Stanovanja
v Horjulu niso preskrbljena. Prevoz iz Ljubljane vsakodnevno z avtobusom zagotovljen. Razpis velja 15 dni.

UPRAVIČENO
PRIZNANJE
Delavski svet- tovarne električnih aparatov v, Ljubljani je-, nagradil tov. Zlatko Cilenšek s 100.000 din. Imenovana tovarišica si je v okviru sanacijskega programa tovarne s svojo prizadevnostjo in rezultati svojega dela to nagrado povsem zaslužila. Zgolj na račun njenega prizadevanja se je tovarna električnih aparatov namreč v času od 13. do
26.	oktobra znebila, za nad 16 milijonov odvisnega in ne-kurantnega material» in tako, izpolnjujoč tudi druge točke -sanacijskega programa podjetja, prispevala svoj delež k približanju zalog materiala v realnih okvirih.
Primer tov. Zlate Cilenšek naj služi vsem, ki imajo na skrbi' opdrodajo odvišnega materiala, kot zgled, s kakšno resnostjo in prizadeva, rnjem se je treba te naloge lotiti.
SEKCIJA
RACIONALIZATORJEV
Upravni odbor tovarne električnih aparatov .je prejčl predlog, riaj bi spričo‘že kar lepega števila -racionalizator-jev, v tovarni ■ ustanovili klub izumiteljev, Samoupravni organi tovarne proti tej pobudi niso imeli ničesar, vendar pa menijo, da bi bilo uniestneje ustanoviti posebno sekcijo ra-cionaližatorjev. Predlagali so', naj bi koifiisija za .racionalizacije in tehnične izboljšave v tovarni čimprej sklicala sestanek vseh dosedanjih racio-nalizatOrjev,' na katerem naj bi se ■ le-ti pogovorili o programu svojega dela v okviru sekcije.' Ustanovitev takšne sekcije bi. nedvomno koristila celotni ' racionalizatorski dejavnosti, saj bi posamezni ra-' cionalizaforji verjetno z njeno pomočjo laže in hitreje uveljavljali svoje pravice na osnovi predlaganih racionalizacij in tehničnih izboljšav.
V	tej naši tovarni so pa uvedli še drugo novhst. Delavski svet tovarne je osvojil predlog komisije za racionalizacije in tehmčne izboljšave, po katerem naj bi vsak racio-nalizator v tovarni, poleg ustrezne nagrade za sprejeto in uveljavljeno racionalizacijo sprejel tudi posebno diplomo v znak priznanja.
ŠOLA ZA UPRAVLjALCE
V	drugi polovici novembra in v decembru je bila organi-
zirana »ŠOLA ZA UPRAV-LJALCE«. Šolo so obiskovali slušatelji iz obrata ATN in stikal Elektromehanike v Kranju. Za uspešno-delo v samoupravnih organih teh obratov je bilo potrebno, usposobiti čim več proizvajalcev..
Sola je posredovala udeležencem osnovno ekonomsko in družbeno-politično znanje, ki ga proizvajalec — uprav-¡Ljalec dnevno potrebuje y . praksi. Program je bil prilagojen življenju in potrebam delovne organizacije in je obravnaval širšo družbeno skupnost ne toliko, kolikor je potrebno za celovito, spoznavanje našega političnega in družbeno-ekonomskega sistema. -
Šola je bila namenjena perspektivnemu kadru, ki se vključuje' v prakso ppiitiČtiih in samoupravnih mehanizmov
in.	se .pobliže srečuje* s problemi ekonomskega in druž-beno-političnega značaja. Preigram je obsegal 50. šolskih . ur, podrobno pa I so. predavatelji opravnavali dve -temi: »Osnove ekonomike v delovni organizaciji« in »Samoupravljanje v naši praksi«.
Z organizacijo šole so bili slušatelji zadovoljni,. kar so potrdili na zaključnem razgovoru. Zadovoljivo je tudi dejstvo, da je šolo uspešno končalo 20, slušateljev. Med predavanjem eo bile žeto pestre razprave in postavljeno. Veliko vprašanj, kar vsekakor kaže na zanimanje in dobro podajo snovi. ',
Vsekakor bo potrebno stalno tovrstno dopolnilno izobraževanje, če bomo hoteli nadalje razvijati naš . samoupravni sistem. (F. F.)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikalni i podružnici in sode» lavcem v PSO za lepa darila in čestitke ob novem letu, hkrati pa se zahvaljujem tudi mojim bivšim sodelavcem v montaži telefonskih central za iskrene želje' in darila ob novem letu 1966.
Naci Bajd
ZAHVALA
Vsem sodelavcem montaže relejev v obratu avtomatskih telefonskih naprav se iskreno zahvaljujem za lepo darilo in-dobre želje ob moji upokojitvi In jim želim še mnogo delovnih uspehov.
Stana Rehberger