ZANIMIVOSTI IZ OBRTNIH DELAVNIC
Med oblečenimi gumbi
Radi bi dall preoblečl gumbe z istim blagom kot Je vaša obleka? Zamlsllll ste sl tudl pas določene oblike, kl ga ni moč doblti v nobeni trgovlni? Prldlte v Trubarjevc ullco26. Čeje vaša zamisel uresnlčljlva, se nič ne bojte. Prav kmalu se boste lahko pokazali v svojl novi obleki z vsomi tistimi modnimi dodatkl, ki ste siiih zaže-lell.
»Strankam, smo vedno pripravljeni ustreči in pri-sluhniti njihovim željam. K nam lahko pridejo z no-vimi idejami in če imamo ustrezen material in maši-nerijo, jim bomo naredili tisto, kar želijo.«
Tako nam je pripovedo-val devetintridesetletni Ljubljančan Tomaž Ver-derber. Z delom, ki ga opravlja danes, se je začel ukvarjati pred sedmimi le-ti, ko je prevzel lokal od svoje mame.
»Leta 1954 je najprej za-čela s popravili nogavic. To je bil znan lokal ,Nogavič-ka'. Potem je prišlo na vrsto še preoblačenje gum-bov, zatem izdelovanje pa-sov. S to staro obrtjo -preoblačenjern gumbov -se je prvi v Ljubljani uk-varjal stari gospod Krajger, ki. je sam izdeloval tudi pločevinaste dele za gum-be. Kasneje je to prevzel njegqv sin. Nato je bilo ta-kih delavnic več: na Sta-rem trgu, na Cankarjevi, pri Gospodarskem razsta-višču. Danes pa lahko ne-sete preobleči gumbe ali zaponko v Ljubljani le na dve, mesti: v pasažo pri Mestnem gledališču Ljub-Ijanskem ali sem, k nam. Verjetno je tako zaradi te-ga, ker se samo od tega de-la ne da živeti. Obrtniki stremijo za avtomati, tu pa gre predvsem za ročno de-lo. V Nemčiji na primer je prišlo glede tehnologije na tem področju do velikih sprememb. Toda topridev poštev samo pri konfekcij-ski industriji. Za izdelova-nje detajlov je vse ostalo večinoma isto - spremeni-lo se ni skoraj nič.«
V delavnici na Trubarje-vi so poleg »šefa« zaposle-ni še štirje. Pred nekaj leti
se jim je pridružilatudi To-maževa žena, šestintride-setletna Vesna, ki je prej delala v Leku. Po rojstvu drugega otroka je •pustila prejšnjo službo. Pravi, daji ni žal, kerje delo, ki ga da-nes opravlja, bolj zanimivo in raznoliko.
Tisti, ki imajo v svojem poklicu opravka z ljudmi, lahko rečejo, da so zado-voljni le, če so tudi njihove stranke zadovoljne. In o tem pri Verderberjevih ne gre dvomiti. Ne delajo sa-mo za posameznike, am-pak tudi za kontekcijske tovarne, »Vezenino« zBle-da in »Ideal« izNove Gori-ce. »Vzadnjem časujenaj-večji problem material. Vsega primanjkuje, od naj-bolj preprostih stvari na-prej. Ni sukanca in netov pa spet lepila, skaja, us-nja... Zalog pa si ne upa-mo delati. Moda in z njo oblike, materiali, barve, se kar naprej spreminjajo. Pred leti na primer je bila modema bordo barva. In če bi si takrat naredil zalo-ge v tej barvi, bi danes to ne šlo več v'promet, kerje šedaj iskana bela barva. Pri nas vsako leto zamenja-mo artikle najmanj dva-krat. Moda zahteva svoje. Ob vseh teh težavah z ma-terialom si moram poma-gati z uvozom.«
V obrtniški delavnici, ki smo jo obiskali, se obeta novost.
»Začeli bomo plisirati, ker se bojimo, kaj bo, če pridemoda brezpasov. Saj veste, kako je, enkrat je pas moderen, drugič pa ne«
In naslednik?
»Sina bi dal rad učit tor-barstva vDomžale. Trgovi-na z usnjenimi izdelki bi kar prav prišla.«
Milica Gojanović