BUDMUITO IM UPRAVA; UCBUANA.
KNAFLJEVA. ULICA ŠTEV. ( TELEFON 31-22 do 31-2«
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
N
N
E
N
E
IN I IB AT NI ODDI1
LJUBLJANA.
•BLENBURGOVA ULICA It I TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.73»
OGLASI PO CENIEB
MESEČNA NAROČNIKA 45 DIN
Ni se ne bomo pomirili s tem, da bi žrtvovali življenske interese naših narodov za imperialistične interese kogarkoli
Slovensko ljudstvo izreka naši delegaciji na mirovni konferenci zahvalo in priznanje
SPREJEM NAŠE MIROVNE DELEGACIJE NA JESENICAH
Jesenice, 19. oktobra.
Nocojšnjo noč je- slovensko ljudstvo nad vse slovesno in prisrčno pozdravilo vračajočo ,se- jugoslovansko mirovno delegacijo s tov. Edvardom Kardeljem na čelu, ki je v Parizu tako neumorne in neomajno branila pravice slovenskega naroda, pravice vseh jugoslovanskih narodov, in vseh. zatiranih in zasužnjenih narodov 6veta. Že dolgo pred določeno uro 6e je zbrala na okrašenem'kolodvoru na Jesenicah večtisočglava množica, ki je hotela na vsak način pozdraviti borce za naše pravice in za svobodo tržaškega in primorskega' ljudstva. Postajno poslopje je bilo vse v zastavah. Med slovenskimi in jugoslovanskim:	zastavami' so se vile
rdeče tržaške nr italijanske protifašistične, trobojnice z -rdečo zvezdo, ki so jih prinesLe delegacije bratskih protifašističnih italijanskih delovnih množic iz Trsta in Tržiča, ki so se prišle zahvalit tov. Kardelju, ker je na mirovni konferenci tako zvesto zastopat tudi njihove življenjske interese. Številni napisi -so pričali, da se vse naše ljudstvo dobro zaveda, kako težak boi je bila naša mirovna delegacija v Parizu z med seboj povezanimi svetovnimi imperialističnimi klikami.
Čeprav je imel vlak skoraj tri ure zamude, je čakajoča množica vztrajala na peronu. Pregnati je ni mogel niti mraz, ki je pritisnil proti polnoči Čakanje «o si krajšali ljudje s pesmijo, godbe pa so igrale koračnice.
Ko je ob 1.45 privozil na postajo vlak delegacije, je planil delegatom nasproti val navdušenega pozdravljanja in vzklikanja. Ko pa ije množica zagledala tov. Kardelja, ki je v spremstvu ostalih delegatov izsto-
pil iz vlaka, ni nikogar več vzdržalo na mestu, vsak mu. je hotel priti .bliže. vsak je nehote začutil v sebi željo, da se mu tudi sam, osebno zalivali.
Tov. Kardelja in ostale delegate so pozdravili predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, podpredsednik vlade LRS dr. Marijan Brecelj, predsednik Prezidija SNOS-a Josip Vidmar, minister za notranje zadeve LRS Bqfis Kraigher, minister z a industrijo fr. Leskošek, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Jože Rus in drugi.
Zastopnice AFŽ v narodnih nošah z Bleda in Jesenic so izročile tov. Kardelju šopek rdečih nageljnov. Nato so se zbrali okrog njega zastopniki ljudstva iz Trsta in iz vseh. okrožij Julijske krajine, ki’ so mu izročili veliko število resolucij in darila, ki so jih dobili od hvaležnega' primorskega ljudstva, da jih izroee zvestemu branitelju svoje svobode. Žene iz Idrije s& mu poklonile lep njegov portret, krasno izvezen v čipkah, prebivalstvo Kopra lepo oljnato sliko z njihovega morja, dekleta iz Vipave pa nekaj steklenic pristnega Vipavčana. Vsak kraj mu je poklonil to/ kar je simbolno najlepše izražalo hvaležnost in ljubezen prebivalstva. Nešteto resolucij, in lepih daril so poklonili delegaciji v imenu vsega slovenskega naroda tudi tekači štafet, ki so pritekle na Jesenice z vseh strani Slovenije. Koroški tekač mu je izročil lep posnetek knežjega kamna, tega ponosnega spomina nekdanje karantanske kmečke demokracije.
Tov. Kardelj in ostali delegati so se razveseljeni nad prisrčnim sprejemom radostno zahvaljevali za pozdrave in darila.
šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj Jeseničanom
Tov. Edvard Kardelj je nato spregovoril zbrani množici:
»Tovariši in tovarišice!
V imenu vse naše delegacije se vam prisrčno zahvaljujem za pozdrave.
Vi veste, da je naša delegacija šla v Pariz s težko nalogo. Ko smo pred skoraj tremi meseci odhajali z Jesenic, smo vam rekli: Ne vemo. kaj bomo mogli doseči v Parizu na konferenci, kajti proti nam so sile, .ki ne vedo, kai je svoboda majhnega naroda. Toda obenem smo vam rekli: Ne glede na to bomo tam storili svojo dolžnost. Mi bomo tam povedali to. kar misli vse naše ljudstvo. Mi ne bomo odstopili pod nobenim poaojem od pravične stvari svojega naroda.
šli smo, tovariši in tovarišice, na pariško konferenco z zavestjo, da so za te zahteve, ki naj jih branimo v Parizu, krvaveli naši najboljši ljudje, da so za te zahteve umirali tisoči in tisoči, da smo vsako ped naše zemlje prepojili s krvjo naših najboljših ljudi. (Vzkliki: Slava padlim borcem!) In ko smo branili te zahteve, smo vedeli, da ne branimo samo sreče in bodočnosti slovenskega naroda, da ne branimo samo sreče in bodočnosti delovnega ljudstva, ampak smo vedeli, da obenem branimo tudi čast. ponos in slavo naše borbe ▼es čas osvobodilne borbe in vse na-še zgodovine. Dobro smo se zavedali, da se za zeleno mizo ne smemo odreči temu, kar so s krvjo in žrtvami priborili svojemu narodu najboljši borci tega naroda, kar je priborilo trpljenje in kar so priborile muke našega ljudstva. In zato je naša delegacija v Parizu branila z istim ponosom in z isto odločnostjo upravičene zahteve našega naroda, s kakršnimi so branili te zahteve naši borci na fronti, naši borci v Narodno osvobodilni vojski. Jugoslovanski armadi, ki se je pod Titovim vodstvom borila za vsak meter te zemlje in ki je osvobodila vso to zemljo. (Vzkliki:	Živela Jugoslovanska ar-
mada !)
Vi veste, tovariši in tovarišice, kako se je konferenca končala. Naša delegaeija ni mogla ostati do konca na tej konferenci. Ona ni prisostvovala zaključnemu zasedanju te konference, ker ni mogla priznati sklepov. ki so bili tam sprejeti, kot sklepe, ki bi bili obvezni za Jugoslavijo. Mi smo povedali konferenci, da je naš narod dal preveč žrtev in da je preveč trpel za to. da bi končno postal svoboden in da bi bil združen pod eno streho in da noben predstavnik nove Jugoslavije ne bi mogel podpisati takega miru. ki bi ponovno vrgel deset in deset tisoče naših ljudi pod tuji jarem. Povedali smo tudi sa konferenci, da lahko sprejemajo
razno sklepe, različne ćđločitve, ampak trdna in trajna je lahko samo tista odločitev, s katero se strinja narod sam. Mi smo tudi povedali na konferenci, da te odločitve, ki jih je sprejela pariška konferenca, ne bodo niti trdne niti trajne prav zaradi tega, ker se z njimi naš narod ne strinja in ker jih ne more nikdar priznati.
Vaši pozdravi na naši meji so dokaz vsemu svetu, da naše ljudstvo podpira stališče, ki ga je zavzela naša delegacija na mirovni konferenci. (Tako je!) Vaši pozdravi, vaše besede kličejo svetu, da je naša delegacija govorila na pariški konferenci prav, ko je rekla, da ti sklepi ne morejo biti in ne bodo trajni in trdni zato, ker jih naše ljudstvo ne odobrava in jih ne more sprejeti. Tam, kjer narod stoji enotno, čvrsto in odločno v obrambi svoje pravične stvari. ni sile. ki bi mogla preprečiti, da bi končno ta pravična stvar zmagala.
Zgodovina ne bo zapisala pariške konference na strani slave. In tudi sklepov te pariške konference zgodovina ne bo zapisala kot zmago pravičnosti in miroljubja ter dobrih odnosov med narodi. Nasprotno: na pariški konferenci na žalost pravičnost ni imela besede. Na pariški konferenci tudi niso imeli besede stvarni dokazi niti ne demokratska načela niti ne načela svobode narodov in enakopravnosti narodov. (Sramota!) Večina delegacij je prišla na pariško konferenco že z naprej pripravljenimi odločitvami in njihovo sodelovanje na pariški konferenci je bila čisto zunanja forma, ki ni imela druge naloge kakor formalno potrditi to, kar so odločili že vnaprej. V takem položaju naši delegaciji ni preostalo drugega kakor moško in odločno povedati to, kar mislimo vsi, kar misli vse naše ljudstvo.
V naši borbi smo imeli od začetka dn konca močno in stalno pomoč bratskih slovanskih držav, predvsem Sovjetske zveze (vzkliki: Živela Sovjetska _ zveza, živel generalnim Stalin!), imeli smo pomoč Sovjetske Ukrajine, sovjetske Bele Rusije, pomoč Poljske in Češkoslovaške. Bratstvo slovanskih narodov se je na pariški konferenci manifestiralo v svoji praktični obliki in je dalo močan poudarek zahtevam, ki jih je naša delegacija postavila na tej konferenci.
Vi, tovariši, veste, da boj, ki smo ga začeli že davno v zgodovini in ki smo ga v odločilno obdobje dovedli v narodno osvobodilni borbi, ni kon-■ čan. Na pariški konferenci smo po-vedali in mislim, da lahko danes ponovno povemo vsemu svetu, da že minevajo časi, ko so lahko sklepali o usodi, o življenju, o bodočnosti ka-
kega naroda proti njegovi volji, brez sodelovanja tega naroda. Tudi Hitler je hotel določati pot usodi našega naroda, toda vse naše ljudstvo je kakor en človek vstalo na noge in se borilo proti fašističnim krojačem Evrope. V tej borbi skupaj z vsemi narodi Jugoslavije s tov. Titom na čelu je dokazalo, da je dovolj zrelo, da more samo odločati o svoji usodi in o svoji bodočnosti. Zaradi tega lahko danes govorimo svetu, da brez nas, 'brez' v.olje našega ljudstva in proti volji-- našega ljudstva, proti volji narodov Jugoslavije nihče ne more o naših mejah in naši bodočnosti izrekati kakršnih koli odločitev in kauršnih koli sklepov, ki naj bi bili trajni, ki naj bi bili obvezni za naše narode, za novo Jugoslavijo. (Tako je!)
Med osvobodilno borbo smo se naučili marsičesa, predvsem pa smo se naučili treh stvari: 1. Naučili smo se jasno zavedati, da ni sile. ki bi mogla pravično stvar uničiti, pokopati, spraviti jo s sveta. Zmaga pravične stvari je prav tako neizbežna, kakor je neizbežen napredek človeštva, zmaga človeka nad nasiljem in tiranijo reakcije.
2.	Naučili smo se. da sila naroda ni v njegovem številu, ampak v njegovi pripravljenosti za borbo in žrtve, v njegovi upornosti v borbi za svoje pravične zahteve.
3.	Naučili smo se boriti, naučili smo se biti odločni in trdni v svojih zahtevah.
Zaradi tega lahko danes govorimo svetu, da ne glede na to. kakšne sklepe bo kdo sprejel, pravična stvar našega ljudstva ne more umreti, ampak mora zmagati in bo zmagala. (Tako je!)'
Naj živi svobodna, združena Slovenija v Federativni, ljudski, Titovi Jugoslaviji!«
Množica je govor tov. E. Kardelja često prekinjala z navdušenim vzklikanjem in odobravanjem, zlasti, ko je govoril o prizadevanju delegacije, da doseže za našo državo pravične meje in pomaga utrditi svetovni mir.
Nagovor delegata Moše Pijada
Za njim ije kratko spregovoril množici tudi delegat Moša Pijade:
Tovariši in tovarišice!
Ko smo odhajali na pariško konferenco, ste nas v velikem številu pospremili in nam naročali, naj naša delegacija čvrsto in vztrajno brani pravice slovenskega in ostalih narodov Jugoslavije. Tam smo se počutili na bojni postojanki, prav tako kakor v času vojne skupno z našimi borci. Vedeli smo, da stoje za nami velike množice ljudstva in da je naše delo delo za njegovo srečno bodočnost. Ko smo odhajali, smo obljubili, da borno storili vse, kar je v naši moči, da priborimo pravico in pošteno rešitev naše pravične stvari. Mi smo v resnici storili vse, kar je Kilo v naši moči. Bili pa so tam tudi drugi, ki so pod krinko demokracije poskušali okrniti pravične zahteve našega ljudstva. Imeli smo nekaj za-
veznikov, to so bile delegacije slovanskih narodov, v prvi vrsti delegacija bratske Sovjetske zveze. (Burno vzklikanje Sovjetski zvezi). Le naši bratje, iz slovanskih dežel se popolnoma razumeli pravičnost naših zahtev. In delegacije teh dežel so storile vse, da bi zmagala naša pravična stvar, a to na tej konferenci ni bilo mogoče.
Tovariši, mi vidimo, da niste izgubili upanja, kakor ga tudi mi tam nismo izgubili. Nasprotno, pridobili smo še več zaupanja v sile našega ljudstva in v pravičnost naših zahtev. Bolj kakor kdaj koli smo prepričani, da bo naša pravična stvar zmagala.
Tovariši, zahvaljujem se vam ne samo zato, ker ste pozdravili našo delegacijo, marveč predvsem zato. ker ste prišli, da pokažete, kako čvrsta je vaša volja za zmago naše sriarL
Se eno vam imam povedati: Če je naša delegacija, ki je prvikrat, odkar obstojS-jo mirovne konference.
pokazala, kako se branijo pravice malih narodov, dosegla tako velik moralni in politični nspeh. ga je zato, ker je imela na svojem čelu takega borca, kakor je tov. Kardelj.
Naj živi združitev slovenskega naroda !	j
Naj živi tov. Kardelj!«
V imenu slovenskega naroda se je zahvalil tov. E. Kardelju in ostalim članom mirovne delegacije za njihove napore, ki jih je stalno spremljal s toliko pozornostjo ves naš narod, pa tudi vsi drugi zatirani in svobodoljubni narodi sveta, predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko.
Ob 2.30 je vlak z delegacijo nadaljeval vožnjo v Ljubljano. Za nekaj minut se je ustavil v Kranju, kjer je bilo tudi kljub zelo rani uri zbranih precej ljudi, ki so hoteli pozdraviti delegacijo. V Ljubljani na kolodvoru pa je delegacijo zopet pričakovala množica ljudi, ki je vztrajala v čakanju kljub mrazu in večurni zamudi vlaka, da pozdravi velikega borca aa pravično stvar naših narodov.
Ljubljana protestira proti krivičnim sklepom pariške konference
Ljubljana, 19. oktobra Danes je Ljubljana slovesno sprejela velikega borca za pravice narodov Jugoslavije, šefa naše delegacije na mirovni konferencj v Parizu in podpredsednika zvezne vlade tov. Edvarda Kardelja.
že ob pol 9. zjutraj so Kongresni trg napolnile množice, ki so prihajale z vseh strani Ljubljane z godbami, z neštetimi zastavam{ in napisi, neprestano vzklikajoč šefu naše delegacije tov. Kardelju, maršalu Titu, šefu sovjetske delegacije Molotovu in vsem, ki so na konferenci zastopali pravične zahteve svobodo-
ljubnega ljudstva. V vzklikih je množica dajala duška svojemu ogorčenju nad krivicami, ki so jih Jugoslaviji prizadelj tuji imperialisti. Vedno se ponavljajoči vzkliki »Trst je naš«, »Ne priznamo krivičnih mej« ter »Gorice im Trsta ne damo«, so dokazovali, da kljub liniji, ki so jo izglasovale nedemokratične sile, krivičnih sklepov naše ljudstvo ne bo nikdar priznalo. Slovenski in italijanski protifašisti in z njimi vse. demokratične sile sveta ne priznajo krivične meje in bodo še nadalje zahtevali priključitev Trsta, Gorice in vse Julijske krajine k Jugoslaviji.
NAGOVOR PREDSEDNIKA SNOSa TOV. JOSIPA VIDMARJA
Zborovanje je pričel predsednik SNOS-a tov. Josip Vidmar, ki je dejal:
Tovariši in tovarišice! Čast mi je, da v imenu nas vseh, v imenu vsega slovenskega naroda, v imenu vse Jugoslavije, pozdravljam predstavnika in vodjo naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu, tov. Edv. Kardelja. (Navdušene ovacije in klici: Živio Kardelj!) Vsaka vojna j« težka preizkušnja narodne moči in narodne morale in prav tako je vsaka mirovna konferenca, ki taki vojni sledi, preizkušnja, težka preizkušnja narodove morale in moči.
Tovariši! Naši delegati v Parizu so imeli neizmerno težko delo. Stali so proti strnjenemu bloku naših ne-prijateljev in so se proti temu strnjenemu bloku neprijateljev morali boriti z argumenti resnice, pravice in svoboščin malih narodov. Naša delegacija je to svojo nalogo opravila častno. (Klici: Tako je!) Opravila je svojo nalogo tak0 častno, da lahko trdimo, da ni bil še nikdar noben mali narod pred svetovnim forumom zagovarjan in branjen tako, kakor je bil na tej mirovni konferenci branjen naš slovenski narod. (Klici: Tako je! Živio Kardelj!)
Moč moralnih in stvarnih argumentov, ki jih je prinesla naša delegacija na to mirovno konferenco, je bila tolikšna, da nasprotniki ne
le niso samo utihnili, marveč so sami morali priznati, da sta pravica in resnica na naši strani, na njihovi strani pa samo goli, razkrinkani imperializem. (Klici: Tako je!)
Na ta način je postala naša delegacija zagovornica ne samo jugoslovanskih interesov, ne samo interesov slovenskega naroda, temveč je postala glasnik Vsega zatiranega človeštva, vseh zatiranih in tlačenih malih narodov sveta. (Klici: Tako je!)
Prepričan sem, da so vsi kolonialni narodi, ki so imeli možnost zasledovati to našo junaško borbo v Parizu, z občudovanjem in odobravanjem poslušali argumente naše delegacije in črpali iz njih moralno zavest, da bo tudi zanje prišel dan svobode in ura odrešitve.
Resnica je, tovariši in tovarišice, da so nas naši nasprotniki brutalno preglasovali, prav tako pa je resnica, da smo na tej konferenci, po zaslugi naše delegacije, zlasti po zaslugi tov. Kardelja, moralno zmagali. (Klici: Kardelj!) Zmagali smo tudi politično in če so nam naši nasprotniki vzeli za sedaj Trst in Gorico (Vzkliki: Hočemo jugoslovanski Trst!), e& so nam vzeli ti dve mesti in nekaj kosov naše zemlje, zaradi tega še ne obupavamo, ker vemo, da je Trst sedaj in v bodoče naš. (Klici: Tako je! Trst je naš! Reka, Trst, Gorica — naša je pravica!)
Naša gospodarska moč je ključ neodvisnosti naših narodovi Utrjujmo zvezo med delavci in kmeti v skupni borbi za boljše življenje!
Naš herojski delavski razred — najmočnejša opora načrtnemu gospodarstvu!
Živeta JA, predstraža min v Evropi!
To -je dejansko priznal v Parizu ves oficialni svet, tudi zapadnih zaveznikov, morali sio to priznati pod pritiskom argumentov naše delegacije. Zaradi te politične zmage, zaradi junaškega boja naše delegacije, tega impozantnega boja, ki ga je naša delegacija v Parizu izvršila,
predlagam, da tukaj, na tem velikem zborovanju, izrečeirto vsi soglasno s priznanjem in pohvalo svojo globoko zaupnico tov. Kardelju in vsej delegaciji. (Dolgotrajno vzklikanje: Živel Kardelj!)
Sedaj pa vam bo, tovariši in tovarišice, spregovoril tov. Kardelj sam.
Govor Edvarda Kardelia
Podpredsednik vlade FLRJ tov. Edvard Kardelj zaradi neprestanih ovacij dolgo ni mogel pritj do besede, nato pa je izjavil:
Tovariši in tovarišice!
Toplo se vam v imena naše delegacije zahvaljujem za pozdrave in za izraze zaupanja, ki ste jih izrekli delegaciji. (Navdušeni klici: Živel!) Ti vaši pozdravi so vsem nam tem bolj dragoceni, ker vsi vemo, da so te vaše besede izraz volje vsega našega ljudstva, da so te vaše besede izraz volje, ki bi se dala izraziti v enem samem stavku: Hočemo živeti svobodni in združeni pod eno streho v svoji LE Sloveniji in v okviru FLR Jugoslavije! (Klici: Živel Kardelj, živelo bratstvo in edinstvo vseh narodov Jugoslavije!)
Zvest temu svojemu velikemu cilju se je naš narod boril skozi stoletja, zvesti temu cilja smo se borili tudi med narodno osvobodilno vojno. To voljo, kakor tudi voljo hrvatskega ljudstva za zedinjenje in združitev, je izražala tudi naša delegacija na pariški konferenci. Samo to našo sveto pravico, pravico do življenja in obstanka, pravico do svobode, smo branili v Parizu in ničesar drugega. (Biliči: Tako je!) Mi nismo zahtevali tujih teritorijev, mi nismo imperialisti, mi ne grabimo za nečim, k?r ni naše, nam je imperializem tuj (Klici: Tujega nočemo!), mi ne želimo zatirati nikogar, sami smo se borili ves čas svojega obstanka za svobodo in zato znamo ceniti svobodo dragih narodov. Mi prav tako ne želimo izvajati ne ekonomskega, ne kakršnegakoli drugačnega pritiska na kogarkoli. Politika pritiska, ki je nekaterim drugim državam danes lastna, taka politika pri nas nima tal. Borili smo se za pravico, da bi bili vsi lahko svobodni in i pod ene streho.
Zaradi tega, tovariši in tovarišice, nam na pariški konferenci ni bilo treba iskati argumentov in ne mešetariti, nam ni bilo treba ničesar prikrivati, ničesar zavijati v razne fraze, kakor- so delali drugi. Za nas je najbolj prepričevalno govorila čista resnica, čista stvarnost in to stvarnost in to resnico smo mi prinesli na pariško konferenco.
Kakor je jasna in kakor je pravična naša stvar, za katero se berimo, za katero so umirali naši najboljši ljudje, tako je stvarna in prepričevalna argumentacija, ki jo je naša delegacija prinesla na pariško konferenco. (Vzkliki: Živela naša delegacija.)
Tovariši, poleg teh argumentov, poleg dokazov, pa smo imeli še nekaj več. Mi smo imeli predvsem trdna in jasna napotila tovariša Tita (Ploskanje, vzkliki: Živel Tito!), ki je govoril v imenu vseh jugoslovanskih narodov in ki nam je naročil: Borite se za pravična stvar našega ljudstva z isto odločnostjo in častjo,- s kakršno so se borili v teku osvobodilne vojne najboljši ljudje naših narodov, ki so dajali svoja življenja na frontah (Vzkliki: Slava padlim borcem) po vsej naši domovini za njeno osvoboditev (Vzkliki: Tam so naše meje, kjer je naša kri!).
Tov. Tito nam je naročil: Kakor ves naš narod ne bo nikdar pozabil padlih za našo osvoboditev, lnJtw bo vse naše ljudstvo večno ostalo zvesto spominu teh padlih borcev, tako ne sme tudi naša delegacija na mirovni konferenca v Pariza niti za hip pozabiti na dediščino, ki so nam jo zapustili ti padli borci, tem manj sme naša delegacija ravnati drugače, kakor so ravnali ti borci. (Vzkliki: Slava, slava jim!) Tema daha, ki ga je osvobodilna borba s tov. Titom na čela vsadila v zavest našega ljudstva, je hotela biti zvesta tudi naša delegacijam
5j STRAN
SLOVENSKI
POKOCEVALEO

BT. 248 7 NNDBUÄ, 70.
Govor šefa jugoslovanske delegacije Edvarda Kardelja ob vrnitvi iz Pariza v Ljubljano
Nadaljevanje s 1. strani
pariški konferenci, saj smo vedeli, da je to duh, ki je nepremagljiv, ker izvira iz globin ljudstva. (Vzkliki: Tako je!) Mi smo imeli na pariški konferenci trdno in odločno vaše naročilo, naročilo vsega slovenskega in vsega hrvatskega ljudstva, a še posebno slovenskega in hrvatskega ljudstva Julijske krajine. Vi ste nam naročili ob odhodu: Borite se za naše pravice odločno in trdno. (Vzkliki: Tako je!) Spominjam se, ko smo odhajali iz Ljubljane v Pariz, da je nekdo iz množice vzkliknil: Ne prosjačite, temveč zahtevajte! (Vzkliki: Tako je!)
Mi smo se, tovariši in tovarišice, držali tega naročila. Mi smo bili mnenja, kakršnega je vse naše ljudstvo, da za pravico ni treba prosjačiti. Pravico je treba terjati. Za pravico se je treba boriti. (Vzkliki: Tako je!) Naša zgodovina nam daje dovolj primerov, ki nam govore o tem, da je slovenski narod vselej, kadar je šel po poti prosjačenja in pobiranja drobtinic, izgubil, da je vselej doživel poraze. Z druge strani nam je osvobodilna borba slovenskega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije dokazala, da je odločen in enoten nastop vsega naroda, vztrajnost in požrtvovalnost naroda najboljši ključ k zmagi, uspehom, končni popolni osvoboditvi. (Vzkliki: Tako je! Kardelj, Kardelj!)
Mi smo nadalje imeli na konferenci, tovariši in tovarišice, stalno, močno, bratsko, nesebično pomoč velike Sovjetske zveze (Vzkliki: Živela Sovjetska zveza!) in vseh slovanskih narodov; (Vzkliki: Tito-Stalin!) Nikdar ne bo ugasnila hvaležnost našega ljudstva velikemu Stalinu in Sovjetski zvezi za pomoč, ki so nam jo dali na tej konferenci. (Skandiranje: Stalin-Stalin!) Za vselej bo ime Molotova zvezano z borbo naših narodov za njihovo popolno osvoboditev in združitev. (Vzkliki: Kardelj-Molo-tov!«)
Prav tako ne bo mkoM minila hvaležnost našega ljudstva do takih ljudi, kakor so Višinski, Ma-nuilski, Kiseljev, Ržimovski, Ma-saryk in drugi, ki so v imenu svojih narodov z vso vztrajnostjo in žarom branili naše pravice.
In končno, tovariši in tovarišice, imeM smo na konferenci jasno zavest, da se ne borimo samo za osvoboditev koščka naše lastne zemlje, marveč, da se obenem borimo za zmago demokratskih načel, da se borimo za zmago načela pravice slehernega naroda do samoodločbe, do svoje svobode. In smo lahko prepričani, da ni resničnega demokrata in svobodoljubnega človeka v svetu, ki ne bi bil z vsemi simpatijami na naši strani. (Klici: Tako . je.) Taka so bila dejstvo, ki so vodila našo delegacijo na konferenci v njenih naporih in vaša stvar je, da ocenite, ali smo ravnali prav ali ne. (Vzkliki: Pravilno!)
Tovariši in tovarišice! Ne bom se spuščal v podrobnosti same konference, vsi ste budno spremljali potek vse diskusije in dobro poznate delo, ki ga je ta konferenca opravila. Prav tako se ne bom spuščal v analizo rezultatov te konference, vse to bomo storili kasneje. Konferenca je samo ena etapa v naši borbi, toda naš boj ni končan. (Klici: Tako je!).
Naša delegacija je odšla s konference pred njenim zaključkom. Jasno in pred vsem svetom smo povedali, da Jugoslavija ne bo podpisala takega mirovnega dogovora, ki bi se naslanjal na sklepe konference v Parizu. (Vzkliki: Tako je!) Toda to, kar bi bilo danes zlasti potrebno poudariti, je naslednje: Narodi Jugoslavije morajo na žalost ugotoviti, da niso ostali vsi naši zavezniki zvesti moralnim obveznostim do Jugoslavije (Vzkliki: r*’ako je!) Isti naši zavezniki, ki so potrošili nemalo besed hvale za naše ljudstvo, ko je krvavelo v borbi proti Mussolinijevi Italäi, isti naši zavezniki so potrošili v Parizu mnogo več besed hvale za današnjo poraženo Italijo kakor pa za zavezniško Jugoslavijo.
O čem nam govori to dejstvo? To dejstvo govori o tem, da so nekateri naši zavezniki zapustili principe, ki so bili nam vsem skupni v vojni, Id smo jo komaj dokončali, govori o tem, da ti naši zavezniki bržčas zasledujejo s pariško konferenco neke druge cilje, neke druge interese, svoje posebne interese, ne pa tistih interesov, za katere smo se borili skupno v vojni proti osi Berlin-Rim. Zgodovina bo dala temu postopku dostojno oceno. Mi pa lahko danes rečemo: Mi se ne moremo pomiriti in se ne bomo pomirili s tem, da bi življenjske interese naših narodov žrtvovali za imperialistične interese kogar koli (Vzkliki: Tako je!)
Tovariši in tovarišice! Boj za našo osvoboditev in združitev še ni
poti. Prej aB slej bo volja ljudstva zmagala nad vsemi zaprekami. (Vzkliki: Tako je!) Nič ne more biti trajnega in trdnega v svetu, kar nasprotuje volji in pravici ljudstva. Važno je, da je ta volja našega ljudstva, ki nas je vodila v preteklosti, ki nam je omogočila, da smo kljub vsem zaprekam, vsem napadom in vsem poizkusom, da bi nas zlomili, vsem poizkusom nar pada in nasilja zatiralcev in osvajalcev zmagali, ostala čvrsta in nezlomljiva. Važno je, da ta duh prevladuje v nas tudi v bodočnosti tako, kakor je prevladoval tudi doslej. (Vzkliki: Tako je!)
Naj živi svobodno in združeno slovensko ljudstvo v svojo ljudski
republiki Sloveniji! (Klici: Naj
živi!)
Naj živi bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom! (Vzkliki: Naj živi!) Naj živi bratstvo in enotnost, ki nas vodi k zmagi! (Klici: Tako je!)
Naj živi naše junaško in mnče-niško slovensko, hrvatsko in italijansko ljudstvo Julijske krajine, bratsko združeno v borbi za svobodo in srečnejšo bodočnost! (Vzkliki: Naj živi! —Kardelj, Kardelj!)
Po govoru tov. Kardelja je sekretar mestnega odbora OF tov. Kimovec prebral podzravne resolucije našemu maršalu tov. Titu, generalnemu štabu JA in mestu Beogradu, ki praznuje obletnico osvobodotve.
Resolucije se glase:
Resolucije
Predsedniku ministrskega sveta FLRJ maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu
Zbrani na velikem manifestacijskem zborovanju ob prihodu jugoslovanske delegacije s pariške mirovne konference Vam, tov. maršal, pošilja prebivalstvo Ljubljane tople pozdrave in Vam zagotavlja svojo globoko hvaležnost za veliko delo pri uresničevanju svobode in pravice narodov.
Pod Vašim vodstvom smo izšli zmagoviti iz težke osvobodilne borbe, pod Vašim vodstvom smo že dosegli velike uspehe v obnovi dežele in utrditvi neodvisnosti naše države in pod Vašim vodstvom je dosledno stališče naše delegacije v Parizu pred vsem svetom dokazalo, da smo ostali zvesti načelom osvobodilne borbe, zvesti stvari vsega naprednega človeštva.
Ko se za pravice našega naroda bore napredne sile v spopadu z impe- • rializmom. ko se stoletna borba našega ljudstva v Julijski krajini razvija' v preizkusni kamen demokracije, se glavno mesto Ljudske republike Slovenije zaveda, da bi te nesporne moralne zmage, ki nujno vodi v dokončni in popolni uspeh, ne dosegli brez modrega vodstva'Vas in Vaših sodelavcev ter brez nesebične pomoči Sovjetske zveze. Pogosto nas je že navdušila zavest tiste popolne enotnosti ljudstva « svojim vodstvom, zaradi katere smo dosegli že tako vidne uspehe. Danes moramo poudariti še enkrat, da je izjava Vas in naše delegacije, da ne sprejmemo z glasovanjem predlagane pogodbe, izjava nas vseh.
Zavedamo se, da potrjujemo s tem odgovornost, da bomo še z večjo požrtvovalnostjo obnavljali porušeno in gradili blagostanje svoje domovine Jugoslavije. Obljubljamo, da bo še večja naša budnost za enotnost delovnega ljudstva v Osvobodilni fronti, še odločnejša bo naša borba proti notranjim in zunanjim sovražnikom.
Tovariš maršal, jutri bo Jugoslavija praznovala drugo obletnico osvoboditve svoje prestolnice, junaškega Beograda. Ljubljana se spominja tega Donosnega dne z globoko hvaležnostjo Vam, ki ste vodili našo osvobodilno borbo in slavno Jugoslovansko armado, ter Bdeči armadi, ki sta ramo ob rami osvobodili naš Beograd.
Naj živi vrhovni komandant Jugoslovanske armade maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito!
Generalnemu štabu Jugoslovanske armade
Prebivalstvo Ljubljane, zbrano na velikem manifestacijskem zborovanju k pozdravu jugoslovanske delegacije, ki se vrača s pariške mirovne konference, na predvečer druge obletnice osvoboditve Beograda, pošilja svoji armadi plamteče borbene pozdrave in ji zagotavlja svojo hvaležnost in neomajno zaupanje.
Pred dvema letoma je bila z osvoboditvijo Beograda potrjena velika zmaga našega ljudstva nad fašizmom z udarno pestjo svetovni reakciji. To je bila pot. ki se je v borbah za Beograd simbolizirala v bratskem sodelovanju Bdeče in Jugoslovanske armade ob sodelovanju vseh jugoslovanskih narodov, v stalni pomoči prebivalstva, ki je uresničilo svoje geslo: »Vse za našo vojsko.<
Za iste pravice, svobodo in neodvisnost narodov se je borila naša delegacija na mirovni konferenci v Parizu. Vodili so jo isti ljudje, ki so vodili našo borbo. Kakor takrat smo tudi sedaj doživeli dejansko pomoč Sovjetske zveze, vseh slovanskih narodov in vsega svobodoljubnega človeštva. Strnjeno so stali za našo delegacijo vsi jugoslovanski narodi. Enotno je naše delovno ljudstvo s svojim delovnim poletom politično in gospodarsko utrjevalo temelje svoje nore domovine.
Osvoboditev Beograda je bil silen dokaz sposobnosti in herojstva naše armade, ki je v zmagovitem pohodu kmalu osvobodila vse jugoslovansko ozemlje, tudi Julijsko krajino s Trstom in Slovensko Koroško. Za pravice tega ozemlja do priključitve k Jugoslaviji, ki je naša zahteva in zahteva vsega tamkajšnjega prebivalstva, in s tem za pravice narodov proti imperializmu se je borila naša delegacija r Parizu. Uspeh, ki ga je pred vestjo vsega človeštva dosegla jugoslovanska delegacija, nam je pouk, da bo prej ali slej doseglo naše ljudstvo vso svojo pravico. To pa je tudi trden sklep, ki v polni enotnosti še bolj združuje naše vodstvo, našo vojsko in naše ljudstvo.
Kaj živi Jugoslovanska armada, osvoboditeljica Beograda!
Kaj živi Jugoslovanska armada, čuvar neodvisnosti jugoslovanskih narodov!
Kaj živi maršal Tito, vrhovni komandant Jugoslovanske armade!
Mestnemu ljudskemu odboru v Beogradu
Prebivalci Ljubljane, zbrani na velikem manifestacijskem zborovanju ob prihodu jugoslovanske delegacije s pariške konference, se spominjamo ponosnih dni, ko je bila pred dvema letoma osvobojena naša prestolnica, junaški Beograd. Pošiljamo goreče pozdrave in prisrčne čestitke mestu, ki je prvo dvignilo zastavo vseljudskega upora proti fašizmu, mestu, ki je začetnik osvobodilne borbe in s tem zmage vseh jugoslovanskih narodov.
Veseli smo. ker vam lahko sporočimo, da smo borbeni polet obdržati v ustvarjalnem delu za obnovo in izgradnjo naše domovine, da z neporuš-Ijivo enotnostjo delovnega ljudstva ustvarjamo boljšo bodočnost našim narodom in utrjujemo temelje naše neodvisnosti. Odtod že doseženi uspehi prebivalstva našega mesta, ki je v vojni izvršilo svojo dolžnost in tudi danes v tekmovanju mest ne zaostaja.
Osvoboditev Beograda, velika zmaga, dosežena pred dvema letoma, je bila velik dokaz pravilne poti, po kateri smo hodili. Bratstvo in zavezništvo z mogočno Sovjetsko zvezo je za vselej utrdila kri. ki so jo borci Bdeče " armade prelivali skupaj z borci Jugoslovanske armade za osvoboditev naše prestolnice in domovine. Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov so poudarjali borci vseh naših narodnosti, ki so se skupno borili za osvoboditev Beograda. Ka enotnosti vojske in ljudstva, na veliko ljubezen do herojske Jugoslovanske armade nas bo vselej spominjal ta veliki praznik Beograda in vse Jugoslavije. Od te poti ne bomo odstopili nikdar; saj je to pot naših zmag v vojni in po vojni.
Kaj živi nepremagljiva Bdeča armada in njen vrhovni komandant gene-ralisim Stalin!
Kaj živi herojska Jugoslovanska armada in njen vrhovni komandant maršal Tito!
Kaj živi svobodni Beograd, prestolnica Federativne ljudske republike Jugoslavije!
Resolucije je ogromna množica sprejela z navdušenim odobravanjem. Veličastno zborovanje je bilo s tem končano in so se množice še dolgo
razhajale med vzklikanjem naši delegaciji in .protesti proti krivičnim odločitvam pariške konference.
Vladajoči režim v Avstriji se pripravlja za ponovilo ponemčevanje koroškili Slovencev
PRIJATELJSKI OBISKI POLJSKIH DRŽAVNIKOV V JUGOSLAVIJI
Prisrčen tpreiem predsednika Bieruta, maršala Role Zymierskega in ostalih predstavnikov zavezniške Poljske republike v Beogradu
Sprejema na zemunskem letališču so se udeležili maršal Tito, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ribar, člani zvezne vlade, člani diplomatskega zbora in
zastopniki Jugoslovanske armade
končan. Pred nami je še dober del rajhu.«
Celovec, 18. okt- V dragi polovici septembra je bilo v Velikovcu posvetovanje krajevnih zaupnikov avstrijske ljudske stranke na Koroškem-Poročevalec, deželni poslanec Josip Glantschnig, je med drugim izjavil, da bo dvojezični pouk v šoli in slovenski jezik v cerkvi le tako dolgo v rabi, dokler bodo v deželi ostale angleške zasedbene čete- Po odhodu zasedbenih sil »se bo moglo uvesti zopet isto stanje, ki je bilo pred priključitvijo Avstrije k nemškemu
Na shodu, ki ga je pred tem priredila socialistična stranka na Dholšci nad Vrbskim jezerom, so funkcionarji socialistične stranke zahtevali odpravo slovenščine iz šole. Govornik jtrh je potolažil: »Nekoliko moramo še potrpeti, todS tudi to bomo uredili in odpravili slovenščino, ki smo jo uvedli v šolah iz zunanjih političnih razlogov- Saj ne bodo imeli dolgo te pravice, sedai pa še počakajmo, da bo sklenjena mirovna pogodba glede Avstrije-«
Ljudstvo na Koroškem je dobro
Beograd, 19. okt. Na zemunskem letališču so se včeraj opoldne zbrali k sprejemu predsednika poljskega Narodnega sveta g. Boleslavva Bieruta, maršala Poljske Mihala Rolo-Zymiearskega in ostalih poljskih gostov, predsednik vlade FLRJ in minister z narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, predstavniki Zveznega sveta in Sveta narodov, člani vlade FLRJ, predsedniki komitejev pri vladi FLRJ, predstavniki Ljudske skupščine Srbije in vlade LR Srbije, generaliteta z načelnikom generalnega štaba, generallajtnantom Kočo Popovičem na delti, predstavniki izvršnega ljudskega odbora Beograda, Enotnih sindikatov, kulturnih organizacij, kakor tudi predstavniki domačega in tujega tiska.
Pri sprejemu visokih poljskih gostov je bil prisoten tudi veleposlanik Poljske republike v Beogradu g. Jan Karol Wende z osebjem veleposlaništva.
Izmed diplomatskega zbora so bili prisotni: veleposlanik ZSSR g. Lavrentijev, veleposlanik Vel. Britanije g. Charles Peake, veleposlanik ZDA g. Patterson, veleposlanik republike Francije g. Jean Payard, turški veleposlanik g. Koperler, ru-munski veleposlanik g. Vianu, švicarski poslanik, švedski poslanik, grški poslanik, iranski poslanik, poslanik španske republikanske vlade, odpravniki poslov češkoslovaškega, bolgarskega, norveškega, albanskega, belgijskega poslaništva, papeške nunciature, holandskega poslaništva, egiptskega poslaništva in drugj člani diplomatskega zbora.
Ko so poljski gosti izstopili iz letala, sta jih pozdravila maršal Jugoslavije Josip Broz Tito in predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar.
Vojaška godba je odigrala poljsko in jugoslovansko himno, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito pa je predstavil predsedniku poljskega Narodnega sveta g. Bierutu in maršalu Poljske Roli-Zymierskemu čiane Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in člane vlade FLRJ, predstavnike Ljudske skupščine Srbirje, predstavnike vlade LR Srbije in ge-neraliteto, a pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit je predstavil člane diplomatskega zbora.
Predsednik poljskega Narodnega sveta g. Bierut je skupaj z maršalom Jugoslavije Josipom Brozom-Titom pregledal častno četo.
Predsednik g. Bierut narodom Jugoslavije
Nato je imel predsednik g. Bierut pred mikrofonom v poljskem jeziku naslednji govor, namenjen narodom Jugoslavije:
»Državljani!
Prišli smo v vašo lepo državo zato, da bi prinesli narodom Jugoslavije tople, prisrčne in bratske pozdrave poljskega naroda. Pred nekaj mesecj smo pozdravili v naši poljski državi odličnega in herojskega voditelja narodov Jugoslavije, uglednega maršala Tita. Med njegovim obiskom sta sklenili naši državj zvezo kot pravni akt plamtečih čustev, vzajemne simpatije in prijateljstva, ki so nas od nekdaj vezali kot sorodne slovanske narode. Ta čustva je okrepila skupno proživljena tragedija vojne in skupna borba proti barbarskemu hitlerjevskemu napadalcu, ki se je od nekdaj trudil, da bi spremenil svobodoljubne in miroljubne naše narode v sužnje.
Zveza, ki sta jo naši državi sklenili meseca marca t. 1., je ustvarila osnove za odnose med našima državama v sedanjem času in za daljno bodočnost. Osnovj prijateljstva sta gospodarsko sodelovanje in skupno delo pri učvrstitvi mednarodnega miru. Naši narodi želijo mir, ker so sami najbolj občutili posledice vojne. Z življenjem in ■ krvjo milijonov naših bratov smo plačali težko borbo za svobodo in neodvisnost. Neštevilne ruševine so pokrile naša mesta in naše vasi. Izgubili smo mnogo in dolgo smo trpeli, zaradi česar morda nihče ne ceni toliko miru, kakor ga cenimo mi Slovani.
Ali je še kakšna druga bolj ugodna in varnejša pot k učvrstit-Vj miru med narodi, kakor sta prijateljstvo, politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje?
Ni druge poti, ki bi mogla boljše zavarovali trajen mir in samo zaradi tega gredo danes po tej poti prijateljskj slovanski narodi. Istočasno pa ni bolj pogubne taktike za mir, kakor je ustvarjanje »železne zavese« v tem ali onem delu Evrope. Državam in narodom mm« samo enotnost sveta, a ne njegova razcepljenost, zajamčiti svobodo in pogoje splošnega blagostanja. Samo
spoštovanje vzajemnih pravic in odprava krivio lahko med narodi na svetu ustvarijo zaupanje in plodno sodelovanje za nadaljnje oblikovanje ustvarjalnih sil ljudskega duha in neomejene možnosti širjenja blagostanja vseh narodov.
Prijateljstvo med našimi narodi, med našima dvema državama, se razvija in krepi z naslonitvijo na ta načela. V imenu Poljske zagotavljam bratskim narodom lepe Jugoslavije, da visoko cenimo to prijateljstvo in da ga bomo večno hranil- kot delež pri. delu za mir v Evropi, pri delu za obnovo naših držav, kot delež za velik razvoj in procvit kulture in blagostanja delovnega ljudstva, za čegar dobro hočemo živeti In delati.
Prisrčno pozdravljam narode republike Jugoslavije, njihovo vlado in sijajne ljudi, ki so na čelu, pozdravljam vas, državljani, prisrčno v imenu republike Poljske.«
Pozdrav aparšala Tita predstavnikom Poljske republike
Nato je maršal Tito pozdravil visoke goste z naslednjimi besedami:
»Gospod predsednik, gospod maršal, dragi gosti! Dovolite mi, da vas pozdravim v imenu narodov Jugoslavije, v imenu tistih narodov, ki gojijo do poljskega naroda, do voditeljev Poljske republike in posebno do vas, gospod predsednik, najtoplejše in najgloblje simpatije.
Prepričan sem, da se boste med svojim obiskom v Jugoslaviji prepričali, kako čvrste, globoke in tople so vezi, kj spajajo naše ljudstvo s herojskim in tako prizadetim poljskim narodom.
Se enkrat vam želim dobrodošlico in ugodno bivanje v naši državi, ki vidi v poljskem narodu resničnega zaveznika tako v miru kakor tudi v vojni.
Naj živi Poljisika republika!«
Govor maršala Tita so spremljali prisrčni vzklikj republiki Poljski.
12KMMK» Beograjčanov pozdravlja puljske goste
Beograd se je v počastitev obiska predsednika Narodnega sveta republike Poljske g. Boleslawa Bieruta in maršala Poljske republike g. Rola Zymierskega okrasil že zgodaj zjutraj s» številnimi poljskimi, ju-
spregledalo prikrite namere vladajočega režima, ki hoče z vsemi sredstvi' ponemčevati koroške Slovence. Zaveda se, da je junaška borba koroških Slovencev proti nacizmu pripomogla k zmagi in zato ne bo nikoli dopustilo, da bi mu odvzemali njegove pravice. Zaveda pa se tudi. da ne bo prej konec nasilja, kakor takrat, ko bo slovenska Koroška priključena k Jugoslaviji.
goslovansädmi in sovjetskimi vami, napis# in zelenjem.
Beograjske ulice so se že dolgo pred prihodom poljskih gostov napolnile z množico prebivalcev, ki so prišli, da bd pozdravili predstavnike poljskega naroda;
Ko so se v odprtih avtomobilih pojavili predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslaw Bierut, maršal Poljske Rola Zymlerski in maršal Tito v spremstvu naših in poljskih državnih voditeljev, jih je sprejelo zbrano ljudstvo z navdušenim vzklikanjem.
Maršal Tito pri predsednika poljskega Narodnega sveta Bierutu
Včeraj bb 18. 30 je predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito v sprems'tvu veleposlanika FLRJ v Varšavi Boža Ljumoviča in generalmajorja Ljubođraga Djuriča vrnil obisk predsedniku poljskega Narodnega sveta g. Boleslawu Bierutu.
Obisku je prisostvoval maršal Potiske Mihal Rola-Zymifirski.
Dr. Ivan Ribar je vrnil obisk predsedniku g. Bierutu
Včeraj ob 18.30 je predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar v spremstvu Bane Andrejeva vrnil obisk predsedniku poljskega Narodnega sveta g- Boleslawu Bierutu.
Obisku je prisostvoval maršal Poljske Mihal Roda-ZymierskL
Predsednik g. Bierut In maršal Ro!a-Zymierskl ob grobu Neznanega junaka
Beograd, 19. okt. Ob 10.30 dopoldne sta položila vence na grob Neznanega junaka na Avali predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslaw Bierut in maršal Poljske Mihal Rola-Zymi-er.-ki v spremstvu ministra za kulturo in umetnost Wladäslawa Kowal-skega, ministra za pravosodje Henrika Swyontowifrega, pomočnika ministra za zunanje zadeve Josefa Oisew-slfega, generalnega polkovnika Car-nowškega, generalmajorja Swetlika in veleposlanika republike Bcdjske v Beogradu Jana Karol® Wendeja.
Trst mora dobiti demokratično začasno vlado
Trst, 19. okt. (Tanjug) Osvobodilni svet za Trst je na svoji zadnji seji razpravljal glede na sklepe pariške konference o začasni tržaški vladi na podlagi poročila, bi ga je podal predsednik tov. PogassL V zvezi s tem so sklenili:
»Ker je imenovanje začasne vlade tržaškega svobodnega ozemlja, ki jo določajo sklepi štirih zunanjih ministrov, neposredno pereče in ker mora po demokratičnih načelih pripast; vsa oblast na tržaškem svobodnem ozemlju suverenemu ljudstvo, bo tr-
žaški Osvobodilni svet v povezanosti z vsemi demokrati mesta Treta odločno delal za to, da se začasna vlada sestavi po načelih prave demokracije in z najmanj 9 člani, ki jih imenuje Varnostni svet organizacije Združenih narodov in ki jih bodo določile etnične in politične skupine svobodnega ozemlja. Z začasno vlado bo morala delovati tudi skupščina, ki ne bo smela šteti manj kakor 90 članov, ki se morajo določiti po istih načelih in postopku, po katerih bo sestavljena začasna vlada.«
Povečano fašistično nasilje nad prebivalstvom Julijske krajine in Videmske pokrajine
Trst, 18. okt. (Tanjug). Ko je pariška konferenca dokončno izglasovala sklep o francoski razmejitveni črti med Jugoslavijo in Italijo, so fašisti po vsej Julijski krajini in delu Videmske pokrajine, v katero je vključena Slovenska Benečija, dvignili glavo. Po nekaterih krajih, kjer so fašisti začutili močno poilcijsko zaščito, so pričel izvajati nasilje nad prebivalstvom. Največ nasilje je v Slovenski Benečiji, kjer je fašiste podprl ves karabinjerski aparat. Tako so v dneh od 10. do 13. t. m. uprizarjali najrazličnejša nasilja nad Slovenci in italijanskimi antifašisti. Silili so ljudi, naj izobesijo italijanske zastave in zvone po cerkvah. Kljub temu jim je to uspe-lo le v nekaj vaseh, gnezdih monar-ho-ozopovskega gibanja. V zadnjih dneh so bili vedno bolj pogosti napadi na posamezne domačine, izmed katerih so mnoge prisilili, da so se umaknili v Čedad ali v cono A. Antifašiste so napadali z ročnimi bombami, v občini Dremkiji pa so streljali s puškami in strojnicami ter metali ročne bombe.
Tako se je že takoj po izglasovanju francoske črte pokazalo, kako bodo v Italiji spoštovali narodno enakopravnost in upoštevali na pariški konferenci sprejete odolčitve.
Za priključitev Tržiča k tržaškemu ozemlju
Trst, 19. okt. (Tanjug) Borba tržaškega prebivalstva, zlasti delavcev, za priključitev Tržiča k svobodnemu tržaškemu ozemlju se stopnjuje iz dneva v dan. V petek opoldne je bilo ponovno v tržiških ladjedelnicah veliko delavsko zborovanje, ki se ga je udeležilo na tisoče in tisoče delavcev. Zborovalci so poudarjali, da se Tržič ne more ločiti od Trsta, ker je industrijsko tesno povezan z njim. Delavec, ki je na zborovanju govoril, je pozval vsg zborovalce, naj svoje
delo usmerijo v zdražitev vseh demokratičnih. sil v borbi za pravice ljudstva tržiškega okraja.
Primorskemu ljudstvu vsiljujejo za učitelje jugoslovanske begunce
Tret, 19. okt- (Tanjug). Zavezniška vojaška uprava na področju cone A Julijske krajine še naprej vsiljuje prebivalstvu jugoslovanske begunce za učitelje. Ker pa je pri ten poizkusih povsod naletela na odločen odpor ljudi, ki nočejo prepustiti vzgoje svojih otrok zločincem, ki s« morilj njihove očete ,in brate, se v mnogih primerih poslužuje policije-Tako namerava odpreti za vse vasi )krog Dutovelj na Krasu šolo in sicer v stavbi, ki je poleg policijske kasarne, da bi na ta način zaščitila nezaželene učitelje.
V petek se je na Opčine pri Trstu pripeljal v spremstvu dveh novih “čiteljev častnik za šolstvo pri ZVU g. kapetan Simoni- Za njim sta Se pripeljala še dvia kamiona civilne policije za varstvo. Matere šoloobveznih otrok so se takoj zbrale pred šolo in poslale k Simoni ju delegacijo, ki pa je ni hotel sprejeti. Policisti so obkolili šolo, v kateri je g. Simoni pobral vse slike maršala Tita in jih odnesel s seboj- Matere, kj so bile zbrane pred šolskim poslopjem, so pričele vzklikati maršalu Titu in Jugoslaviji- V trenutku so policisti na-periil svoje puške proti ženam jn pričeli streljati- K sreči n# bil nihče ranjen. Policija ie ves dan stražila šolo.
Po vsem tem ee kaže, da škedent-ski dogodki niso dovolj izučili anglo-ameriških oblasti iln da nameravajo na področju Trsta ustvariti drugo Kalkuta
TUJEGA NOČEMO,
SVOJEGA NE DAMO!
SCOTER'S Kl
POROČEVALEC
STOANj
Za kandidate v Ustavodajno skupščino smo izbrali svoje naiboliše predstavnike
TOVARIŠ EDVARD KARDELJ
podpredsednik Zvezne vlade in predsednik Kontrolne komisije FLR Jugoslavije, eden najvidnejših graditeljev nove Jugoslavije, odločni borec za pravice naših narodov, je kandidat H- volivne enote Okrož. mesta Ljubljane, L vo-Hvne enote na Jesenicah in Q. volivne enote v Mariboru
TOVARIŠ BORIS KIDRIČ
minister za industrijo, predsednik Gospodarskega sveta v Zvezni riadi FLR Jugoslavije, organizator Osvobodilne fronte, predsednik prve vlade LR Slovenije je kandidat VIII. votivne enote Okrožnega mesta Ljubljane, II. volivne enote v Celju in L volivne enote v Črnomlja
Poziv vsar sodarjem Slovenije za enodnevno predvolivno tekmovanje
JL i:!ar-J trboveljskih revirjev pozivamo vse rudarje slovenskih rn(lirikov na enodnevno predvolivno tekmovanje za zvišanje proizvodnje nad normalo.
Tekmovanje napovedujemo v počastitev zgodovinskega dne, ho bomo prvič v zgodovini slovenskega naroda volili svoj prvi slovenski parlament.
TRBOVELJSKI RUDARJI
I
20.	oktoßexpravnik narodov Sugo&Cavije
Med dnevi, ki jih narodi Jugoslavije praznujejo z radostjo in ponosom, je 20. oktober dan. k} je ob veličastnem pohodu svobode ponovno potrdil, da je pot, za katero so se naši narod} odločili, edino pravilna, in je i nezlomljivo vero v bratsko Sovjetsko zvezo pi njeno nepremagljivo Rdečo armado tisočkrat nagradil-Jugoslovanska in Rdeča armada, ki sta se 17. oktobra 1944 združili na jugoslovanskih tleh. sta izvojevali na ia dan veličastno skupno zmago — osvoboditev Beograda, glavnega mesta in srca narodov Jugoslavije.
Jugoslovanska armada, ki je pod Titovim vodstvom rasla in se krepila v neprestanih borbah s sovražnikom, je ob boku Rdeče armade osvojevala svoje največjo in najveličastnejšo zmago, ki je bila plod vojaških in političnih naporov vseh narodov Jugoslavije. V borbi za Beograd so prelivali kri borci vseh narodov Jugoslavije; borci Julijske krajine in Trsta so tudi v glavnem mestu Jugoslavije s krvjo zapisali voljo ljudstva Julijske krajine in Trsta za priključitev k Jugoslaviji, za skupno življenje v miru. ker je bila skupna tuđi njihova borba v vojni.
Osvoboditev Beograda. skupna zmaga Rdečearmejcev in Titovih borcev, pa je tudi za večno potrdila krvno zvezo Rdeče in Jugoslovanske armade- Jugoslovanski borci so se borili s podeseterjeno silo, ker ' so vedeli, da se borijo z ramo ob rami s sovjetskimi borci iz slavnih zmag silne Rdeče armade. Sovjetski borci so se borili z zavestjo, da v vrstah Rdeče armade nosijo maščevanje nad skupnimi sovražniki, da nosijo pomoč bratom, ki so zaupali v njihovo pomoč v najtežjih dneh njihove skupne borbe. Z osvoboditvijo Beograda so Titovi borca in Rdečearmejci manifestirali bratstvo in nesebično zavezništvo narodov Jugoslavije z narodi Sovjetske zveze in utrditev slovanske skupnosti ' ki je najtrdnejši • porok neodvisnosti slovanskih narodov pred vsemi poizkusi oživljenja fašizma in imperialističnega za vojevanja.
Maršal Tito je na ljudskem zborovanju v Kragujevcu 21. oktobra 1945. dejal: »Danes imamo za svojega zaveznika največ jo deželo na svetu Sovjetsko, zvezo. To zavezništvo, to nerazdružljivo bratstvo, ki je skovano v štiriletnem boju, temelji na sto-tisočih hžrtev, na potokih krvi narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije ter je trdno zakoreninjeno in nobena sila ga ne more več razrušiti- To je večno bratstvo, ki nam omogoča, da tu na jugu v Jugoslaviji mirno, brez vsake nevarnosti za neodvisnost, gradimo svoje novo življenje, svoje gospodarstva in kulturo, da zgradimo boljšo in srečnejšo Jugoslavijo od prejšnje. Ta zveza nam je močno jamstvo, da bomo tudi na tem polju zmagali, da bomo uspeli v načrtih, ki so si jih zastavili narodi sami.«
Narodom Jugoslavije bo večno v spominu bratska pomoč Rdeče armade, njene velike žrtve, ki jih ni žrtvovala samo v borbah za Beograd, temveč vsi sto- ini stotisoči, ki so padli v veličastni in zmagoslavni borbi narodov Sovjetske zveze za osvoboditev vsega človeštva izpod fašističnega tiranstva. Dobro vemo. da brez velike Sovjetske zveze, nepremagljive Rdeče armade in velikega Stalina ne bi dosegi, takih uspehov v borbi za svojo osvoboditev in PoU-tično-gospodarsko neodvisnost. Dobro vemo, da vsega tega, kar danes ustvarjamo in gradimo, nie bi mogli doseči brez žrtev, ki jih je doprinesla za osvoboditev zasužnjenega človeštva armada rešiteljica — Rdeča armada. Cenimo bratsko Sovjetsko zvezo tudi zaradi tega. ker je bila vsa njena velika pomoč, ki smo jo prejemali, nesebična, pomoč, kakršno da brat bratu. Zato so naša čustva do narodov Sovjetske zveze. Rdeče armade in velikega Stalina čustva večne hvaležnosti in ljubezni.
Bratska Sovjetska zveza pa ul bila nesebični zaveznik samo v vojni — tudi danes, v borbi za naše najosnovnejše narodnostne pravice, opozarja Sovjetska zveza na čelu vsega naprednega človeštva na nevarnosti ne-
Med svojimi volivci je bil tov. Zoran Polič
* To 3e napis, ki so ga postavili delavci Predilnice in Tkalnice v Mariboru nad vbod svoje tovarne. Ta naslov je mnogo več, kafcor fraza, v resnici, tovarna je bila preko 50 % porušena. In vendar je v enem letu vstala iz ruševin in dela danes v skoraj že polnem obsegu.
Tovariš minister Zoren Polič je v nizu predvolivnih zborovanj obiskal tudi to tovarno. Preko 300 delavcev se je zbralo v sindikalni dvorani, ki je bila nekoč skladišče. Danes ii. je v ozadju urejen oder, stene so okrašene z napisi in krasno izdelanimi narodnimi ornamenti, iz vse ureditve dihata skrb in idealizem delavcev. Ni čudno, saj je sindikat te tovarne v prosvetnem delu na prvem mestu v Mariboru.
Ko prihajajo delavci iz oddelkov, prisluškujem njihovemu pogovoru. Ko se pomenkujem z njimi, m; razlagajo, kalko so z udarniškim delom uredili tovarno, napravil} kulise, kako se sedaj z medsebojnim kulturnim tekmovanjem po oddelkih pripravljajo na praznik dela. Celo gasilci imajo sestavljen svoj program. Uredili so si knjižnico, posebno pridna v kulturnem delu je mladina.
»Vse to, kar vidite tukaj, je bilo pred dobrim letcm kup ruševin, pod njimi pokopani stroji. Toda ruševine smo odstranili, danes že skoraj vsi stroji tečejo. Ne vprašujte nas, koliko je bilo pri tem udarniškega dela. A naše delo se ne omejuje samo na tovarno, šli smo na udarniško delo v Planico, v Št. Janž, v Št. Vid pri Ptuju in še marsikom. Zavedamo se, da moramo tudi mi pripomoči lk utrditvi zveze delavcev in kmetov.«
V pripovedovanju teh ljudi čutiš ponos nad dosedanjimi uspehi in ko dalje razlagajo, kako skrbijo za patronat nad Mladinskim domom, kako dajejo n-o sečno 8000 do 10.000 podpore boinkn delavcem, kako se pripravljajo na gradr.jo planinske koče na Klopnem vrhu »ki pa ne bo samo za nas, temveč za vsakega delovnega človeka, in ko še povedo, da v ta «amen vsafc dan delajo prostovoljno četrt ure, zaslutim koliko dobre volje
,	- !rrnp.n, rriRii p \i tp>j ljudeh
Kar tako mimogrede razlagajo o obnovi, o tem, kako so lansko leto delali v predilnici, ko ni bilo strehe »in če je deževalo, smo pregnali stroje s plahtami ...«
Ponosni so na to, da so vse stroje obnovili brez tuje pomoči, ponosni so na svoje izume in brž mi hočejo po-
kazati sušilni in merilni stroj, ki so ga izumili tovariši I .ešniik, Mcnetti in Knez.
. Prpravljajo se na volitve; tekmujejo oddelki, kdo bo napravil lepše parole. Ob koncu tekmovanja bo njihova tričlanska komisija odločila, najboljši in najslabši pridejo na stenčas.
Tudi o inženjerju Sezonovu mi delavci povedo, ki dela sam barve, ki nam jih je prej dajala tujina.
»Cernu bi bili odvisni od tuje pomoči? Sami smo se osvobodili, sami zdaj svobodni ustvarjamo.« •
Zopet in zopet se povračajo v pripovedovanju na tekmovanje. »Tudi v produkciji tekmujemo. Drug z drugim, po oddelkih, skupina s skupino. Tekmujemo v montiranju strojev. Prstancev prediJni stroj, za katerega smo prej rabili 3 tedne ali mesec dni za montiranje, smo postavili v 7 dneh. Uredili smo si svojo ključavničarsko, mizarsko in elektrotehnično delavnic», zgradili smo si kopalnice, vse z lastnim delam, vse iz lastnih moči.«
Vse prostore napolnjuje brnenje strojev; teko in teko in pripovedujejo o / tovarištvu in o požrtvovalnosti. Stroji se vrte, ljudje se nasmihajo, dekleta z urnimi prsti vozljajo niti...
Ko pride minister tov. Zoran Polič in stopi na oder, zaigra sindikalni orkester. Da, pomislite, celo dva orkestra imajo! Poleg sindikalnega še mladinskega. Star človek ob meni prikima: »Zapišite, 35 naših mladincev smo poslali na mladinsko progo v Brčko!«
Potem tovariš Polič govor} o delavcih, ki je danes njihova oblast, oblast, ki jo utrjujejo z zavednim sodelovanjem pri obnovi. O zvez; delavcev, kmetov in delovne inteligence, v kateri je zasigurana noša svoboda. s prstom pokaže na tiste, ki hočejo razbiti to svobodo, ki hočejo iztrgati pravico do človeka vrednega življenja. O velikem pomenu udar-ništva postavi besedo, o našem volilnem programu, ki je delo in le delo in ne obljubovanje kakor v stari Jugoslaviji, o dosedanjih uspehih, o razdiralnih poskusih proti!judsbe duhovščine, o vsem, kar danes oblikuje naše življenje, o vsem, za kar se danes borimo, o vsem, kar obsojamo. Od kosmov, puha in prahu beli delavci poslušajo, pritrjujejo in ko govornik omeni maršala Tita, ploskajo, in ko omeni Sovjetsko- zvezo zopet ploskajo. Potem govori mestni
pravičnega miru, ki ga narodi zmagovalci sklepajo ob koncu vojne in razkrinkuje imperialistične poizkuse, da se ne priznajo neodvisnost in pravice malih narodov- Stališče Sovjetske, zveze na mirovni konferenci v Parizu je ponovno dokazalo, da imajo narod} Jugoslavije v Sovjetski zvezi resničnega, nesebičnega zaveznika. ki zvesto brani tista načela, za katera se je-vse napredno človeštvo borilo v borbi proti fašističnemu in imperialističnemu nasilju- Z obrambo načel resnične demokracije in pravic malih narodov si Sovjetska zveza utrjuje zaupanje vsega človeštva in vera _v njen» zgodovinsko poslanstvo • odpira boljše in lepše poglede v bodočnost vsega svobodoljubnega človeštva.
Danes, ob drugi obletnici osvoboditve Beograda, gledajo narodi Jugoslavije s ponosom na dneve svoje veličastne borbe za osvoboditev, obnovo in izgradnjo močne Jugoslavije-Iz ruševin starega Beograda, ki je bil nekoč gnezdo protiljudskih, reakcionarnih in čaršijskih klik središče nacionalnega zatiranja in šovinističnih izpadov izdajalske gospode, je vstal osvobojeni Beograd, glavno mesto narodov Jugoslavije, simbol njihove enakopravnosti in bratstva, simbol njihove neodvisnosti in ljudske demokracije, ustvarjalnih in delovnih naporov v obnovi in borbi za gospodarsko močno im neodvisno Jugoslavijo, Osvobojeni Beograd je postal mesto, kjer predstavniki narodov Jugoslavije nadaljujejo s slavno tradicijo narodno osvobodilne borbe, z obrambo in zgraditvijo priborjenih pridobitev naših narodov. Postal je žarišče miru na Balkanu, graditelj sodelovanja jm vzajemnosti med narodi, resničnega in nesebičnega zavezništva. in branilec pravic malih narodov v njihovi borbi z imperialističnimi silami v svetu. Beograd silne volje ljudskih množic 27. marca, Beograd 20- oktobra in 11. novembra je postal Titov Beograd, ki je porok boljše in - srečnejše bodočnosti vseh narodov Jugoslavije;
sekretar tov. Grgič, obsodi še enkrat metode razdiralnega dela protiljud-ske duhovščine. Ko konča, se oglasi zastopnik delavcev, obljubi,. da bodo delavci v znamenju volitev dvignili produkcijo in da bodo šli 100 % na volitve. V viharju pritrjevanja utonejo njegove besede.
Potem Se razhajajo; pogovarjajo se o tem, kar so pravkar slišali, smejijo se, za trenutek obstanejo zunaj v sijajnem jesenskem soncu. Toda stroji čakajo; od vseh strani se oglaša brnenje.
Ko sem že daleč, se ozrem: novo zidovje stavbe se sveti v soncu, nad rdečim dimnikom vihra ob peterokraki zvezdi zastava. In še enkrat preberem napis; Obnovili smo tovarno.	F. F.
Razstava Tineta Gorjupa
../V- b- -V
' Tine Gorjup, Glava deklice (Razstava bo odprta danes ob 11. uit dopoldne v Jakopičevem paviljonu)
Obnova Maribora
%
Mesto Maribor je bilo v vojn} najbolj prizadeto izmed vseh mest v Sloveniji, saj je padlo nanj 9500 bcmh razne velikosti. Ce je bil Maribor po osvoboditvi takorekoč v ruševinah se zdi danes kakot prerojen. S podporo in množično udeležbo ljudstva obnova naglo napreduje.
Na pobudo ljudskega odbora za mesto Maribor so pričeli letos obnavljati Meljski most, ki ga je ob letešnp povodnji prav tako kot Studenškega odnesla Drava. Meljski most je nujno potreben zlasti delavcem Hutterje-ve tovarne, ki po večini stanujejo na drugi strani Drave. Novi most, ki bo imel v sredini izegibališče, bo ležal 18 m višje od prejšnjega. Levi obalni steber mestu je že postavljen, v gradnji sta sedaj dva rečna stebra. Most bo zgrajen za daljšo dobo kot provizorij, dokler se ga ne bo nadomestile s trajnim. Most bo že letos predan premetu. Gradnja porušenega Studenškega mostu je predvidena za prihodnje leto.
Pri obnovi klavnice so s čiščenjem in odstranjevanjem ruševin sodelovale vse mestne čertrti. Klavnica otorar tuje. Premore tudi moderno hladilnico.
Obnova plinarne je dala dosti preglavic. Sedaj so že postavljeni in obnovljeni vsi plinovodi, kakor tudi plinarna. sama. Da b} bili Mariborčani tudi cb suhih letinah preskrbljeni z dovoljno količino pitne vode, so zgradili ob Koroški cesti pri mestnem skladišču nov vodnjak. Po vsem mestu je tudi že popravljeno omrežje vodovodnih cevi.
V zvezi s kanalizacijo so preuredili v Cankarjevi ulici in na križišču Razlagove ulice stari sistem kanalov po modernem načelu. Pri teh delih je pomagala prostovoljno mladina. Obnovljen} so tudi vsi kanali v Cvetlični ulici.
Električni vodi so vzpostavljeni po vsem mestu.. Na Grajskem trgu grade podzemeljski transformator. V načrtu je predvidena tudi gradnja modernega transforlatorja ob klavnici. Dela na električni hidrocentrali nad Mariborskim otokom napredujejo z uspehom.
Za ohranitev Mariborskega otoka, kjer je najmodernejše kopališče in je bilo ob zadnji vodni katastrofi uničene eno tretjino površine, so se pričela zavarovalna dela. Mestno zimsko kopališče je že obnovljeno.
Večina poškodovanih šol je že popravljena in obnovljena. Tako lahko zopet služita svojemu namenu šoli v Cankarjevi in Razlagovi ulici ter Trgovska akademija. Lažje prizadete šole so .vse popravljene.
Pri ureditvi cest so sodelovale s prostovoljnim delem vse četrti in očistile ulice ruševin in plevela. S prostovoljnimi urami, katerih število znaša 150.000, je bilo opravljenega dela .v vrednosti 1,700.000 din. Pred zaključkom je ureditev Slomškovega 'trga, kjer bo v sredini zgrajen vodomet. Jugoslovanski trg še planirajo, cestišče ob njem pa je že dovršen». Prav tako je urejen park. Z dovozom okrog 1000 m3 ruševin iz Cankarjeve ulice je izravnana Cvetlična ulica. Z dovozom ruševin iz vsega mesta je urejen pri železniškem mostu ob obrežju Drave velik prostor, k} bo uporabljen pri bodoči regulaciji.
Za določitev načrtne gospodarske gradnje v Mariboru v bodečem letu bodo razpisane ankete. Predvsem se bo v bodočem letu nadaljevala obnova stanovanjskih zgradb. Magdalen-ske gimnazije in mostov.
Seznam volišč za mesto Ljubljano
Volišča za mesto Ljubljana bodo objavljena jutri, v ponedeljek, t j. 21. t m. v tedniku »Tekmujemoc
VREMENSKA NAPOVED ZA NEDELJO Ž». OKTOBRA
Dopoldne meffla in zelo hladno, nat« jasno, proti večero rahla zooblačitev.
Kranj napoveduje tekmovanje Jesenicam
Za volitve poslancev v Ustavodajno skupščino LRS napoveduje Mestni odbor OF Kranj Mestnemu odboru OF Jesenice predvolivno in votivno tekmovanje za organizacijsko in propagandno delo za volitve in rezultate volitev.
V ponedeljek bo .obiskal Ljubljano pevski zbor moravskih učiteljev, ki je že dalj časa na turneji po Jugoslaviji in je priredil pri nas že vrsto koncertov, tako pred nekaj dnevi v Mariboru. Zbor, ki ga vodi zdaj dirigent ŠonpraJ, je ustanovil pred desetimi leti profesor Ferdinand Vach. V tem časa je priredil že 1208 koncertov doma in v svetu. Na sporedu ima dela Smetane, Dvoraka, Foersterja, Novaka, Suka, Janočka in drugih.
Koncert bo v ponedeljek ob 8. zvečer v veliki Unionski dvorani
Ob veliki
Od daleč nekod sem tisti večer prišel prav zelo utrujen na bazo 20, kjer sem sicer, če se more tako reči, stanoval. Ni bila prijetna pot v strmi breg in močno sem se kesal,/da le nisem ubogal Henrika, ki mi je ponujal konja. Ker mi ‘je- srce takrat že hudo nagajalo, sem vsake četrt ure počival, in kar koli sen? nosil, mi je bilo odveč. Ko je kurir Jože videl, kakšen revež sem. bi me najraši nesel, kajti močnemu in dobremu Ižancu bi kaj takega bilo malenkost. Pa me le ni in počasi sva spet obirala gladko roško kamenje in spet in spet sva počivala.
Trdna -noč je že bila in vsak, kdor pozna Rog. ve, kako prav nič se ne vidi, ko se v Rogu stemni. Le s težavo in dobro oznojen sem le prilezel do baze in njene straže, s katero je opravil Jože. ker je vedel znake. Teh sicer tako preprostih vojaških učenosti si nisem nikdar dobro zapomnil in če sem hodil sam. sem imel večkrat sitnosti. Te stvari sem vedno prepuščal Jožetu, ki je danes že poročnik .in še vedno tisti skromni, iskreni in taku
obletnici
dragi in stari Titov partizan. Poslovila sva se, ker je Jože odšel na desno k zaščitnemu bataljonu, sam pa sem nekaj časa okleval, ali bi stopil le še k Micki, ki je prav gotovo pustila večerjo. Nazadnje sem jo rajši ubral proti kotanji, kjer je ležala naša baraka. Še dobro vem, kako sem padel preko drevesa. ki se je nerodno zavalil preko naše steze, sicer že pred leti.
Ker sem bil resnično utrujen in ker še nikogar ni bilo od večerje, sem se zavlekel na pograd in poizkušal zaspati, čeprav je bilo šele tri četrt na osem. A zaspal nisem.
Velika posebnost naše barake je bil naš radijski aparat, pravi partizanski patent, ki je ubogljivo kot intendantova mula prinašal novice od vsepov-sodi. Včasih se mu je le kaj zataknilo in treba ga je bilo samo nekoliko stresti in spet se je zbudil, pel, cvrčal, cvilil pa tudi govoril. To, da je morda le kaj novega, me je pognalo iz pograda in zvezal in spojil sem vse potrebne žice in zveze. Čeprav je aparat pokaza! vso svojo najboljšo voljo,
Moskve le nisem mogel ujeti. Zdelo se mi je sicer, da slišim tiste znane začetke sovjetske himne, ki so se oglašali vselej v kratkih presledkih v pavzi pred sporočili slavnih zmag Rdeče armade, a slišalo se je vse tako slabo in se tudi ni nič boljše, če sem aparat še tako pestil in tresel.
No, začeli so prihajati prebivalci in stalni obiskovalci barake. Ker se je aparat slabo obnesel .sem ga zaprl in kot čudež, se prav nihče ni nič zmenil zanj. Po navadi je bilo vselej tako, da se ga je lotil naslednji, če je ta ali drugi odnehal, a ta večer so ga pustili vsi na miru. Pogovarjali smo se, razpravljali, kaj je z Beogradom, kaj drugod, kdaj bo konec. Da tisto leto še ne, je bilo jasno. Da pa na pomlad, smo upali. Naložili smo spet drva v našo peč, ki je postajala rdeča, da je perilo, ki se je stalno sušilo v baraki, na lahko poplesovalo kot zastave v vetru. Bilo je že čez osmo, ko se je nekdo le spet spomnil aparata, London se je dobro slišal, a je že končava!, priporočal, pa je, naj poslušamo glas Amerike. Tedaj pa — prve besede: Beograd je svoboden! Mi pokonci, kaj, Beograd, ih skopaj bi zlerid v apa-
rat. Bilo je rest Beograd svoboden! Ob osmih smo zamudili Stalinovo dnevno povelje. Vražji aparat!
Novica se je razširila kot blisk. Baza, ki je bila zlasti zvečer tiha in mirna, kajti zvečer se je ponavadi delalo še dolgo in brez uradnih ur, je oživela. Vsak je najprej vprašal, če je res, nato pa odhitel, padal in se spotikal brez luči in brez slabe volje preko dreves, skal in korenin in hitel sporočat naprej.
Oživela je tudi naša baraka. Skraja smo drug drugega kar gledali, kot da se prav za prav ne zavedamo veličine dogodka. Toda presneto smo se ga! A z nami je bilo že tako: ko je enkrat prišlo tisto, tako zaželjeno in veselo, «mo spočetka samo obstali, kot bi hoteli drug drugega vprašati: no, kaj bo pa sedaj?
Nato se je počasi sprožil razgovor. Sedaj je Tito dobil svoje pravo prestolno mesto, sedaj se bo selil Nacionalni komitet, generalni štab. Sedaj je osvobojeno naše glavno mesto. Sedaj je nadvse jasno, da pride res že na pomlad na vrsto Zagreb, Sarajevo in — Ljubljana. Da, Ljubljana. In potom bo konec votjne, potem bo sak
in nova, Titova Jugoslavija bo zaživela svoje svobodno življenje. Vsem so se nam svetile oči, dočakali smo velik dan in proslavili smo ga, da bi ga danes ne boljše in lepše.
Še večje proslave so bile na terenu. Ko so vojska in ljudje zvedeli veliko in veselo novico, so zagoreli kresovi, v zrak pa so začele švigati rakete vseh barv. Vojska na položajih je začela streljati slavnostne salve iz vseh svojih orožij in Bela Krajina je v kratkem izgledala tako, kot da so tam vojaške operacije največjih obsegov. Avijoni, ki so imeli redno zvezo med Barijem in našim letališčem ob Kolpi pri Podzemlju, se niso upali spustiti in so prinesli nazaj v Bari vest, da je vdrl sovražnik ih da so v teku hude borbe.
Vesel ja nad zmago, srečnih in navdušenih klicev Titu, njegovi armadi in veliki zaveznici Sovjetski zvezi in njeni Rdeči armadi ni bito ne konca ne kraja.
Beograd je res postal glavno mesto in naši so se vozili z avijoni k Titu, v Generalni štab, h Kardelju in ko so se vračali, so pripovedovali veKke in lepe stvari. Pozabili smo že, to smo
lahko ugotovili, kakšna je svoboda m še težje smo jo čakali.
V popolni svobodi, duhovni in telesni, praznujemo danes to veliko obletnico. Že lani smo jo, a danes jo še bolj ponosni in še z večjim veseljem. Vse gTe in je šlo tako, kot je moralo iti.
Ponosen kot veliki zmagovalec vstaja današnji Titov Beograd, slavno ia nepremagljivo mesto, iz svojih ruševin, vidnih in nevidnih. S ponosom gledamo nanj vsi državljani nove Jugoslavije. S ponosom in veseljem, ker ne samo verujemo, temveč tudi vemo, da je novi Titov Beograd resnično naše glavno mesto, tisto naše veliko srce, ki daje pravo in neuničljivo življehje sedanji Jugoslaviji, njenim narodom in njenim republikam.
Zato ob prazniku njegove zmage is svobode nismo veseli samo tisti, id smo se tega velikega dneva tako prh* sr<aw> razveselili kje v partizanih, temveč vsi, ki so spoznali in sedaj dokon* 'čno vedo, da je le s Titovim Beogradom možna današnja, večna in neuničljiva resničnost: svobodna, resnična ‘ljudska republika Jugoslavija.
Dr. Metod wa™«,
Albanija zahteva sprejem med Združene narode
Brzojavka predsednika albanske vlade generalnega polkovnika Envera HodŽe generalnemu sekretarju Združenih narodov
Tirana, 19. okt. (ATS) Predsednik vlade LR Albanije generalni polkovnik Enver Hodža je poslal generalnemu sekretarju Združenih nkrodöv naslednjo brzojavko:
»Imam Cast, da vam -v imenu albanskega naroda in vlade predložim naslednje:
Na zasedanju Varnostnega sveta, ki je bilo dne 29. avgusta 1946, je bila Albanija s 5 proti 3 glasovom sprejeta v vrsto držav, ki so bile njih prošnje predložene generalni skupščini Združenih narodov, da bi bile sprejete kot pravi člani te visoke organizacije. Toda albansko ljudstvo je z velikim obžalovanjem ugotovilo, da so Združene države Ameriške in Velika Britanija uporabile pravico Tet» napram zasluženim in s krvjo in žrtvami pridobljenim pravicam albanskega naroda in je bila tako Albanija zbrisana z liste držav, ki so priporočene za članice.
Ta sklep Varnostnega sveta je nepravičen. Naša država tega ni zaslužila. ker se je z največjim junaštvom in z največjo požrtvovalnostjo borila
proti italiijnsko-nemškemu fašizmu in je toliko žrtvovala za skupno zavezniško stvar. Naša država je ena izmed majhnih evropskih držav, ki bi z največjo točnostjo izpolnjevala in branila obveznosti Ustanovne listine organizacije ZN, kakor je. tudi častno izpolnjevala vse obveznosti, ki so jih prevzeli napredni narodi v vojni proti fašizmu.
Opirajoč se na SToje nesporne in neovrgljive pravice in upajoč v boljšo pravičnost zavezniških držav, prosi albanski narod preko SToje vlade, da postavite vprašanje sprejema Albanije na dnevni red generalne skupščine Združenih narodov.
Albanija vzdržuje diplomatske odnose z mnogimi državami, ki so ugledni člani organizacije ZN in zato upa. da bo njena pravica priznana. Prav tako nam je tudi čast, da vas obvestimo, da smo določili kot opazovalca v organizaciji Združenih narodov naša uradne predstavnika Hišni j« Kapa, opolnomočenega ministra Albanije v Beogradu, in Bohara Sti-
lu, generalnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve.
V nadi, da bo popravljena krivica, ki je bila prizadeta Albaniji in da bo albanski narod dobil zadoščenje, ki ga zasluži, vas prosimo, da sprejmete izraze našega globokega spoštovanja.«
Belgijska nota ZN zaradi Degrella '
New York, 18. okt, (Reufer) Belgijska vlada je poslala organizaciji Združenih narodov naslednjo noto:
»Kljub vsem podvzetim korakom je španska vlada odklonila, da bi podala kakršne koli podrobnosti o De-grellovem izginotju ali vsaj obvestila, preko katere meje in s kakšnimi sredstvi je Degrelle zapustil Španijo, tako da ije dejansko upravičen sum, da Degrelle sploh ni zapustil Španije, ampak se še vedno skriva z odobritvijo španskih oblasti.
Belgijska vlada obtožuje Francovo vlado soudeležbe pri begu vojnega zločinca in agenta fašizma Degrella.
Fašistične metode italijanske policije
Rim, 18. cl:t. (Tanjug). »Unita* prinaša uvodnik o fašističnih metodah kanbinerjev in italijanskih oblasti, kjer pravi, da uporablja policija v Italiji, posebno na jugu. gumijevke in strojnice. TaUo so v kraju Torre Maggiore v provinci Foggia med stavko kmetov karabinerji s strojnicami vdirali v kmečke hiše. izvedli mnogo aretacij in pretepali kmete.
Članek končuje z besedami: Ne brmo sneli še nadalje trpeti, da bi lahko odgovarjala policija v katerem koli kraju naše dežele na zahteve kmetov in delavcev glede zadovoljitve njihovih najosnovnejših potreb, z aretacijami in udarci biča. Fašistična nevarnost je v popustljivost-; vlade, ki dovoljuje, da so njeni uradniki v službi veleposestnikov, finančnikov in fašistov, ne pa v službi ljudstva. Zahtevamo, da ostane predsednik vlade de Gasperi. ki se je pred ustavodajno skupščino obvezal, da bo delal za utrditev demokratičnih in republikanskih ustanov, dosleden svojim izjav2m.
Rim. 19. okt. (AFP) Po poročilih italijanskega radia je predsednik
vlade de Gasperi uradno izročil Pie-tru Nenniju resor zunanjega ministrstva.
Stavka poljedelskih delavcev v Italiji
Rim, 19, okt. (AFP). V provinci Creihoni je pričelo stavkati 70.000 poljedelskih delavcev, ker de’odajal-ci niso sprejelj njihovih zahtev glede povečanja mezd.
Fašistična zarota v severni Italiji
Milan, 19. okt. (Reuter) Na področju Milana so aretirali člane tajne fašistične organizacije, ki je pripravljala prevrat in hotela zavzeti poslopja vseh ministrstev in državnih ustanov.
Govori se, da je policija odkrila velike količine strelnega orožja, metalce niiti in tajno radio postajo.
Pred dvema tednoma so poročali, da je bila z aretacijami v Benetkah že ob samem začetku preprečena fašistična zarota.
Egfptska delegacija za pogajanja z Anglijo zahteva odstop Sidki paše
Kaira, 18. okt, (Tass) V sredo so se sestali člani egiptske delegacije, ki se je pogajala z Veliko Britanijo za spremembo angloegipske pogodbe iz leta 1936. Ctani delegacije so soglasno obsodili odhod predsednika vlade v London. Norkaši paša in Hej-kal paša sta odklonila ponudbo, da bi spremljala Sidki pašo.
Član delegacije Abdel Jahja je izjavil v razgovoru z dopisnikom »Le Progres Egyptiena«, da mora Sidki paša ne glede na uspeh potovanja v London po povratku odstopiti, ker cima pravice, da ne bi priznal de-
legacije, ki je bila sestavljena po .kraljevih navodilih.
»Saut al Uma« komentira zadnje izjave egiptske vlade ih piše:
»Ni treba dvomiti, da se bodo pričela pogajanja z Anglijo že v bližnji bodočnosti, ker so osebe, ki so v novi vladi, že sprejele angleške predloge glede nove pogodbe, čeprav jim je dobro znano, da dežela mrzi pogajanja z Angleži. Toda oni se na to ne ozirajo in so pripravljeni podpisati z Anglijo pogodbo kljub veliki nesreči, ki jo bo prinesla Egiptu.«
Naš poslanik v Mehiki izročil poverilnice
Mexico, 18. okt. (AFP). Novi jugoslovanski veleposlanik dr. Sarva Kosanovič je izročil danes poverilna pisma mehiškemu predsedniku Ma-nuelu Avilu Camazu.
Ostavka iranske vlade
Teheran, 19. okt. (Tass). -Kakor poroča »Setareje«, je predsednik iranske vlade Gavam es Sultaineh izroči! v četrtek šahu ostavko svoje vlade, šah je ostavko sprejel in ponudil sestavo nove vlade zopet Ga-vamu es Sultanehu.
Tretji kongres Ljudske mladine Albanije
Tirana, 17. okt,- Danes je bil svečano otvorjen III. kongres Ljudske mladine Albanije. Pri otvoritvi so bili prisotni predsednik vlade generalni. polkcfvnik Enver Hodža, člani vlade, predstavniki Ljudske mladine ■Jugoslavije in ostalih balkanskih držav. mladine Francije, Belgije. Indokine. ZDA. Avstrije in Madžarske.
V imenu Ljudske mladine Jugoslavije je pozdravil kongres Foto Dugcnjič.
Malenkov — namestnik predsednika vlade ZSSR
Moskva, 18.. okt. (Tass). Na seji Vsezveznega Vrhovnega sovjeta ZSSR je bil sprejet ukaz Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR o imenovanju
G.	M. Malenkova za namestnika predsednika ministrskega sveta ZSSR. in sprejet sklep, da se G. M. Ma-lenko v zvezi z njegovim imenovanjem za namestnika predsednika ministrskega sveta ZSSR razreši dolžnosti člana Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR.
Demanti Tassa
Moskva, 19. okt. Kitajski reakcionarni »Sing čum čuadzth Pao« je objavil te dni poročilo, ki vsebuje celo serijo izmišljotin, med drugim, da so predstavniki Komunistične partije dospeli v Moskvo in dobili obljube, da bo Sovjetska zveza pomagala Komunistični partiji Kitajske, da bo dobila zastopstvo v reorganiziranem državnem svetu Kitajske, v vojaškem pogledu pa, da bo pomagala obnoviti položaje, ki so jih držale čete Komunistične partije Kitajske do 13. januarja m Kitajskem in do 7. junija v Mandžuriji. Omenjeni list je prav tako objavil, da bo sovjetski veleposlanik y Nankingu nov neuradni posredovalec med Komunistično partijo Kitajske in ameriškimi predstavniki na Kitajskem.
Tass ja pooblaščen izjaviti, da so vsa ta poročita od začetka do konca izmišljena.	____
Britanske vojne ladje v grških lukah
Atene, 19. okt. Posebni dopisnik Reuterja, ki se mudi na ladji »Mauritius« v grških teritorialnih vodah, poroča;
Britanski križarki »Mauritius« in »Seader« in rušilca »Sunrise« ter »Woledge so priplulj danes do Krfa, nosilec letal »Owsne« je priplul v Gitium, križarka »Ajax« pa v Patras v južni Grčiji. .
Atene, 19. okt. (Tass). Dopisnik časopisa »Elefteria« poroča, da proučujejo angleške vojaške oblasti vprašanje prestavitve angleškega vojaškega oporišča iz Aleksandrije na otok Kreto.
Podpredsednik grške vlade Gona-tas je na vprašanje novinarjev izjavil, da mu ni ničesar znanega o teh angleških namerah.
Kaši uspehi v socialnem skrbstvu
Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS je izdalo brošuro o uspehih v socialnem skrbstvu.
Ena izmed prvih nalog socialnega skrbstva je bila skrb za nepreskrbljene rodbine padlih borcev NOV in POJ, žrtev fašističnega terorja in skrb za nepreskrbljene družine tistih, katerih hranilci služijo v JA
2e v teku • narodno osvobodilne borbe je ljudska oblast skrbela za nepreskrbljene družine padlih borcev, žrtev fašističnega nasilja itd. Po osvoboditvi Beograda je NKOJ izdal odlok o podeljevanju podpor takšnim družinam. Ker pa je bilo to razdeljevanje podpor preveč širo. kogrudno, je bila izvršena revizija podpor. MSS je v sporazumu z ministrstvom za finance v nekaterih primerih podpore odpravilo, v drugih zvišalo.
V delokrog splošnega socialnega skrbstva spadajo vsi pomoči potrebni, katerih položaj pa s posebnimi zakonskimi predpisi še ni urejen: stari in onemogli, splošne žrtve vojne, invalidi vsled bombnih napadov in drugih vojnih operacij, invalidi okupatorskih in kvizlinških vojsk, slepi, gluhonemi, od rojstva pohabljeni, težko bolni in po toči, poplavi, požaru, nesrečah pri živini in podobnih naravnih nesrečah prizadeti.
Razdelejevanje denarnih sredstev je bilo izvršeno v obliki datacij posameznim okrožjem. Za stare in onemogle je poskrbljeno v domovih, ki jih vzdržujejo okrožni, okrajni in krajevni ljudski odbori. Tatko imamo Dom slepih v Stari Loki in za aktiviste Dom oddiha na Jezerskem.
Za osirotelo mladino je tudi poskrbljeno v mladinskih domovih v Martuljku, Preddvoru pri Kranju m v Ponikvah pr j Dobrem polju ter baza bosanskih otrok v Kamniku. Ostale mladinske domove, ki so bili pod upravo MSS, je zaradi važnosti in vzgojnega dela prevzela prosveta. Vse ostale otroške in mladinske domove pa upravljajo in deloma sami vzdržujejo ljudski odbori. Evidenco nad vsemi socialne zaščite potrebnimi sirotami ima varuštvo, ki v prvi vrsti skrbi za partizanske sirote. Nabiralna akcija, ki jo je MSS pokrenilo za preskrbo partizanskih sirot, je od septembra lanskega leta, do 31. marca letošnjega leta zbrala
4,524.004	din.
Poleg zaščite v domovih je važna tudi kolonizacija otrok. Mnoge družine so sprejele v svoj obiteljski krog bodisi brezplačno, bodisi proti določeni odškodnini, ki jo prejemajo od ljudske oblasti, večje število takih sirot. Kolonizacija v izdatni meri razbremenjuje državni proračun s tem, da k sodelovanju pritegne široke kroge ljudstva. Vprašanje nastanitve in preskrbe otrok, katerih matere so preko dneva zaposlene v poklicu izven doma, se rešuje z ustanavljanjem dnevnih zavetišč.
MSS je prevzelo tudi iniciativno vodstvo in deloma samostojno ustanavljanje zdravstvenih počitniških kolonij in letovanj, ki ima namen, nuditi bolehni in zdravstveno ogroženi mladini možnost zdravljenja in utrjevanja. V letošnjem poletju je MSS organiziralo zdravstvene počitniške kolonije v Preddvoru, Dobrni, pri Sv. Martinu na Pohorju, v Strunjanu, v Piranu, v Portorožu, v Kopru, v Goričah, v Kranju, v Kamniku in Smledniku. V teh kolonijah je letovalo skupno 3947 otrok iz vseh krajev naše domovine. Posamezni ljudski odbori so za potrebe svojih okolišev organizirali pet počitniških kolonij in ako prištejemo tudi 28 letovanj za mladince, ki jih je Glavni odbor LMS organiziral po pionirski liniji, je bilo letos v počitniških kolonijah skupno 11.628 otrok in mladincev. Ta številka postane zgovornejša, ako jo primerjamo s stanjem v predaprilski Jugoslaviji, ko iz vse Slovenije nobeno leto ni šlo na letovanje več kakor 400 otrok.
Lansko leto je prispelo v Slovenijo 4382 otrok iz Bosne in Herce-
govine. Skrb za te otroke so prevzeli »Odbori za preskrbo otrok lz Bosne in Hercegovine« pri MSS ter pri okrožnih in okrajnih ljudskih odborih. Dejstvo, da se je odzvalo 3444 družin, ki so bosanske sirote sprejele v oskrbo, kaže visoko stopnjo zavednosti, in požrtvovalnosti našega ljudstva.
Da se nadarjetim, toda siromašnim mladim ljudem iz vrst delovnega ljudstva tudi omogoči študij na srednjih in visokih šolah, je skrb za socialno zaščito dijaške mladine prevzela »Dijaška podporna komisija«, sestavljena iz zastopnikov socialno skrbstvenih -in prosvetnih organov ter predstavnikov LMS.
Iz predaprilske Jugoslavije je ostalo še kakih 3000 vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev, ki še tik pred vojno niso prejemali pripadajočih invalidnin. Po osvoboditvi je izdalo MSS na podlagi odločb bivših invalidskih sodišč ministrstvu za finance nove plačilne naloge za 2062 oseb, od katerih je 849 vojnih invalidov in 1213 vojnih žrtev iz prejšnjih vojn. Skupno z onimi vojnimi žrtvami ter invalidi iz prejšnjih vojn, ki so invalidnino prejemali že pred vojno 1941, prejema invalidnino sedaj 3934 vojnih invalidov in 4240 ostalih vojnih žrtev, torej skupno 8174 oseb, za katere znašajo invalidnine letno 27 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja potrebnih dokumentov in dokazov je ostalo nerešenih še kakih 1000 primerov vojnih invalidov.
Vojni invalidi iz narodno osvobodilne vojne pa spadajo pod invalidski oddelek IV. armije. Od teh je dosedaj priznanih okrog 2500 oseb, katerih invalidnine znašajo letno okrog 24 milijonov dinarjev. Težišče invalidske zaščite kakor socialnega skrbstva sploh, pa ni izključno v podporah, ampak v ’ vključevanju podpirancev v pridobitno gospodarsko življenje, v kolikor to dopušča stopnja njihove invalidnosti. Vojska je organizirala vrsto tečajev, na katerih se bodo invalidi izvežbali za razne praktične poklice. Preskrbljeno je za brezplačno zdravljenje invalidov ter za nabavo protez in ortopedskih pripomočkov.
Da bi naš narod iztrebil, je okupator preselil in odpeljal v internacijo im na prisilno delo 188.298 oseb. Takoj po osvobojenju je MSS pričelo načrtno organizirati in preko štaba za repatriacijo repatriirati naše rojake v domovino. Od osvoboditve do danes je bilo registriranih 117.115 repatriiranih Slovencev. MSS še zbira podatke o prtljagi teh re-patriirancev im poizveduje o pogrešanih internirancih, ki so izginili predvsem v Nemčiji n Italiji.
Za upokojence so se z letom 1946 pričele izplačevati novo regulirane pčkojnine. Upokojemci so prejeli skupno z odmero pokojnine tudi razliko med prevživnino n penzijo.
Socialno skrbstvo v novi Jugoslaviji ni stvar birokratskega aparata, ampak, temelji na sodelovanju širokih ljudskih slojev. Zato pa je bilo treba ustvariti primerne organizacijske oblike im iznajti odgovarjajoče delovne metode. Tako so se izoblikovali in ustalili nekaki poluradni, polmnožični forumi, sestavljeni iz predstavnikov vseh tistih ljudskih oblasti, ki so pri socialnem delu kakor koli udeležene: poleg socialnega skrbstva tudi zdravstvo, prosveta, notranja uprava — in iz predstavnikov vseh množičnih organizacij. Te organizacijske oblike so naslednje: 1. socialno zdravstveni sveti, ki ljudski oblasti vsestransko pomagajo pri izvajanju sočia'nega skrbstva s tem, da stavljajo predloge, opozarjajo organe ljudske oblasti na razne škodljive socialne pojave itd. »Socialno zdravstveni svet« je izrazito organ krajevnega ljudskega odbora. Sestavljajo ga po em ' zastopnik množičnih organizacij (OF, sindikati, AF2, LMS, RK, Uprava socialnega fonda) in pred-
stavniki prosvete, zdravstva in so* tialmega skrbstva. 2. Nabiranj« prostovoljnih prispevkov. 3. Socialni fcmd ju 4. Patronati.
Naloga uprav Socialnega fonda ja predvsem, da s pomočjo množičnih organizacij prirejajo nabiralne akcije in dajejo pobudo za osnavljanj« raznih socialnih ustanov, zlasti patronatov, ki go eno izmed najuspešnejših oblik množičnega podpiranja socialnih zavodov m domov. V Sloveniji ima sedaj že 72 socialnih za* vodov svoje patronate. Vrednost denarnih in materialnih sredstev, ki jih patronati prispevajo, znaša mesečno okrog 750.000 dinarjev.
MSS se bavi sedaj z vprašanjem^ kako organizirati posebne aktive, ki bi na terenu vodili borbo proti socialnim boleznim — posledicami starega družabnega reda: alkoholizma, prostitucije, spolne bolezni, jetike itd. Ker pa je ta borba združena z mnogimi zapletenimi im ša nerešenim; problemi, bo dokončna organizacijska oblika teh aktivov šele plod daljšega ter izčrpnega proučevanja.
Iz konkretnih rezultatov socialnega skrbstvenega dela, kakor so obrazloženi v posameznih poglavjih brošure, je razvidno, da je bilo v tej kratki dobi storjenega več. kakor v stari Jugoslaviji v vseh 20 letih njenega obstoja. Z napredujočo izgradnjo gospodarstva se bodo naloge socialnega skrbstva postopoma manjšale. Dobra gospodarska politika je hkrati najboljša socialna politika, kar dokazuje 40.000 oseb, ki so po osvoboditvi izpadle Iz socialnega skrbstva s tem, da jim je država s zakoni določila prejemke im jim za— gotovila obstoj.
Vprašanja in odgovori
Ko sem bd pil zadnjih volitvah v volivni komisiji v vasi G., je prišel volit tudi neki Gregor Župančič. Da se tako piše, je izkazal z osebno legitimacijo. V volivnem imenika pa takega imena ni bilo, pač pa ja bil vpisan Gregor Zupanič Drugi podatki so se ujemali. Kako naj postopam, če bom doživel tak primer tudi prt volitvah 27. oktobra? (la, do K.)
Odgovor: če se podatki osebe, kt je vpisana v- volivni imenik, ne strinjajo s podatki v osebni legitimaciji volivca, sme volivni odbor tej osebi odreči pravico do glasovanja, razen ako je znano, da je ta oseba istovetna s tisto, ki je vpisana v to. livni imenik. Taki primert se zapišejo v zapisnik volivnega odbora. *
1. Ali se v prejšnji Jugoslaviji leta 1923. sporazumno od mize im postelje ločeni mož sedaj brez vsake ponovne tožbe zopet lahko poroči? Kakšen postopek je za razvezo zakona? Ali bo moral svoji prejšnji ženi, ki že 23 let živi v tujini plačevati preživnino ? 3. Ali pri. pada ženi, ki se je poročila z upokojencem pokojnina? (A O., Maribor)
Odgovor: 1. Ne. Razvezo izreč« pristojno sodišče na zahtevo ene izmed strank. 2. To zahtevo je treba podati pri tistem okrožnem sodišču, v čigar območju sta imela zakonca svoje zadnje skupno bivališče. Ker pa vaša ločena žena nima prebivaju šča in tudi ne bivališča v naši državi, jo lahko vložite pri okrožnem sodišču, v čigar območju je vaša prebivališče odnosno bivališče. Nepreskrbljeni zakonec, ki je nesposo. ben za delo ali je nezaposlen, a ni kriv razveze, ima pravico zahtevati, da se mu prisodi preživnina v breme drugega zakonca ustrezno njegovim sredstvom. 3. Zaenkrat dokler so v veljavi stari predpisi, ji pritiče, če izpolnjuje pogoje, ki so določeni za vse žene upokojencev. Kasneje, ko bo veljal tudi za državne uslužbence zakon o socialnem zavarovanju, bo potrebna krajša karenčna doba.
KULTURNI PREGLED
Potrčeva »Kreftova kmetija« v Mariboru
Potrčeva drama »Kreflova kmetija«, katere krstno predstavo je dalo Slovensko narodno gledališče v Mariboru te dni, je doživela v stari Jugoslaviji isto usodo, kakor Kreftova »Velika puntarija«. Napisana pred devetimi leti, ni našla poti na oder po krivdi prav tistih nosilcev temnih, protiljud-skih družbenih sil .ki so hotele zaustaviti propad takšnih Kreflovih kmetij z njihovim izkoriščevalskim duhom in dejanjem. Zaustavile ga niso. ljudska volia je v domovinski vojni pomedla z njimi samimi in danes v svobodi izkoreninja še poslednje ostanke teh mračnih, krivičnih, do kraja sebičnih človeških nravi in idej.
Kaj se dogaja na Kreflovi kmetiji včeraj — in če danes rečemo — na predvečer zgodovinskega družbenega preloma pri nas? Že prvo dejanje nas prepriča, da je tod - vse narobe, da prepada iz dneva v dan nekdaj tako mogočna ‘ gruntarska posest z ljudmi vred. s starim Juro Kreftom vred, ki sta ga zemlja in imetje izrodila in zdaj v alkoholu utaplja svojo sebično, oholo slo. Še je gospodar tako na videz, še da čutiti zbranim težakom v svoji pijani objestnosti, da so odvisni od njegove milosti in da jih pomeče na cesto, kadar se mu le zazdi. Toda v resnici drvi Kreflova kmetija v propad, leze v dolgove, grozi ji agrarna reforma. Nič je ne more več rešiti, ne Kreflova žena, ki je zrasla v gruntar-ski prevzetnosti in sebičnosti skoraj preko moža, ne župan Vilčnik, stari avstrijski pandur in v predaprilski Jugoslaviji zvest priganjač protiljüdske gosposke, ne hinavski minorit, ki mu
pšenica ne gre več v klasje, pa tudi ne stari prevžitkar stric Janže, ki moli in moli. pa primoli pekel mesto blagoslova. Malce še upa stari Krefl na sina. ki ga je dal v mesto, da bi pel novo mašo. Zaman, sin se po njegovem izpridi v puntarskih idejah in pride po zaslugi župana Vilčnika celo'v zapor. Zdaj se vrne in stopi pred očeta kot sodnik in tožnik. Sin odkloni bogato ženitev in javno izpriča, da mu je pri srcu viničarjeva hči Mimica. Oba zaljubljenca premagujeta vse jezove besnih, razžaljenih Kreflov. Vrne se Kreflova hči Anica, ki se je priženila na propadlo gostilno, pa io zdai. ko ni prinesla dote. vržejo takorekoč na cesto. Smrt obubožanega Matjašiča — žrtve Kreflovine — sproži med očetom in sinom, študentom Ivanom, spor. ki razgali grehe Kreflov do kraja. Prepiru pijančevanje, kletev, obup, pekel od prizora do prizora. Na Matjašiče-vem pogrebu govori Kreflov sin, revolucionar, zbranim kočarjem resnico o Kreflovem zločinskem početju. Stari Krefl. njegov oče. pijan in do kraja razdražen, ustreli lastnega sina skozi okno. Prokletstvo nad Kreflovino se dopolni, zastor pade.
Avtor je postavil dogajanje drame v psihološko zadosti utemeljenih, živih in neposredno orisanih usodah in značajih, vendar je ozračje vse preveč temno in brezupno, nikjer odrešilne poti, en sam pekel in propad. Delo ni zajelo problematike našega kmeta v predvojni dobi do takšne mere. da bi to bila v resnici izrazita kmečka drama v vsej svoji sociološko analizirani in poglobljeni stvarnosti. Tudi dramat-
ski obdelavi sami se pozna, da je delo avtorjev prvenec. Vsekakor pa je in ostane »Kreflova kmetija« zadosti veren in prepričljiv realističen prikaz kulaško bajtarskih odnosov in prilik v nekem določenem delu naše domovine pred osvobodilno vojno.
K uspeli uprizoritvi je poleg igralcev. ki so se v resnici potrudili in svoje vloge, od vodilnih do epizodnih, izdelali do vseh potankosti, zlasti pripomogla temeljita in ubrana režija Milana Skrbinška. Na realistični, skrbno pripravljeni sceni Kreflove družinske sobe je režiser ustvaril živo, harmonično dejanje, ki ne zastane n iti _ za trenutek. Prizori potekajo neprisiljeno, življenjsko docela prepričljivo, stvari, ki se dogajajo zunaj scene, sovpadajo harmonično v osrednje dogajanje, ki v svoji siloviti dinamiki ne popusti v ničemer.
Verne in doživete igralske like so ustvarili zlasti Danilo Gorinšek v vlogi Jure Krefla, ki je gledalcem pribli-
žal starega gruntarjp v vsej njegovi propalosti in bednosti. Dalje Mileva Zakrajškova v vlogi njegove žene, ki je zlasti v prizoru z minoritom dala zrelo igralsko stvaritev. Verdonik Edo se je vživel v vlogo živčno razrvanega študenta Ivana. Meta Pugljeva je dokazala s svojo Mimiko, da je kultivirana, spretna igralka, ki obeta lep razvoj. Oholega župana Vilčnika je France Presetmik vemo podal, prav tako Slavo Pleveli patra Mirka. Majda Skrbin-škova in Majda Doboviškova sta povsem ustrezali v svojih vlogah Kreftovih hčera, prav tako Jože Mlakar kot stric Janže in Franjo Kumar kot Ciglar. Treba bi bilo posebej podčrtati skoraj vse ostale manjše vloge, ki so jih igralci zadovoljivo rešili ter tako vsak po svoje prispevali k razgibani, prepričljivi igri. Predstava »Kreflove kmetije« pomeni za Narodno gledališče v Mariboru lep, razveseljiv uspeh, kakršnih si še želimo.
L. K.
Koncert radijskega orkestra In G« Gullberta
Koncertu Tržaškega kvarteta je v novi sezoni sledil koncert, katerega orkestralni del je izvajal ljubljanski radijski orkester, klavirski del pa francoski pianist Gilles Guilbert. Orkestralni del je obsegal Beethovnovo predigro Prometej, Haydnovo Simfonijo št 6 v G-duru, Mjaskovskega Lirični concertino za mali orkester, De-bussyjevo Fantazijo za klavir in orkester ter Bravničarjevo Slovensko plesno burlesko ,ki stilnemu okviru v prikazani sleditvi ni najbolj ustrezala. Med navedenimi deli je najbolj zanimala najmanj poznana skladba Mjaskovskega, ki ne spada med najznačilnejša dela plodovitega sovjetskega simfonika, pa je bila razpoložljivi or-
kestralni zasedbi prav primerna. Iz te oblikovno jasne in po izraznih sredstvih zmerno moderno grajene skladbe se jasno čutijo stilni vplivi ruskega klasičnega realizma, pa deloma tudi impresionizma, katerega značaj razodevajo zlasti barviti zvočni prelivi. Mjaskovskega Lirični concertino je poln sočne, zdrave lirike ,ki se še bolj kot v drugem (Andante monotono) uveljavlja v prvem' (Allegreto) in v tretjem stavku (Allegro giocoso). — Klavirski del koncerta je obsegal tn Debussyjeve (Odsevi v vodi. Potopljena katedrala. Kar je videl zapadni veter) in tri Musorgskega skladbe iz njegovega znanega cikla Stike z razstave (Pic* piščancev — 5. dika, Voz z voli
— orig. Bydto, 4. slika in Velika kijevska vrata — 10. slika). Iz Debussv-jevih skladb sije ena sama pestrost najrazličnejših harmoničnih in melodičnih tvorb brez širokopoteznih, enotnih linij. V Musorgskega Slikaj z razstave pa je čutiti trdne gradilne linije in sočasno polno zvočno barvitost, ki je nudila vse možnosti učinkovitega instrumentiranja. Po stilu in tudi po globini oblikovanja sicer različna skladatelja sta lepo izpolnila klavirski del koncerta. Musorgskega Slike z razstave pa bi bile seveda v orkestralni izvedbi Ravelove instrumentacije gotovo zanimivejše in učinkovitejše.
Stilno sicer zanimiv in pester spored tega koncerta je bil vsekakor preobsežen in je nudil gradiva za malone dva koncerta. Zato je postopoma zmanjševal koncentracijo poslušalcev in verjetno tudi izvajalcev. Mislim, da' so mnogo umestnejši krajši koncerti, ki nudijo več možnosti temeljite in kvalitetne priprave ter s tem koristijo na eni strani tehnično-interpretacijske-nm izpopolnjevanju izvajalcev, ' na drugi strani pa posredujejo poslušalcem večji umetniški užitek. Osnovni vidik v sestavljanju koncertnih sporedov prav gotovo ni in ne sme bili kvantiteta, ampak kvaliteta.
Izvedba omenjenega koncerta je ustrezala tehničnim in interpretaeij-skim zmogljivostim izvajalcev. Ljubljanski radijski orkester, ki ga je za ta koncert naštudiral in mu dirigiral Samo Hubad, je še številčno razmeroma šibek in v pogledu tehnične dospelosti posameznih članov še ni dovolj izenačen. Zato je razumljivo, da tehnično ni predstavljal povsem enotnega, ubranega koncertnega telesa „in da so v izvedbi izstopale razne tehnične pomanjkljivosti (n. pr. neenotnost vstopanja ter intonacije, jakostna neenakomernost posameznih instrumentalnih skupin itd.), ki jih bo mogel sistema-
tični študij postopoma zmanjševati. Te tehnične pomanjkljivosti pa so seveda vplivale tudi na interpretacijo, ki prav tako ni bila odraz enotne reakcije na dirigentova prizadevanja in ki ni dosegla potrebne zvočne plastičnosti ter sočnosti. Vsled tega tudi značilnosti posameznih skladb niso dobile pravega umetniškega izraza in je celotna izvedba zapustila nekako suh, neizrazit vtis. Deloma sta temu razlog sla-hotno-zaseden orkester in najbrž tudi akustika prostora, ki za orkestralna koncerte morda ni najprimernejša. Prvenstveno pa je vendar treba iskati razloge v načinu in tehničnih predpogojih interpretacije, pri čemer naj naglasim, da majhne tehnične možnosti niso ugodne osnove za poglobl jeno podajanje vsebinskega izraza ter oblikovnih fines simfoničnih del.
Pianist Guilbert razpolaga z lepo tehnično višino in tudi s smislom za pravilno stilno prikazovanje. Ta smisel je bil bolj kot v omenjenih slikah Musorgskega razviden jz Debussyievih skladb, ki so mu po miselnosti in čustvenosti razumljivo bližje. Izrazno pa tudi Guilbertova izvedba ni dosegla tiste sočne, sveže plastičnosti, ki jih poleg Debussvjevih vsebujejo v veliki meri zlasti skladbe Musorgskega. Solistični del je v Debussvjevi Fantaziji za klavir in orkester izvedel pianist tehnično učinkovito. Pripominjam pa, da orkester v njej povsod ni dosegel potrebne Skladnosti s solistom.
Nadaljnji koncerti ljubljanskega radijskega orkestra, ki se bo moral po kvaliteti in kvantiteti temeljito pomnožiti, bodo lahko ob načrtnem delu kvalitetno rasti. To bo toliko bolj potrebno, ker nam je izgraditev kvalitetnega simfoničnega orkestra nujna at bi brez njega ne mogli uspešno vodfS samostojnega koncertnega življenja aa tem izvajalnem področju.
_____	Dr D. Cvotko,

Žene doma in v svetu
Od sestanka do sestanka
Malo bi povedale, če bi dejale, da 6e naše žene vsepovsod pripravljajo na volitve. Saj se ne udeležujejo le skupnih predvolivnih sestankov, marveč ni skoraj kraja, pa bodi mesto ali vas, kjer bi se ne zbirale tudi na posebnih predvolivnih sestankih za žene. O tej in oni stvari se Je namreč z ženami potrebno še posebej in bolj natanko pomeniti. Pa tudi zaradi tistih žena je to dobro, ki morda še niso do kraja izpregledale, da so bile volitve in politično življenje sploh včasih zares umazanija, danes Pa je to le velika in mogočna borba za dokončno zmago delovnih ljudi.
Vse to sestajanje žena pomeni marsikje ‘dosti več, kakor zgolj pripravo na volitve. Tale droben primer iz neke vasi visoko na Gorenjskem vas bo o tem lahko prepričal.
V tej vasi so imele žene navado, ta so vselej nad nečem godrnjale. Danes jim ni bilo to povšeči, jutri nekaj drugega. Pa bodi že kakor koli, one so že našle »dlako v jajcu« in trdile, da bi se dalo to tako narediti, one zopet drugače. Seveda pa morem tudi povedati, da so hotele vse reči samo s takim godrnjanjem preobrniti. In tudi same med seboj so se kaj rade sporekle.
Tudi v to vas je prišla aktivistka, da bi bila pri sestanku teh žena. Ali ji vedno uspe stvari tako povedati, da s svojim govorjenjem ljudi prepriča ali je imela tistikrat posebne uspehe? Zgodilo pa se je, da so tiste žene ob njenem govorjenju spoznale, da je bilo njihovo dosedanje godrnjanje močno ne.-pa m el no in’ brez vsakega haska. Začele so povpraševati po tem in onem, pa tudi same med seboj so si na marsikakšno vprašanje odgovorile in se konec sestanka začele skoro opravičevati, da so doslej zares močno slabo delale. Aktivistka jih je morala kkoro prepričevati, da niso prav tako slabe, samo polne predsodkov so bile vse doslej in zato niso znale ob težavah najti drugega izhoda kot da so nergale.
Gotovo vas bo tudi to zanimalo.
Ta predvolivni sestanek se je zaključil s sklepam, da bodo odslej žene te vasi popravljale napake tako, da jih, bodo preprečevale. Več bodo dekle v različnih odborih, bolj pogosto bodo hodile na sestanke in na vsako nepravilnost tamkaj opozarjale, namesto bi govorile o njej za vogali, predvsem pa bodo več brale. Tako bodo marsi.siaj boljše razumele in lahko vse nove ukrepe bolj pravilno presojale in ocenjevale.
Prav gotovo ta sestanek na Gorenjskem ni bil osamljen primer. Večna naših sestankov bi moralo bitu takih, da bi odprli oči našim ženam, ki bi nekje v njihovi notranjosti, nekje v njihovem spoznanju in geidanju na nekdanje in na današnje življenje, naredile veliko in globoko izpremembo.
* * *
Zgodilo se je, da so se žene na prea voli vnem sestanku vprašale, zakaj sedanji kandidati ne hodijo toliko okrog svojih volilcev, kot so to delali kandidati včasih. In še to so nek; Ico hotele pristaviti, da so tisti kandidati od nekoč znali tako lepo obljubljati zboljšanje razmer, da jim je človek velikokrat kar nekam verjel-
Res je to, kandidati iz stare Jugoslavije so bili polni praznih obljub. Naši le naštevajo, kakšno veliko delo smo v. poldrugem letu od osvoboditve že opravili, kako bomo v bodoče še bolj delali, da bomo še bolj neodvisni od pomoči od zunaj, kako se bo naše življenje resnično in do kraja izboljšalo šele takrat, kadar b;mo imeli doma vse najboljše m najlepše urejeno, — in še, kako je pri nas že danes brez primere boljše, kakor pa je v marsikateri državi v Evropi, kjer ne vlada ljudstvo. Ta kandidat je na primer govoril, koliko tisoč družin v Angliji in to celo eredi samega Londona, mesta bogatašev in vsega izobilja, je brez strehe, je dobesedno na cesti Ko so se ti brezdomci sarrp od sebe naselili po praznih vojaških barakah in Po nezasedenih stanovanjih, je policija obkrožila njihova bivališča in jim tako zabranila izhod, kakor - tudi vsakomur, ki bi tem ubogim delavcem hotel s čem pomagati, dostop do njih. Oblast je zaukazala, da stanovanja, kjer žive ti siromašni delavci, ne smejo imeti niti razsvetljave niti plina za kuhanje Nazadnje pa je ne le te vseijence, marveč še tudi vse tiste ki so se jim ti brezdomci smili ki in so jim zaradi tega skoz kletna okna nosili hrano, postavila pred sodišče.
Drugi kandidat nekje je pripovedoval, kako se v Ameriki, deželi milij oner jev, dan za dnem stoprvo jejo štrajki nezadovoljnih delavcev. Kako razumljivo! Mar more še kje ca svetu delovni človek, gledati, kako poleg nekoga, ki živi v vsem izobilju, on, delovni človek, dobesedno strada?
In tam v Franciji, mur ni šlo ljudstvo tamkaj že šestič na volišče in je šele sedaj doseglo ustavo, da bo lahko zadovoljno z njo?
In ona aktivistka, ali ni pripovedo-0 ženah Španije, ker se stoletja
ponašajo z demokratično uredit v-j o svoje države, njihove žene pa še danes nimajo votivne pravice?
V državi, kjer se iz dneva v dan dela in zopet dela, ni potrebno' obljubljati, to bo vseka razumela. Saj poznate pregovor, —- »Delo se samo hvali.« — Obljubljati je bilo pri nas treba v tistih časih, ko so ljudstvu vladali posamezniki, ki so nas pač morali z nečem slepiti. Pred vsakimi volitvami so nas tolažili s praznimi obljubami.
Na Jesenicah so imeli delavci nič manj kot 12 let obljubljeno gradnjo velike nove tovarne in elektrarne. 2e inženirji so prišli, hodili sem m tja, merili ki pregledovali prostore danes tukaj, jutri zopet nekje drugje. .Toda glej! Kadar je bilo to merjenje pri kraju, so inženirji pospravili svoja merila, pospravili so si stvari v kovčege, — in, čudno, zares čudno, gradnja tovarne je bila s tem vselej končana. Ljudje so gledali in ugibali, kako in zakaj. V začetku so še mislili, da je morda zares kaj važnega prišlo po sredi. Ko pa se je zgodah nekajkrat ponovila, so se ljudem odprle oči. Če si si hotel obdržati oblast, je bilo treba ljudstvo pač z nečem slepiti, — magari samo s praznimi obljubami. Posetno pred volitvami!
Danes si vlada ljudstvo samo. Krko bi moglo samo sebe slepiti? Danes je s praznim obljubljanjem pri nas er.krat za vselej končano!
No, pa da zgornjo zgodbo dokončamo. Kcmaj poldugo leto po osvoboditvi si ljudstvo v Mostah pri Jesenicah gradi mogočno hidrocentralo, ki bo dala tisočem delavcev zaslužek. Tako se bo izboljšalo naše narodno gospodarstvo in s tem tudi življenje vsakega posameznega izmed nas, predvsem pa naših delavskih družen.
Počemu torej obljubljati,-ko pa dejanja govore za Osvobodilno fronto in se tem tudi za vsakega kandidata
te Fronte posebej?
* * »
Po vseh predelih Slovenije je opazili med ženami živahno predvntvno tekmovanje. Tako so za voluve napovedale žene iz Šoštanja testno ženam ob levem bregu Pake in Gornjem gradu. Tekmovale bodo v tenr.. kje se bo volitev udeležilo več žena. k'e bodo volitve prej zaključene, kje
bodo hiše no dan volitev lepše okrašene in seveda pred vsem v tem, kje bo več glasov oddanih za kandidate Osvobodilne fronte.
Tudi na Gorenjskem so si mnoge vasj napovedale med seboj tekmovanje. Žene iz Radovljice so sklenile, da pojdejo kar najprej na vonšče, da bodo s tem dale dober zgled in bodo tako podžgale ostaie meščane. Ulica, ki bo volila 100 %, Do postala zmagovalka ob volitvah v prvi slovenski parlament. S tem so pokazale, da razumejo, da volitve, . na katere se pripravljamo, niso majhna stvar.
Ko je aktivistka žene iz Kozjanskega na Štajerskem povprašala, če pojdejo na volišče, so ji začudeno odgovorile: »Se lani smo šle, kako letos ne bi?«
Tudi žene iz Belih voda so eno-dušno sklenile, da pojdejo do zadnje na volišče in da prav vse cddajo glas za kandidata Osvobodilne fronte.
Seveda pa so tu in tam še tudi težave. Tuui med ženami so še take, ki še -ne morejo povsem razumeti, da so se vse stvari pri nas do kraja izpremenile. Tako se je na primer zadnjič na sestanku tam nekje pri Bo.hinj.skj Beli oglasila neka Mica in nekako tako dejala, da po njenem vse tole pri nas še ni tako »čisto gvišno«, da se stvari še lahko obrnejo. •
Kar razlilo sp je med ženami, ko je Mica tisto besedo »gvišno« dejala. Vsaka od zbranih je hotela govoriti, dokler ni le ena prišla do besede in Mici zelo preprosto povedala, da so pri nas stvari kar »gvišne«. Pri nas je ljudska oblast in -o je »gvišno« in ne bo nikoli drugače, ker ljudstvo te oblasti ne bo dalo iz rok. Jo je predrago plačalo. Da pa po še tudi drugače, kot je dunes, to pa seveda vsi vemo. Amoak samo tako drugače, kot bo to ljudstvo hotelo. To se pravi, da bo za delovnega človeka iz dneva v dan boljše, da bodo imele naše družine in naši otroci vsak da-n boljše- in lepše življenje.
Prepričana sem, da tudi ve reko mislite, kakor so mislile tiste žene, ki so odgovarjale Mici tam od Bohinjske Bele. * In še to, da se zavedate, da bo v to lepše in boljše življenje lahko pripeljala naše družine samo Osvobodilna fronta. Zato 27. oktobra žene ne bomo pomišljale. Glasovale bomo za kandidate Osvobodilne fronte!
Koga brnno volili?
Borba za pravice in boljše življenje svobodoljubnih in delovnih ljudi nam je ustvarila take žene, da so naši narodi v resnici lahko ponosni nanje.
VRABIČ OLGA
je otrok tistih let, ko je človeštvo preživljalo vse tegobe prve svetovne vojne in se balo njenih posledic. Ona je otrok iz dni koroškega plebiscita, ki je izgnal njenega očeta — slovenskega borca iz tolikanj opevane Ziljske doline.
Že kot študentka farmacije v Zagrebu je delala med študenti v naprednem društvu »Svijetlost«. Spomnimo se Šoštanja, legla protislovenskih elementov, ki so hoteli potujčiti mesto samo in zastrupiti z neinčurstvom njegovo okolico. Slovensko ljudstvo je Olgo Vrabčičevo že takrat srečalo pri demonstracijah proti agentom in plačancem fašizma, videlo jo je pri manifestacijah prvoborcev za pravice slovenskega ljudstva.
Olga je ljubljenka preprostega človeka. katerega je znala razumeti s posebno sposobnostjo in se mu približati z njej svojstveno toplino. Še ko je bila doma v lekarni, je postala prav kmečki ženici, delovnemu človeku, dober in razumevajoč svetovalec.
Ne le med Slovenci, tudi v Srbiji, kamor je bila od Nemcev transportirana in kjer je ostala do osvoboditve, je vzbudila s svojo borbenostjo v ljudeh veliko naklonjenosti. Tedaj so se njene vezi z ljudstvom še bolj poglobile. Po svojem delu za svobodo je postala poznana po bližnji in daljni okolici.
Zgodilo se je, da je prišla nekoč v kraje, kjer je Olga živela kot izgnanka, njena sestra, ki ji je bila izredno podobna. Prepričani, da imajo pred seboj Olgo. so jo kmetje v trenutku obkrožili in začeli z njo prisrčen razgovor.
Olge v Srbijj niso nikoli drugače klicali kot i našo Slovence«.
Odlikuje io hrabrost, kakršne ne srečaš vsak dan. Pokazala jo je prav posebej v Kosmajskem odredu, v katerem je bila sprva politkomisar prve .čete, pozneje pa politkomisar odreda.
Kosmajski odred je začel z delom že
7.	julija 1941. leta in ni prekinil z borbami nikdar, čeprav je bilo njegovo področje v predmestju samega Beograda, kjer so znana križišča iz vseh krajev, kjer so bile vse do osvoboditve močne nemške postojanke, in kjer so četniška legla prizadejala našim borcem ogromne težave. Odred je štel redno 120 ljudi; 2500 borcev je šlo skozenj; 80% od vseh jih je padlo. Toda odred je v borbah vztrajal, v njem so bili junaki, ki jih je ljudstvo tudi ljubilo in podpiralo.
Olga je bila v borbah prva. Podžigala je tovariše s svojo hrabrostjo, da so ji sledili skozi najnevarnejše zasede, da so imeli najsijajnejše uspehe.
Kot član Iniciativnega odbora Ljudske fronte je Olga pripravljala Beograd na prihod naše vojske in Rdeče armade. Po osvoboditvi je začela z delom kot član Okrožnega odbora OF in Ljudskega odbora Beograd. Kmalu pa je bila poklicana domov, med Slovence.
Toplina, predanost, zvestoba, požrtvovalnost do skrajnosti, to so osnovne vrline Olge Vrabičeve. Z njimi si je pridobila zaupanje vsega ljudstva; ona živi in dela za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov še danes. Naj je delala v Sloveniji ali v Srbiji, povsod je delala za domovino. Čutila je dolžnost delati, kjerkoli je pač potrebno, ker se je močno zavedala, da ne more biti močne Jugoslavije brez močnih posameznih republik in ne močnih posameznih republik brez močne Jugoslavije.
Volivci prve volivne enote v Velenju so jo enodušno izbrali, naj jih zastopa v prvem slovenskem parlamentu.
BESTER MARA-TANJA
1928, stavko v torcni Titan v Kamniku, ki pa se je Končala z neuspehom in on je bfl odpuščen iz službe. Stalne hišne preiskave so Maro in njenega očeta še bolj zbližale pri delu. Stalne zveze z delavci, ki sta jih imela bodisi v Kamniški knjižnici ali kje drugje, so vzbudili v njej odpor do takratnega gospodarskega' sistema. Z velikim veseljem je prebirala socialne romane ter zgodbe iz delavskega življenja.
V 4. šoli je bil njen razrednik profesor Favaj, ki je bil zelo navdušen za Sovjetsko zvezo. On je bil drugi človek, ki je imel na Maro Beštrovo silen vpliv. Vera v delavski razred in narode bratske Sovjetske zveze je rasla v njej iz dneva v dan. Začela je delati še aktivnejše. S somišljeni-cami je raznašala »Slovensko mladino«. Ker je bil kasneje ta list prepovedan. so začele razširjati »Srednješolca«:, v katerem je bilo priobčeno tudi nekaj .njenih črtic.
Po kapitulaciji Jugoslavije so bili ustreljeni mnogi njeni sodelavci, ostali pa so odšli v partizane. Od tistega časa dalje se vidi njeno delo pri vsestranskem podpiranju Kamniške čete, iz katere je zraste! bataljon, iz njega pa močna brigada. Mara jim je preskrbela hrano, sanitetne potrebščine in vestno vršila obveščevalno službo.
Leta 1944. je bila odpuščena iz službe in aretirana po Gestapu. Ves teden so jo zasliševali in mučili, toda Mara je ostala nema za vse tisto, kar so zahtevali od nje. Po zaporu v Begunjah, kjer so jo obsodili na dvajset let -robije, je nadaljevala pot trpljenja v nemško taborišče.
Po prihodu Amerikancev je razkrajala propagando bivših jugoslovanskih oficirjev, ki so stremeli za tem, da bi se či mmanj ujetnikov vrnilo v domovino. Znatno je uspela tudi pri tem delu.
Volivci okraja Kamnika se je izbrali za prvega kandidata.
MAIT0VNE ANICA
»Odkar se zavedam, sem bila pod močnim očetovim vplivom,« pripoveduje Mara. Njen oče je bil vseskoci pošten in odkrit borec za delavske pravice. Tega duha se je navzela tudi njegova hči. Oče je organiziral Leta
Socialne razmere njenih staršev so bile zelo slabe, zato je že v zgodnji mladosti spoznala težko borbo delovnega človeka za življenjski obstoj. Občutila je velike socialne krivice kapitalističnega sistema. Na Anico je silno deloval ta moment. Postala je odločna. kar je povzročilo, da se je že v šoli postavila za pravice onih ljudi, ki radi merodajnih družbenih odnosov niso mogli izpopolnjevati svojega znanja, čeprav so imeii smisel za to.
Ko je začela delati v tovarni, ji je bilo 23 let. Spoznala je težavne razmere delavske žene, ki je morala poleg rednega dela pri strojih vršiti še dolžnost gospodinje in matere. Ko je prejemala za enako delo manjše plačilo, je občutila veliko krivico in ponižanje. Ko so nekaj let pozneje stavkali v tekstilni tovarni, je organizirala moralno in materialno pomoč stavkujo-čim. Anica se je borila skozi vse svoje življenje za zboljšanje delavskih razmer, za dosego pravic delavcev.
Po okupaciji naše dežele je bila odpuščena iz službe. Pripadniki hitlerjevske Nemčije so pljuvali in kleli njo in njene sodelavce. Navezala je stike s pokojno Slavo Klavoro in ji dala na razpolago svoje stanovanje, kjer je ta sklicevala sestanke. Potem so jo izselili v Liko, od koder je odšla v Brčko. Do 1943. leta je šivala za partizane sikuipno s svojo sestro in tovarišicama Sošic Danico in Angelo.
Kasneje je bila v Borovem, kjer je z vsemi močmi podpirala narodno osvobodilno borbo. Leta 1944 je bila na ustaški listi kot kandidat za streljanje. To se je preprečilo z napadom naše vojske. Po osvoboditvi se je vrnila v Maribor in dela v tekstilni tovarni Huter. Dela z vso ljubezni jo in z zavestjo,da prispeva svoj delež k utrjevanju naše velike skupnosti.
Okraj Maribor-mesto jo je izbral za namestnico drugega kandidata prve volivne enote.
BEL0KRANJICE PRISPEVAJO K DOGRADITVI PROGE
»Proga sama na sebi, to je nekaj navadnega,« je dejal pred nekaj dnevi neki tovariš. Vendar pa so tuji občutki, ko se približaš progi v Beli Krajini, povsem nenavadni. Človek ne more opisati razpoloženja, ki te prevzame ob pogledu na progo. To je nekaj velikega. Dovršeni del proge je tako lep. kakor da bi bil položen vsak kamenček posebej med tračnice. Posebno matere, ki jih pot nanese tam mimo, se vstavijo ob progi. »Sin je delal tu, hči je pomagala v Brčkem,« obnavlja mamica prijetne spomine.
Naše žene podpirajo veliko delo naše velike mladine. Žene iz Črnomlja so poslale na progo razen kruha, peciva salame, piščancev, ja-njčkov, slanine, pečenke in sadjevca še: zelenjave 3223 kg, sadja 2189 kg, krompirja 1358 kg, jajc 1196, masti 6.25 kg, vsakovrstne moke 155 kg in žganja 5.05 litrov. Sama Metlika je razen tega zbrala še 3607 v denarju.
Ljubezen in skrb, ki jo mladini izkazujejo naše žene, je plačilo za njene flapore pć obuto« mied» drža«».
Zborovanje žena v Polju
V torek 15. oktobra zvečer so napolnile aktivistke AFŽ četrti Polje dvorano prosvetnega doma. Prišle so iz Zaloga, Sn-eberij, Zgor. Kašlja in drugih bližnjih in daljnih vasi, žene — kmetice, delavke in intelektualke. Ponosne na svoje pravice, katere so si priborile z bojem v času krvave vihre, ki je besnela preko naše domovine in z zagrizenim delom pri obnovi, ko so celile rane, katere nam je zadal okupator in njegovi izdajalski pomagači, so se hotele pogovoriti o nalogah, ki stoje pred njimi danes, ko bomo volili naš prvi slovenski jjarlament.
S sijočimi obrazi «o pozdravile svojo rojakinjo in sotrpinko — delavko, kandidatko tov. Angelo Ocepkovo. Kar čutile se je, koliko vere in zaupanja je v njihovih srcih do nje. katero so si izbrali, da bo zastopala njihove interese.
Topla povezanost se je čutila med predavateljico in aktivistkami. Po re-. feratu so takoj brez zadrege pristopile k diskusiji.'Kar čudovito je bilo, kako jasno so zajele probleme svoje četrti in takoj nakazale, kako so samoiniciativno pristopile k rešitvi teh problemov. Nikakega tarnanja n'si čul o težavah, s katerimi se borimo. Kazale so polno razumevanje i-n voljo, da s svojim sodelovanjem pripomorejo, da jih čim prej premostimo.
Lepo je povedala tov. Časarjeva, kako je ona pristopila ob volivni agitaciji k sosedu, ki se je zaradi bolezni in nezmožnosti za delo vtapljal v svojih težavah v boju z bedo, ni se ogledal okoli sebe in razumel, da je Osvobodilna fronta tudi njegov zaščitnik in pomočnik. »Kaj bi z besedami pri takem revežu.« je dejala tovarišica, »raje sem nagovorila na sestanku mladince, žene in m-ože, da z udarniškim delom preskrbimo sosedu drv, stelje in mu izkopljemo krompir, katerega še ni utegnil izkopati. Tudi članarino OF bomo zbrali mi, dokler je ne more sam
plačati.« Nato je pozvala: »Apeliram na vas, žene in matere, vzgajajte v naših možeh in otrokih sočutje do tovarišev, posebno ce so v potrebi. V novi Jugoslaviji naj bodo tudi novi ljudje!«
Druga tovarišica je govorila o njihovih zadrugah. »Res se pojavljajo napake tu in tam. toda uredile bomo stvar na merodajnem mestu: zaradi kake kile mesa. katerega nismo dobile, ne bomo zapustile naše zadruge!«	i
Nato so govorile o udarniškem delu, katerega so se udeleževale tudi starejše žene. Kopale so v gramozni jami. »Toda nekaterih še nikakor nismo mogli spraviti s seboj, kaj narediti?« Tov. Ocepkova je odgovorila, da je mogoče res težko spočetka pridobiti kako ženo za delo z lopato, toda pritegniti jih je treba b kakemu drugemu delu, kjer bo lažje pomagala in jo bomo na ta način pritegnile v naš krog (pomoč v pisarni LO i- dr.).
Mnogo so še govorile o samih važnih stvareh. Lepo je bilo nam vsem, ko je neka tovarišica pravila o stari 90 letni materi, ki jo je prosila, da jo popelje na volišče, ker hoče voliti za naše in Tita, »ker je to deloven človek, naš človek.« je dejala stara mamica. Že med okupacijo je čitala Slov. poročevalca, tod» pri spovedi m' povedala, ker bi ji njihov gospod ne dal odveze. Ista tovarišica je tudi orisala neizmerno trpljenje, katerega je prestala po nemških taboriščih zaradi izdajstva domačih vohunov ter zaključila «voj® besede:	»Kdor je
poizkusil bič, ve ceniti svobodo!«
Bilo je lepo na tem zborovanju. Kako so se izoblikovale naše žene, kakšno ogromno joomoč bodo dajale naši ljudski oblasti! Zdi se mi, da bodo tudi tu podpirale tri vogale.
Pridite še k nam, so vzklikale, dajte nam predavanj, dajte nam možr nos ti, da se prosvetlimo!
Pia Miklavc.
NA DAN VOLITEV BODO ŽENE TEKMOVALE
Na deželi in po mestih se jasno kaže, da se slovensko ljudstvo z zanimanjem pripravlja na volitve. Posebno med ženami se čutita izredna toplina5 in odkritosrčno veselje, s katerim pričakujejo 27. oktobra. Zavest, da prvič v zgodovini volijo slovenski parlament, je tako močna, da so si začele napovedovati tekmovanja.
Mestni odbor AFŽ Novo mesto bo tekmoval z mestnim odborom AFŽ Krško, Krajevni odbor AFŽ Gotna vas z Žabjo vasjo, dalje Št. Jernej s Škocjanom in zopet Škocjan s Šmarjeto. Navdušenje žena na Muhaberju je prišlo do take mere, da so napovedale tekmovanje kar dvema odboroma in sicer Gornjim Kamencem in Prečni.
Vsebina tekmovanja je v tem, kateri odbor AFŽ bo izmed tekmujočih prvi končal volitve, kateri bo pokazal večji procent udeležbe, boljšo organiziranost ter disciplino.
IŽAK0VSKE ŽENE (PREKMURJE) BODO ŠLE NA VOLIŠČE S 100% UDELEŽBO
Iz prekmurskih vasi prihajajo zatrdila, da se žena prebuja iz dremavosti, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti. ■3 svojim delom kaže, da je vredna članica Osvobodilne fronte in organizacije AFŽ.
Izakovske žene redno izvršujejo svoje naloge. Na zadnjem sestanku je 130 žena navdušeno obljubilo, da bodo šle na volišče s 100% udeležbo.
Tudi Gornji Petrovci ne zaostajajo. Vse žene so organizirane. Dajejo veliko podporo dijaškenjn domu' v lastnem kraju in Slivnici. Pred enim tednom (so nabrale za vojsko 600 kg jabolk. Najlepše, kar so storile, je načrt, da bodo zimski čas izkoristile za
lastno izobrazbo. Na volitve bodo Šle skozi okrašeno vas, na ustih in v srcih s pesmijo.
Rogaševčanke so si postavile nalogo, da bodo s svojim delom okrepile in utrdile organizacijo AFŽ in so napovedale tekmovanje vsem volivnim enotam.
Sobota je razdeljena na rajone: žene bodo na dan volitev tekmovale med seboj v tem, kateri rajon bo volil že do 10. ure dopoldne 100%.
ŽENE POPRAVLJAJO STARE IN GRADIJO NOVE CESTE
»Slabe so vaše ceste,« je vedel povedati sleherni tujec, ki je prebil počitnice pri nas. Tako je bilo v stari Jugoslaviji, ko so vladali ljudstvu izkoriščevalci. Delali so vabljive načrte za nove ceste, ki so ostali v veliki večini neizpolnjeno hrepenenje delovnih ljudi.
»Poglejte, tudi žene so danes med delavci na cestah.« odgovarjamo vsemu svetu v novi Jugoslaviji, kjer si vlada ljudstvo samo. Danes se delajo načrti, ki se tudi izvršujejo s polno udeležbo delovnih moči.
Popravlja se cesta Ra tež—Brusnice —Gaber je. kjer je med 62 delavci 39 žena; na cesti Gaberje—Hrušica je od 63 delavcev 35 žena ;na cesti Žužemberk—Gradenci—Lipje pa je od 90 delavcev 52 žena. Samo v Novomeškem okrožju je 23 cest .med katerimi bodo nekatere nove, druge se pa razširjajo in utrjuje io.
Številke o udeležbi žena pri tem delu dokazujejo njihovo visoko zavest, da bo > naša domovina zaživela lepše življenje le v tesnem sodelovanju vseh zdravih sil našega ljudstva. Obenem pa dviga njihovo zavest dejstvo, da prejmejo za isto delo, ki ga opravljajo, tudi isto plačilo kot moški delavci.
Obiski na ginekološko-porodniški
kliniki
Ob dnevih, ko so dovoljeni obiski, prav posebno pa še v nedeljah, obiskuje veliko število sorodnikov in znancev noseče žene, otročnice in bolnice. Ljudje prihajajo od blizu in daleč, da obiščejo svoje drage, ki so po težkem porodu ali nevarni operaciji na poti okrevanja. Nedvomno je to svidenje vesel dogodek za obiskovalce in obiskovanke. Je pa tudi res, da številni obiski pacientke utrujajo. Toliko zaželjene ure obiskov so dostikrat zaradi Sterilnih obiskovalcev prav neprijetne. Dostikrat se okrog ene same bolniške postelje zbere po 10 in več obiskovalcev, ki kar v gručah posedajo po bolniških posteljah. Z dolgoveznimi pogovori, razburljivimi vestmi in nepotrebnimi vprašanji pogosto utrujajo žene, ki si po pre-stanih mukah tako zelo žele miru in počitka. Ob slabem vremenu prinašajo obiskovalci v sobe, v katerih naj bi vladala vzorna snaga in čistoča, veliko blata in z njim vred tudi kužne kali. Nekateri obiskovalci prihajajo na obisk celo tedaj, ko so nahod-ni, ko imajo angino ali kašelj in se ne zavedajo, da so novorojenčki in otročnice za take bolezni bolj dovzetni kot drugi ljudje. Dnjgj zopet prinašajo pacientkam velike količine jedil v napačni domnevi, da bodo žene hitreje okrevale, ako bodo uživale veliko hrane. V resnici pa je ravno obratno: prekomerno h ranjavanje je v otroški postelji ali po operaciji škodljivo.
Uprava klinike pozna vse škodljive posledice obiskov. Zdravniki ugotavljajo pri popoldanskih vizitah, zlasti ob nedeljah, številna poslabšanja bolezni. ki se . kažejo v zvišani telesni toplini, občutljivosti trebuha itd. — Tudi so se že zanesle z obiskovalci najrazličnejše nalezljive bolezni v porodnišnico, v ono stavbo, ki bi morala biti spričo velikega števila porodov >aaaoate;pa ia vzor vsem dragim
znanstvenim zavodom. Iste škodljive posledice opazujemo tudi na drugih domačih in tujih klinikah.
Vodstvo klinike se dobro zaveda odgovornosti za življenje in zdravje nosečnic, porodnic, otročnic, novorojenčkov in ginekoloških bolnic. V želji, da jih zavaruje pred škodljivimi posledicami številnih obiskovalcev, je uprava kliničnih bolnic omejila obiske na 3 dni v tednu. Uspeh te odredbe pa je samo delen. Štiri dni v tednu res ni obiskovalcev, zato jih je tem več ob sredah, sobotah in nedeljah, ko so obiski dovoljeni.
Ker se bliža deževna doba. ko so nalezljive bolezni zelo pogoste, zlasti prehladi, angine itd., je vodstvo klinike razmišljalo, kako bi pred njimi zaščitilo žene in novorojenčke. V korist zd-ravju zaupanih žena in otrok namerava klinika izdati tele odredbe:
1.	Pacientke naj bi na kliniki obiskovali samo najbližji sorodniki n. pr. mož, mati, oče. Drugi sorodniki, prijatelji in znanci naj bi jih pa raje obiskovali potem doma. S tem bodo na kliniki odstranjeni vljudnostni obiski, ki so neprijetni za tistega, ki obiskuje in za tisto, kateri je obisk namenjen. Odpadli bi tudi obiski iz gole radovednosti. ki so pri nas tako zelo pogosti.
2.	Eno otročnico ali bolnico bi smela istočasno obiskati največ dva obiskovalci.
3.	Vsak obiskovalec bi smel ošteti na obisku največ 10 minut
S -temi odredbami bi bile pacientke manij nadlegovane, svojci bi_pa vendar imeli možnost obiskovati 6voje najbližje.
\ odstvo klinike je prepričasno, da bodo obiskovalci te odrebe vpoštevali i.n se po njih ravnali .saj so bile ufere-njene izključno zaradi tega, da se ra-gotovi mladim materam mir in počitek, ki so ga v prvih dneh po posods ■laike žeto potrebne.
rSTOAlT
Predpisi za redno izvajanje volitev v Ustavodajno skupščino
Da bi bile volitve v Ustavodajno skupščino LRS resnični izraz svobodne volje volivcev, vsebuje zakon o volitvah ljudskih poslancev za Ustavodajno skupščino LRS nekaj odredb, ki naj zavarujejo možnost osebne udeležbe pri volitvah ter zajamčijo popolnoma svobodno glasovanje.
4.	člen določa, da v dobi 10 dni pred volitvami in 5 dni po volitvah ne sme ljudska oblast klicati volivcev na obveznosti, ki bi jim utegnila preprečiti ali otežiti izvršitev volivne pravice (kakor na vojaške vežbe, obvezno fizično delo itd.) in vobče na storitve, ki utegnejo volivca z? »riuti izven kraja. kjer je vpisan » volivni imenik, ali ga v svobodnem kretanju kakor koli omejiti in s tem zadržati od glasovanja.
5.	Sen zakona določa, da v tem času ne sme kandidatov in njihovih namestnikov ter kandidatovih zaupnikov in njihovih namestnikov nobeno oblastvo, noben varnostni organ zapreti ali pri-
preti, četudi je proti njim uvedena preiskava, razen, če so zaloteni pri dejanju zločina.
24 Sen določa, da je točenje ali ka kršno koli dajanje alkoholnih pijač prepovedano na dan pred volitvami, na dan volitev samih in na dan po njih. To velja tudi za dajanje pijač izven obrtnih lokalov in tudi na pri vatnih stanovanjih od strani privatnikov. Prav tako se ne smejo prirejati sestanki in zborovanja, ki imajo namen, da vplivajo na odločitev voliv cev s pomočjo alkohola. Glasovanje opitega volivca ni več resničen in svo boden izraz njegove volje, zato zakon točenje alkoholnih pijač v teh dneh prepoveduje in kršitve najstrožje kaznuje.
S temi odredbami so volivci, kandidati in kandidatovi zaupniki zavarovani pred vsako morebitno omejitvijo in vplivi, naše volitve pa bodo izraz svobodne in neovirane ljudske volje.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 20- oktobra: Ivan Kanc., Felicijan, Irena.
Ponedeljek, 21- oktobra: Uršula, Stojslav Torek, 22- oktobra :Kordula, Zorislav.
SPOMINSKI DNEVI
20. oktobra — Dan komunistične mladine 20- oktobra 1941- — V okupirani Srbiji so Nemci pobijali Srbe in naše slovenske pregpanee kakor brez uma. Za enega ubitega Nemca je okupator ustrelil po sto in še več Srbov. Ta dan so podivjali Nemci v Kragujevcu in so postrelili 7000 Srbov.
S), oktobra 1944 — Jugoslovanski partizani in bratska Rdeča armada osvobo-de Beograd- — Isti dan kakor je Rdeča armada s POJ osvobodila Beograd, so tudi zavzeli zavezniki Aachen, prvo večje nemško mesto-
20- oktobra 1944. — Enote IX. korpusa razrušijo progo med Trstom in Mirä-marom. Ubitih 350 Nemcev.
20- oktobra 1944- — Enote IV. operativne zone zavzemajo postojanko, v Št. Janžu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Lekarna Bakarič, Sv. Jakoba trg šL 9; Tretja državna lekarna, Gosposvetska cesta št. 4-v
Jutri: Prva državna lekarna. Marijin trg št- 5; lekarna Gartus, Moste, Zaloška cesta št- 47.
Nedeljsko	dežurno	zdravniško	službo	v
Ljubljani	vrši	do	ponedeljka	do	8-
zjutraj dr. Ciber Franc, Železnikarjema ulica št. 20. tel. 36-41-Nedeljsko	dežurno	zdravniško	službo	v
Celju vrši do ponedeljka do 8. zjutraj dr- Fišer J.. Kržišnikova št. 2.
Nedeljsko	dežurno	zdravniško	službo	v
Mariboru	vrši	do	ponedeljka	do	8-
zjutraj dr- Skalicky Bogo. Stolna ulica št. 1.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠŠĆE V LJUBLJANI Drama
20. oktobra, nedelja, ob 20. uri: Moliere-Vifdmar: Učene ženske. Premiera. Izven.
22.	oktobra, torek, ob 20. uri: Moliere-Vidmar: Učene ženske. Red B.
23.	oktobra, sreda, ob 19.30 uri: Kreft: Velika puntarija. Red Sreda.
24.	oktobra, četrtek, oo 20. uri: Moličre Vidmar: Učene ženske. Red E.
25.	oktobra., petek, ob 19.30 uri: Krleža: Gospoda Glembajevi. Red A.
26.	oktobra, sobota, ob 19.30 uri: Kreft: Velika puntarija. Red N.
27.	oktobra, nedelja, ob 20. uri: Goldoni: Rut el: Primorske zdrahe. Izven.
Danes, v nedeljo, dne 20. t. m. bodo
uprizorili v Drami prvič Molierovo auiio-vnto komedijo v petih dejanjih »Učene ženske«, ki jih je mojstrsko prelil v slo venske stihe Josip Vidmar. Ta klasična umetnina je veseloigra visokega stila, v verzih in spada med naj popolnejše Mo,* Herc ve stvaritve. Dovršenost m mojstrstvo prizna »Učenim ženskam «s vsa kritika in literarna zgodovina. Zrežiral je delo Slavko Jan, insceniral pa inž. Ernest Franz. Premiera bo izven abonmaja.
P. n. občinstvo opozarjamo, da bo od slej začetek predstav »Gospoda Glembajevi« in »Velike puntarije« ob 19.30 uri in ne ob 20. uri kakor doslej.
Za red B bo v Drami v torek. 22. t. m. ob 19.30 uri predstava Moliere-Vidmar: Učene ženske.
Opera
20. oktobra, nedelja, ob 20. uri: Smetana: Prodana nevesta. Izven.
22.	oktobra, torek, ob 20. uri: Rossini: Seviljski brivec«. Red D.
23.	oktobra, sreda, ob 20. uri: Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Red H.
24.	oktobra, četrtek, ob 20. uri: Gotovac: Ero z onega sveta. Gostovanje Jožeta Gostiča. Red četrtek.
25.	oktobra, petek, ob 20. uri: Puccini: Madame Butterfly. Red M.
Danes, v nedeljo, 20. oktobra, ob 20. uri uprizori Opera Smetanovo komično opero v treh dejanjih »Prodana nevesta« v zasedbi: Krušina — Janko. Ljudmila — Kogej e va, Marinka — Bukovčeva. Miha — Langus. Hata — Karlovčeva. Vašek — Bancvec. Janke) — Franci. Kecal — Orel. cirkuški ravnatelj — Brajnik, Esmeralda — Fatikova. Indijanec — Marenk. Solo •plešejo: T. Remškarjeva. Bravničarjema, JSiPljjva, Suhi Eržen. Dirigent in reži ser:	M. Polič, inscenator:	V. Skrusny,
vodja zbora: J. Hanc. koreograf: inž. P. Goloyin.
Abonenti red D imajo v Operi v torek. 22. •=. m. predstavo Seviljskega brivca«.
DRŽAVNA KINEMATOGRAFI LJUBLJANA UNION:	Sovjetski film
> Poslednji tabor-, filmski Obzornik-. Prudstave ob 15., 17., 19. in 21 uri. MATICA: Sovjetski film ->Brez dote’, ted-
nik. Predstave ob 15., 17., 19.' in 21. uri-SLOGA: Ameriški film »Otroci matere Carey«, tednik. Predstave ob 15-. 17., 19. in 21. uri. KODELJEVO: Finski film »Na pragu slave . tednik. Predstave ob 14-30., 16.30., 18.30. in 20-30. MARIBOR ESPLANADE: Francoski film »Werther«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski barvni film »Kameniti cvet-, tednik POBREŽJE: Sovjetski film »Baltiški poslanec’, tednik.
CELJE METROPOL:	Sovjetski film
»Vrnitev«, tednik. DOM: Sovjetski film A.inka \ tednik.
KRANJ: Češki film »Mlada srca«, tednik PTUJ: Ameriški film »Trije bratje«.
Društvo prijateljev Češkoslovaške vabi svoje članstvo in vso slovensko javnost, da se udeleži sprejema naših, dragih gostov Pevskega zbora Moravskih učiteljev danes ob pol 10 na glavnem kolodvoru. Jutri vsi na koncert!
Medicinei-ke 1. letnika imajo v torek 22. oktobra ob 9. uri v anatonski predavalnici volivni sestanek.
Slavisti! V ponedeljek. 21. t. m. ob IS. uri bo v slovainskein seminarju (univerzitetna knjižnica, pritličje) predvolivni sestanek. Udeležite se ga vsi novinci in stari služatelji. Važno! Sekretariat. 2306-n Specialist za otroške bolezni dr. Marjan Stegnar, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 1. tel. 39-94, zopet ordinira za obiske pri bolnikih na domu.	2304-n
Violinist Juri Gregor bo koncertiral v Filharmonični dvorani v petek, 25. okt-ob 20.. Pri klavirju dr. Danilo Švara. Vstopnice v Matični knjigarni. 2310-n Pevski praznik prvega reda bo jutršnji koncert Pevskega zbora Moravskih učiteljev v Unionski dvorani. Nastopi 64 clanoy pod vodstvom dirigenta Jana Šoupala. Začetek ob 20-, vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice-	2309-n
Odkritje spomenika. V nedeljo. cL*° 20. t- m. bo ob 14.30 uri odkritje spomenika na viškem pokopališču vsem žrtvam terena VT. (Brdo), ki so darovali svoja življenja za domovino v osvobodilni vojni. K svečanosti vabimo vse mnežič ne organizacije, zlasti pa vse prebivalce četrti Vič.	2307-n
= Tržne cene v Ljubljani 19. oktobra-Zelenjava: solata ajserica 12 do 14 din. endivja 10 do 14. motovilec 30. radie 8 do 12, cvetača 24, zelje 5 do 6, ohrovt 6. kolerabe 4 do 5, špinača 10, paradižniki 8 do 12. bučke 3 do 4, čebula 8 do 9.50, krompir 3.50 do 4, repa 2.50 do 3, korenje 4 do 5. zelena paprika 24, rdeča pesa 4 do 5, kislo zelje 15. kisla repa 8 din za kg. fižol luščen 10 do 13-50 din za liter, gobe jurčki 30 din pa kg; sadje: jabolka T. vrste 6 do 6-50. II. vrste 3-50 do 5, hruške I vrste 10. II- vrste 7. suhe češplje 28 do 29, grozdje 20. grozdje izabela 8, suhe fige 33, kostanj 10 do 12, orehi 36 do 38. luščeni 148 do 160, kutne 6 do 8 din za kg. limona 6 din komad: melčni izdelki jajca: sir trapist I. a 96 do 100. sirček 30 do 32 din za kg, jajce 5 din: peerutnina: piščanec 50 do 75, kokoš 100 do 110.
Tiskovina »Potrošniško potrdilo» za živilske nakaznice se dobi pri Državni založbi Slovenije na Mestnem trgu št. 26 (bivša Krisperjeva trgovina).
Sindikalna podružnica šivilj javlja, da se vrši izredni sestanek v Delavskem domu glavni vhod v torek 22. oktobra 1946. ob pol 8 uri-	2316-n
Pričetek predavanj na medicinski fakulteti v Ljubljani bo v ponedeljek dne 28- oktobra t- 1.
Dram- družina ter. Zg. Št. Peter v Ljubljani, Komenskega št- 12. Rokodelski dom: Nedelja, 20. oktobra ob 20: Veseloigra A. Averčenko: »Kupčija s smrtjo.«
Kino Št. Vid. Francoski film »Vroča ljubezen«. Predstave ob 6. in 8. uri.
Vsi Italijani in Slovenci so povabljeni v ponedeljek 21. t. m. v Delavski dam ob 20. uri Govoril bo tov. Regent- Začasni odbor.	2313-n
Strojepisni pouk po specialni desetprstni metodi s spisovanjem raznovrstnih pisarniških del- Stroji raznih sistemov. Praktično znanje za vsako javno ali zasebno službo. Priznano najboljši in najpopolnejši zasebni pouk te vrste. Uspeh zajamčen. — Ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Informacije, prijave dnevno:	Zasebni individualni
pouk. Domobranska št- 15. (vodi ravnatelj Christof Drago).	2312-n
Namesto cvetja za blagopokojnim Jurijem Kozino darujejo sostanovalci Tumo-grajske ulice 300 din Rdečemu križu.
Žegoza v tednu 21. do 26. oktobra ne razdeljuje krmil, ker ima svoje prostore na Gallusovem nabrežju 33 zaprte zaradi snaženja in inventure- ^	2308-n
»Slavijana’ novi družabni ples mojstra Jenka, slovenski narodni plesi svadbena polka, šamarjanka. po zeleni trati, poljska mazurka varšavljanka«, narodna kola in vsi družabni plesi se poučujejo
v tečajih »Ljudske plesne šole« Sv. Petra nasip 37. Dnevno večerni tečaji, ob nedeljah ob 9.56, 15-39 in 29 uri. 2314-n Strojepisje se naučite po moderni metodi v najkrajšem časa temeljito od začetnih vaj do popolne izvežbanosti, ki je potrebna v vsaki službi. Izberete si lahko za Vas najprikladnejše učne ure dopoldne popoldne ali zvečer. Pouk v središču mesta, zato dostopen vsakomur. Prijave in pojasnila:»Instrukcije«, Kongresni trg št. 2/II. tel. 23-91.	2311-n
PRESKRBA
DELITEV SVEŽEGA MESA
V	nedeljo 20. oktobra prejmejo potrošniki okrožnega mesta Ljubljana pri svojih stalnih mesarjih od 7. do 10- ure po 10 dkg mesa na odrezek »I. — 11 c« in »III. — 31 c.< Cena mesu je din 32. za kg.
' ŠOLSTVO
RISARSKI TEČAJ
Na Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani priredi Ministrstvo za gradnje LRS polletni risarski tečaj, da izšola sposobno risarsko osebje za projektivni zavod, katastrsko upravo in za ostale tehnične pisarne.
Reden pouk ‘v risarskem tečaju prične dne 4. novembra t. L Prijave za vpis spre jema šolska uprava do petka dne 25-oktobra, ki izdaja tudi vzorce za prijavo. Prijavi za vpis je priložiti: rojstni list; potrdilo o državljanstvu; spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in spričevalo o nižjem tečajnem izpitu; kratek življenjepis. ki mora vsebovati udejstvovanje v dobi okupacije in delo od osvoboditve do danes: dokazilo o zaposlitvi od polaganja nižjega tečajnega izpita do danes: karakteristiko LMS ako prihaja učenec neposredno iz šole ali pa od sindikalne odnosno politične organizacije, če je že vključen v del-o.
Vpisovanje s plačevanjem šolskih pristojbin (kavcija, zdravstveni sklad, zavarovanje itd) je v ponedeljek, dne 28-oktobra t. 1. od 9. do 11. ure v šolski pisarni. ,
V	risarski tečaj se sprejmejo le učenci odnosno učenke, ki so prekoračili 16 let starosti, ki so telesno in duševno sposobni za izvajanje življenskega poklica risarja a so dovršili nižjo srednjo šolo. Za socialno šibke učence je Ministrstvo za Gradnje LRS predvidelo podpore, zato naj reflektanti na podporo istočasno s prijavo za vpis, vlože tudi utemeljeno prošnjo za podporo, ki ji morajo priložiti od davčne oblasti potrjen izkaz o rmovinskem stanju staršev in sebe-
SLUŽBENE OBJAVE
IZDAJANJE DELOVNIH IZKAZNIC NAVODILA VSEM KLO-om in ČLO-om
V	smislu odredbe ministrstva za socialno politiko NVS z dne 30. junija 1945 (Uradni list SNOS-a in NVS-a št. 14/125 z dne 4. VII. 1945) so neveljavne poßlovne knjižice, delovni izkazi in podobno okupatorskih izdaj kakor tudi drugih izdaj izvzemši stare jugoslovanske kniižice C1** dan ° po Uredbi z dne 24. 3. 1938).
Odsek za posredovanje dela pri ESZDNJ-Federalnem odboru za Slovenijo je založil delovne izkaznice za potrebe našega de lovnega ljudstva. Ker se še vedn-o dogajajo primeri, da naše delavstvo nima predpisanih delovnih izkaznic, opozarjamo vse krajevne in četrtne ljudske odbore na njihovo pristojnost in dolžnost izdajanja delovnih izkaznic, ki začasno nadomeščajo poslovne knjižice.
Delovne knjižice naj KLO-i in ČLO1 naročajo neposredno pri ESZDNJ-Federal-nem odboru za Slovenijo — odseku za posredovanje dela, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, kjer prejmejo obenem z izkaznicami tudi podrobnejša pismena navo dila.	i
število potrebnih delovnih izkaznic (za potrebe do konca tega leta) naj ti odbori sporočijo najkasneje do 25. oktobra 1946 že navedenemu Odseku za posredovanje dela. Pri naročilu delovnih izkaznic naj odbori navedejo svoj točen naslov z navedbo pošte.
Delovne izkaznice prejmejo krajevni in četrtni ljudski odbori brezplačno in jih pravtako brezplačno Izdajajo delavcem in nameščencem.
ESZDNJ-Federalni zavod za Slovenijo,
Odsek za posredovanje deia.
TU 1142
Dajalci krvi
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m
SPORED ZA NEDELJO
8 Igrajo godbe na pihala. 8.30 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 845 Čajkovskij: 1812 — slavnostna uvertura. 9 Sindikalna ura. 9.30 Poje Slovenski sindikalni kvintet. 9.50 Ruske partizanske pesmi. 10 Iz slavnih dni naše borbe za svobodo. 1030 Prenos govora tov. Kardelja iz Maribora. 1130 Iz življenja bratskih narodov naše domovine. 12 Jugoslovanska narodna glasba. 1230 Napoved časa in poročila. 12.45 Hristič: Ohridska legenda- Igra Radijski orkester pod vodstvom Uroša Prevorška. 13 Komsomol — vzgojitelj mladine. 13-30 Kar si kdo želi. 14-30 Napoved časa in poročila 14.45 Sovjetske vojaške pesmi. 15 Radijsko nedeljsko popoldne. 18 Naši narodni plesi. 18-30 Vprašanja naših dni. 18.45 Poje zbor JA »Srečko Kosovel.« Zbor vodi Rado Simoniti. 19 Iz obnove in izgradnje naše domovine. 19-30 Arnič: Pričakovanje. 19.45 Napoved časa in poročila. 20 Smetana:	Prodana jievesta.
Prenos iz Opere- 22 Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 22.15 Glasbena medigra. 22-20 Današnje športne vesti. 22.25—24 V plesnem ritmu do polnoči.
SPORED ZA PONEDELJEK
6 Veselo na delo. 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda. 6-30 Zgodnji jutranji koncert. 6-45 Lahka glasba, mali oglasi in objave- 7—8 Pisan koncert na ploščah, vmes ob 7.30 Napoved časa. vesti in radijski koledar. 12 Lahko glasbo izvaja na klavirju Bojan Adamič. 12.15 Salonski orkestri igrajo. 12-30 Napoved časa in poročila. 12-45 Slovenske narodne poje* Andrej Jarc, na harmoniko ga spremlja Avgust Stanko. 13 Lahka, glasba, mali oglasi in objave. 13-30 Reportaža iz fiz-kulture. 13.45 Lallo: Kralj iz Ysa — uver tura O’Neil: Ples ur iz »Modre ptice.« 14 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. 14-15 Bolgarska narodna glasba. 14-30 Napoved časa in poročila. 14 45—15 Plesna glasba. 17.30 R. Stephan: Skladba za orkester v enem stavku. 17-45 Ljudstvo zahteva kazen za vse vojne zločince- 18 Lahka glasba. 18-15 Literarna ura:	Odlomek iz Oblomova.
Bere Jože Tiran. 18-30 Otroške pesmi poje Nuša Kristanova, pri klavirju Dana Pe-ruškova. 18.45 Mladina v boju in delu za srečno bodočnost. 19 Barber; Esej za orkester, Arbos: Noč v Arabiji. 19-15 Proučujmo naše zakone- 19-30 Debussy-jeve klavirske skladbe. 1945 Napoved časa in poročila. 20 Pester glasbeni spored- 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 22.15—23 Iz del L. v. Beethovna-
FIZKULTTJRA
Redni pregled dajalcev krvi in odvzem krvi sposobnim se vrši v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani (Klinične bolnice vhod za Ljubljanico) trikrat tedensko in sicer vsak torek, sredo in četrtek- Zaradi pregledov naj se javijo v zav-odu že ob 8 liri- Na dan pregleda-od-.zema krvi ne smejo zajtrkovati nič mastnega-
Zglase naj se: 22, 23, 24. t. m. ob 8. uri iz Ljubljane: tisti ki žele prvič dati kri in: Bregar Ludvik. Černič Niko, Dragar Bogomir, Dečman Vili. ing. Debelak Joža. Gerk Rudolf. Grunfeld Marija, Jama Vinko, Jazbec Veljko, Kržišnik Štefanija, Koritnik Ana, Kunc Jožica, Mlakar Jožica, Mavec Sonja, Mali Elizabeta, Mehle Vida. Možina Franc. Novak Emil, ing. Oblak Franjo, Pregelj Amalija, ing. Pogačnik Ljubo, Stanič Nace, Selak Jožef, Štibilj Jožica, Tuma Anka, Tepina Edvard, Virnik Elizabeta, Veretnik Ignac, Volkar Renee, Zupan Angela, Žulj Ivana- Zglase naj se tudi vsi tisti krvne skupine O, ki so dali kri pred enim ali več mesci.
Z dežele: Cokan Fortunat, Plešivec pri Velenju, Slamnjak Ljubica, Grosuplje; Tomazin Tine, Križe pri Tržiču; Veber Gabriela, Sv. Trije Kralji pri Logatcu; Zrimšek Stojana, iz Olševa; Železnik Breda iz Kranja; Zupančič Jožefa, Hrastov dol: Likovnik Heda iz Litije; Mira Jenko, Zidani most, Marija in Zvonko Vorina, Zidani most. Tem dajalcem krvi bomo povrnili stroške za prevoz po železnici (v obe smeri). Te dajalce opozarjamo, da se pozivu odzovejo le če se čutijo popolnoma zdrave in sposobne za odvzem krvi (ne smejo imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev, srbečice itd.), ker se jim bo vožnja povrnila samo tedaj če bo z ozirom na njihovo zdravstveno stanje odvzem krvi izvršen. Vozne karte naj ob prihodu v Ljubljano zadrže in oddajo v zavodu.
Ostali tovariši in tovarišice z dežele, ki žele prvič dati kri, naj se ob priliki privatnega opravila v Ljubljani zglase v zavodu v omenjenih dneh.
Današnji nogometni spored
Igrišče Svobode: ob 9.: Borec : Kranj ob 10.: Svoboda : Olimp Igrišče Krima: ob 15.: Krim : železničar Mb. s predtekmo mladine Krima in Partizana Igrišč© železničarja: ob 13.30: garnizija Ljubljana : garnizija Idrija
ob 15.: železnKčar Lb. : J. Gregorčič
•
Posvet smučarskih delavcev Slovenije
sklicuje FZS-smuški odsek za dan 3. nov. ob 8-30 na Taboru z obširnim dnevnim redom, katerega prejmejo po pošti vsa okrožja, društva in aktivi. Posvet bo sestavil načrt dela v smuškem športu in spored tekmovalne sezone- Pozivamo vse, da se pravočasno pripravijo za posamezne točke dnevnega reda, da takoj skličejo članske sestanke in na njih razmotri jo vsa vprašanja, ki bodo prišla na posvetu v razpravo. — Fizkulturna zveza Slovenije, smuški odsek.
Poverjeništvo za nogomet pri okrožju Ljubljana Prvenstvena mladinska tekma Svoboda : Domžale se preloži z igrišča Borca na igrišču Svobode s pričetkom ob 15. uri, službujoči Novak.
Zbor nogometnih sodnikov pri GO FZS-Tekmo Krim : Železničar sodi tov. Pre-singer in ne tov. Makovec. Sekretar.
FD »Udarnik« — sekcija za drsanje in hockey. Obveščamo vse drsalce in hokejiste- kakor tudi vse one, ki imajo veselje do te panoge fizkulture, da bo v sredo 23. t- m. ob 20 v prostorih FD »Udarnika« v Narodnem domu sestanek rseh drsalcev in hokejistov društva. Na sestanku bodo določene smernice za nadaljnje delo in je zato sestanek za vse obvezen. Vabljeni so tudi novi Člani-Prosim točno! — Za referenta: Ošaben.
FD Svoboda — nogometna sekcija. V nedeljo 20. t. m. morajo biti ob 10. uri na našem igrišču: Lindtner, Pupö, Lah, Bajc, Turšič, Perharič, Potočnik, Krou-pa, Keržan, Volavšek, Smole, Martinčič. — Rezervno moštvo mora biti na igrišču ob pol 10 in sicer Počkar, Plečko, Rihtar, Martinčič. Hader II.. Bašič. Pišek., Gjuran, Cetin, Roter, Belič Ivan in Uroš Vagner I. in II., Šerbec, Vrenjak. Opre» ma bo dostavljena na igrišče. — Juniorsko moštvo mora biti ob pol 15 na našem igrišču radi tekme z Domžalami.
FD Krim — nogometna sekcija. Rezervni igralci morajo biti danes najkasneje ob pol 10 na našem igrišču, mladinsko moštvo ob 13. prvo moštvo ob 14 istotam. Pozivajo se vsi člani sekcije, da še javijo v ponedeljek ob 15 v domu radi udarniškega dela pri čiščenju in popravi doma. — Načelnik.
FD Železničar — nogometni odsek. Ob 14-30 naj bodo v slačilnici naslednji igralci:	Oblak, Sočan D., Klančnik,
Aljančič, Košenina, Čcbuij, Miiler, Raz-bornik. Brodnik, Osrečki, Cebuhin in Cesar. Ob 9. uri naj dvignejo opremo naslednji igralci rezerve:	Meze, Levstik,
Aljančič, Kotnik. Kenda. Danev. Stadler, Ferlin, GoršiČ, Uhan. Sočan S. Pavlin in Sonc. Rezerva igra na igrišču Borca ob 10- uri. — Načelnik.
FD Partizan. Seje upravnega in nadzornega odbora bo v ponedeljek ob 20 v
tajništvu društva. Na dnevnem redu je določitev datuma za občni zbor in druge tekoče važne zadeve društva- Obvezne za vse načelnike odsekov in odbornike.
Tajnik.
FD Edinost. V torek 19. t m- ob 19.30 obvezen sestanek za vse igralce in igralke namiznega tenisa in za one ki imajo veselje do tega športa v četrti Vič. —
šahovski turnir v Pragi
V četrtek sv igrali na mednarodnem šahovskem turnirju v Pragi enajsto kolo. Trifunovič , je premagal Kottnauerja. Najdorf je igral s Stoltzom na remi, kar mu je tudi uspelo. Guimard je premagal Pachmana. Žita Opočenskega, dr. Katetov Golombeka in Saj tar Rohačka. Foltys ima prekinjeno partijo z Gligorieem. ki se bo najbrže končala remi.
Partija iz prvega kola Opočerasky -Kottnauer se je končala remi.
Stanje po enajstem kolu je naslednje: Najđorf 9, Gligorič 7 (1). Trifunovič 7-Foltys 6 in poi (1), Stoltz 6 (1), Pach-man in Šajtar po 6, Golombek 5 in pol, Katetov 5- Kottnauer 4 in pol. Žita 3 in pol, Rohaček 3 (1). Guimard 3, Opočen-sky 2 (2) točki.
DR. EMU GAJ
BEOGRAD II-, Lole Ribara 32
zastopa pred upravnimi oblastmi in poizveduje v upravnih in gospodarskih zadevah.
PROŠNJE — VLOGE .
informacije, intervencije, kalkulacije, poenoteno računovodstvo, agrarna reforma — ter vsa trgovsko-obrtna posredovanja ZAJC LOJZE, kornere, pisarna. Gledališka uL 7, teL 46-14.
Pisarniško moč
izvežbano v vseh pisarniških delih, po možnosti z znanjem knjigovodstva, eventuelno tudi začetnika s primemo šolsko izobrazbo sprejmemo takoj v služba Ponudbe poslati na tovarno usnja, Slovenjgradec.
RADIO APARATE
in vse dele najboljše kakovosti dobite v strokovni trgovini
„SELEKTRA RADIO*4
ZAGREB — PRERADOVIĆEVA IS
Telefon 22-553	Telefon 22-553
NA BLEDU
OB SOBOTAH IN NEDELJAH V TOPLO ZAKURJENIH PROSTORIH jTURIS t-hotela« OB ZVOKIH BLEJCEM DOBRO ZNANEGA TRIA »BLEJSKIH TROJČKOV«
PLES
OB SOBOTAH OD 21. URE DALJE — OB NEDELJAH OD 17. DO 19. URE TER OD 2L URE DALJE.

Planinci, mladina, sindikati!
PDS, podružnica Ruše, otvarja v nedeljo 20. t. m. pri Sv. Arehu na Pohorju obnovljeno Planinko-Tinetov dom 1250 m. Prosimo, da se naše otvoritve udeležite ter s tem počastite uspeh udarniškega deda PDS, podr. Ruše. K otvoritvi vozijo avtobusi iz Maribora do koče. Prijave sprejema Putnik, Maribor.
PDS, podr. Ruša.
MwuiHitatlliaaaitai.Maasl.aDUI
Naproša
ŽUŽEMBERK
potrebuje za takojšnji nastop« SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO BILANCISTA; CENTRALNEGA POSLOVODJO Z ZNANJEM STROJEPISJA IN KORESPONDENCE Pismene ponudbe s karakteristika na naslov zadruge. Plača po oredM.
Izprašanega
elektrotehnika
za visoko napetost in
strojnega
ključavničarja
z večletno prakso s takojšnjim nastopom službe išče Predilnica v Litiji. Ponudbe na upravo predilnice.
Zapustila me je moja <fra-
ga sestra
Babič Stanka
dijakinja
Pogreb bo v ponedeljek, dne 21. t. m., ob pol štirih popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, 19. okt. 1946. žalujoča sestra SLAVKA.
»♦»•♦»»♦♦♦♦♦•♦♦»»»»»♦»♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦«♦♦t
VINO
TRGOVSKO PODJETJE Z VINOM IN ALKOHOLNIMI PIJAČAMI
LJUBLJANA
TELEFON ŠT. 21-71, 22-18, 25-73.
POŠTNI ČEKOVNI RAČUN ŠT. 15,808. BRZOJAVI: »VINO«, LJUBLJANA.
Podružnice: CELJE, Zidanškova 1, teL št. 29. — MARIBOR, Ob jarku 6. — PTUJ, Trstenjakova 6, teL št. 1.
S kia. d i š-čseu:
DOMŽALE, DRAVOGRAD, JESENICE tel. 233, KOČEVJE,
KRANJ, tel. 324, LITUA,
LOGATEC, MOKRONOG, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, ŠMARTNO OB PAKI, TRBOVLJE, tel. 29.
Odkupujemo vse vrste žganja, vinski mošt in nova vina po najugodnejših cenah.
Imamo stalno na zalogi stara prvovrstna štajerska vina v steklenicah, kakor tudi odprta stara in nova domača, srhska in dalmatinska vina ter žganja po ugodnih cenah.
Ob tej priliki opozarjamo zadruge in vinogradnike, da nekateri nakupovalci, ki nimajo odkupnega pooblastila našega podjetja, zlorabljajo našo firmo pri. svojem načinu odkupovanja, ki ni v skladu s sklepi koordinacijskega odbora. Prosimo, da se take osebe izroče pristojnim organom, vsak tak primer pa javi centrali našega podjetja.
PONUDITE NAM BLAGO V ODKUP'! OSKRBUJTE SE IZ NAŠIH KLETI!
BORIMO SE ZA NIZKE CENE!
IZLOČAJMO NEPOTREBNO POSREDNIŠTVO! FORSIRAJMO STROKOVNO KLETARSTVO!

STANKO SEMIĆ-DAKI
Grahovo—Velike Lašče—Kočevje
je bil štab prodirajoče edinice, in dobili od štaba divizije nalog, da kamion s kruhom. Mi pa seveda napademo Grahovo, lačni. Morala se nam je izboljšala, f V Grahovem samem je bila bejo-kajti dobili smo hrano. Prvi četi, gandlstačna postojanka, ki je bila ki je minirala cesto, sta avtomobila popolnoma brez skrbi, ker so belo-priletelia. kar v naročje. Luiksuzni gardisti širili vesti, da so vsj par-
(Ta odlomek je vzet iz knjige Spomini na .partizanska leta, ki bo izšla v seriji Prešernove knjižnice.) •
Štirinajsta divizija se je ob ve-Eki nemški ofenzivi oktobra 1943 spoprijela z Nemci na Notranjskem. Prva se je udarila z Nemci Tomšičeva brigada v Les kov j dolini z deli motorizirane divizije »Hermann Goring«. To je bil prvi spopad z nemško kolono, ki je prišla iz Primorske, nato pa se je borba prenesla na Loško dolino, na vso štirinajsto divizijo in na Notranjski odred. Nemci so hoteli prodreti s prvimi manjšimi Silanu v Loško dolino, mi pa smo jih v Leskovi dolini zadržali. Zato so vrgli na ta sektor čez Mašim celo motorizirano divizijo. Štab Tomšičeve brigade je bil v Mašunu. Dejansko se je borbi začela takrat, ko je neki drzen skojevec pognal v zrak »Tigra«. Miniral je s trideseitimj kilogrami cesto in potegnil od mesta dvanajst metrov dolg kabel za skale. Na kraj. kjer je bil zakopjn eksploziv, smo natrosili papir. Ko je tank dospel do eksploziva, se je ustavil. Švabi go šli iz tamka in Si ogledovali papir. Ker se jim je zdelo, da ni nič nevarnega, so šli nazaj v tank. Tank je zavozil na eksploziv, ikti se je-■vžgal in »tigra« popolnoma razne-
sel, tako da so bila 30 m okoli vsa drevesa raztrgana. Kjer koli na drevesu Sj videl os ali kose železa in mesa. Miner ec je .pritekel k nam in javil, da je nalogo izvršil. Pripovedoval nam je, da je bil zelo v strahu, če se eksploziv ne bi vžgal, kajti v tem primeru hi bil pogubljen. Eksploziv 808 je napravil svoje. Nemci so skušali v »tigrih« prodirati s svojimi edinicami, da bi si zagotovili prometne zveze in bi med nas sejali s tem paniko in nered.
Potem se je začela borba. V teh borbah se nam je pokvaril top. Po telefonu sem prosil komisarja divizije Krta za »izpraven« top. Po telefonu sva precej časa govorila. Nenadoma sem čutil v slušalki motnje. Ker je ves dan proti Javorniku in Loški dolini pokalo, se mi je zdelo, da so Nemci prišli do žice, kajti takoj za Krtom sem slišal neznan glas. Vprašal sem ponovno: »Ali bo to j s topom ati me bo?« V tistem pa so Nemci vprašali po telefonu: •
»Kaj pa bo?«
Ko sem slišal, da zna bolj slabo slovenski, sem vprašal:
»Ali si Slovenec, ali' si Švaba? Govoril Saj smo na Mašunu.«
»Kdo pa je tu na telefonu?« »Kdo je na telefonu! Jaz, Daka. Saj se ne bova po telefonu «izgo-
varjala, kar pridi sem gor na Ma-šun. Tu boš dobil vse informacije.«
V Leskovi dolini pa se je borba bližala koncu in se počasi prenašala na Loško dolino. Nemci so imeli 250 mrtvih, izgubili so »tigra«, sedem kamionov in blindo. Ko smo videli, da ne bomo mogli držati več položajev, smo zaminirali Mašun in se umaknili. Še preden smo zapustili Mašun, smo dobili od nemške komande iz Ilirske Bistrice pismo, v katerem so nam sporočali, naj se predamo. V .pismu je bilo rečeno, da imajo Nemci delavske bataljone in da garantirajo, da bodo partizanski oficirj1 protežirani in da jim je zagotovljeno žvljenje.
Mi smo odgovorili nemški komandi, ni j se predajo oni, da imamo tudj mi delavske bataljone. Oficirjem pa da ne moremo garantirati za življenje.
Kmalu nato smo se umaknili in požgali grad nad Mašunom, pobrali nafto, in ko je še pod nami pokalo in je grad gorel, smo peli pesem: Grad gori, grof beži...
Vino teče maj, če teče kri...
Hoteli smo se prebiti ma Babno polje. Naprej jie šla izvidnica. Cesto pa so že kontrolirali Švabi. Vsake tri minute je drvelo po .cesti motorno vozilo. Z dvema bataljonoma smo prodrli na en kilometer dolžine cesto in začeli borbo. V tistem hipu pridrvita dva avtomobila;: Vuksaizn, avtomobil, v katerem
avto smo razbili, kamion pa izpraznili, kajti že je prihajala druga nemška kolona na pomoč. To je bilo ponoči okoli desetih. V tej borbi sem bil ranjen v nogo, in sicer od naše bombe, ker je zaradi teme vrgel naš borec bombo v bližnje drevo in se je ta odbila in padla med nas.' šli smo naprej na Babno polje. Eno četo sem poslal kot izvidnico v Babno polje. Toda znašla se je sredii nemških tankov in avtomobilov. Ko so začutili naše*, so začeli iz vsega orožja tolči po njih. Komandir, ki se je vmdi s četo, je rekel, da v takem ognju še nikoli ni bil. Rekel je ,da tu ne bomo nič opravili, da z glavo skozi zid ni mogoče. Nekoliko smo se odpočili, si skuhalj in šli potem dalje proti Javorniku. Med Rakekom in Cerknico je štab brigade v Zelčah sam napadel Nemce. Tu sta bila dva kurirja ranjena. Umaknili smo se nazaj v hosto, kajti z Rakeka so prišli Nemcem na pomoč tanki. Razdelili smo se na tri dele in krenili vsak bataljon po svoji poti, nazaj proti Loški dolini.
V Loški dolini ugotovimo, da ni več Nemcev. Skušali smo dobiti zvezo z divizijo, IM so jo kurirji tudi vzpostavili. Takoj nato p» smo
tizami uničeni.
V Loški dolini smo v naglici demaskirali topove ter šli proti Grahovemu, in sicer XTT., Tomšičeva in šercerjeva brigada. Preden smo izvršili napad ma Grahovo, smo iskali' podatkov o moči postojanke. Udarili smo se tudi z neko patrolo, toda naši so se takoj umaknili. Zaradi tega so belogardisti sklepali, da nas je malo. S tem smo jih seveda prevarili.
šercerjeva brigada je zavarovala pot proti Begunjam in Rakeku, XH. pa'proti Prezidu, medtem ko je imela Tomšičeva nalog likvidirati belogardistično postojanko v Grahovem.
Ko se je zmračilo, je komandir Silni dobil nalog, da se s svojo četo vtihotapi v postojanko samo to da obkoli cerkev, da ne bi mogli ob času napada belogardisti zbežati v cerkev. Komandirju Silnemu se je naloga posrečila. Vse obzidje okrog cerkve je zasedel s svojo četo. Na njegov znak z raketo je vsa brigada (ikrati napadla. Tolkli smo se vso noč. Okrog enajstih pomoči smo začeli z borbo ta se borili do drugega dne do devetih. Beli' se niso hoteli predati za nobeno ceno, leer so pričakovan nemško pomoč zRa-kefca.
V trenutku, ko <e dal Sil'ni znak z raketo, niso imeli beli nitj pojma, kaj se pripravlja zanje. Na ta znak so naše čete začele jurišati na Grahovo in so marsikaterega belogardista presenetile v bajtah, kjer so ležali pr j svojih ljubicah. V paniki so pozabljali puške po hišah ali pa so jih .v teku metali od sebe. Sredi vasi je četa Silnega odprla ogenj in tako je v Grahovem v tre. nutku zavladala zmeda, četa Silnega je kmalu dobila zvezo z ostalimi četami, ki so prodirale v Grahovo, tako da so se borci že lahko raz-govarjali med seboj. Pod Bračičevem in mojim vodstvom smo v teku pripeljali po cesti dve havbici kar pred pošto. Havbici so vlekli konji in brž ko smo prispeli z njimi na položaj, smo konje dzpregM in takoj tolkli v .pošto. Top smo pripeljali kakih 12 m pred pošto in streljali iz te bližine. Zračni pritisk je bil tako močan, da smo se bali za. topove. Od časa do časa smo se z belogardisti razgovarjali. Norčevali smo se, češ da smo sicer ostanki partizanov, ki so jih Nemci za . časa ofenzive pozabiti potolči, a kljub temu ne bo Nemcev n,a pomoč. Belogardisti so nam odgovarjali, da bodo izvršili protinapad, brž 'ko se bo napravil dan ta da bodo Nemci gotovo prišli. Komandant divizije Bračič se je kar sprehajal po cestj pred pošto in je <^>bil pri tern ‘strel skori suknjič na rami to drugega skozi titovko.
<
IT. 246 / NEDELJA, 20. OKTOBRA 1946.
SLOVENSKI

OROCEVÄIEÖ
STRAN
REDNE PLESNE VAJE FD ŽELEZNIČARJA
SO VSAKO NEDELJO V DOMU UDBA ŠERCERJA OD 20. URE DALJE.
VAN KAIT
Zobna brenta Brivska krema tampon
i!i:!!!::;!::!!:i!ii::;:;:[!!:i!:i!:ii::i:::i:::!ii:iiii!:s:r.i!::ii:i!! Evo pn*m prašek
Generalno zastopstvo za LR Slovenijo
s sedežem v Ljubljani ali Mariboru
oddamo za najnovejši izdelek masovne prodaje, potreben vsem industrijam, trgovinam, obrtim, gospodinjstvom in vsem drugim panogam gospodarstva. Masovna uporaba. Pogoj za interesente je, da imajo potrebne in primerne prostore za opravljanje tega posla, dobro trgovsko organizacijo 'in kapital 150.000 do 300.000 din.
Resno utemeljene ponudbe poslati na: Oglasni zavod Hrvatske, Zagreb, Trg Republike 5, pod štev. 4441.
«j» JR	jtj JSf jft JR
VSE, KAR RABIŠ ZA VRT,
DOBIŠ NAJCENEJE PRI
MESTNI VRTNARIJI, Cesta na Rožnik št. 2.
OGROMNA IZBIRA MAČEH,
KRIZANTEM, OKRASNEGA GRMIČEVJA, EKSOTIČNEGA DREVJA IN IGLAVCEV.
t) v er	nvo	uva	"OVC*	o.i.a	TTJ'cJ	ovtf	_
Jtt«	Jr.	.T.	.T.	JTt.
TE?	TE?	TE?	TE?	Tis	TE?	TE?
Državno cdpremno podjetje FLRJ
Podružnica Ljubljana, Masarykova cesta 17—2L Brzojavi: Detrans.	Telefon 2060 in 3160.
Ekspoziture na Jesenicah in Rakeku
1
IZVRŠUJE VSE VRSTE MEDNARODNIH TRANSPORTOV. POSREDUJE PRI DOBAVAH IZ VSEH EVROPSKIH DRŽAV
IN ZSSR.
OBAVUA UVOZNE IN IZVOZNE CARINSKE ODPRAVE V LJUBLJANI, NA JESENICAH IN RAKEKU. IZVRŠUJE SELITVE IN PREVOZE Z AVTOMOBILI IN KONJSKO VPREGO.
VSKLADIŠCUJE POHIŠTVO, INDUSTRIJSKE NAPRAVE, TRGOVSKO BLAGO ITD. V LASTNIH NOVIH SKLADIŠČIH. INDUSTRIJSKI TIR.
Vsem sorodnikom in znancem javljamo žalostno vest, da je po težki in dolgi bolezni umrla naša ljubljena hčerka, sestra in teta
ČEŠNOVAR MARIJA
Pogreb bo v nedeljo 20. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na Viču. Maša zadušnica se bo brala dne 26. t. m. ob pol 7. uri v župni cerkvi na Viču.
Žalujoče družine: CESNOVAB, GRUM, ŽIROVNIK.
Javljamo žalostno vest, da nas je nenadno zapustil 17. oktobra ob 10. uri zvečer v 58. letu starosti tovariš
Pasar Jože
upokojeni železničar
član Krajevnega ljudskega odbora, član upravnega odbora Obnovitvene zadruge, član nadzornega odbora Nabavne in prodajne zadruge, predsednik invalidskega udruženja in član upravnega odbora prostovoljne gasilske čete v Žužemberku
Nepozabnega tovariša položimo k večnemu počitku dne 19. oktobra ob 10. uri na pokopališču v Žužemberku. Nadvse agilnega in požrtvovalnega tovariša ohranimo v trajnem hvaležnem spominu. ŽUŽEMBERK, dne 18. oktobra 1946.
Krajevni ljudski odbor — Obnovitvena zadruga — Nabavna in prodajna zadruga — Invalidsko udruženje in Prostovoljna gasilska četa v Žužemberku.
f
Vsem sodelavcem zavarovalstva sporočamo žalostno novico, da nas je nestor slovenskega zavarovalstva
Pehani Josip
gen. ravnatelj
po daljši bolezni za vedno zapustil.
Njegovo nesebično 58 letno delo nam bo svetel zgled moža, ki je vse svoje življenje posvetil službi naroda.
Pogreb bo dne 20. oktobra 1946 ob 16.30 uri izpred kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv.. Križu.
ZAVAROVALNI ZAVOD SLOVENIJA V LJUBLJANI V LIKVIDACIJI.
Predtiskarije za ročno delo z vsem priborom razpošilja poceni ANDOR M. BLEIEB kcrađba -crteža z» ručne radova SENTA BACKA
RADIOAPARATE
vseh vrst po maksimiranih cenah — prodaj a
RADIOCENTBALA A. TASS OTI, Zagreb, Ilica 146, lokal. Tel. 41-26
Pozor, polharji in lovci!
Ovniček Alojzij
trgovina z deželnimi pridelki in kožami divjačine v Novem mestu
daje v vednost vsem lovcem in polharjem, da je pooblaščen od Drž. podjetja »Koteks« v Ljubljani za zbiranje in nakup polhovih in vseh vrst kož divjačine. Plačuje po najvišjih cenah, ki so določene od državnega podjetja v Ljubljani. Priporoča, da se kože ne zadržujejo čez leto doma, ker se s tem pokvarijo. Ko se zaključi lov na polhe in ostalo divjad, naj kože takoj prinesejo na naslov:
OVNIČEK ALOJZIJ NOVO MESTO
Veliko
tekstilno podjetje
išče
elektro-
monterja
Nastop takoj
Javile pod značko ,Tekstil1
Poziv upnikom
Nabavljalna in prodajna zadruga z o- j. v Ljubljani sporoča, da se je dne 9. oktobra 1946 vpisala v zadružnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani spojitev spodaj navedenih zadrug z Nabavno in prodajno zadrugo z o. j. v Ljubljani.
Spojile so se in prenehale obstojati naslednje zadruge:	.
1.	Zadružna klet, z. z o. j. v Ljubljani;
2.	Nabavna in kreditna zadruga uslužbencev finančne kontrole, z. z o. j. v Ljubljani;
3.	Nabavna in prodajna zadruga, z. z o. j., št. Vid nad Ljubljano;
4.	Osrednja vinarska zadruga, z. z o. j. v Ljubljani.
Nabavljalna in prodajna zadruga, z. z o. j. v Ljubljani, kot sprejemajoča zadruga, poziva upnike vseh spredaj navedenih zadrug, da prijavijo svoje terjatve v roku 3 mesecev od dneva poziva Nabavljalne in prodajne zadruge v Ljubljani, Masary-kova cesta 15.
Sprejemam v popravilo vse vrste pisalne, računske stroje ter register-blagajne.
J. Tršinar, spec. meh. delavnica
Kranj — Tomšičeva 6
LIKERJE
RUM, KONJAK, DALMATINSKO TRAVARICO BRESKOVACO IN KAJSAJEVACO, SAMO PRVOVRSTNE KAKOVOSTI NUDI
»ZLATNI BREG“
BEOGRAD
MIHAJLA BOGICEVICA UL. ŠT. 1 TEL. 28-800	TEL. 28-800
Notranje razpošilja po.povzetju v .zabojih po 30 st efk 1 e n i c.
Poziv upnikom in dolžnikom
Glasom odredbe min. za finance FLRJ VH Br. 15364 z dne 30. sept. 1946 je prešla Celjska posojilnica d. d. v Celju v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve in obveznosti v roku 30 dni po objavi likvidacijskemu odboru, v kolikor tega še niso storili. Likvidacijski odbor Celjske posojilnice d. d. v Celju.
Mestna čevljarna
Ljubljana — Kolodvorska ul. 12
javlja,
da-otvarja z dnem 22. oktobra 1946 svoje nove poslovalnice za prodajo čevljev in sprejemanje popravil, in sicer:
poslovalnica št. 1 Pogačarjev trg 3 poslovalnica št. 2 Gradišče 2 tn poslovalnica št. 3 Tyrseva c. 15.
Vsa neizvršena popravila dosedanje Mestne čevljarne, Ljubljana, Igriška ulica 3, je prevzela naša poslovalnica št. 2, Gradišče 2.
CIRKUS
BOHEMIA
V TIVOLIJU —LJUBLJANA
NA SPLOŠNO ZAHTEVO OBČINSTVA GOSTUJE S SVOJIMI ATRAKCIJAMI IN SENZACIJAMI OD 20. OKTOBRA DALJE, DA--NES, V NEDELJO, S TREMI PREDSTAVAMI: I. OB 14., H OB 16., IH. OB 20. URL VSAKO SREDO IN SOBOTO DVE PREDSTAVI; PRVA OB 16., DRUGA OB 20. URI. OB DELAVNIH DNEH DNEVNO PREDSTAVA ZVEČER OB 20. URI. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH TRI PREDSTAVE: OB 14., 16. IN 20.
VLJUDNO VAS VABI UPRAVA
f
Dotrpela je v svojem 82. letu po kratki in mučni bolezni naša predraga žena in zlata mati
Frančiška staj er roj. Trampuš
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 21. oktobra ob 16. uri z Žal, kapelice sv. Andreja.
Žalujoče rodbine: ŠTAJER, KERŽAN, NAJGLIC, JERANČIČ.
Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo, da smo prepeljali zemske ostanke našega nadvse ljubljenega
Tončeta Srebrniča
borca iz stare Jugoslavije — člana KP
ki je daroval svoje mlado življenje za boljšo bodočnost L 1943 v borbi na Mrzlem vrhu pri Otaležu.
Pogreb bo v ponedeljek 21. t. m. ob 15. uri iz kapelice sv. Antona na tukajšnje pokopališče.
Žalujoče družine: SREBRNIČ, PRIMOŽIČ, LESICA.
STRTI V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM IN ZNANCEM, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PREDRAGA MAMA
MARIJA TURK
SOPROGA ŽELEZNIČARJA V POKOJU
POGREB DRAGE POKOJNICE BO V PONEDELJEK, DNE 21. OKTOBRA, OB POL 3. URI IZ KAPELICE SV. FRANČIŠKA Z ŽAL NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
PROSIMO TIHEGA SOŽALJA!
ŽALUJOČE DRUŽINE:
TURK, ROŠ, ČEMAŽAR IN OSTALO SORODSTVO.
službo dobi POSLOVODJA
T trgovini s steklom in barvami.
Prednost Imajo strokovnjaki za prodajo barv. Prosilci, vojaščine prosti, naj vložijo prošnje z dokazi o dosedanji zaposlitvi najkasneje do 1. novembra 1946. Službo je treba nastopiti 1. decembra 1946. Prošnje za sprejem v službo je treba vložiti pod značko »Strokovnjak za barve, na upravo »Vestnika« v Mariboru.
lo% alkoholni kis
od 8 din za liter nudi
SIRENA D. D.
ZAGREB — BUŽANOVA 22 — TELEFON 76-82
■■■■■■■■■■mm
KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR MESTA LJUTOMER
r a k p i saj«
službeno mesto administratorja
ki mora obvladati strojepisje in po možnosti stenografijo. Vojaščine prosti prosilci naj vložijo prošnje na gospodarska podjetja KLO mesta Ljutomer.
ZA POČASTITEV SPOMINA RAJNKIH OBIŠČITE
cvetličarno »Cvet« WolSova ul. št. lo
VELIKA ZALOGA CVETJA, ŠOPKOV, VENCEV, VSAKOVRSTNIH ARANŽMAJEV.
POHITITE Z NAROČILI!
KOLEDARJI ZA LETO 1947
LJUDSKI KOLEDAR — LJUDSKA ENCIKLOPEDIJA — dnevni namizni koledar z naslonilom BELEŽNI KOLEDAR — tedenski namizni z mehaniko in naslonilom
BELEŽNI KOLEDAR — tedenski namizni brez mehanike z naslonilom
STENSKI KOLEDAR — z dnevnim blokom ŽEPNI KOLEDARJI — v petih različnih vezavah
ZALOŽIL
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI Pred Škofijo 5
Naročajte koledarje*v najbližjih podružnicah, ki so:
BREŽICE, CELJE, ČRNOMELJ, JESENICE KAMNIK, KRANJ, LJUTOMER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVO MESTO, PTUJ, GORNJA RADGONA, SLOVENJGRADEC, ŠKOFJA LOKA, TRBOVLJE, TRŽIČ, ZAGREB, ŠOŠTANJ, KOČEVJE, SLOVENSKE KONJICE, ZAGORJE, DOMŽALE, RIBNICA.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob Izgubi našega dragega sina
prof. Kovačiča Edvina
z nami sočustvovali, mu poklonili venc.e in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti, zlasti tov. prof. Orlu za poslovilne besede in učenkam VIJ) razreda za prisrčno slovo, naša iskrena zahvala.
LJUBLJANA, 19. oktobra 1946.
STARŠI.
ZAHVALA
Toplo zahvalo izrekam za prisrčno in ganljivo slovo na Lokvah. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste prišli od blizu in daleč spremit in se poslovit na poslednji poti od nadvse ljubljenega sina
Drašček Stojana
cand. inr. — kult. 17. Sim. Gregorčičeve brig.
ga bogato obsuli s cvetjem, mu zapeli krasne žalostinke in spregovorili lepe besede v slovo.
Zahvaljujem se vsem zastopnikom oblasti na Lokvah, v Mostah, Polju in Zalogu. Prav tako vsem, ki ste v času najhujšega preganjanja nudili mojemu sinu svojo pomoč, in vam, ki ste stali meni v najbridkejših časih ob strani. Vsem in vsakemu prisrčna hvala!
V LJUBLJANI, 17. oktobra 1946.
DRAŠČEK JELA.
ZAHVALA
Ob težki izgubi ljubljene hčerke, sestre, tete in svakinje
Olge Zadravec
katehistinje
katere zemske ostanke smo prenesli iz Varaždina, kamor je bila pregnana, na domače pokopališče, izrekamo vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo duhovščini, domačemu pevskemu zboru, številnim dekletom ter vsem darovalcem cvetja in vencev.
Naj jim Bog stotero poplača! ORMOŽ, 13. oktobra 1946.
ZADRA VČEVL

SLUŽBO IŠČEJO
MLADA ŠIVILJA Išče zaposlitve v kakšnem salonu. Naslov v ogL odd. »Slov. poročevalca«.	23.419-1
IŠČEM MESTO gospodinje ali kuharice, pridna, varčna, perfektna za večje podjetje. Grem tudi izven mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slov. poiroč.« pod »Samostojna«	23.431-1
KAPELNIK IN PRIVATNI URADNIK želi primerne zaposlitve. Ponudbe na oglas, odd. »Slov. poroč.« pod značko »Kapelnik«.	23.144-1
DEKLE SREDNJIH LET išče službe v kavarni ali gostilni, gre tudi za gospodinjo k samostojni osebi. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod November 1946..	23.417-1
PISARNIŠKA MOČ z znanjem finančnega knjigovodstva, izurjena v obračunavanju mezdnih list in ostalih pisarniških del. želi primerno mesto, najraje v bližini mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »S prakso«. 23.406-1 DVA SPOSOBNA ŠOFERJA - MEHANIKA iščeta zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« DOd :Kjerkoli«. 23.443-1 STAREJŠI AVTOMEHANIK - ŽELEZO-STRUGAR, zmožen vseh popravil, išče službo kot vodja garaže. Najraje na deželi. Predpogoj stanovanje. Ponudbe pod »Zmožen in vesten« na podružnico Celje.	23.519-1
NATAKAR IN KUHAR iščeta službo. Cenjene ponudbe na podruž. »Slov. poroč.« Trbovlje pod --Nastopim takoj«. 23.516-1 DOBRA PERICA gre na dom prat. Ponudbe na ogl. cdd. »Slov. poročevalca« pod -Dobra perica..	23.495-1
STAREJŠI MEHANIK želi primerne zaposlitve v tovarni, skladišču, trgovima ali drugem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. »Sloven, poročevalca.« pod »Lažje delo«.	23.530-1
NADSTROJNIK - OBRATOVODJA za kalorične centrale visokega pritiska išče službe v mestu. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »'Visokotlačna turbina«. .	23.526-1
TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, vojaščine prost, marljiv, zvest, želi zaposlitve v trg. ali skladišču. Ponudbe na ogl. odd. »Sloven, poročevalca« pod »Marljiv in zvest«.	23.535-1
POMOŽNI KUHARICI iščeta zaposlitve, najraje v gostilni. Naslov v ogl- oddel. »Slov. poročevalca«.	23.462-1
NATAKARICA išče zaposlitve v mestu ali na deželi. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.366-1
DEKLE SREDNJIH LET. vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del. išče službo k majhni družini brez otrok. Pod značko »Varčna in zanesljiva« na oglas, oddel. »Slov. poročevalca«.	23.314-1
ZA SOBARICO ALI GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem zaposlitve pri manjši družini k dobrim ljudem. Ponudbe na ogl. odd. »Sloven, poročevalca« pod ^Sobarica«.	23.385-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, veščo nekaj kuhe, sprejmem. Zglasiti se do 10. ure dopoldne Polak, MuzejsKa ul. 3/III.	23.351-Z
NADMLINAR za valjčni mlin, s prakso, dobro veziran. ki zna voditi tudi mlinske knjige, se išče. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod »Nadmlinar« na ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.108-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in zanesljivo, lahko je tudi vdova, sprejmem. Ponudbe in točne podatke poslati na podruž. »Slov. poročevalca« Jesenice pod «Pomočnica«.	23.425-2
MIZARSKEGA POMOČNIKA takoj sprejme H. Bitenc. Vižmarje 77. Ljubljana.	23.410-2
PREŠIVALKO GORNJIH DELOV sprejmem takoj, škodič Anton, žab jak. številka 3.	23.501-2
SPREJMEM DVA KOVTNOBRUSAĆA za brušenje kovin. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« z opisom dosedanjega službovanja pod značko »Kovino brusača«.	23.503-2
KNJIGOVODJO IN PISARNIŠKO MOC sprejmemo v stalno službo takoj. Ponudbe pismeno na žegozo, . Gallusovo nabrežje 33.	23.494-2
POSTREŽNICO za malo družino v Šiški iščem. Naslov v ogi. odd. »Slov. poročevalca-:.	23.523-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJO, ljubiteljico k 5 letnemu otroku iščem. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.464-2
ZA VARSTVO 2 LETNEGA FANTKA iščem žensko, siromašno. staro okrog 60 let. za vso oskrbo. Naslov v ogl- odd. »Slov. poročevalca«.	23.338-2
ŠIVILJSKO POMOČNICO, izvežbano v izdelovanju ženskih plaščev in kostumov sprejme Goričar Ivanka. Sv. Petra cesta 29.	23.381-2
VAJENCI
DEKLICA. STARA 15 LET bi se šla učit šivat. Hrano in stanovanje v hiši. V prostem času pa bi pomagala, v gospodinjstvu. Ponudbe:	Zdešar Frančiška,
Dolenja vas 15. p. Polhovgraaec. 23.528-3 FANT V 14 LETU se želi izučiti mehanične ali slične stroke v Ljubljani. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Nastop takoj«. 23.474-3
ZASLUŽEK
POSTREŽNICO za dopoldanske ure sprejmem. Hrana in plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.480-4 MLADO. ZDRAVO VARUHINJO k 20 mesečni deklici iščem za čez dan. Predstaviti se od 13.—15. ure. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.457-4
PRODAM
SLUŽBO DOBE
KORESPONDENTA(tko) z večletno prakso, z znanjem strojepisja, ki je po možnosti dober govornik-ca), sprejme v službo Nabavna in prodajna zadruga za Mežiško dolino. Prevalje. Ponudbe na Nabavno in prodajno zadrugo za Mežiško dolino z o. j., Prevalje.	23.424-2
VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE potrebuje za takojšnji ali čimprejšnji na--stop diplomiranega strojnega tehnika in uradnika za kalkulacije. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod značko »Predelava papirja«.	23.447-2
PERJE VSEH VRST do naj finejšega belega puha kupite pri tvrdki Vončina. Pre_ šemova ulica št. 16.	S. P. 98-5
AVTO ZRAČNICO, 30x5-20 in pločevinasto kopalno sedečo banjo prodam. Podmi-ščakova ul. 16a.
PISALNI STROJ, zelo dobro ohranjen, portable, ugodno prodam. Ambrožev trg 3,-1, levo Cukrarna.	23.209:5
PUH PERJE, prodajamo. Trgovina »Julijana«. Frančiškanska ulica št. 3. hotel »Slon.«	S. P. 15-5
STRUŽNICE, excenter stiskalnice shapin ge. vrtalne ln druge stroje dobavlja Gustav Levičar Ljubljana. Medvedova 14. telef. št. 34-61.	8. P. 92
BUFET. dobro vpeljan in na dobri-točki, takoj oddam interesentu s koncesijo. Odkup inventarja. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Sl. por.« pod ^Sreča«. 23.362-5 RADIO. 5-cevnL lepe oblike, in šivalni stroj prodam. Pokopališka ulica 8/1., Moste.	23.386-b
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, se proda. Ogleda se pri Kalinu, Sv. Petra c. 80 (župnišče). 23.346-5
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
EV NJEGOVE PODRUŽNICE PRIPOROČAJO NASLEDNJE KNJIŽNE NOVOSTI:
Prežihov Voranc: BORBA NA TUJIH TLEH
Ilustriral E. Justin, cena broš. din 80.—, vez. din 98.—
V pripovedni obliki spisani potopisi iz velikih tujih mest (Pariz, Praga jtd.), spomini na Rumiunijo in Norveško, pestra doživetja in zanimiva srečanja: izredna knjiga v našem slovstvu.
Prežihov Voranc: POŽGANICA
Cena broš. din 105.—, vez. din 130.—
Eden najboljših slovenskih romanov je izšel v drugj izdaji. Mogočna podoba slovenske Koroške, njenih socialnih in nacionalnih bojev v času pred plebiscitom in to daje »Požganici« trajno vrednost.
Lojz Kraigher: NOVELE
Cena broš. din 74.—, vez. din 92.—
Enajst najboljših novel in povesti enega izmed slovstvenih predstavnikov našega realizma. Povesti se odlikujejo po krepkih opisih slovenske malomeščanske družbe v času pred prvo svetovno vojno.
PREŠERNOVA KNJIŽNICA
je tik pred izidom. Za ceno 69 dinarjev nudimo knjige:
1.	Koledar Osvobodilne fronte za 1.1947
odlično opremljen in ilustriran z bogato pripovedno in poučno vsebino.
2.	Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI
knjiga, ki spada med najboljšo slovensko pripovedno prozo.
3.	Spomini na partizanska leta
s prispevki naših junakov, partizanskih borcev, ilustriram od vodilnih slikarjev-partizanov.
NAROČILA ZA »PREŠERNOVO KNJIŽNICO« SPREJEMAJO SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD,, V LJUBLJANI IN POVERJENIKI PO TERENIH
DR. Jm BENE5:
V nemškem suženjstvu
V	drugem predalu so bili transformatorji, menjalci napetosti za napravo, imenovano »Steig.« Z njim so uravnavali lego polkrogle, s katero so raketi spreminjali smer. Tu je bila naprava »Ortler«, ki je na ukaz po radiu neodvisno od svojega radijskega sprejemnika, mogel zasukati polkroglo tako, da je povsem zaprla odprtino, skozi katero je uhajala goreča sestavina kisika in vodika iz eksplozijskega cilindra in tako povzročila eksplozijo in uničenje rakete v zraku.
V	tretjem predalu so bile radijske naprave za ravnanje z raketnimi krmili. Raketna hitrost — približno 1600 metrov v sekundi po desetih sekundah letenja — je zahtevala, da sta spremembo smeri uravnavali neodvisno druga od druge napravi že omenjeni »Sterg« in pa krmila na vseh štirih repnih plavutih rakete. Vsako izmed teh štirih krmil je imelo svoj posebni električni motor, imenovan ^Trim-motor.c Tri m motor je bil prav za prav majhna črpalka za olje, ki je pri 7000 obratih dosegla zmogljivost -1 HP in je s pritiskom olja premikala krmilo na levo ali desno. Trimmotor je bil zelo majhen in lahek. Vse štiri trimotorje bi brez težave spravil v aktovko. Njih delo pa je uravnaval tretji radijski sprejemnik, shranjen v
tretjem predalu.	.	.	-	. .
V	četrtem predalu pa je bila priprava, ki je uravnavala cas poleta. Teoretično bi morala vzdržati delo motorja okrog 70 sekund. Po sedemdesetih sekundah naj bi dosegla višino devetdesetih kilometrov m hitrost 3600 kilometrov na uro. Njen akcijski ridij na bi bi bil 3000 km. Če naj na kratko ponovim jedro tistega, kar so mi razlagali vojaki, zaposleni pri nadzorstvu,
bi pojasnil takole:	.	.	.	,
Raketo so izstrelili v predpisanem kotu 47 stopinj s stisnjenim zrakom.
IZDELUJEM PATENTIRANE POSTELJNE OGREVALNIKE. Gregorčič Josip, Bled. Zagorice 65. Priložite znamko za odgovor!	233.074-5
MED, cvetlični dobite v prosti prodaji v Medarni, Ljubljana, Zidovska ul. 22.826-5 PERJE,— PUH, kemično člščeno. dobite pri »OBNOVA«. Maribor, Jurčičeva ulica 6.	22.056,5
OTROŠKO ŽELEZNO POSTELJO IV* m dolgo proda Mohorič — Mirje 2. 23.198-5 KRMILNO PESO, večjo količino ter dva močna voza. v dobrem stanju, prodam. Breskvar Valentin, Mamdelčeva ul. 3, Ljubljana, Trnovo.	23.223-5
SAMSKO OREHOVO SPALNICO poceni prodam. Naslov v ogl- oddel. »Sloven, poročevalca«.	23.407-5
PODJETJA, ki preurejajo vodne žage v električne in razpolagajo z električnimi motorji, naj se s podrobnejšimi pojasnili pismeno javijo na Osrednji lesni odsek za Slovenijo, Ljubljana. Rimska cesta 2.	23.505-5
ŽELEZNO PEČKO s patentnimi cevmi prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poro-
/^p.Tnlrtn .	97 d A d—S
GLOBOK'OTROŠKI VOZIČEK, krasen av-tomodel, v najboljšem stanju, prodam. Prule 6/1.	23-440-5
SPECIALKE — karte iz Slovenije in Srbije proda knjigarna Žužek, pasaža, Ljubljana.	23.437-5
TRI ŽELEZNE BLAGAJNE in razno pohištvo proda Celjska posojilnica d. d. v Celju V likvidaciji.	23.428-5
DIRKALNO MOTORNO KOLO, 350 ccm OHC. v dobrem stanju z vsem priborom prodam. Trampuš. Smodnišnica. Kamnik.	23.514-5
ŽELEZNE PECI s cevmi, steklena pregraj-na stena, sejna miza itd., ugodno naprodaj v skladišču ABO. Medvedova 8, poleg Gorenjskega kolodvora. 23.512-3 KRAVO, štiriletno prodam. Mirje, št. 2, dvorišče.	23.511-5
PLETILNI STROJ Ideal 8.27. malo rabljen, prodam. Pretnar. Slapničar j era 3/II-, Moste.	23.51(H)
LEP KONJ. za težja dela. ugodno naprodaj. Jelenič, Ljubljana, šlajmarjeva št. 1 .	23.504-5
KRMILNO PESO. lepo. rumeno, prodam. Dostavim domov. Poizvedbe:	trgovina
nasproti Sv. Krištofa.	23.507-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK .v najboljšem stanju proda Kočevar Franc, Vrhnika.	23.515-5
MEDICINSKE KNJIGE: anatomski atlas (Toldt). Ginekologija (Stoeckel). Interna (Brugsch). Terminologija (Gutt-mann) prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poročevalca».	23.493-5
ELEKTRIČNI STROJ, popolnoma nov, v orehovi omarici za pobiranje pentelj prodam. Iz prijaznosti v trgovini -Singer«, Gajeva 3.	23.497-5
TULIPANE IN NARCISE nudi Sever. Gosposvetska 5.	23.498-5
ŽELEZNO BELO ZLOŽLJIVO POSTELJO prodam. Bradač, Vrtača, številka 5/II., vhod.	23.499-5
NOVE ŠKORNJE št. 42Ib prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.521-5 60 HRASTOVIH DESK prodam. Poizve se pri Kolenc. Mestni trg 19/IU.	23.520-5
SPALNICO, dobro ohranjeno, kompletno in posamezne dele poceni prodam. Ogled: Linhartova 2 .	23.484-5
ODLIČEN APARAT za trajno ondulacijo na 24 grelcev prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.487-5
IZVRSTEN KLAVIR prodam. Rožna dolina Cesta VIII./23. zvonec. 23.489-5 JAHALNE HLAČE za moškega srednje postave prodam. Pogledati: Medvedova 14. podpritličje levo.	23.491-a
POPOLNOMA NOVO KOLO z novimi gumami po ugodni ceni prodam. Štefanova ul. 7, šiška.	23.490-5
AVTOMATSKO TEHTNICO. 15 kg. prodam. Vrhovčeva ul. 14.	23.534-5
ZIMSKO SUKNJO, črno moško prodam.
Jesenkova 10. levo. vis. prit., pri pivo-' vanni »Union«.	23.533-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, v odličnem stanju prodam. Žabjak. številka 10.	23.532-5
VIOLINA %, kompletna, ugodno naprodaj. Koritkova ul. 3.	23.527-5
MOŠKO KOLO prodam. Poljanska cesta št. 17.	23.525-5
ŽENSKO KOLO. še dobro ohranjeno, prodam. Celovška cesta 55/1.	23.524-5
ZENSKI ZIMSKI PLAŠČ za manjšo postavo prodam. Glavan Anton, Krojač, Frančiškanska ul.	23.522-5
RADIO MINERVA 4+1 z jeklenkami in magičnim očesom v trg. Orel, Vidovdanska 22.	23.544-5
RAČUNSKIH STROJEV na različne operacije imam nekaj komadov naprodaj. Prosim samo osebni ogled. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12.	23.542-0
PLINSKI APARAT za kopalnico, nov, belo emajliran, kompleten, BOJLER električen Siemens, cca. 80 ltr. vsebine, prodamo. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka 12.	23.541-5
BLAGO ZA SMUČARSKE HLAČE ali hlače za postavo 1.90 m in blago za predpasnike, modro ali rjavo prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Smučanje«.	23.540 7
VINSKE SODE od 500 do 700 litrov in 2 kadi po 5000 litrov prodam. Oglea. Frankopanska 5.	23.539-5
KORENJA prodam 1500 kg. Potokar Jože.
Paradišče št. 11, p. Šmarje-Sap. 23.538-5 gumi VOZ na 4 kolesa prodam. Tesarska 7.	23.537-5
KUHINJSKO OPRAVO, sevalni stroj, štedilnik gramofon s ploščami, razne slike. dve moški obleki, gumijasto cev, fotoaparat, vazo itd. prodam. Prečna ulica 8.	23.471-5
MALO RABLJEN KOŽUH (za šoferje aU stražarje) prodam. Vižmarje. številka 123.	23.472-5
OFICIRSKI ZIMSKI PLAŠČ (šinjel) in uniforma naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.473-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok — prodam.
Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 23.475-0 ČRNO HRASTOVO JEDILNICO, kuhinjsko opravo, kompletno otroško posteljico ter črno skoraj novo moško suknjo prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov.
poročevalca«- ________________ 23.481-5
OTROŠKI VOZIČEK globok prodam. Ižanska 109.	23.483-5
ŠIVALNI STROJ za domačo uiporabo prodam za 4.500.— din. Je dober in lep. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 23.482-5 PESO ZA KRMO proda Zajc Franc, Potočnikova 8.	23.456-5
MOTOR 125 ccm, skoraj nov prodam. Sa-meja, Dob — Domžale.	23.460-5
ČRNO ZIMSKO SUKNJO prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.461-5 ELEKTROMOTOR trofazen 1/3 HP ln elektriziraparat proda Zavrtanik, Bogiši-čeva 4.	23.465-5
OTROŠKO BANJICO za kopanje proda za 150____ din Bahar, Vidovdanska cesta številka 1/1.	23.468-5
MOŠKO OBLEKO za visoko vitkio postavo, lepo, novo, temnorjavo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.369-5
►H
DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD
DOZ
RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA — Miklošičeva 19
DOZ
sprejema vse vrste zavarovanj je največja In najcenejša zavarovalnica
Premije pri privatnih zavarovalnicah . Premije pri DOZ-u ........
DOZ je cenejši za ....... .
Razlika v odstotkih...................'
Din	80/—	231—	403—	638—	4 4
Din	56—	174—	341—	575—	4 <
Din	24—	57—	62—	63—	4
	30%	25%	16%	10%	< 4
To je uspeh že v prvem letu obnove
DRŽAVNA IN ZADRUŽNA PODJETJA MOR AJO BITI ZAVAROVANA LE PRI DOZ-U! ZA DRŽAVNI IN ZADRUŽNI SEKTOR IMA DOZ POSEBNE, ŠE CENEJŠE CENIKE!
nn7,MM .mJ—Snln. Ljubljana, Miklošičeva 19 — Tek 37-76 DOZ'OVe podružnice M ar ib or, Partizanska 47 — Tek 21-34
v Sloveniji
Celje, Vodnikova 2 — Tek 22 Novo mesto, Ljubljanska 17 — Tek 50.
Tudi na Primorsko smo ponesli našo zava rovalno misel in ustanovili v Ajdovščini, Gregorčičeva 32, prvo slovensko zavarovalno podružnico, ki posluje že v polnemu teku.
Zavarovanci, katerih police so izstavile bivše zavarovalnice Vzajemna, Croatia, Jadranska, Sava, Dunav, Elementar, Zedinjena, naj svoja zavarovanja čim prej preuredijo, šele tako se bodo mogli okoristiti z novimi ceniki.
:
♦
I
SEST MODROCEV. staro blago, veliko mizo, nočno omarico. 3 stole, globok otroški voziček in drugo, vse dobro ohranjeno, prodam. Miler. Breg 2/X. 23.365-5 NOVE SMUČARSKE ČEVLJE št. 43 prodam. Ljubljana. Rož. dol. V/38 . 23.345-5 KREDENCO.' miza, stole, pralno korito, prodam. Ogled popoldne, št. Vid štev. 37.	23.140-5
PERESNO KLADIVO, teža glave 50 Kg, prodam. Domžale, Kamniška 6.	23.177-5
KOMPLETNO KROJAŠKO DELAVNICO z dvema strojema in drugim potrebnim inventarjem, dobro vpeljano, edmo delavnico v okrožnem mestu v Dalmaciji,
. prodam. Ponudbe na Ante Mrše Zagreb.
Vlaška 70.	22.82C-5
ŠTEDILNIK, črn, emajliran po ugodni ceni prodam. Marmontova ul. 27 . 23.37(s-a SPALNICO iz hrastovine, spalnico iz mehkega lesa, lovsko sobo in jedilnico, vse malo rabljeno proda Sever. Gosposvetska 5.	23.373-5
KMEČKO PEČ, samo ploščice, dolgo mizo (3 predali), pripravno za obrtnika, vogalno omaro za knjige ali slično in zajčji hlevček proda Pečjak, čeitnuče 130.	23.372-5
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK prodam.
Poljanski nasip 58. desno.	23.371-5
RABLJENO SPALNICO, 11 kosov in kuhinjsko opremo z otomano zaradi selitve prodam. Vse za 7000. Povšetova ni. 71.	23.370-5
PISALNO MIZO. mizo. polico in umivalnik prodam. Pugelj, Kongresni trg 7. pritličje.	23.397-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Pri vse k. Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mu-stu, tel. 44-43, proda: pisalne, šivalne, vrtalne stroje, Primož sporedni ustje 10 cm; harmonike: klavirske, diatonične in otroške, citre, gosli, salonske in ročne gramofone in plošče, likaHnike na oglje, slike, lestenc, el. sesalko za prah, preproge. odeje, ženske in moške plašče, moške štucarje, podloga krzno, naglavne šerpe, obleke, ženske in moške, čajne mizice, pleskane v raznih barvah, medeninaste možnarje, daljnoglede, fotoaparate, otroške vozičke, plinski reso, fotelje tapecirane, radioaparate, ogleoa-lo, spajalne svetilke, razom ož e valni stroj z matricami, nagrobno svetilko, usnjen kovčeg, potovalni kovčeg s toaletnim priborom, šah. pečico na petrolej, ženski krznen plašč, posteljna pogrinjala lepa, svilena, žepne, ročne in stenske ure.	23.394-5
KUPIM
MOŠKE IN ZENSKE OBLEKE, čevlje, perilo, rjuhe, kapne itd. kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje številka 29.	23.054-6
V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.	S. P. 90/6
VREĆE kupujem vsako količino. Prodajalce prosim za vzorce. Trgovina z vrečami Gliebe, Zagreb, Vlaška 31. 23.399-6 TEODOLIT IN NTVEL3RNI INSTRUMENT v dobrem stanju znamke Wiechmann odnosno Zeissrlkon ali katere druge znamke po možnosti s priborom potrebuje steklarna Hrastnik. Ponudbe dostaviti upr. Steklarne Hrastnik. 23.330-6 NAPRAVO ZA REZANJE NAVOJEV na cevi »Excelsior« ali slično od % navzgor, m KLEPARSKE STROJE za izboči van j e (Wulstmaschine) kupimo nujno. Gustav Levičar. Medvedova ulica 14, tele fon 34-61.	.	22.894-6
AVTOPLAŠĆE in zračnice 4,00X15 za To-polino kupimo. Levičar, Medvedova 14, telefon 34-61.	22.893 6
PSA VOLČJAKA, dobrega čuvaja do 10 mesecev starega, kupim. Zaboršt 17, Domžale.	23.220-6
MALOSLIKOVNO KAMERO takoj kupim; Leica, Retina, Dolina ali pa Agfa Karat. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Super Dolina«.	23.418-6
ELEKTROMOTOR 6—7 HP kupim. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd-»Slov. poročevalca« pod značko »Elektro 6—7«.	23.508-6
RADIOAPARAT v dobrem stanju kupim. Ponudbe z opisom aparata_in navedbo cone. poslati na naslov; Phit Damjan, Semič št. 25.	23.500-6
SALONSKO STENSKO URO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na. ogl. oddel. »Slov. poroč.« pod »Stensko«. 23.492-6
AVTO GUME 16X5 ali 4.5 kupim. Perko.
Celovška 97.	23.504-6
DINAMO Z VENTILATORJEM za avto Adler-Junior kupim. Ponudbe pod »Adler« na ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.485-6 ŠTIRI OBROČE ZA AVTO Topolino in gumo 400X15 kupim. Simčič, Rožna dolina, Cesta VHI./26.	23.488-6
PEC NA ŽAGANJE kupim. Pismeno ponudbo s ceno na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Peč 8«.	23.547-6
MENJALNIK (Getriebe) za osebni avto »Citroen« tipa 11. kupim. Dr. Ogorelec. živinozdravnik. Vrhnika.	23.543-6
DVE LETNE SADIKE ŠPARGLJEV kupim.
Ponudbe: A. Kobler, Litija 27.	23.536-6
ZEPHIR PEC kupim. Ponudbe na ogias. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Zephir«.	23.476-6
ŽELEZNO PEC ICO »gašperček« kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 23.477-6 ŠKORNJE §tev. 44L2—45 kupim. Našim- v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 23.479-6 STRUŽNICO za obdelavo železa kupi tovarna SETA — Tacen. št. Vid. Ljubljana.	23.452-6
ŠKRIPEC, nov ali dobro ohranjen kupimo. Ponudbe na »DOKUP«, Ljubljana, Dalmatinova 6.	23.453-6
STOJEČO ŽELEZNO BLAGAJNO, manjše velikosti, kupimo. Preizkuševainica elek-troštevcev — Tehnična srednja šola, Ljubljana.	23.455-6
ZRAČNICE ZA MOTOR 3.00—19 kupim takoj. Dornik Franc. Črnuče 77. 23.467-6 VISOKE OMARE, kuhinjske kredence, zložljive postelje, žimnice, posteljnino in drugo snažno pohištvo kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	23.367-6
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, boljše kvalitete. po možnosti s podlogo kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.«. 23.331-6
PIANINO kupim. Ponudbe z opisom ln ceno na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Pianino«.	23.375-6
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv.-Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. tel. 44-43, kupi in prevzame v komisijsko prodajo: pisalne stroje, otroške vozičke, linolej, tekače, predposteljmike, brisače, zavese, pregrinjala, meške in žen. obleke. plašče, otročje, žensko in moško perilo, dežne plašče, razne servise: jedilne. kavne, čajne in za liker, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice, daljnoglede, fotoaparate, radioaparate, el. svetilke, likalnike in kuhalnike, posteljno perilo vseh vrst.	23.393-6
DIPLOMIRANA PROFESORICA GLASBE z dolgoletno prakso poučuje v petju, klavirju in vseh teoretičnih predmetih začetnike in ostale. —
Profesorica PRODAN — Celje
Jurčičeva 5 — Telefon 153.
ZAMENJAM
ZAMENJAM GUME in zračnice 5.25X16! za 4.50—5.00X17. Ponudbe pod »Gume« na ogl- odd. »Slav. poroč.«. 23.486-7
HARMONIJ, starinski prodam ali zamenjam ta pianino. Naslov v ogL oddei. »Slov. poročevalca«.	23.459-7
STANOVANJE V BEOGRADU! Trisobno komfortno stanovanje v centru zame-, njam z enakim v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Sloven, poročevalca« pod »Beograd«.	23.470-7
POSEST
ENO ALI DVODRUŽINSKO VILO v Ljubljani ali najbližji okolici, kupim. Ponudbe na podruž. »Slov. poročevalca« v Mariboru pod »Solidno«.	23.236-8
MANJŠE POSESTVO v bližini Višnje gore prodam ali zamenjam za manjšo hišo v Ljubljani ali v bližina. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	23.446-8
ENO ali DVODRUŽINSKO HIŠO v okolici Ljubljane, Kranja ali Celja kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Okolica«.	23.281-8
V NAJEM
ŠIVALNI STROJ vzamem v najem za odškodnino za 2 meseca. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Stroj«. 23.441-7
RAZNO
UGLASEVALEC glasovirjev. J u r a s e k .
Zrinjskega 7/n. telefon 39-23. S. P. 2-14 OSEBA, ki je pozabila v vlaku Zagreb— Ljubljana v nedeljo zvečer 13. 10. godbeni instrument, naj se zglasi v knjigami Žužek v pasaži.	23.438-14
ZLAT PRSTAN — drag spomin, izgubljen 15. t. m. (torek) dopoldne iz Gledališke. po Gajevi. Dunajski do Prešernove ulice, vrnite za dobro nagrado v Gledališki 11 (vratarju).	23.435-14
TOVARIŠA .ki mi je pri nesreč: na Miklošičevi cesti pred vrtom dema Armije vzel kdo in aktovko naprošam, da mi to proti nagradi vrne in odda v kavami Vesel.	23.496-14
VSO OSKRBO išče glasbenik. Pomidbe na ogl. odd. »Sloven, poročevalca« pod »Resen«.	23.368-14
POIZVEDBE
TOVARIŠA BRADEŠKA MARJANA, podporočnika. naprošamo, da se zaradi važne informacije zglasi pri družini Punčevi, Ljubljana. Velika čolnarska uhca 10. pritličje.	23.409-15
PEVEC ANTON, rojen 17. avgusta 1913, partizan 18. divizija 10. brigada 1 bataljon. inženirska četa, je bil ujet -pri Velikih Laščah odnosno pri Cerknici. 20. marca 1944. odpeljan v ljubljanske za»-pore okrožnega sedišča, soba 125; iz zar pora odpeljan 31. marca 1944. skozi Begunje v Nemčijo. Od rakrat ni sledu za njem. Prosim vsakogar, kdor kaj ve o njem. živem ali mrtvem, naj spored proti nagradi na njegovo ženo Štefanijo Pevec, BreEovišča psi Mirni, Dolenjsko.	23509-15
PROSIM TOVARIŠE PARTIZANE, kdo kaj ve o usodi Bolarič Franca, roj. 3. 11. 1909 Trbovlje. Bil partizan pri minerskem vodu na Moravčah, pozneje cdšel z specijalno četo na Dolenjsko. Obvestila sporočite njegovi ženi Bolarič Mariji, Loke 82. Trbovlje.	23.518-15
PES, mlad. sive barve, dolgodlak se ml je Izgubil od nedelje na ponedeljek. Sliši na ime Dorči. Najditelja prosim, da. ga vrne protd visoki nagradi v Rož. dol.. Cesta IX. št. 16, dvorišče. 23.469-14
Poizvedba
ČIŽMAN JOŽE, rojen 1912. leta, intendant Kosovelove brigade, je pogrešan od Velike noči 1945 na Poreznu. Kdor ve za njegov grob, ali kake druge vesti, se prosi, da javi proti povrnitvi stroškov očetu; čiž-man Jože, Tacen 74, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
V višini osemdeset metrov nad aparatom za start je začel delovati raketni motor in je od trenutka do trenutka večal hitrost rakete. Dokler je deloval motor, se je raketa gibala podobno kakor topovska krogla v cevi. Ko pa je motor nehal delovati, je letela raketa kakor topovska krogla, ko zapusti cev. Raketa je letela dšlje, toda vedno počasneje in je v paraboli padala proti zemlji po balističnih zakonih. Čas delovanja motorja se je dal uravnati že pred startom. Tako na primer bi moral za obstreljevanja Londona iz Nizozemske trajati 10 sekund. Dalo se ga je podaljšati ali skrajšati.
»Topovsko cev< je predstavljal nekakšen votel valj, ki ga je sestavljalo delovanje usmerjenih radijskih valov. Okrog izstrelišča je bilo osem do deset oddajnih postaj, katerih usmerjeni valovi so sestavljali cev. Raketa je letela po tej cevi. Če se je izmaknila iz določene smeri, je zadela na žarek, žarek je sprožil robota, robot je pramaknil krmilno polkroglo in raketa se je vrnila v prvotno smer.-Vse to je seveda delovalo samo do določene oddaljenosti.	„
Nameravali so namreč voditi raketo od zemlje samo toliko časa, dokler je ne bi našel opazovalec v letalu. Potem naj bi jo on vodil naprej in jo z ukazi po radiu pripeljal do cilja. Do tega pa ni prišlo, ker so opazovalca zelo pogosto hitro sestrelili ali pregnali. Kolikor so sploh izstrelili raket proti Londonu, jih niso vodili po radiu in so dolžino in smer poleta uravnali že pri tleh. Stalno pa.so razmišljali o raketah, ki bi jih lahko vodili s tal ali iz letala in tako so bile opremljene tudi vse, tiste, ki so bile namenjene za preiskušnjo ali za vežbanje moštva. Ko so dele opremili z radijskimi napravami, so montažni voz prepeljali v dvorano, kjer so izdelali raketni motor. To je bil nenavadno zamotan 9troj. Poskusil ga bom popisati tako, da bi si o njem mogel napraviti sodbo tudi tak, ki tako kakor jaz ni tehnik. Iz prve posode je prihajal vodik, iz druge pa kisik v kotel ki je bil pritrjen na turbino. Turbino je poganjala para, mešala je kisik in vodik v eksplozivno spojino, kateri je dodajala tudi potrebni pritisk, to se pravi, stisnila jo je na tlak, najbolj primeren za njeno eksplozijo. Para za turbino je bila stisnjena v posodo, podobno velikemu jajcu. Posoda je bila iz zlitnine in. preskušena na 270 atmosfer. Stisnjena eksplozivna spojina je šla po posebnih aluminjastih ceveh v tabo iz posebne zlitine, v katero je vhajala skozi
osemnajst grl. Prvo eksplozijo je povzročila električna iskra, druge so sledile avtomatično,-kakor je vhajala sestavina v eksplozivni cilinder.
Eksplozicijski cilinder je imel obliko krogle, eksplozijski plamen in plini so uhajali skozi zožen izhod, ki se je lijakosto rajširjai. Bil pa je ponovno zaprt z novo polkroglo, v kateri je izpuh stisnil in uhajal iz rakete skozi dokaj ozko (30 cm) odprtino. Polkrogla je bila gibljiva in z njenim premikom se je dalo naravnati smer poleta, Goreča eksplozivna spojina pa je uhajala iz izpuha s takšno silo, da je bil pri skušnjah v desetih sekundah povsem uničen izpuh iz zlitnine. Nekoč sem poslušal, razgovor enega izmed izumiteljev rakete dr. inž. Leonharta z nadporočnikom Veithom. Iz tega razgovora sem razumel, da je bila raketa prvotno namenjena za obstreljevanje Amerike, toda pomanjkanje surovin je preprečilo izdelovanje eksplozivnih cilindrov iz odpornejše snovi, kakor je bila zlitina iz močnejše zmesi, ki bi dalj časa vzdržala visoko temperaturo eksplozij. Cilinder iz zlitine se je stopil že pri 1700 stopinjah Celsia in razen tega se je tudi obod iz zlitine krivil pod strašnih pritiskom. Raketa z napravo iz zlitine ni nikoli vzdržala pogona daljšega od 10 sekund. Spojina, ki jo je izumil_ dr. Leonhardt, je vzdržala dalj kot sedemdeset sekund, to se pravi čas, ki bi povsem zadostoval za obstreljevanje vzhodne obale Amerike, toda doseglive surovine, niso zadoščale za serijsko izdelavo. Raket s sedemdeset in več sekundnim pogonom so izdelali šestdeset in so vse porabili za preiskušnje.
Seveda je to samo najbolj splošen popis raketnega motorja. Razen popisanih delov je bila še dolga vrsta drugih naprav in aparatov in mnogi so bili zelo bistroumni. Od častnikov sem zvedel, da je bila raketa prvotno izum Japoncev, da pa 6o jo nemški izumitelji izpopolnili toliko, da je bila zmožna dejavnosti. Z njimi je sodeloval tudi nek francoski učenjak, ki je izumil »vbrizgavanje v plamen«, kakor so to imenovali nemški častniki. Na njegovo pobudo so v »Antriebsbloek« (raketni motor) vstavili sedem polli-terskih posod iz zlitnine, v katerih so bili pod pritiskom 220 atmosfer stisnjeni razni, plini. Od tod so plini uhajali v plamen skozi stotino neznatnih vrzeli. Tako so dosegli, da je imela eksplozija večji učinek, eksplozije pa so postale prožnejše ra niso več tako pretresale rakete, saj je pri predhodnih preskušnjah to stresanje povzročilo celo to, da se je raketa razletela.