Leto V., štev. 163
lzha|a ob 4 afntra).
Stane mesečno 20-— Din inozemstvo 30'— a neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon 6t 72.
Lfublfana, sobota, 12. julija 1924
Poštnina pavŠaflranf.
Cena 2 Din
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo :
Ljabljana, Prešernovi ul. it 54. Telef. it 38
Podružnici:
Maribor. Barvarska al. 1 Celje. Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekcr. zavodu itev. 11.842.
Ljubljana, 11. julija.
V Pragi so pričela posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. Konferenca na sebi ni nič izrednega. Bila je j žc pri zadnjem sestanku v Beogradu določena .kot nadaljevanje redovitih sestankov voditeljev zunanj
zveznih držav.	i Pri-----— ,	, . ...
Od poslednje-konference Male antan- predsednik Pašic, prometni mmister te. kise je sestala v Beogradu pred le- dr, Popovic, notranji minister Srskic, t.om, so stopili v ospredje ne vi prc-ble- poveljnik garde general Zecevid puk. mi, ki so potegnili nase politično po- Damjanovi« ter polici,-sla ravnatelj La-zornost, moglo bi sc reči, vstran od	Krali. ki ravrst
Male antante. Nova politika Italije in zbližanje med Italijo ter Jugoslavijo iu Češkoslovaško, poostritev besarabske-ga problema in v zvezi s tem tesnejši stiki med Rumunijo in Poljsko ter ru-munsko približevanje Bolgariji in Turčiji, dalje čudno obnašanje Rumunijo glede finančnih obveznosti napram inozemstvu iu naposled neljubi incidenti ob priliki evakuacije obmejnih krajev v Banatu, vse to jc imelo za posledico, da se je z več strani pričelo dvomiti o nadaljni živlienski sposobnosti Male ajitante.
Ako trezno premotriino situacijo, vidimo kma-lu, da se ni zgodilo nič takega, kar bi napovedovalo velike spremembe. Zakaj predvsc-m ,je treba imeti pred očrni, kar se je v kritičnih krogih poudarjalo že ob pričetku, ob ustanovitvi zveze Male antante. Namreč dejstvo, da se je ustanovila v svrho obrambe mirovnih sklepov in ohranitve političnega in teritorialnega stanja, ustvarjenega z izidom svetovne vojne v srednjem Podonavju. Avstrija sc je brž uživela v nov položaj, postala skromna in zadovoljna in po par neresnih poskusih, doseči združitev z Nemčijo, je ostala- soliden in lojalen faktor v južnovzhoclni srednji Evropi. Mnogo dalje časa je kazala nespravlji-vost Madžarska, ki je upala neposredno doseči spremembo nastalega položaja, še posebno pa ostala opasna radi restavracijskih poskusov Habsburža-nov. Toda naposled so tudi Madžari nvideli, da ni mogoče z glavo skozi zid; predvsem pa je nanje vplivala okolnost, da 'ni bilo mogoče doseči vnanjega posojila in z njega, pomočjo izvesti finančne sanacije, dokler ne dado pristanka države Malo antante. Tedaj je pod težo teh okolnosti madžarska politika morala zaokrorsiti na pot lojalnosti do sosedov in od takrat so se napetosti zmanjšale in Mala an-tanta je dosegla popolno pomirjenje v tej smeri. Treba jc naglasiti, da je sedanja ugodna situacija okrog Avstrije in Madžarske uspeh krepke politike maloantantne zveze.
Razumljivo je, da je učinkovitost Male antante manj vidna, odkar ne stojijo več v ospredju avstrijski, m; džarski ter habsburško-restavraciiski problemi. Ta sprememba pa je še bolj vidna in je povzročila tem lažje napačne zaključke, kor so se istočasno postavili v novo stanje problemi, ki zadevajo samo posamezne člane Male antante, ne pa celote. Besarabsko vprašanje n. pr. ne zadeva ne Jugoslavijo, ne Češkoslovaške, prav tako kakor se n. pr. spor za Reko ni tikal Riunu-nije in Češkoslovaške. Mi nismo v Bu-kareštu ne pričakovali, ne zahtevali. ' dobili pomoči v reškem vprašanju niti
Kralj v Beogradu
KAKŠEN POTEK DOGODKOV SE PREDVIDEVA. — RAZOČARANA V	OPOZICIJA. - ODLOČITEV V NAJBLIŽJIH DNEH.
Beograd 11. julija, p. Danes dopol-i klican h kralju predsednik skupščine iv'1 noStike I dne ob 9. je dospel kralj, katerega so g. Jovanovič, katerega opozicijonalni kro-^ P°Lt pričakovali na kolodvoru ministrski si sedaj forsirajo kot predsednika nekake 11	..... vlade «široke koalicije.. To dejstvo je sa-
mo na sebi znak popolne demoralizacije opozicijskega bloka. Treba jc vedeti, da so gg. Davidovič, Kumanudi in Veljkovič vseh pet let do sedaj odklanjali vsako sodelovanje v vladi z g. Jovanovičem, češ da ta mož kot glavni faktor v znanem solunskem procesu nikdar več ne more biti minister. Demokratski klub pod Da-vidovičevem vodstvom je dejansko opeto-vano izključil g. Jovanoviča od vsakega koalicijskega kabineta, v katerem so sodelovali demokrati. Sedaj ga zahtevajo isti gospodje sebi za ministrskega predsednika! Posl. Kumanudi je danes izjavil: «Vsaka solucija je za nas dobra, ki omogoči, da ne pride do volitev®...
Klerikalci so se ves dan trudili z dokazi, da Radič ni boljševikom nič obljubil in dr. Korošec je tekal okrog ter pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da po njegovih informacijah «iz Zagrebas Radič ni pristopil moskovski internacionali! Opozicijonalni blok dobro ve, da ga njegova zveza z Radičem mo-ralično in politično diskvalifiku.ie, brez Radiča pa blok predstavlja le neznatno grupo ... Zato so vse blokaške kombinacije nemogoče in vsled tega povsem neverjetne.
Danes dopoldne sta delj časa konferi-rala Davidovič in Korošec ter se sporazumevala, kaj naj porečeta v avdijenci, katero sta pričakovala. Na nemilo presenečenje opozicije pa ni bil pozvan h kralju niti g. Jovanovid, niti kdo izmed opozicijonalnih voditeljev. Zvečer se celo čuje, da kralj najbrž sploh ne bo klical poedinih politikov k sebi.
Naravno je, da vlada v političnem svetu velika napetost.
RADIČ IN MADŽARSKA VLADA.
Budimpešta, 11. julija, s. K vesti <Ta-gespostes, da je Madžarska odrekla Radiču gostoljubje, ugotavlja madžarski dopisni urad, da madžarski vladi od nobene strani ni bila stavljena kaka prošnja glede dopotovanja Radiča.
PROTI KOROŠČEVIM LAŽEM. Beograd, 11. julija, r. «Reč» objavlja pismo dr. Žerjava, ki učinkovito pobija navedbe dr. Korošca, da vlada v Slove* niji izjemno stanje. V Sloveniji kršijo red samo klerikalci. Ukrepi vlade so po* polnoma zakoniti. Naj pride v Slovenijo kdor hoče, pa bo videl, da so Koroščeve navedbe popolnoma lažnjive.
Beograd, 11. julija. «Reč» objavlja do* pis iz Ljubljane, ki pravi da se Korošec toliko žene za sestavo vlade opozicijske* ga bloka zato, da bi saniral Gospodar* sko Zvezo, ki je po špekulacijah ruini* rana.
Zato je tudi nemogoče, da bi moglo besarabsko vprašanje v tem smislu
„—.—.,------j	—	,	J --
tvoriti kako točko programa na pred- gieški javnosti.
stoječih praških pogajanjih.	rariz, 11. junja, j. u^i c -
Zbližanje Jugoslavije in Češkcslova- ; Bruslja, je belgijska zbornica včeraj polke z Italijo je zadeva zase; more pa ; poldne pri debati o proračunu zunanjega
...__J_ x__J____ —4 i. ,1 + ,-v 11-, • • • x__i____ ________i	i <, ! n i t t - o i o ri i 1 T~1
zarevič. Kralj, ki izvrstno izgleda_ ter jc bil prav dobro razpoložen, je v dvorni čakalnici sprejel pozdrave ministrov te r se je nato dalj časa razgo-varial z ministrskim predsednikom Pa-šičem. Nato se je odpeljal v dvor, kjer jo tekom dopoldneva pregledal in odobril načrte, odnosno spored jutrišnje žalne svečanosti v Topoli, ko prenesejo zemeljske ostanke kralja Petra iz provizoričnega groba v novo grobnico tonolske cerkve.
Popoldne je kralj sprejel notranjega ministra drja. Srskiča v enourni avdijenci. Dr. Šrskič je podal vladarju obširno poročilo o notranjepolitičnih prilikah v državi.
Zvečer ob 19. se je kralj z dvorskim vlakom odpeljal v Aramgjelovac, odnosno Topolo.
Vladar se vrne v nedeljo v Beograd, kjer ostane nekaj dni. Po dosedanjih dispozicijah namerava v sredo odpotovati zopet na Bled. To znači. da je računati na brzo reševanje politič,-nc-parlamentarne krize.
Beograd, 11. julija, p. S kraljevim prihodom se je neposredno približal trenotek končne odločitve. Politična situacija se Tazvija normalno v smeri priprav, ki jih je izvršila vlada, da omogoči in olajša kroni to odločitev. Kolikor se more izvedeti, se bo po kraljevem povratku iz Topole morda že v nedeljo ali pa v pondeljek vršil ministrski svet, katerega se udeleži tudi vladar. S tem v zvezi so govorice, da se bo vršil «kronski svet». Na ministrski seji pod predsedstvom kralja bi se podrobno razpravila celokupna situacija ter bi vlada v svoji celoti podala vladarju svojo mišljenje. Smatra se, da kralj nc bo neposredno storil svojega sklepa in ni izključeno, da to stori šele po svojem povratku na Bled.
Kar se tiče vesti o predsteječi formalni demisiji kabineta, je zadeva sledeča: Pašič namerava izvesti gotove osebne spremembe v sestavi vlade, ki se tičejo nekaterih radikalskih_ ministrov. Da olajša izstopivšim ministrom^ situacijo, hoče rekonstrukcijo izvesti na ta način, da poda vlada ostavko in bi novi možje (gg. Stanič, Vasa Jova-novic in dr. Maksimovie) vstopili v novi kabinet.
V vladnih krogih vlada danes največji optimizem. Zato pa je opozicija silno nervozna. Ona je računala, da bodo še danes začele avdi.ience ter da bo prvi po-
Otvoritev praške konference
PRVI SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV - MALA ANTAtfTA OSTANE TESNO STRNJENA. - NJEN CILJ JE IN OSTANE OHRANITEV MIRU. — BENEŠ SVETUJE RUMUNUI K POPUŠČANJL
NAPRAM RUSIJI.
Praga, 11. julija, s. Rumunski in ju* | ta sc raduje zlasti nad tem, da more
goslovanski minister Duca in dr. Ninčič sta danes ob 10. uri dopoldne dospela semkaj. N"a NVilsonovcm kolodvoru ju jc sprejel češkoslovaški zunanji mini* ster dr. Beneš. Ob treh popoldne se je pričela konferenca Male antante s sploš* nim razgovorom. Čeprav je Rumunija umaknila svojo prvotno zahtevo, da pri* de vprašanje Besarabije na dnevni red, se bo o tem vprašanju razpravljalo v zvezi s priznanjem sovjetske vlade. Ker prizadeti državi odklanjata možnost voj* ne zaradi Besarabije, sc bodo rusko*ru» munska pogajanja prej ali slej zopet pričela.
Najbrže bo ostalo pri svoječasnem sklepu, da imajo posamezne vlade Male antante giede priznanja Rusije proste roke. Dočim se bo Rumunija šele po kon čanih pogajanjih glede Besarabije odlo* čila, bosta Jugoslavija in Češkoslovaška vsak hip mogli priznati sovjetsko vlado. Zgodilo se bo to najbrž na isti način, kakor je to storila svoj čas Avstrija. Vprašanje sanacije Avstrije in Madžar* ske sc bo jutri razpravljalo.
Praga, 11. julija, j. O današnji prvi seji Male antante v Pragi je bil izdan nastopni uradni komunike:
Prvi sestanek zunanjih ministrov Ma* le antante se je vršil danes popoldne od treh do sedmih v zunanjem ministrstvu. Ministri so kakor pri prejšnjih konfc* rencah proučili vsa zunanja vprašanja ter še enkrat ugotovili popolni sporazum glede interesov in naziranj. Mala antan*
konstatirati, da se približuje sporazum, ki ima za cilj končnoveljavno rešitev re* paracijskega problema, vprašanja, ki se predvsem tiče tudi njenih interesov.
V	teku razprav so ministri poleg tega ugotovili, da mnogi incidenti zadnjega časa niso imeli nikakega vpliva na od« kritosrčne odnošajc, ki so bili od prve« ga početka med vsemi tremi državami. Vsled tega so Rumunija, Jugoslavija in Češkoslovaška bolj kot kdaj vezane dru« ga na drugo. Čeprav tvori Mala antan« ta zvezo z gotovimi določenimi cilji jc vendarle glavna naloga zveze ohranitev miru in bo vsled tega strcrnila za tem, da pod vsakimi pogoji z enotnim nasto* pom ohrani mir.
Prihodnja seja se vrši jutri ob 10. uri dopoldne.
V	tem komunikeju jc značilno, da se Bcsarabija sploh nc omenja. Vendar pa jc mogoče, da sc o tem vprašanju danes sploh ni govorilo in da bo šele na dnev> nem redu enih prihodnjih sej točka «Odnošaji s sosednimi državami*.
Kakor doznava Vaš poročevalec, je Duca v besarabskem vprašanju vezan na sklepe rumunskega ministrskega sveta. Zunanji minister dr. Beneš skuša pre« pričati Duco o tem, da bo moral privo* liti v koncesije. Kakor je morala Češko* slovaška dati Poljski v vprašanju Slezi« je, Jugoslavija pa glede jadranskega vprašanja koncesije, tako tudi Rumuniji ne bo prihranjeno.
Macdonald se boji angleške javnosti
RAZLIKA MED PARIŠKIM IN L ONDONSKIM KOMUNIKEJEM. BELGIJA IN PARIŠKI SKLEPI.
London, 11. julija, j. Ko so sinoči dospeli francoski listi v London, se je v spodnji zbornici ugotovilo, da vsebuje do-
. —_ ------j----govor med Macdonaldom in Herriotom,
sploh v dolgotrajnem sporu za razine- kj je bil objavljen v Franciji, odstavek, jitev z Italijo. Prav tako ne more Ru- ^ lr- bil objavljen v Angliji. Ta odstavek munija pričakovati naše pomoči v bes- izrecno ugotavlja, da se ne smejo izvesti arabskem sporu z Rusijo, saj tudi v nobene izpremembe kake mirovne potem pogledu politična in vojaška po- godbe, ki bi omajale zaupanje v Zvezo godba Male antante ne določa ničesar, narodov ter prevzete obveznosti. Lloyd
"7n 4- n in 4n/1i T»Am/\»rrtoo r?o Ivi mnrrTrt r<______ : ~	rvnvrrrtptl intfan
George je takoj povzročil interpelacijo, zakaj se je ta važni odstavek zatajil an-
Pariz, 11. julija, j. Kakor s javlja iz
se reči, da tendencam Male antante n nasprotuje, marveč jih le še izpopolnjuje, dasi je naglasiti, da jih eventualno popolnoma nadomestiti vzpričo medsebojnega nezaupanja pač ne bo moglo.
In naposled stoji v Evropi v ospredju nemško reparaeijsko vprašanje, v katerem je sicer Mala antanta jako zainteresirana, ki pa vendarle zanjo ni prvovrstno aktualna zadeva.
Celoten položaj v Evropi se tedaj se vedno ni tako bistveno spremenil, da bi postala Mala antanta nepotrebna. Nasprotno, še vedno je potrebna in baš njena eksistenca je vzrok, da so mnogi zanjo aktualni in opasni problemi morali stopiti v ozadje.
Kakor je razbrati iz raznih izjav, bo praška konferenca predvsem posvečena ureditvi notranjih medsebojnih vprašanj. Trdno se nadejamo, da se to v polni meri posreči in da konča četrta konferenca zaveznikov z učvrstitvijo medsebojnih odnošajev. čeboslovaška, Rumunija in mi smo potom Male antante velesila in stojimo kot vrstnik poleg ostalih velikih držav. Smo sood-ločujoč faktor svetovne politike.
ministrstva razpravljala tudi o izvajanjih Hymansa glede pogajanj o poročilu strokovnjakov. Hymans je izjavil, da Herriot ni vsega izpolnil, kar se je od njega pričakovalo. Važno je, da se je poročilo strokovnjakov izdelalo s sodelovanjem Amerike. O zadnjih pariških razgovorih je izjavil Hymans: Sporočiti moram zbornici, da je name napravilo dober utis, ko
sem prvič videl, da sta obenem prišla k meni zastopnika Francije in Anglije, da bi sporočila skupno izjavo svojih vlad o reparacijskem vprašanju. Belgija si želi tako enotnost. (Splošno odobravanje na vseh klopeh). Nato je Hvmans govoril o vprašanju jamstev.
SENATOVA ZAUPNICA HERRIOTU.
Pariz, 11. julija, s. Senat je danes izrekel ministrskemu predsedniku Herrio-tu z 246 proti 18 glfeovom svoje zaupa-
KRAVAL V FRANCOSKEM PARLAMENTU.
Pariz, 11. julija, s. Zbornica je razpravljala o amnestijskera načrtu. Socialist Renaudel je vprašal komuniste, ali bi ainnestirali resničnega izdajalca, ki je prodal svojo domovino za denar. (Medklici Marty!) Komunisti dvignejo pri tem silen hrup in navale na socialiste in ra-dikalce. Ker pride pri tem do dejanskih spopadov, je predsednik prisiljen sejo prikiniti in nato sploh zaključiti.
Delni sporazum z Madžarsko
Službeni komunike. — Odgoditev glavnih v pa Sanj na jesen.
Beograd, 11. julija, p. Danes sta naša in madžarska delegacija izdali komunike: Na plenarni seji dne 10. julija med našo in madžarsko delegacijo sta Ninko Peric iu Rudolf \Vodianer podpisala nastopni protokol: Na sejah v Beogradu od 12. maja do 10. julija sta delegaciji kraljevine SHS. in Madžarska sprejeli nastopne konvencije: o izročitvi krivcev, o nekaterih vprašanjih civilnopravnega reda in privatnega prava, o potnih listih in vizumu, o tranzitu in nromelu. o EP-i
rabi postaje Gol, o vodni režiji in likvidaciji zadrug proti poplavi, o obmejnih postajah ter o dvojnem obdavčenju. Od-godila pa so se vprašanja o konvenciji glede prekopov, odstopljenih Francis Ca-nal Companie, o ureditvi vprašanja dolgov in terjatev v bivših avstroogrskih in madžarskih kronah, o osvoboditvi depo-jev in sekvestrov, o prenosu sedežev trgovskih družb, o razdelitvi veleposestev okoli mest in vasi, o razdelitvi zapuščinskih mas mladoletnih, o pokojninah, o železnicah lokalnega pomena, o ureditvi obmejnih postaj, o prometu z aeroplani, o vzdrževanju obmejnih cest in potov ter o finančnih vprašanjih vodnih zadrug. Ta vprašanja se odgodijo do septembra ter se bodo nadaljevala v Beogradu.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 11. julija, p. Danes dopoldne od 10. do 12. je bila seja ministrskega sveta. Najprej se je razpravljalo o situaciji, nato pa o reparacijah v zvezi z med za v-ezniško konferenco v Londonu. O stvari je obširno poročal načelnik oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb dr. Rvbar. Ker mora vlada do 16. t. m. londonski konferenci predložiti najpotrebnejša naročila na račun reparacij, so se stavili tozadevni sklepi. Minister trgovine je nato poročal o trgovinskih pogajanjih z Italijo. Ministrski svet je j poročilo odobril. Vlada je nato razprav- j ljala o ureditvi solunske cone, kar se je I poverilo trgovinskemu ministru, ker jc ze dosežen sporazum z ostalimi ministri. Končno je ministrski svet sklepal o administrativni in sodni razdelitvi ozemlja, ki smo ga dobili v okolici Reke.
Seja gospodarsko * finančnega koraiteta.
Beograd, 11. julija, p. Danes od 17. do 19.30 je bila seja gospodarsko * financ* nega komiteta ministrov. Odobren je kredit 3 in pol milijonov Din za zgradbo bolnic v Gor. Milanovcu, na Sušaku, v Nikšiču in Kninu, 500.000 Din za pobi* janjc malarije v Južni Srbiji, 500.000 za sprejem angleške mornaricc. Nato je bila odobrena nova uvozna carinska ta* rifa. Prihodnja seja bo v pondeljek
Trgovinski sporazum z Italijo
Beograd, 11. julija, p. Danes popoldne je bila seja naših in italijanskih delegatov, ki je trajala do 21. Rešile so se zadnje točke, ki so bile sporne. Dosežen je popolni sporazum glede vina ter so Italijani odstopili od s roje zahteve glede uvoza vina. Italijani so predlagali, kontingent 5000 hI vina iz Julijske Benečije. Naši delegati so zahtevali jamstva, da se bo vino uvažalo samo iz Julijske Benečije. Ker Italijani tega jamstva niso hoteli dati. so naši njihovo zahtevo odklonili, nakar so Italijani odstopili od svoje zahteve. Naši delegati so pristali samo na uvoz medikalnih vin Maršala, Vermut d i Torino. Jutri dopoldne bo iiadaljna seja naših in italijanskih delegatov, na kateri se bo trgovinsko pogodba končala.
Anglija in Egipt
London, 11. julija, s. Včeraj se je vršila v spodnji zbornici ponovna debata o Sudanu in o Egiptu. Macdonald je izjavil, da angleška vlada še vedno stoji na stališču, da pogajanja z Zaglul pašo še niso končana. Vsled tega vlada tudi ne more dati nobenih konkretnih izjav. Angleška vlada pa ne more pristati na poizkus, da bi se v diskusijo pritegnila kaka zunanja avtoriteta, naj si bo Zveza narodov ali kdo drugi. Anglija je pripravljena skleniti z Egiptom pogodbo. Vendar pa se mora natančno določiti, da Anglija ne sme opustiti svojih obveznosti napram Sudanu in da ne bo izročila usodo njegovega prebivalstva drugi vladi.
11. julija:
ZAGREB. V elektih tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil promet minimalen. Industrijski papirji so bili zelo slabi. — V devizah je bila tendenca čvrstejša. Povpraševanje je bilo precej veliko, a blaga malo. Med devizami je posebno poskočila Švica, in sicer zaI 10 točk. Trgovalo se je največ v New-York čeku, Italiji in Švici. Notirale so devize: Amsterdam 3235 do 3265, Dunaj 0.1204 do 0.1224, Budimpešta 34.5 do 37.5, Italija izplačilo 363.5 do 366.5, ček 363.25 do 366.25, London izplačilo 371.5 do 374.5. ček 371 do 374. New-York ček 85.2 do 86.2, Pariz 432.5 do 437.5, Prag3 251.75 do 254.75, ček 251.5 do 254.5, Švica 1540 do 1550, ček 1537.5 do 1547.5: valute: dolar 84.625 do 85.625,'aK 0.1212 do 0.123, funt 368.5 do 371.5; elekti: bančni papirji: Primorje 75 do 0, Trgo 32 do 34.5, Eskomptna 126 do 127, Jugo 113 do 116, Hipo 65 do 66, Ljubljanska kreditna 220 do 250, Praštediona 915 do 920, Etno 130 do 133, Slavenska 110 do 115, Srpska 140 do 141; industrijski papirji: Eksploatacija 117.5 do 121, Dubrovačka 0 do 760, Narodna šumska 80 do 85, Gut-mann 780 do 790, Slavonija 97 do 99, Strojne 0 do 202, Trbovlje 525 do 0; državni papirji: 7 odst. posojilo 65 do 68, agrarne 20 do 0, Vojna škoda 121 do 123.
BEOGRAD. Tendenca je bila čvrstejša. Veliko povpraševanje zlasti po New-Yor-ku, Londonu in Bukarešti. Narodna banka je intervenirala v devizi na švico. Notirale so devize: Dunaj 0.122 do 125, Budimpešta 0.10 do 0.105, Bukarešta 35.5 do 36, Ženeva 1536 do 1540, London 371.75 do 372, Milan 365 do 363.25, Nevv-York 85.3 do 85.75, Pariz 441 do 442, Praga 253 do 253.5, Solun 148 do 152; Talute: dolar zaključek 84.75, levi 59 do 0, leji 36.4 do 0, lire 365 do 0, francoski franki 0 do 445; elekti: 7 odst. posojilo 66.75 do 68. agrarne 2 do 0, Vojna škoda 133.75 do 134.25.
TRST: Beograd 27.40 do 27.65, Dunai 0.030 do 0.034, Praga 69 do 69.4, dolar 23.40 do 23.55, dinar 27.40 do 27.70; 20 frankov v zlatu 89.25 do 89.75, kurz zlate lire 453.38.
CUBIH: Beograd 6.50, New-York 553, London 24.07, Pariz 28.25, Milan 23.55, Praga 16.30, Dunaj 0.00785.
PRAGA: Beograd 40.125, Rim 145.4, New-York 34.
BERLIN: Beograd 4.93, Milan 17.91, Praga 12.34, New-York 4.19.
LONDON": Beograd 370, Milan 24, Dunaj 308.C00, Praga 148.
\EW-Y0RK: Beograd 118, Milan 472, Dunaj 14, Budimpešta 12.50, Praga 294.75.
NOVOSADSKA BLAGOVNA BORZA.
Nori Sad. 11. julija. Pšenica: stara 31o do 320; nova 295 do 305. 0Tes: 290. Tur-ščira: 237.5 do 240. Moka: <0> 475; <2> 425; <-5» 385; <7> 310. Otrobi: 190. Skup-ni promet 57.5 vagona; od tega 36 vagonov pšenice, turščice 14 vagonov, ovsa 1 vagon itd. Tendenca v stari pšenici ia turščici čvrsta, v novi pšenici mirna.
Dr. Lemež in škof dr. Jeglič
SREČA V NESREČI PRI TRBOVEJLSKffl DOGODKIH. - TERORI-STIČNA ORGANIZACIJA IZDANA. - KAJ PRAVIJO Dr. LEMEŽ K DRUGI O NAMERAH PREVRATNIH ELEMENTOV PRI NAS? ^ ŠKOF IEGLIČ KOT PODPORNIK IN ZAGOVORNIK REVOLUCIONARJEV.
_ ALI TREZNEJŠI PRISTAŠI SLS RES NIČ NE MISLIJO?
Klerikalci so mislili, da so napravili da noče demokratizma, ker potrebuje s Trbovljami dober posel, sedaj pa teroristično stranko, ki bo sposobna, tudi njihovi treznejši ljudje čim dalje «pobiti carja in buržuazijo.« _ bolj uvidevajo. da je bilo vme Savan je I šele po trboveljskih dogodkih je dr-škofovih listov in njegove stranke v te žava postala pozorna na nove komu-do^odke za klerikalne pristaše usodno. ; nistične prevratne načrte. Do tedaj pa Glavobol se že javlja. Trboveljski do- je Lemeža in njegove prekucuhe nego-godki niso le razkrinkali dela skritih,val in in pestoval Markov rezina ki Lemeževih rovarjev, marveč so posta- je dal klerikalcem v Sloveniji moc^m vili na sramotni oder tudi SLS, zlasti oblast, zlasti odkar je postal veliki zu-pa klik o okoli škofa Jegliča, o kateri pan njihov zaupnik dr. Sponi Wr-'edai vemo. da ima poleg vseh drugih ibovljah se je pokazalo, da je lemezev-
^ . j .. ,_____•__i:..jj	s« tn '
lastnosti pokvarjenih ljudi tudi še to grdobijo na sebi, da podpira prevratne elemente, katerih delovanje je naravnost naperjeno proti ogromni večini slovenskega ljudstva.
Trboveljska nesreča in vse to. kar se je v razburjenju dohuv dogajalo za njo v naših krajih, je obžalovanja vredna., a izkazalo se je tudi tu, da je ni nesreče brez sreče. Trboveljski dogodki so namreč odkrili obsežno teroristično organizacijo, ki se je do tedaj potuhnjeno pripravljala na prevrat. Izdani so" dragoceni prekucuški načrti, ki bi bili lahko usodepolni za državo ter uničujoči za stotisoče življenj in za imetje vseh onih državljanov, ki pri nas "ne prisegajo niti na Lenina, niti na dr. Lemeža.
Mi se le čudimo, kako morejo treznejši pristaši SLS mirno gledati, kako se klika okoli škofovega lista igra nele
cem organizacija že tako daleč uspela, da so imeli pogum v smislu svojega programa nastopiti žo z »delnim re-volucijonamim bojema. Trboveljski le-meževci so naskočili sprevod Orjune oboroženi z bombami, noži. revolverji in karabinkami. Preiskava je nato dognala v Sloveniji, v Beogradu in dni-god razsežno teroristično organizacijo ter obenem tudi dognala, da so v Sloveniji glavni podporniki in potuharji Lemeževih revolucionarnih prekucu-hov klerikalci s svojim — škofom dr. Jegličem na čelu. V škofovi tiskarni se "namreč na tihotapski način tiskajo revolucionarne tiskovine lemeževcev. Škofovi listi zbirajo denar za revoluci-"fonarje, škofovi listi zagovarajo njihove umore ter pred vso javnostjo prikrivajo teroristično organizacijo in njeno subverzivno rovarenje. Povrh vsega tega pa škofovi listi in škofovi
so tudi vodilni neu*ki politični krogi | mestni klavnici se odobri. Za »branje.
mnenja, da bo londonska konferenca za ! vanje amonijaka v klavnici se nabavita
Nemčijo koristna vsaj v toliko, ker bo j dve boci, za katere mara klavnica sedaj .	...	...	I _*___-t.Akn n.iATnninn Pmsnia en A-
prinesla sprejemljivo rešitev reparacij* skega problema.
Spor za Irak
Včeraj smo zabeležili kratko londonsko brzojavko, da je prišlo med angleško in turško vlado do sporazuma glede izročitve spornega vprašanja o Iraku v razsodbo Zvezi narodov. Irak obsega dolnji del Mezopotamije z
plačevati visoko najemnino. Prošnja špeharjev za podaljšanje prodajnega časa se odkloni.
da le že misli ln postaja nevarno klerikalnim stikavtom. kakor jih sam Shakespeara ni nikoli gnetel.
X Katoliški župnik o naprednem učitelju. »Domoljub* prinaša dopis nekega gorenjskega župnika, ki o naprec-
Dališa debata se je razvila o zadevi j nem učitelj stvu sodi takole: <be kmet zakupa mestne hladilnice s strani tvrdke dobro ve. kdo je učitelj, in vsak pošten Predovič in Bogljevič. Pod ero pokojne-; kmečki fant peka že hrbet liberalnemu ga klavniškega ravnatelja g. Kerna je | učitelju. Za šolske potrebščine pa^ skrbi tvrdka brez vednosti občinskega sveta po- j občina. Grozni so vsakoletni stroški za stavila pri mestni klavnici lastno hladil- takele navadne šole. Ubogi kmetje, ki jih nico, za katero se je obvezala plačevati morajo plačevati! Uspehi v šoli so pa malenkostno najemnino. Ko so prišle zna- tako malenkostni!« ... Per aspera ad
znamenju avtonomistične
Bagdadom kot prestolico. Preu vojno i ne klavniške afere na dan, se je sklenila astra, vse v znamenju a ♦urška pokrajina, jc prišel Irak v mirov-! s tvrdko pogodba, glasom katere ima kulture! n! nntrndhi nnd a!izie«ki urotektorat. S tvrdka to hladilnico v najemu do konca; -r «Vlac!a >e v demiStll temTt zdi uSaa^a i ieta. Pri nadaljnji oddaji Pa si pridrži sanjalo »Slovencu,. Njegove sanje sicer ? načrtu angleškesvetov e PoliUke. An-! tvrdka prvenstveno pravico. Z zopetnim niso nikoli nič posebnega, toda ker se gicži so se sice^ zavcdali da te obširne. I ožvljenjem izvoza se je pojavil v klavnici j .Slovencu« že tri tedne sanja o samih neizmerno bogate pokrajine ne morejo j spor, ker je tvrdka dajala hladilnico na vladmh rečeh ,n v&rai sestavlja «: nekak "fjf.r ^^.f v formalnem protekto-I lastno pest v podnajem ter celo zabranila | sanjski program bodoče opozicijske vla-
sv^ur!=s-^r^™ ==:	™ r
gel dobiti vlade. Zakaj ne, je bilo naturno
_________več ko treba. Se je pozicija bloka odtlej
ne kaže spreminjati, da pa se ona s' poboljšala? Zapreke, ki so obstojale ta-koncem tega leta odpove.	krat, so tudi danes na dlani. »Ožji, opo-
Občinski svetnik V/eisel je nato za- zicijski blok brez radičevcev je mrtva vrnil očitke socialista g. Bahuna. da j« ^Ina. In gospodje opozicijsKi šefi menda
vendar niso zaverovani, da ie Radičevo pcntljanje z boljševiki nagnalo opozicijskim šefom vodo na mlin. Kam torej me-rijo opozicijski šefi, in z njimi »Slovenec, s svojim brezglavim zaletavanjem? Mi | mu lahko z mirnim srcem zatrdimo: na i
temu pa so bili trdno odločeni, da je vsaj : tekom katere sta se sporekla smrtna so-iz svojega gospodarskega območja ne : vražnika gg. Zebot m Bahun. je bil epre-puste več in so investirali v njo ogrom- jet predlog odseka, da pogodbe za enkrat ne kapitale. Posegli so po svoji stari taktiki, ki se jim je že tolikokrat sijajno obnesla. Spravili so državno oblast v reke sebi prijaznim domačim knezom in magnitom, prokiamirali leta 1921. Irak j netočno poročal o tej zadevi Ko je g.
Bahun začel zopet na dolgo in široko razkladati klavuiško zadevo in je očital dr. Lesko carju, da tega ne razume, je nastalo med klerikalci in socialisti ]
,, usodo države, marveč tudi ž njiho- politični agitatorji hujskajo po celi de-vim življenjem in imetjem. Pred nami' želi tudi svoie ljudi k izzivanjem naci-leži dr. Lemeževa brošura »Vloga pro-
letarske stranke®, ki nedvoumno dokazuje, da je komunizem ravno tako opasen naprednim kakor klerikalnim Slovencem.
Kaj pravijo komunisti sami o svojih namerah? Oni hočejo organizacijo, ki «odgovarja revolucionarnemu programu in taktiki, ki stremi za pridobitvijo širokih množic za revolucionarni boj, ki vodi delne revolucijonarne boje in pripravlja boj za osvojitev politične močL» Seveda lemeževcev. Komuni-
želi tudi svoje ljudi k izzivanjem jonalistov ter k nasilnostim proti njim. Tako so v Podnartu — kakor je sedaj po najverodostoineiših pričah dosrna-no — nahuiskani Orli psovali «Orjuno» ter oddali na vlak, v katerem se je vozila, dva strela, da je bila Slovenija zopet za en incident bogatejša. Tudi v Kranju in drugod so škofovi ljudje pretili, z nasilji izzivajoč nacionalne ljudi, ki druzega nočejo kot stati na straži proti prevratnim in separatističnim elementom.
»Slovenec* piše v svojem včeraj-
bijajo še z večjo strastjo socialdemokrate, kakor demokrate, ali klerikalce; kajti lemeževcem je, kakor pišejo, glavna naloga, delati na to, da pride do revolucionarnega boja. Osobit-o opasni so pa lemeževci za vse pridobitne kroge in pravijo, da je mali obrtnik največji sovražnik komunistične organizacije. Zato zahtevajo komunisti, da morajo biti po vseh obratih sovjeti in iz delavnic, da se morajo množiti vrste lemeževcev; kajti brez tega so »nemogoče hitre akci:e» in brez tega da ni »uspešnega boja proti
Odmevi pariške konference
Pariški sestanek Macdonalda s Her* riotom, ki se je vršil na pragu sestanka velike medzavezniške konference v Lon*
«tična brošura pravi, da bo «boj, ki se šnjem uvodniku, da je slovensko ljud-pripravija orjaški boj? Leninov citat Istvo »začelo misliti«. Prav ima škofov v tej brošuri pa veli. da je komunistič- j list, ako trdi s tem. da naše ljudstvo na država «naiostrejša. najbolj vroča, dosedaj ni nič mislilo, ker bi sicer ne najneusmiljenejša vojna proti buržu- bilo izvolilo 21 tigrov. Gotovo je pa aziii» Nemogoča da je »brez obupne-j tudi, da sedanje hujskanje škofovih Lica boja na življenje in smrt.* Da šte- stov in političnih agentov ne morejo jejo komunisti med buržuazijo prav | ustvariti pri liudstvn dispozicije _ za vse kar ne gre brezpogojno za Leme- iztreznienje. Z divjaškim hujskanjem ženi ie jasno. Lemeževci že sedaj po- se ljudstvo ne vzgaja k »razmišljanju«! r ~ _ —c*ro c+in io 1 rl om O- A1\0 bi slovensko ljudstvo le malo
mislilo, bi moralo vzeti v roke koro-bač. da prežene z odgovornih klerikalnih mest vse one brezvestne elemente, ki se tako nesramno igraio in norčujejo z njegovo usodo, kakor klika okoli škofovih listov.
Danes med dr. Lpmežem in škofom dr. Jegličem ni nobene razlike v političnem delovanju. Očividno bi škof bil tudi zadovoljen, da bi dobili čim preje mesto božje nedelje Leninov ali pa Lemežev praznik, kakor tudi dela s krepko podporo dr. Lemeža na to, da fašizmu ip ni zmage nad reakcijo in i bi vsi po revolucionarnem boju živi kapitalizmom*. Lemeževa brošura se preostali S'ovenci čim preie zajemali sklicuje pri tem na Lenina, ki je dejal, liz skupne dr. Lemeževe skiede.
vprašanja, ali jc Nemčija prekršila do* ločbe pred'ogov, pripade namreč v zad* nji instanci še vedno reparacijski komi* siji v Parizu. Ravno to dejstvo je vrbu* dilo v Franciji vsesplošno zadovoljstvo in tudi francoski opozicionalni listi pri* znavajo odkrito ta uspeh Herriota. Ka* donu, je vzbudil po svojih rezultatih med j kor znano, je ang'eški načrt stremel za glavnimi interesiranimi državami precej j jern_ da sc reparacijski komisiji v bodo* mešane občutke: Francozi so z uspehom j če odvzame kompetenca za ugotovitev
za samostojno kraljevino in pustili »izvoliti« za kralja emira Feysala. sina zvestega angleškega vazala Huseina, kralja v arabskem Hedžasu. Seveda pa so oo-držali vso pokrajino v svoji vojaški okupaciji in tako so prinesle tudi predlanske velilve v konstituanto močno anglo-filsko večina
Zdaj je imela angleška diplomacija lahko delo. Uvedla je pogajanja, ki so se sicer dolgo vlekla, a naposled seveda privedla do rezultata, kakršnega so želeli Angleži. Prišlo je med Anglijo in Irakom do formalne meddržavne zvezne pogodbe, s katero se odreka Anglija svojemu dosedanjemu mandatu nad Irakom in priznava njega popolno suverenost. Irak s svoje strani stopa z Anglijo v prijateljsko zvezo in dovoljuje, da ostane v državi angleški »visoki komisar« kot svetovalec iraške vlade, zlasti v političnih in finančnih zadevah. Prav tako ostane v Iraku okrog 150 angleških uradnikov. Angleži obdrže v najemu železnico in pustijo tam svojo armado, ki se bo postopoma zmanjševala. Domačo mezopotamsko armado, ki se bo organizirala tako, da bo štela čez štiri leta 14.000 mož, bodo instruirali angleški
oficirji, v slučaju vojne se armada pod- x „	včerajšnji »Slovenec, poje
red. angleškemu vodstvu. _V ostalem pa vjsoko pescm ^^ jn tjhjm slovenskIm
prerekanje, katero je končno ogluJil žu-	pride do formalne' demlslje ali do
»tii-iMOT wTTAnoA Tli' T ne l*atm r ta ccia hnrol	K	....
česarkoli, koncepcija umtaristične politike moro zmagati »Slovenec« pa naj svojo avtonomijo išče v sanjskih bukvah.
Gospod nje izven Ljubljane!
Piš'te dopisnico na tvrdvo F. Šiben k v Ljubljani, naj Vam pošlje vzorec
panov zvonec. Dr. Leskovar je ceio hotel sejo zapustiti. Končno je še g. Bahun stavil predlog, naj se Speharjem predpišejo primerne tablice za označevanje cen ter modeme tehtnice: branievke naj se premestijo s Starega na novi Glavni trg, tržno nadzorstvo pa naj »e današnjim zahtevam primerno uredi. Pri utemeljevanju tega prpdloga je sam priznal, da je socialistično gospodarstvo na magistratu privedlo po treh letih tako daleč, da danes o kakem tržnem nadzorstvu v Mariboru sploh ne more biti govora, ker ga faktično ni. Posamezni organi prihajajo v služho in odhajajo, kakor se jim poljubi in se za svojo dolžnost sploh ne hrigaV). Predlog se ie izročil pristojnemu odseku v nadafni študij. S fem je bil dnevni red iavne seje izčrpan, nakar se je nadaljevala tajna seja.
Politične beležke
da se prepričate o izborni
kakovesti. 1026/a
Sodisee
kršitev s strani Nemčije in prepusti no* vi komisiji in v zadnji instanci pa med*
jako zadovoljni, Angleži nekoliko vznemirjeni, Nemci deloma razočarani. Splo* šen vtis pa je, da je londonska konfe* renca vsekakor zasigurana, čeprav bo treba premostiti še velike težkoče, prod* no pride do realizacije Dawesovih pred* logov in do popolnega sporazuma med zavezniki.
Najbolj zadovoljen more biti seveda ! upnikih. Kljub temu se angleški listi ne Herriot če"ar položaj se je sedaj znat* nagibljejo k pesimizmu in samo nagla* no okrepil "in se dosegla celo začasna j šajo. da je šel Macdona'd v popuščanju sprava z nevarno opozicijo. Nepolitično j svojega stališča že do skrajnosti, preKo dejstvo je namreč, da je Macdonald s katere nc sme več.
svojo cheq„ersko politiko, to je politiko Nemci so še bolj razočarani, čeprav energične in nagle odstranitve vseh ovir, sc drže za enkrat še rezervirano in ca* ki onemogočajo zadovoljiv aranžman z ; kajo predvsem na rezu tate londonske Nemčijo doživel v Parizu majhen debac* j konference, od katerih je tudi odvisna le in sc moral celo v nekaterih načelnih 'usoda sedanjega Mancovega kabineta, vprašaniih približati francoskemu stali* Listi nag'ašajo sočasno, da so dogovori
i	•	- -	. 1	_ 1 xi___1___ij - —^ : _ urtrtriafam clpor
narodnemu razsodišču v Haagu. Važna Macdonaldova koncesija je tudi točka, | časen. Zato zahteva slično kakor mozul ki jo vsebuje komunike o pariškem se* j sko ozemije tudi vso Mezopotamijo za stanku in ki pravi, da bi vsaka kršitev j sebc. Pogajanja so se brezuspešno vlekla določil verzaiske mirovne pogodbe osša* j cela leta, dokler nI slednjič Anglija pred-bila tako potrebno zaupanje tudi pri ! lagala v Angori, naj se predloži spor
...... Zvezi narodov. Te dni je angorska vlada
na ta predlog pristala.
§ Nepoboljšliiv lesni mešetar je Pen«
. , .	.	. . . c„„. |	„„„,, Muvcuaiviin i šek Viktor v Ravnah pri Šoštanju. Pred
je Irak popolnoma »neodvisen^ m^suve- j ,juden% kakof dg ^^ zadnjesa mg_ okrožnirn sodiščem v Celju je bil zurad.
" *""*"" " " " seca ne pokazali resnice v drugi luči. Ali malverzacije z lesom osnega trgovc.
Minebeka šele pred kratKiro obsojen ns en mesec ječe. V času od 8. jan. do 7. februarja t L je vzei nadabe 3 ali 4 vo* zove plohov v Ravnali, ki so bili last nekega posestnika ter iih ie prodal tr* gcvcu O. v šoštanjtf. Ker pa je 'rgovcc O sumil, d3 roba ni njegova, se je i pismeno pogodbo izgovoril svobodna ro* ke. Kmalu nato je izvedel, da je dotiir.i posestnik najel med drugimi tudi ?en* šcka kot voznika, da pa je ta borov in smrekov les zapeljal na neko drugo 2a< <jo in ga je odtod hotel prodati ter denar porab:ti zase. Penšek jc v "reisko. vahicm zaporu v Šoštanju simuliral, d= je požrl igle in da ga morajo *.'.koj spra. -iti v kako bolnico. Tudi j* skušal \x> pedkopati zid ter tako pobeg-iti iz pre* iskovalnega zapora. Okruhio sodišče v Celju je obsodilo Penšcka na 3 mesecc
težke ječe. § Lahkomiselni hote!sti vritar. Nc*
kaj nad 50 let stari hotelski v,- i.ar Alojz S auber, rodom iz Sv. Lovrcr.ia na Drav skem polju, ima zelo burno in pestro življenje za seboj. Prvič se ,e s sodiščem seznanil v Ptuju, ko je bi! 36 let star in k-znovan zaradi udelerbe pri tatvini ni cii dan zapora. Potem pa se jc začel kri> žcv pot po sodiščih c-,c stirc Avstrije, o pr. v Trstu, na Dumi-s, v Inomostu, Sr-lnogradu. Gradcu, Bruc.k'1, Leobnu, Bregenzu. Ljubljani i^d.. r-a O^crskcra in v Nemčiji zaradi najrazličnejših de* hktov. Iz raznih mest ie bi' izgnan in vedno znova so ga po odgenu p'išil'ili v domovinsko občno, k;cr nemirni di'h ni mogel najti obstanki. Tiko je tudi pred nekaj dnevi prišei odgonskir.i potom iz Brucka ch LiKi v Jugoslavijo, a so ga takoj izročili mariborskemu so« dišču, ker je imel še na vesti tatvino novega plišastega klobukž na škodo pc* kovskefta vajenca Kučera v Ko«h. Zad« nje dri meseca oktobra lanskega leti je namreč v neki gostilni v HoCth popival. Ko mu ie zmanjkfilo denarja, jc " "ohuk nekemu kovaču, po* Sostine, z
ren» ln Anglija se obvezuje, da se zavzame za njegov sprejem v Zvezo narodov.
V gospodarskem oziru se Anglija zaveže, da prepusti Iraku naprave za namakanje. mostove in ceste, ki jih je zgradila v dobi svojega mandata in kesneje tudi železnice, vse to pa šele takrat, ko bo Irak — odplačal angleške investicijske stroške. Da se to ne bo zgodilo nikdar, je več kot gotovo. Angleški podaniki so Izvzeti iz domačega sodstva in podrejeni angleškim konzularnim sodni-jam, ki so kompetentne tudi za jurisdik-cijo nad vsemi ostalimi Inozemci.
Jasno je, da je iraška suverenost na podlagi te pogodbe samo navidezna. Zato se je pojavil proti sklepu konstituante, s katerim se je ta pogodba pred par tedni odobrila, oster odpor. Opozicija je prirejala protestna zborovanja, uprizarjala demonstracije, napadala vlado v časopisju. Vlada je odgovorila z najstrožjo cenzuro in s policijskim pritiskom. Opozicijonalnl poslanci so konstituanto zapustili, dva njihova voditelja pa sta bila par dni nato ob belem dnevu sredi Bagdada umorjena, ne da bi »sc mogli« najti morilci. Sledili so poboji: krvavi spopadi po cestah, arctacije itd. Vlada pa je s pomočjo angleških čet odpor kmalu zatrla.
Ni pa bilo tako lahko zatreti odpora Turčije, ki se je postavila na stališče, da spada Irak še vedno pod njeno oblast in da jc bil angleški mandat samo za-
niso nacionalisti v Trbovljah mirno korakali v sprevodu, a so bili napadeni od oboroženih Lemeževcev? Ali se niso nacionalisti mirno vozili iz Radovljice v Ljubljano, pa so bili v Pcdnartu opsovani od Orlov, ki so svoje mirno in tiho naravo dokumentirali tudi še z oddajo dveh strelov na vlak, v katerem niso potovali Ie Orjunaši, temveč tudi civilni potr.ikl, ženske in otroci? Ali niso Orli nesramno izzivali nacionaliste v Kranju? Al! niso komunisti izzivali v krakovski gostilni, kjer so pri izzivačih našli patrone, za plotom pa od njih proč vrženo pištolo? j Ali ni dobil klofute oni »mirni ljubljanski meščan«, za katerega se sedaj »Slovenec« zavzema zato, ker ie izzival? Ali meni »Slovenec«, da velja samo za njegove ljudi stavek, ki ga je danes napisal, češ, da »rodi udarec protiudarec, oziroma odpor v meni rodi tisti, ki je udaril prvi«. Eno je gotovo, da bi v Sloveniji ne bilo nobenih incidentov, ako bi škofovi listi in njegovi politični agenti sistematično ne hujskali ljudi. V hujskariji gre »Sloven-čeva« krvoželjnost celo tako daleč, da nas psuje že par dni, ker smo napisali nekaj pomirievalnih besedi tudi na naslov razburjenih nacionalistov. Kako veliko hinavščinc uganja »Slovenec-, s svojo »mlrotvorno siovenačko republiko« pa najbolje dokazuje dejstvo, da takrat, ko so pred mcscci Lemcževci s stoli in klopmi pobijali sccialdemrkratc, »Slovercc« o tem krvoprelitju ni narise! niti bese-(lice. dočim se sedaj trudi v potu škofovskega obrazj. da bi incidente zadnjih tednov razblinil, zavil in potvoril. Hinavci!
+ Nič m m j ko triindvajsetbrat trga včerajšnji »Slovenec« na svojih prvih treh straneh ime dr. Žerjava. To siccr ni rekord, ker »Slovenec« se žene vedno dalje, a vendarle značilen podatek k statistiki osebne gonje v Sloveniji, ki se jo bo koncem kcncev resnično Izplačalo sestaviti, da se spozna, kdo v Sloveniji uprizarja r.ajblaznejšo časnikarsko hajko.
Mraiborski obč*nski svet
Slaribor, 11. julija. Nocoj se je ob skrajno pičli udeležbi nadaljevala minuli petek prekinjena seja !	, . , ,, „,.--_„
občinskega sveta Zunan je uvodoma pre- Trlindvajsetkrat v enem dnevu - nu, kdo prodal svoj klobuk nekemu V. Eital zahvalo meščansko-Solskegn učitelj ! bi verjel, da jc ravno katoliški »Slovenec, : tem pa je skrivaj izginil «_
šču. Niti Macdonald sam ne prikriva, da je moral za ccno sporazuma žrtvova* ti bistven del svojega programa za reši* tev reparacijskega vprašanja. Ravno za* radi tega se je polastilo angleških poli*
tičnih krogov precejšnje razburjenje,	......	,
ker se boje da bo moral iti Macdonald j rcparacijske komisije na izveder na londonski konferenci še korak dalie predloge. Pariška konferenca pa1 je v in da dobi Herriotova vlada, ki jc še j oziru podrla vse mostove, ki jih je zgra* |
med Macdonaldom in Herriotom sicer ojači i položaj francoskega ministrskega predsednika, a vje koncesi:e da so se iz* vršile na račun NemčPe. Nemčija, po« udarjajo listi, je bi'a najbolj interesi-a* na ravno na tem, da se odstrani vp"iv !
-Lfcidie. ki mislijo, SO nevarni, je de- i * priznal samo zadnji c jal rajnki Shakespeare, ki ga včeraj citira goslaviiT. češ da se prejšnjih 40 kazni v
vprašalna pola, obsegajoča 55 vprašanj.!
Ker ie treba zadevo natinfno pretresti, ........ ......—j------ — -- —• -j	-------------------. , , ,
Ker je	^^ ^^ „ .Slovenec in na njem gradi svoje drago- ; r.ovi državi ne sme vpostevati. glede klo
ceno rrizna.ije: Ljudje so začeli m i s 1 i t i. 1
Nato so nosimezni odseki poročali o Ali veste, kaj to pomeni, če začne ljudska ; kegi
tekočih Le^T Med drugim je bilo masa m i s 1 i t i (podčrtal »Slovenec)? ... i ni obveljal in 'e b:l obsojen zarac. -t.
.....r .. se izvoli po
edcn;'ške ; pritegnejo še potrebni strokovnjaki, tem
i buka pa je trdil, da ga je kupil od nc« neznanca. Njegov zagovor seveda
la, ki jc se ( oz.ru poana vse mos ovc. m J"» « , —- - ^ -	^ odobrena	Tako. hvala Begu, zdaj smo na jasnem, v
vedno močno pod vplivom nacionalnega di<^^ M 1 H-Sati^ dokTada učiteljem-vodi-	Saj drugače si lani ni bilo mogoče raz- P
bloka, končno zopet iniciativo v svoje ne « ■vedno na,-» (plw>m mJn,h ^ izpla5s Wr«'etno na-	lagat!, zakaj je slovensko ljudstvo drvelo " ioke Seveda je ta bojazen za en.-crat nc*
r^N^rtS: ^"^r^nr^ni	Brez premisleka, brez preudarka.
nih' mej,"ki so združljive s francoskimi
interesi.	. .
Najvažnejša koncesija, ki jo je mo* ral dati Macdonald Herriotu na pritisk francoske opozicije, da reši londonsko konfcrenco, obstoja v tem, da se srna. tra Davvesovo poročilo le kot pojasnilo k reparacijskim določbam verzajske mi* rovne pogodbe in da ostane ta intaktna. Izvedba Davvesovih predlocov in rešitev
klobuka na 2 tedna strogega zi*
por3-
sestavi strokovnuiških predlogov, z re* zultati pariških dogovorov zopet znatno omejilo. Izraža se z'asti bojazen, d i je postala vzpostavitev nemške gospodar* ske in finančne suverenosti v zasedenem ozemliu zelo dvomluva. Kliub temu D«
že začenja računati. S številkami, kot smo Jih že začeli brati, pa sc pri »Slovencu« neha »mili narod«, »avtonomija«
Zbirajte in darujte» da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
dopust za parno kopelj v mestnem kopališču. F-nako se pogrebnemu društvu
poštnih nameščencev <Dobro!a> dovolijo .....— ------ -............• -	-	-	. .
primerni popusti pogrebnih pristojbin.. In »kultura«. Zdaj mu je slovensko Ijud- TJapnifn 73 SiaiDSllOD lORU Nabava nove sesalke za hladilnico v Istvo le Se »masa«. Pa naj bo tudi to. — UiUUUD tU mihuihiiu h
Ciril Pire ;
župan v Kranju
je bil rojen 1. 1865. v Kranju. Dovršil -je nižjo gimnazijo v Kranju, višjo v Ljubljani. Posvetil se je nato juridie-iiiin študijam, a je moral že čez dve leti vsled smrti svojega brata prevzeti dom ter je tako ostal v Kranju, kjor se je takoj z mladeniško živahnostjo in silo vrgel na politično polje. Ves čas svojega nesebičnega in požrtvovalnega delovanja na političnem in gospodarskem polju, je bil vedno v prvi vrsti neustrašenih borilcev za pravice našega naroda. Udejstvoval se je pri raznih naprednih društvih, bil je starosta Sokola, predsednik Narodne Čitalnice, režiser iu izvrsten igralec Dramatičnega odseka, član Trgovsko - obrtniške zbornice in dolga leta občinski odbornik. Leta 1901. je bil izvoljen za deželnega poslanca za Kranj - Škofje Loko in se je kot tak odlično uveljavil. Posebno pomembno je, da je pridobil 7io hudi borbi Kranju in okolici prepo-trabni vodovod.
Kar je dovršil v zadnji dobi kot kranjski župan, je vsem v živahnem spominu. Naj omenimo le priklopitev Gor. Save in kolodvora k mestu, adaptacijo osnovne šole, pridobitev puškar-ske šole, izboljšanje po vojni zanemarjenih cest. prezidavo štirih stopnjiše, kanalizacijo, pospešitev zidanja Narodnega doma, ureditev občinskega premoženja in znižanje občinskih doklad, pridobitev češkega kapitala za zidanje tvornic, pomnožitev razsvetljave itd., itd. Takih mož Slovenija ne premore mnogo in zato je iskrena želja vsega prebivalstva starodavnega Kranja, da bi še dolgo vrsto let načelo val in deloval za blagor svojega ljubljenega mesta.
Profesorski kongres v Splitu •
V sredo dopoldne je bil v prostorih Narodnega gledališča v Splitu svečano ntvorjen V. kongres profesorskega udru žen j a, na katerega so dospeli delegati iz vseh krajev naše države. Ministra pro» svete je zastopal prof. dr. Viktor Novak
Kongres je otvoril predsednik udru* ?enja, ravnatelj pedagoškega zavoda v Beogradu, Jeremija Živanovič, ki ;e iskreno pozdravil navzoče delegate in goste ter se zahvalil prebivalstvu Splita za prisrčni sprejem, vodil pa ga ie nato predsednik splitske mestne sek* cije, prof. Lovričevič, na čigar predlog so bih med viharnim ploskanjem takoj po otvoritvi poslani brzojavni pozdravi kralju Aleksandru in kraljici Mariji. Za tem je predsednik pozval vse zboroval* ce, da se z vnemo lotijo dela, ker zavisi
od sklepov kongresa vzgoja bodoče gc* neracije, katero je treba osvoboditi vseh ozkih plemenskih spon. Profesorji bodo z največjo ljubeznijo izvršili svojo tež* ko nalogo in pričakujejo, da jim bo v tem pogledu šla vsa naša javnost '.a roko.
Prof. dr. Viktor Novak je Kot zr.* stopnik prosvetnega ministra pozdravil tovariše v imenu prosvetnega minis;.-* stva in orisal simbolični značaj kongre* sa v tem mestu stare kulture in velikih tradicij.
Po govoru dr. Novaka je bilo izvolje* no častno predsedništvo kongresa Za prvega podpredsednika jc bil izvoljen prof. čukovič iz Sarajeva, zi druge* ga Laza Kncževič iz Beograda, za tajnike Josip Avsenck iz Ljubljane, Lco J a m n i c k i iz Sarajeva, Jelisavcta R i s t ič iz Beograda, dr. Jelka Peric iz Splita in Matej P o t o č n j a k iz Za* greba.
Po izvolitvi vcrifikacijskega odbora so sledila poročila centralnega odbora. Tajnik glavne uprave Josip Plemič jc poclal tajniško, a gospa B o š k o v i č bla gajniško poročilo. Vsa poročila so lila soglasno sprejeta.
Nato so se prcčitala pravih privred* j nc zadruge za profesorje. Po daljši de* ! bati je bil izvoljen poseben odbor, ki bo šc enkrat proučil pr.vvila ter nato poročal plenumu, ki bo o njih končno* veljavno sklepal. S tem je bilo zakliu* čeno dopoldansko delo kongresa. Po* poldne so si delegati ogledali Split in na* pravili izlet na grad Marjan.
V	četrtek zjutraj se je zbororvanje nadaljevalo. Kot prvi je predaval prof. Živanovič o temi: Naša srednja šola. Podal je izčrpno statistiko o naših šo* lah, o dijaštvu in o nameščencih. Nava* jal je razne razloge, ki cviraio razvoj naše srednje šole. V tem pogledu po* vzroča največ neprilik neenotnost pou* ka. Referat je bil sprejet z velikim odo* bravanjem. Razvila se je obširna debata na podlagi katere so bile sprejete re* solucije o izenačenju dialekta in pravo* pisa v vseh šolah o ustvaritvi termino* logije za vse šolske tekste.
Nato je podal verifikaoijski odbor svoje poročilo o pregled-i legitimacij. Konstatirano je bilo, da jc na kongresu pravomočnih delegatov: 80 iz beograj* ske sekcije, 40 iz zagrebške. 36 iz ljub* Ijanske, 15 iz sarajevske in 15 iz split* ske sekcije.
Sledila je razprava o pravilih -'Pri* vredne zadruge« in je bilo sklenjeno, da plačuje vsak član mesečno po 25 Din za realizacijo ciljev zadruge.
Popoldne so delegati odpotovali na izlet v Solin, a zvečer jim jc priredila občina svečani banket v gledališki re* stavraciji.
Umor iz ljubosumnosti
Sv. Lovrenc na Pohorju 9. julija.
Lovski paznik Martin Turk od Sv. Lovrenca na Pohorju, jc imel že več let ljubavno razmerje s stanovnikovo hčer* ko Veroniko F. v Št. Lovrencu na Po* horju. V zadnjem času pa Veronika F. ni več marala za Turka, ker ga je v te* ku časa spoznala kot surovega in na* silnega človeka. Pričela je ljubavno raz* raerje z Žagarjem Alojzijem Pačnikom, kar je silno jezilo Martina Turka in jc zato parkrat zagrozil Veroniki F., da bo ustrelil njo in Pačnika, če ne bo pustila Pačnika.
V	nedeljo dne 6. julija je Pačnik va* soval pod oknom Veronike. Kar zašli* šita prihajati Martina Turka. Veronika F. je nenadoma odslovila Pačnika, bo* ječ se, da ne bi prišlo med obema tek* mečema do pretepa. Ko je Pačnik odšel, se je pričel Turk razgovarjati z Vero* niko. Čez kakih 10 do 15 minut sc je Pačnik povrnil in ko je bil od Vcroni* kinega okna oddaljen kakih 5 metrov, ie Martin Turk pomeril nanj s svojo lovsko puško, ustrelil in ga zadel v levo stegno tik pod trebuhom. Strel je stra*
hovito razmesaril Pačniku nogo, vendar pa Pačnik ni niti najmanje zastokal, ta* ko da Veronika, ki ga jc poklicala po imenu, niti vedela ni, da je ranjen. Šel je še par korakov od hiše, sc nato zgru* dd in ker mu ni šel nikdo na pomoč iz* krvavel. Martin Turk pa se jc dobro za* vedal kaj je storil, kajti, ko je po strelu odšel od Veronike, ji je rekel: cZdaj me pa naj le ženejo*. Naslednjega dne so ga orožniki izsledili in odgnali v Ma* ribor v zapor. Sodnijska obdukcija jc dognala, da jc Pačnik umrl vsled izkr* vavijenja.
. Avionska* nesreča v Dubrovniku
Dne 7. t. m. se je v Dubrovniku pripetila grozna avionska nesreča, ki je zahtevala tri človeška življenja. Zjutraj med 8. ia 9. uro je priletelo iz Boke Kotorske nad Dubrovnik nekaj hidroplanov, ki tvorijo sestavni del naše 'zračne flotilje. Hidroplani so leteli nad mestom prilično nizko. Kmalu | nato je bilo videti dva krožeča hidro-' plana nad polotokom Lapadom. Naenkrat pa se je gledalcem nudil strašen prizor: eden od obeh avionov sc je nenadoma nagnil in treščil na zemljo, kamor je priletel iz višine 150 do 200 metrov. Na tla je padel biku vilo Solitudo. Posadka avi-ona je štela troje oseb: enega častnika, po činu kapsta-na, ki je izvrševal službo pilota, ter dva mornarja. Vsi trije so se pri padcu na zemljo popolnoma raztreščili. Izdihnili so predno so prišli ljudje do njih.
Avion se je seveda razbil na drobne kosce. Na lice nesreče je najprej prihitela neka jadrenica iz Gruža ter več mornarjev, ki pa niso mogli storiti nič druzega kakor pobrati kose nesrečnih žrtev. Pilot kapetan Reiman je bil doma iz Zagreba, en član posadke, mornar Buias iz Šibenika, drugi mornar, po imenu Munias pa iz Beograda. Vojaka sta obvjsela na neki skali ob morju, kapetanovo truplo pa je ležalo razmesarjeno par korakov daleč od mornarjev.
Katastrofa jc izzvala v Dubrovniku in okolici globoko sočutje prebivalstva. Nekeira starta, ki je prihitel na mesto nesreče, je dogodek tako pretresel, da je na mestu nesreče od žalosti umrl. Mrliče so z Lapada nemudoma prepeljali v vojaško bolnico dubrovniške-ga mesta, kjer so jih položili na mrtvaški oder. 'Mestna občina je pozvala meščane, naj izvosijo v znak žalovanja (Srne zastave, kar se je takoj zgodilo. Koncerti in zabaive so bili ta večer odpovedani.
Dan po katastrofi se je vršil pogreb nesrečnih žrtev. Udeležila se ga je polnoštevilna vojska in mornarica, čete Sokola in Orjune, predstavitelji oblasti in zastopniki tujih držav ter mno-gobrojno občinstvo. — Ponesrečencem sta poklonili krasne vence Jadranska straža in dubrovniška mestna občina. Rakve z mrliči so bile med sviranjem vojaške godbe prenesene na vojno ladjo, katera se je v spremstvu hidro-aviona podala v Tivat, kjer so ostanke kapetaua in mornarjev položili k večnemu počitku.
Razbiti avion je dobila naša mornarica iz Italije ter je veljal za enega najboljših pomorskih letal. Kako se je zgodila nesreča-, ni mogoče natančno ugotoviti. Splošno prevladuje mnenje, da je nastala napaka v motorju, nakar je hotel aeropilot aparat usmeriti na morje, da se na ta način rešL kar se mu pa, žal, ni posrečilo. Avion ni dosegel morja, temveč, je zgrmel na tla par metrov pred obalo ter pokopal pod seboj vse tri nesrečneže.
Stenicol
6*
" Najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga: Drogerlja, A. KAK C,
Ljubljana, Židovska ulica 1. tossa
Dopisi
LESCE. Klerikalci iz Lesc in Radovljice se še vedno vznemirjajo radi razvitja or junaškega prapora v Lescah. — Kar v glavo jim ne gre. kako si upajo Orjuiaši v neposredni bližini avtonomije »Radovljiškega Boha« razviti svoj prapor. — Zato pa se skoro vsak dan neko dopisunče zaletava v »Slovencu« v Orjuno in njih voditelje. — Seveda! Se vedno se bojijo ljudje, ki ne trobijo ponižno v rog brezdoniovincev in denun-ciantov. Še je kaj ljudi, ki mislijo samostojno in, ki ne čakajo, kedaj bo padel kak odpadek od avtonomističuih vel-mož, da bi hlastno planili po njem. — Kako se neki predrzne bivši narodni poslanec Grafenauer, da govori Orjuna-šem? Čudno, kaj ne? Toda Sodoma in Gomora! Monsignor Ambrož si upa v slovenskem jeziku klicati božji blagoslov na prapor idealistov! Nezaslišano! Veste kaj Vam [»vemo, Vi farizeji, prekupčevalci z dušo naroda? Vi niste vredni, da odvežete jermena na čevljih tega moža — vzor duhovnika! Kje ste bili še takrat Vi, ko je že on v najhujših časih propagiral in širil misel jugoslovanstva. Če bi bili vsi duhovniki taki kot on, ne bi bilo danes teh strankarskih bojev, da nes bi bil lahko narod zadovoljen, srečen v službi enega kralja in enega Boga! Pa kaj jeVam mar vse to! Kaj vera in kaj narod! Samo da so polna Vaše mošnje in blasror ljudstva je tu!
SAVA NA GORENJSKEM. Dne 2. julija smo objavili dopis, da so delavski zaupniki proti odločitvi Kranjsko industrijske družbe zahtevali, da se na Vi-dovdan dela. Naknadno se nam poroča, da oni niso sklenili tega kot taki, ampak na željo večine delavstva in to radi tega, ker je bilo meseca junija že veliko praznikov, vsled česar bi se znatno občutil izpad še enega mezdnega dne. Šlo jim je pri tem le za mezdni zaslužek, ki je bil po številnih praznikih že tako do skrajnosti skrčen in o kaki demonstraciji proti praznovanju narodnega praznika ne more biti govora.
KRANJSKA GORA. Inteligenten gospod, pregnan iz Škocijana, išče isto tudi v Kranjski Gori. Zadnje dni pred volitvami se je potikal od hiše do hiše in iskal pristašev za skrinjico, katero je določil župnik. Na dan, ko smo sestavljali svojo kandidatno listo skupno s SKS, so imeli občinski možje sejo radi sekanja, občinskega gozda. To so temeljito izrabili in res pridobili nekatere pristaše SKS in socialistov za kandidaturo. Da pa bi bila klerikalna zmaga bolj 6ijajna, so ustvarili še drugo skrinjico posebno zmožnih komunistov, katere nositelj je bil znani komunist Arih, ki je bil že enkrat odpuščen iz državne službe. Na dan volitev je župnik čuk direktno s prižnice agitiral za klerikalce z besedami: »Danes se vrše tudi občinske volitve. Fantje in možje, udeležite se polno-številno, vrzite pa kroglico gotovo v prvo, ali pa v drugo, nikakor pa ne v tretjo ali pa četrto.« Kot božji namestnik naj se sramuje pred Bogom, da na tak način izrablja cerkev za politične namene. Prepričani smo, da bodo pristaši SKS uvideli, s kom imajo opravka, pustili župnika in njegovo klerikalce na cedilu in delali skupno z demokrati v prospeh občine in občanov.
SEMIČ. Dne 9. julija so se vršile pri ras občinske volitve za občino Semič in podobčine Štrekljevee - Pribišje. Od 440 volilnih upravičencev je glasovalo 312 voHlcev in so dobili: JDS 89 glasov (5 mandatov), SLS 91 (5), podobčina Šrek-Ijevec 132 (7). JDS je pridobila od zadnjih občinskih volitev 46 glasov. Pripominjamo. pa, da bi klerikalci še bolj propadli ako ne bi v zadnjem trenutku nekateri nasedli njihovi umazani agitaciji. Znani agitator v farovžu je na dan volitev delil sicer cigare vino in žganje, a do zmage le ni prišlo. Ze tri mesece so rgitirali s polno paro, češ, da je treba pomesti naprednjake iz občinske hiše in pripravili so celo godbo za zmago.
Toda zavedni demokrati so klerikaleenS tudi to pot temljito prekrižali račun.
STARI TRG PRI KOLPI. Tu v naši občini, kakor sploh v naši dolini, zmaguje napredna misel. Narod uvideva, da mora enkrat pomesti s klerikalizmem. Pri volitvah, ki so se vršile 5. t. m., smo zmagali naprednjaki in je prišla občina, ki je bila dolga leta v klerikalnih rokah, v roke napredne koncentracije. Klerikalci so propadli kljub temu, da so posluževali vseh mogočih in nemogočih sredstev za agitacijo. Najbolj vnetega agitatorja *e je izkazal naš kaplan, ki je izlival žveplo in ogenj na napredka može, toda vse zastonj. Zastonj jc bil tudi trud klerikalcev na dan volitev, ko so z vozovi vozili svoje ljudi na volitve. Upamo, da pri prihodnjih volitvah Klerikalci pri nas sploh popolnoma propadejo in da bo kaplan vzel v roke ]»op"t-no* palico in iskal boli poslušnih o »čir, če jih bo sploh kic našel, kajti narod je teh žalostnih črnih tigrov sit do grl i.
BREZNICA. — Kakor čujeino, n.-i i klerikalci kar blazne od veselja, nad zadnjo polomijo pri volitvan. Biro iz Most vsakemu otroku, ki ga sreča na cesti, ra~-laga »slavno« klerikalno ^zmago«. Reveži! Še kandidatno listo so komaj sestavili. Našemu pristašu, čevljarju Mežku je Biro grozil, da mu ne bo več dal dela, ako mu ne podpiše liste. Pa tudi podkupovali so. Znani Miha iz Brega je ponujal Arhu iz Žirovnice plačilo, če mu podpiše listo. Pa so se urezali. Kajti mož je bil poštenjak iu se ni dal podkupiti. Kaj čuda, da jim zdaj pri volitvi župana tudi ne gre vso gladko. Oba najhujša agitatorja, Birč in Miha si lastita zasluge za zmago in oba zahtevata za plačilo županski stolček. Mi pa kličemo obema: Bog nas varuj Birčeve in Mihove modrosti.
SV. JERNEJ PRI KONJICAH. Dr.e 29. junija je priredilo tukajšno učitei;-stvo s šolsko mladino, s pomočjo učitelj-stva iz sosednjih Loč ln domačih fantov, in deklet predstavo na šolskem odru. Gmotni uspeh nepričakovano dober, v?a-ka točka nastopa je zadovoljila vse obiskovalce. Prireditev se ponovi v nedeljo, dne 3. avgusta. Vabijo se posebno okoličani, ki naj ne zamudijo prijetnega izleta. Na svidenje. Zdravo!
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Dne 5. t. m. se je vršilo svečano odlikovanje upravnika, župana, in načelnika. »Hranilnice in posojilnice« g. Ivana škerleca z redom sv. Save V. ki. Gospod vodja ptujskega okrajnega glavarstva. Zavadla! je imel lep nagovor na slavljenca, orisal njegovo vsestransko delovanje na vseh panogah javnega življenja ter pomen odlikovanja za slavljenca samega, kakor za nas vse. Odlikovanec se je nato zahvalil za laskave besede g. zastopnika, vlade ter prosil, da se Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru I. sporoči najudanejša zahvala za visoko odlikovanje. Nato so je vršil banket- pri kaerem se je napilo Njeg. Vel. krati ju Aleksandru I. z grozovitim 3 ratnim »Zivio«, vladnemu zastop-stopniku in odlikovanem
LJUTOMER. Dne 1. t. m. je priredil pevski zbor združenih državnih učiteljišč pod vodstvom prof. g. Emila Adamiča v našem trgu sijajno uspeli koncert, Imenom pevskega društva ljutomerskega, je pozdravil goste učitelj in pevovod-ja g. Zacherl, imenom učiteljstva, učitelj Miki, imenom mladinskega zbora pa učenka Anica Huberjeva. Članice mladinskega odbora pa so izročile gostom šopke. Korakajoč po trgu so jih Ljutomerčanke pridno obsipale s cvetjem. — Na glavnem trju je pozdravi! pevce župan dr. Stojan, popoldne pa so jih dame pogostile v narodni šoli. Zvečer je koncert privabil vi telovadnico skoraj ves trg. Tudi z okolice je prihitelo mnogo ljudi. Zbor ie izvaja! vse točke tako precizno in umetniško, da ni hotelo biti konca, aplavza. Nekatere pesmi so se morale ponoviti. Jako je ugajalo tudi umetniško spremljcvanje na klavirju (g. Kumar). Iskrna hvala pridnim Ljutomerčanom, ki so šli pevcem vsestransko na roko.
Kulturni pregled
Pet novih moških zborov
Letos je v izdaji novih skladb zavla* dala stagnacija, ker se založniki pač bo* ie ogromnih tiskarskih stroškov in ve* Jo, da smejo računati le s peščico odje* malcev. Naša država nima niti ene tiskarne za note, vsled česar moramo naročati tisk vseh muzikalij v inozem* stvu. čc res dobimo v Beogradu na račun reparacij tiskarno za note, potem gotovo napočijo tudi razvoju glasbenih cd cij lepši časi. Ljubljanska <Glasbena Matica® in pevsko društvo «Ljubljanski Zvoni- imata v svojih arhivih celo ko* pico novih, še neizvajanih skladb, ki čak '.jo na tisk. Za sedaj si pomagata z z fotografiranjem. Na enak način [je zal. žil tudi agilni šentjakobski pevski zbor v Ljubljani — odsek vrlo delav* nega gospodarskega naprednega dru* štva za šentjakobski okraj — pet novih moških zborov v partiturah, na finem, trdem papirju, razločno pisanih in lepo litografiranih. Zbori so tiskani vsak zase. Štiri pesmi nudi priljubljeni skladatelj Josip Pavčič, ki ljubi mehke, božajoče melodije, se ogiba previdno firznih harmonij in nerad dela pevcem težkoče, nad katerimi imajo nekateri Skladatelji Dosebno škodoželjno..veselie.
Pavčič je prepričan o tem, da so veliki glasbeni mojstri s priprostostjo v umet* nosti več povedali, kot pretirani mo= dernisti s svojim umetničenjem.
«Kmečka balada® na O.Zupančičev tekst je posrečena skladba. Začetek prvega, živahnega dela žal spominja očitno na začetek Adamičevega moške* ga zbora «Scherzando®, drugi del (ba* sovski recitatio) bo zahteval dobrega pevca in dramatičnega prednašanja, tretji del (mrtvaška koračnica) pa je imenitno zadet, komponiran na Čaj* kovskega struno. Skladba zasluži izvajanje. Dosedaj jo je študiral le »-Slovenski kvartet®. — «Dekle med rožami® na Golarjevo besedilo je šentjakobski pevski zbor izvajal z uspehom na svo* jem zadnjem koncertu. Preprosta, me* lodijozna pesemca, ki bo našla povsod hvaležne poslušalce. Malo sladka je, zaljubljeno sentimentalna, kar pa naj* demo pogosto v zborih naših najmoč* nejših komponistov. — Tudi kvartet »Dekle v rdečih tulpah» (Golarjevo besedilo) bodo radi uvrščali pevci v svoje sporede. Poleg treh ljubezenskih pesmi je pa Pavčič podaril našim zbo* rom «Nagrobnico» na besedilo S. Sar* denka. Novih, netežkih nagrobnic druš* tvom scloh manjka. Zato.se bo ta bla*
goglasna nagrobnica, ki je primerna za pogrebe in petje na pokopališču za Vse svete, rada izvajala. — Podobno bi bila primerna po svojem besedilu (Starosel* skega) za nagrobnico tudi daljša sklad* ba plodovitega naššega skladatelja Emi* Ia Adamiča »Naročilo®. Po svoji narav* ni melodiki, izvrstno samostojno pelja* nih glasovih in bogati harmoniji se reprezentira kot skladba daljšega ob* sega. Zal je obseg glasov zelo širok (I. tenor do visokega c, II. bas do niz* kega c, torej tri oktave) in so ponekod modulacije za zmožnosti zborov prekoč* ljive ter se jc bati, da si skladbe ne bodo upali študirati.
Šentjakobski pevski zbor je z izdajo navedenih pet moških zborov storil hvalevredno delo. Ustregel je moškim zborom, ki so v stiski za nove, ne pre* več težke skladbe. Cena partituram posameznih pesmi je od 2"— do 3'50 Din po obsegu strani. Vsako pomnoževanje in litografiranje je prepovedano, zato mora vsak zbor naročiti po toliko izvo* dov zaželjene pesmi, kolikor ima pev» cev. Skladbe se naročajo pri Šentjakob* skem pevskem zboru, dobe se pa tudi v šentjakobski knjižnici na Starem trgu. Pevska društva, sezite po njih! —a,—
UoTa slovenska drama. Goriški rojak, pisatelj France Bevk je napisal dramo v treh dajanjih <-Kajn> ter jo Uročil mariborskemu cledališču v unrizarilev.
Izprememba t zagrebški operi. Gospod Mirko Polič, bivši dirigent opere in operete v Osijeku, zadnjega pol leta gledališki tajnik in kapelnik v Zagrebu, je premeščen v Beograd, kjer prevzame tajniško mesto v tamošnjem opernem gledališču. Novi tajnik v zagrebški operi postane mladi hrvatski komponist J. Gotovac.
Prošla sezona osiješkepa gledališča. Uprava Narodnega gledališča v Osijeku je izdala statistiko dela v pretekli sezoni. V celi seziji je bilo 250 predstav, med njimi 99 dramskih, 82 opernih in 56 operetnih; ostanek odpade na akademije, koncerte, baletne večere itd.
Milenko Gjurič v Osijeku. Znani naš grafik prof. M. D. Gjurič se je vrnil iz Rima, kjer se je mudil v študijskih svr-hah domov ter dospe 12. t m. v Osijek, da izvrši nekatere naročene portrete.
Zanimiva rešitev gledališke krize v Novem Sada. Poročali smo, da je eksistenca novosadskega gledališča vsled znatnega denarnega primanjkljaja ogrožena. Inicijativo za sanacijo krize je prevzela novosadska mestna občina, ki je našla prav zanimiv in originalen izhod: sklenila je obdavčiti vse posestnike bio-skopov po 1 Din, s čemer dobi novosad-sko gledališče nad 700 tisoč Din letne podpore. S to vsoto je Novem Sadu sedaj zagotovljena drama, opera in opereta.
<Times» o Meštroriteri razstavi t Londonu. Sedanjo Meštrovičevo razstavo v Londonu so <Times> ocenili izredno
laskavo. Par stavkov kritike se glasi: <Meštrovič uspeva bolje v lesu in bronu kot v marmorju. Najlepše uspehe doseza z linijami, n. pr. v nizkem reliefu cVese-li angeli>, »-Jezus izganja trgovce ia cerkve> ali <Skušnjava>. Sijajen pa je v rezbariji <Ecce homo», ki je morda najlepša stvar na celi razstavi. Vse kaže, j da je Meštrovič najsilnejši kadar se na-I slanja na domačo, ne pa na klasično tradicijo, ko je ves strasten v izrazitosti, n. pr. v cMadoni z detetom* Oblika in značilnost Meštrovičevih del sta v moderni skulpturi brez para.>
Halevvjeva <2idovka> v Palestini prepovedana. Palestinska vlada je nedavno zabranila izvajanje Halevyjeve opere <Zidovka>. Prepoved se je izvršila na podlagi papeškega legata, ki je izjavil, da komad žali in ponižuje katoliSJiO cerkev. Kot pogoj za nadaljnjo uprizarjanje dela je stavila palestinska vlada zahtevo, da se vsa nekorektna mesta v tekstu popravijo.
Nizozemska opera. Nizozemska opera, ki ie ie mnogo let nrez velikega centralnega narodnega opernega gledabšča, dobi to institucijo letos 20. septembra. Tega dne bo v Haagu svečana otvoritvena predstava. Ravnatelj zavoda bo znani nizozemski glasbenik Albert von Raaltei ki je dosegel v Parizu velike uspehe* Operno osobje bo sestavljeno izključno iz pevcev nizozemske narodnosti.

L PLANINSKI KULUK.
Idealizem se ne da odpraviti. Je kakor bolezen, kakor črv, ki sedi pod skorjo in neprestano rije in raje. Kdo stori v damašnjib časih kaj zastonj? Tu v mestu že še. Lani so Sokoli skulu-čili pol Tabora. Klerikalci so jih poskusili za Stadion posnemati, pa ni šlo. Sedaj pa prihajajo planinci. Osem tisoč dinarjev bi stal prenos cementa za zgradbo Kriške koč« na Krvavcu, od Ambroža do vrba. Tri ure hoda, pri vročini, v strmino, okrog 300 m visoko, pol pota skozi gosto šumo. pol pa po sočnih in soinčnih travnikih. Prehudo ni, toda za viiionivce in posedar- 1 je gro-o-ozno. Po dva in dva na pa lisi j f z vrečo. 50 kg cementa . . . gro-o-oz
Žnidaršičeva itd., ki so di,ake dvakrat ooaostile. Prekmurskim gimnazijcem ostane izlet v nepozabnem spominu.
*	Nove uniforme za postne usluzben*
ce. Ministrstvo pošte in brzojava je na.; ročilo 14.000 metrov blaga za ob.eke poštnih nameščencev. Po dosedanji dis* poziciji bodo poštni nameščenci zc me* seca septembra dobili novo uniformo.
*	Ustanovna glavna skupščina cZveze društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani* so vrši v uedeljo dne 13. julija' 1924. ob 11. dopoldne v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. Društva, ki
šo niso prijavila svojega pristopa, se va- j bijo, da prijavijo svoj pristop, ali pa, da j se" udeleže skupščine po svojih zastopnikih kot gostje. Event. dopise jo nasloviti Urbančič, Ljubljana-Gra-
no! Kaj svetovna vojna! Takrat si j Yal- AT moral če ni slo drugače. Sedaj pa se j disče SK 17, I. nadstr.
ta kuluk. in najdejo se ljudje, ki javljajo, in z navdušenjem, gospoda, z navdušenjem!
i bete in nedelje vršil četrti kongres save- j i za jugoslovanskih srednješolskih udru-
Naj to razume, kdor more! Kakšen	Na lanskoletnem kongresu je prišlo
Orjunaš. Sokol,
SLOVENSKI JAVNOSTI! VSEM BRATOM IN SESTRAM! Naša tekmovalna vrsta, broleia 8 tekmovalcev m 4 namestnike, se bo z reprezentanti in sodniki jutri, v soboto ob 5 24 odpeljala v Pariz na olimpijado, kjer se bo bila ljuta borba za svetovno prvenstvo na telovadnem polju.
Brez vsake podpore le Jugoslovensko Sokolstvo iz lastnih sredstev poslalo svoje borce v ta boj, edina podpora, ki smo jo prejeli od olimpijskega odbora v Zagrebu , je obstojala v srečkah. Te pa smo dobili šele v poslednjem časa, ko jc bila že vsa Jugoslavija poplavljena z njimi.
Apeliramo na Sokolstvo in Sokolstva naklonjeno občinstvo, da marljivo sega po tek srečkah, katere so na razpolago v j uradnih prostorih vseh sokolskih društev, \ v Ljubljani pa tudi pri blagajnah denarnih j zavodov.
Naši bratje so doprinesli ogromne zrive | v telovadnicah, vseh nas dolžnost pa je. i da prispevamo po svojih močeh z denar- | nimi sredstvi v kritje stroškov.
Dan žrebanja, ki še ni določen, objavimo pravočasno.
Zdravo!
Starešinstvo JSS. Ljubljana, U. julija 1924.
Telefon 730 - Kino	dvor« - Telefon 730
Krasne toalete!	DANES ZADNJIKRAT	Najnovejše toalete!
Karnevali	Drama t 6 de anjih	Karneval{
Jutri nastopi Max Linder v amehapolnl burkil
Predstave vsak dan ob pol 5., pol 8. iu a. nri. Ob nedel ah tudi ob pol 11. dop., S. in 6
Ink, luk, luk!
navdušen Skalaš ne- i med srednješolci do razkola glede vpra-
r ...... , - , -	'' i sanja azbuke. Delegati so se razcepili v
poboljsijiv planinski idealist n	Ji	« je bila ena za la-
nepotrebna m nemima za ega že - , ^ eJk;vsko narečjc. a druga za sxo-mi rini m nursra.ru na bomo, ul, (lnu -	, , .. -
vsa 'i no 10 Din3 odkupnine, da bomo bod, pisma in narečja. Druga frakcije ; 51 izgledali, kakor da smo tudi mi j ustanovila poseben savez k, ga je min -
vsd« ° : '	ii	i ; strstvo nrosve e ni odobrilo. Letošnji,
nrispevah. Kamen do kamena, zrno do sušno pius%t.o u	,«.„„,
£rna Živela planinska	solidarno«! , ^es je sklicala centrala legalnega
M™0 o uk/ trikratni	krepki ku-i veza, a na kongres so dospeli tud, de e-
" ebl	M AC gati druge frakcije. Skupščina je zahte-
#	{vala, da se izpremeni program saveza.
*	Cenjene naročinfce, ki naročnino 1 Nekateri delegati so zaM^a ^ proza julij niso še poravnali, prosimo, da gram oddvoji od ju-pslovanstva in nacijo-za ju1ij uisvj st: ' "v* .'H	' ualizma ter da dobi nrogram vec kultur-store to nemudoma, da ph ne bo tre- U,U"JU ^ 1l. % , .
baposebej tiria*i Kdor re bi imel po-	no-ekonomskega značaja. Zmagala je ona
ložnice naj nam javi, da mu pošljemo	^P™. « je zahtevala, da mora ostati drugo. " Uprava «Jutra». i Program tud, v bodoče v znamenju jugo-
ur 8	-	slovanstva ter narodnega in državnega
*	Marihr^ki veliki župan g. dr. Pirk-	edinstva Qb sklepu je bil izvoljen nov majer je na svojem potu po Prekmurju	centralni odbor> kateremu predseduje sprejel vsega skupaj do 300 deputacij.	^ Miodrag stajic.
Povsod ga je ljudstvo z veseljem in na-, °
vduSeniem sprejemalo. Z oziram na ne- ,,.,.- . . ., ,	\i
' J ,	... . -	ko lenih in zanimivih tur nam nudi No
katere pereče zadeve je g. veliki župan	'
* Nedeljskim izletnikom. Mnogo ja»
izjavil, da se bo čim prej izvršila revizija
tranjsko. Ono se ne ponaša samo z zna*
zaprtih klavnic. Regulacija Mure se takoj	memto postojnsko jamo, do katere nam
prične. Gradnja železnice Murska Sobota-	J® pristop " začasno - roKhb, - zaprt
Ljutomer se bo pospešila. Odredila se ji	se knfso J2mo v losk. dohnu ki
... . ., .	razKriva obiskovalcu svoja cudeia se iz
revizna neurejenih razmer pri razdelitvi	, . , . D ^ j■ i-„;
,.* ' . ___■ r s„	nredzgodovinske dobe. Pa tudi Cerkni»
zemlje po agrarni reformi. G. veliki zu- -	...... •> • ■ _ „
• i j- u.- u-i a ____i-	ško lezero s svojimi požiralniki je pra>
lian je tudi obljubil, da se bo za prek-	_ , ,, , * , „ .
■ - i » i k„i„ „„i'vn.	vo čudo narave. Malo od Borovnice pro*
mursKo solstvo poskrbelo vse potrebno	. , , , .. , .. , ,
. ,. , , .	ti vzhodu pa te vabi prijazna douna, ki
no zeliah prebivalstva.	. , K J . ,
a , ___________ ■	preide v prav romantično sotesko, zva=
*	važna odredba prosvetnega mimstr-	1 •^ . „ ...
stva. Prosvetni minister Svetozar Pribi-	no k'cr; te, OČa" BT°r°vmž'Ca 5
čevič je izdal važno odredbo, ki velja za	5V°limi krasnlr?! s!aPov,R Lahko pa, v
- , -.j - • ... ___" „„	enem samem dnevu iz Borovnice, ako
vse sole v nasi državi. Odredba prepove-	. , , ,., . .., >
, . - . j ...	ti e e ko ikor to iko znana pot, zdru»
duje vsem ucencem osnovnih in srednjih	" 1 , . , , , . ... . ,
šol udeležbo pri nekaterih društvih. Di-	™ oblsk "Pek!a" I"eko <V'nlvrha» ln
jakom ni dovoljeno vstopati niti v cOrju-	Begun prijazne vasice nad Cerknico, s
nox niti v <Srnao> ali v cHanao,. Vstop	Cerkniškim jezerom. Povratek b, bil v
. : , , , . , ,,	tem slucaiu preko Rakeka r večernim
je tudi prepovedan v telovadna društva	, , J , . . . - ••
.Hrvatski Sokol> in v telovadno društvo	vlakom Poskus, m vem ne bo t. zal
cOrel:, pac pa smejo biti dijaki včlanje-	J"tn, Yunedel ° ?°?o!dnC (13,t" ra'.)
ni pri telovadnih društvih, ki so udru-	51 tudl lahko Pnvosc,.s .rn,moSrcde Pns
» , , , c. , , , c*	letno zabavo na vese ici gasilnega dru>
zena v cJugoslovenskem Sokolskem Sa-	j, , ,, , B .. ,b , vezuv i stva povodom blagoslova gasi skega do>
V * Češkoslovaška odlikovala. Poleg že ' ma ^ P^kuPn,ih Begunjah na kateri bo
javljenih oseb, ki so bUe odlikovane od	svira,a znana ,08aska Sodba' Ave V,at0r!
češkoslovaške vlade, so dobili dalje: red	* Nesrečni slučaj zagrebškega odvetni-
belega leta IV. raz. tajniki zunanjega	ka. V četrtek ponoči so našli na želez-
ministrstva Slobodan Jovanovič, Ivan Su-	niški P^S5 M dijaškim domom v Zagre-
botič in Svetimir Lazarevič, beograjski	bu težko ranjenega človeka, ki pa je bil
župan Manojlo Lazarevič, naš podkonzul	§e pri zavesti. Prepeljali so ga takoj v
v Trstu Miodrag Petrovič, red belega	bolnico, kjer je povedal, da je odvetnik
leva V. razreda pa blejski zdravnik dok-	dr- Pave] Fetek iz Djakova. Peljal se je
tor Janežič.	z vlakom iz Stenjevca v Zagreb in sam
*	Vojni minister v Rog. Slatini. V če-	ne ve' kako ie PadeI iz vlaka in Priše1 trtek je prispel v Zagreb vojni minister	Pod kolesa, ki so mu odrezala levo nogo general Pešič s soprogo. Na kolodvoru	Pod kolenom, desno pa zlomila. Poleg sta ga sprejela pomočnik komandanta ar-. te='a Je dobiI ve£ težkih poškodb na gla-mije general Srečkovič in načelnik ar-! vi 'm °sta'em telesu. Dr. Petek je bil po-madnega štaba polkovnik Simonovič. Ge-! Pr£J odvetnik v Zagrebu. Koncem pre-neral Pešič se je iz Zagreba odpeljal ta-	teklega leta je imel vec afer s svojimi
koj z avtomobilom v Rogaško Slatino, kjer ostane dalje časa v letovišču.
klijenti, ki so vložili proti njemu tožbo radi goljufije. Stvar je bila izročena so-
. * Himen. V Celju se je noročil poruč- diJČU- loda kmalu nato so se Priče!i Pri nik g. Zvonimir Peris z gdč. Mici Sturo- dr- Petku pojavljati znaki duševne oboleva. Bilo srečno!	I 'os,i> nakar je bil pred nekaj meseci Iz-
*	Vsem udeležencem I. Planin^kesra ro£en umobolnici v Stenjevcu. V četrtek b -luka. Glavni odhod na planinski kuluk ziutraJ Je nenadoma izginil iz zavoda in jc danes v soboto dne 12. t. m. ob 18.35' 8a k!iub iskaniJ nlS0 mo3n najti. Od zvečer v Kamnik. - Osrednji odbor SPD. j Pe,^al se ie namreč v Zagreb, kjer je za
*	Odločen nastop vodstva Orjune rr ti1 dijaškim domom hotel skočiti iz vlaka, nepremišljenim dejanjem poedinih čla-ida £a na kolodvoru ne bi kdo spoznal, nov. Zadnja številka cOrjune* priobčuje ! a ie Pri lem Ponesrečil.
vsem četašem razglas, ki se glasi takole: 1 * -Ncurie s točo na Dravskem polja V <:Na povratku iz Radovljice, kjer je naša cetrtek- dEe 10-	je razsajalo nad
prireditev nadvse sijajno uspela, so se dravskim in ptujskim poljem zopet silno dali nekateri člani vsled izzivanja naših neurje, spremljano s točo. ki je. napravila nasprotnikov zapeljati k nepremišljenim obil° škorie med HoCani m Slivnico. Ko-dejanjem, ki jih vodstvo najostreje obso- rlIza w tuHi druž' poljski pridelki Bo ja. Ta dejanja so nam pokvarila uspeh i skorai uni5eni Me(i neurjem je udarjala dneva in kvarno vplivajo na ugled in tudl stre,a' V Dra?onj' vas' Pri Cirkov-disciplino organizacije. Da se Liki nastopi Clh ^S3'« Prl Posestniku Medvedu v bodoče ne bodo ponovili, za to bo vod- drvarnico Prebivalstvo je nastopilo z re-stvo poskrbelo, opozarja pa vse članstvo i šev£dno akcijo in le tej se je zahvaliti, že sedaj, da bo vsakdo, ki bi zlorabil da ni P°Soreio več hiš. orožje, brezpogojno izključen iz organi-1 * Bolezen Jovo Ca-uge. Kakor smo že zacije, vrhu tega pa tudi predan pristojni Poročali, je glasoviti razbojnik Jovo Ca-oblasli. - Oblastni odbor.>	| ruSa- kl ie bl1 s tremi svojimi tovariši
*	Gasilska župa Cerknica priredi z °tsoien v smrt na v®®0'3- v MP01,11 v včlanjenimi društvi v nedeljo, dne 13. t m. i 0siieku zbole' m odklanja vsako hrano pešiziet iz Cerknice v Begunje, kjer se Kaznnniški zdravnik dr. Lazarus, ki ga
udeleži blagoslovljen ja tarnošnjega novo Zgrajenega gasilskega doma.
* Prekmurski dijaki pri kr.-'ju. Pod VO'* tvom dveh profesorjev so mn-avi« li gimnazijci iz Murske Sobote dne 30. jt.r.ija iz'et v Zagreb, Ba' ar, Kr-tljevis co, s pirnikom na Sušak, odtod v Liub» Ijnno, ni Bled in v Bohinj. lz"ct je tra» ja! teden dni. Na B'edu je sp ejc! ai= jakc I!j. Ve!, krali, jih pogostil ter bo> gsto obdaroval. Da je izlet tako izbor« no uspel, za to gre največja zasluga ge. iir. Tavčarjevi. Posebno ljubeznive so bile kranjske narodne dame ga. Savni' tov a, dr. de Gleriieva, cdč. Bizjaka va-
je pregledal, je ugotovil, da nima Caru-ga nobene izključno fizične bolezni, pač pa je psihično popolnoma strt. Njegova potrtost je očividno posledica proglasitve smrtne obsodbe.
* Smrra obsedla v Pržegi. Sodišče v Požegi je 3. t. m. obsodilo 21 letnega Milana Drljača iz Risovca v Bosni radi roparskega umora v smrt tia vešalih. Dr!jač je svoječasno napadel 13 letnega pastirja Štefana Takača iz Lukača, ga umoril, n;u potem sezul čevlje in nataknil svoje raztrgane. Pred sodiščem se je zagovarjal, da je izvršil svoje strašno dejanje v duševni zmedenosti.
*	Sainorarr. V gozdu posestnika Franca Na. eršnika v Gornjem Dofiču se je iz neznanih vzrokov obesil 60 letni posest- j nik Josip Skariovnik.
*	Pobeg od doma. Od svojih staršev v Depali "vasi št. 30 ie pobegnila pred nekaj dnevi 10=!etna Frančiška Ko, Itar. Deklica je dobro razvita ip oblečena v novo belo obleko ter rjave. čev'jc. Kam =c je obrnila in kod se zadržuje, se do* slej še ni zamoglo dognati.
*	Nevaren cigan. Okrog Konjic se klati zadnje čase cigan Alojz Rak, 37 let star. Modi po hišah, igra na citrc, zraven pa krade, kar mu prido p. 1 ro» ko. Poleg raznih tatvin, ki jih je zagre« šil, je odpeljal dne 2. julija v Stanicah 2000 Din vrednega psa. Omenjeni se za* sleduje tudi zaradi poskusa umora.
Iz L?ub!iane
u— Koncert banjaluških gimnazijcev, i
se je vršil sinoči v dvorani Filharmonič« ne družbe. Koncert je bil vzlic pozni se> zoni prav dobro obiskan. Otvoril ga je tamburaški zbor pod vodstvom profc» sorja Violiča z uverturo k opereti «Ba« ron Trenk», ki jo je odigral z nepriča. kovano bravumostjo. Na velike orke* stre vajenemu koncertnemu obiskovalcu bi se zdele skoro nemogoče, da more tiko maloštevilen zbor tamburic tako po'no učinkovati in zadobiti mestoma celo zvok pravega orkestra. V drugem delu sporeda je ta zbor izvajal še Kače« rovskega »Bosansko » hercegovačko cvi» ječe® z isto vestnostjo in temperament« nostjo. Mešani zbor 10 mladenk in 10 m'adeničcv je vestno naštudiran zapel nekaj bosansko » hcrccgovskih narodnih pesmi in nam že od »Glasbene Matice, poznani Mokran'čev drugi rukovet. Kot sopran solo je simpatično nastopi.a gdč. J. Rubič z dvema pesmima Kačercvske« ga in eno Milojevičevo. Navdušenje pu« biike, med katero je bilo posebno mno* go m'adine, je narašča'a od točke do točke in vsi nastopajoči so bili de'ežni neponehujočega ap'avza. — Upamo, da dragi gostje niso bili razočarani od naše pub!ike, ki je brate iz zelene Bosne spre jela z neobičajnim odušcvljenjcm. Vrli mladini in njenemu požrtvovalnemu vo« dji g. prof. Violiču želimo kar največ lepih uspehov na nadaljnji potil
u— Zanimiva aretacija. Na zahtevo državnega pravdništva je bil aretiran faktor Jugoslovanske tiskarne g. Kra« maršič in sicer zaradi komunističnih hujskaških letakov, ki so se tiskali skri« voma v navedeni tiskarni. Plemenito klerika'no podjetje vali sedaj seveda vso krivdo na svojega uslužbenca. Od« govorni gospodje «nič ne vcdo» in so ncdo'žni kakor jagnieta... Najbrž niti ne vedo, da imajo tiskarno... Smo ra« Jovedni ali bo oblast nasedla na take otročje izgovore.
u— Stenografična tekma na Christofo-vem zavodu v Ljubljani se je vršila dne 11. ju'i:a pod vodstvom strokovne uči telMce Ivanke profesor Robidovc. Dikti. -alo se ie 4 minute z brzino 100 besed v minuti. Tema diktita je bil Šumanov Vanek «0 jezi*. Prva je bi'a gdč. E'a Piiberšck (obdarovana z z!ato zapestni« co), druga gdč. Maiči Koman (obdarovana z zlatim obeskom), tretja Outrata Zora, vse iz Liubliane, četrta gdč. Ivan« ka Prek iz Vrhnike in peta gdč. Marija Korošic iz Tržiča. Prireditev tekme ka« že razveseljiv napredek na po!'u sV.vcn-ske stenografije in jc inte-esantni tekmi prisostvovalo mnogo občinstva. T3 uspeh se je dosegel po 10«mesečnem po« uku v stcnTirafHi.
u— Pevski zbor »Ljubljanskega 7so--ima danes, v soboto zvečer ob pol 8. uri zvečer n'j'cn sestinek v d-uštve-nih p-oetorih. Vsi in vse! — Odb^r.
u— «Junak iz I ike*. pinuhrni in šte« vi'no odikovani hrust Miri'an >'ati;c« vič, se ie včeraj ogiasil v našem ured« ništvu in kar ta'co, za pono'dansko za« bavo pokazal nekaj svoMh silnih «furt« 'cov.. Orjak zvi;a dc'-e!c žt'ezne p-'ice okrog vratu ali okrog roke kakor trs;e v šoi-a'o, dvigne z zoHmi 650 k", vrje. s pibo-n netkronski to'ar iz vrdka in do«-kaže, da mu niti na:ostrC'še že'czo v za* mahu ne mi-c presekati mišice na rokv. fiop igra'nih kart (taroka) razami ka« kor kos kruhi. Na g'avi si d.i s k'ad\-f razbiti skalo in sodeč s hckto'itrom vq|> de sune s čeljustio v zrak. da se opcp ; teče in razlije. S'edn;cga eksperimeutja siccr ni moael cokazatL kakor sc mir^-
katerega drugega ne, a to le zaradi po« manjkljivosti rekvizitov, ki jih naše ured ništvo ne premore za spontano gala predstavo. V ostalem pa venio o njem tudi to, da je nedavno v Kotoribi za prigodno stavo v gostilni pohrustal 5 kg težko pečeno jagnje s kostmi vred... V Ljubljano je dospe! po tumeji v Slo« veniji. Na Štajerskem, kjer je pokazal svoje sile v mestih in večjih trgih, je postal junak dneva in vzornik štajerskih fantov. V Ljubljani pa se mu javna pro« duketja zbog teh preklicanih visokih davščin ne izplača. Pa je lahko Ljub« Ijančanom ža!, da se jim ne pokaže ta gorati ck3cmp'ar iz Kršne Like, ki si je v ponos takih svojih korenin izbrala po« pevko: «Dck je nama Like, nema repu« blike!® Pa menda res nc.
u— Pcli-ijske prijave. Od četrtka na petek so bi .i prijavljeni policiji sledeči slučaii: 2 tatvini. 1 kaljen je nočnega mi« ru, 5 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 3 prestopki pasjega kontumaca, 1 pijanost i prestopek trganja lepakov. J te!es» na poškodba, 1 ogenj vsled neprevidno« sti in 1 prestopek nedostojnega vedenja.
u— Aretacijo. V noči na petek je bilo zaradi vlačugarstva in sumljivega poti« kania aretiranih več dvomljivih žensk in dva moška. Taki elementi se zadržu« jejo ponajveč med stojnicami na trgu, okrog glavnega ko!odvora in pa na klo« peh po raznih parkih.
u— »Apašea so se šli v četrtek po« no'dne po'eg gosti'ne »pri Štaiercu. na Fužinah ljubljanski veseljaki. Preoblekli so se. v temu «pok'icu» primerne oble« ke, se oborožili z noži, si dali okrog vra« tu rdeče robce in čakali na dogodke. Kmalu je pridrvr! mimo niih avto s pa« santi, katerega so ustavi'1, pasante pa prav po apasko pretipali. O zadevi so bili seveda takoj obveščeni vevški o rož« niki, ki pa so nc ravno nevarne apišc kmalu izsledili. Kazen seveda sledi.
samo ri tvrdki 1118/a IV
Srečko ¥t»šič Linbliana, Šeienburgova ul. 3
u— Ogenj vsled neprevidnosti. V ho« telski sobi na južnem kolodvoru je za« žgal po neprevidnosti neki gost, ki se je prijavil kot major v pokoju Viahovič z gorečo vžigalico veliko okensko zaveio, ki je bila trenutno vsa v ognju. Plamen
bljani odločilo« da morajo prizadeti ve= lekonzumenti mestnemu električnemu podjetju od I. januarja 1923. naprej plačevati za tok 24 odst. po viška, s či» mer je dolgotrajen spor rešen.
Iz Celja
e— Poljski oficirji v Celju. V pondc-ijek dne 14. julija se pelje s popoldan« skim brzovlakom 70 poljskih oficirjev iu kadetov z 30 damami. NaS severni hrat« je potujejo preko Maribora v Beograd, kjer jim priredi ministrstvo za vojno in mornarico svečan sprejem. Obmejni Maribor in vse večje postaje do naš« prc< stolice te pripravljajo, da dostojno po* zdravi j a jo zastopnike viteškegi poljsko« ga naroda. Na celjskem kolodvoru po« zdravijo mile goste zastopniki civilnih in vojaS' ih lokalnih oblasti ter Kolo ju« gos.ovenskih sester in Splošno žensko društvo.
e— Sokolskemu društvu v Celju je
darova! namesto venca na grob pokoj« nerou Srečku Brezigarju. tajniku mini* strstva za zunanje zadeve, znesek po
100 Din, g. dr. Janko Lokar, ravnatelj I. drž. gimnazije v Ljubljani.
e_ Orgljarska šola. Šolsko leto na orgljarski šoli se konča 14. julija. Letoi zapušča šolo 8 absolventov.
e— Pomoč rodbinam in sirotam pad* lih ruskih vojakov. Srezko poglavarstvo v Celju razglaša: »Na Ivanovo L 1922. in 1923. je društvo za pomoč rodbinam in sirotam padlih ruskih vojakov pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneginje Je» lene in z odobritvijo ministrstva za no« tranje zadeve organiziralo po celi naši državi prostovoljno zbiranje darov v korist sirotam padlih ruskih vojakov. Akcija je uspela in omogočila društvu vzdrŽ3vanie treh sirotišč, namreč v Ho* povu, Pančevu in Beli cerkvi. Ker vs'cd notranjih političnih razmer v Rusiji še vedno ni izgledi, da bi se v doglednem času ruska deca mogla vrniti v svojo domovino in ker zahteva vzdržavanie omenjenih zavodov ogromne vsote de« narja, se je društvo obrnilo potom mini« strstva za notranje zadeve semkaj, da bi se ponovno povzročila podporna ak> ciia v prid osiroteli deci*>. Prejemke spra j cm a srezko poglavarstvo v Celju zara* di odprave na pristojno mesto.
Iz Primorja
• Bilanca šolskega društva v Trstu Kakcr smo že kratko poročali, ie imele šolsko društvo v Trstu v nedeljo prvi redni letni občni zbor, na katerem je poročal blagajnik o gospodarskem stanju te prekoristne in neobhodno potrebne šolsko
, . j-	"i." •	I organizacije v Julijski Krajini. Društvo ie
,e objel nat? tud, tkzv. »komizo, na I o«an,za »	pM,ovnera letu Jo-
katerem je bda pripeta zavesa tako da j	P i2rednc članarine, pod-,e nastala škoda v zncS,u 960 Din. Uos	ustanovnin, daril, nabiralnih blokov se je nato odstranil u: hote .a. ne da bi P	; ^ j ir,kas0 je znašal pri-poravnal povzročeno škodo. J «	t^datk« pa okoli 120.000 u- Lovska ps.ca (ptičanca), rjavo^, [	jirc!o taccm lanskega leve barve, resaste pasme St.ch^haar),	jmetja_ Naj. se pogreša od srede 9. julija. Sliši na td	,Jtaa
ime Frika. — Event. poročila o njej se naprošajo na Mirje, vila Šimenc ali v lekarno na Karlovski cesti. Najditelju nagrado.
u— 1000 K' nagrade dam onemu, ki
izs'edi ukradeno moško kolo tvrdkc »Jax», znamke »Diamant « Durkopp» št. 560.105. Kolo je v dobrem stanju. č:no p'eskano, brez prednje zavore, leva ro«
več so organizaciji prinesla darila in prispevki podružnic ter nabiralni bloki; največje stroške pa je društvo imelo z vzdrževanjem zasebne ljudske šole pri Svetem Jakobu (nad 40.000 Lit) ter z otroškimi vrtci, za katere je potrošilo nad 70.000 Lit.
* Pojasnjena smrt v gozdi:. Zadnje dn! meseca maja so našli ljudje v gozdu »Na Bobnu, blizu Ilirske Bistrice 231etncgj
pleskano, brez prednje zavore, leva ro* j	g |z poč„T:ii mrtvega v nekenl
govila je neko iko obrujavela, prenosno ,	DoKodek jc hudo pretresel in ogor-
jarku. Dogodek jc hudo pretresel in ogor-čil domače prebivalstvo, ki je takoj začelo govoriti, da je bil Fabec ubit. Ker ie je v zadevo vmešala lokalna politika, je nastala Iz Fabčeve smrti ccla afera. Marsikomu so se podtikali zlobni namenu Šele sodna komisija, ki je stvar preiskala kot veleva zakon, je sedaj na podlagi
kolo jc malo in zvezdnato. Odda naj se v najbližji orožni.ški ali policijski po« staji, kamor sc pošlje tudi nagrada. — Anton Fcrjančič, Zg. Šiška 82.
Iz Maribora
a— Sprejem poljskih oficirjev v Ma«
-iboru. V7 pondcljek sc pripelje v M ari* ,— -----7 ~ ,- " , ,
,	. ... , , s ,	razte^sen a Fabčeveza trup a ugotovila,
Sor z dunajskim brzovlakom ob 13.11 ; raziciociua o^v . '
, . i i-' t......1 da ie mladi mriz umrl čisto naturne smrti.
večja skupina poljskih oficirjcv in nji* aa Jt- midJi J- ul" ...
•.ovih dam, skupaj čez sto oseb, ki jih S tem so sodno zapriseženi zdravniški So po sklepu obč. sveta imenom mest« izvedenci zavezali hudobne jez.ke vsem ne občine na kolodvoru pozdravil in po zgagarjem med nedolžnimi domačini, mournera odmoru med vožnjo skromno | * Obsojena detomcnlka. V jesen. 192 . pogosti! župan g. Grčar. Reprezentanca ! i* P°™dila V Sturjab pri Ajdovščini ■ . .. -	- ■ •	231etna Karla šturm nezakonstcega otro-
ka. V težki duševni potlačenosti ic de<e umorila. Orožništvo ki je doznalo za zločin, je Sturmovo zaprlo m te dni
detomorilka stala pred goriško poroto, iin -vo'nsiva. o. zupnn aas naproša oo> L*clul"	H , . ,. ,
, . . • ,	L-;Pr ,0 bi!a obsoiena na dve leti, sedem
tavtti, da vab; tem potom k spreiemu in KJcr 3e Dlla	.
-»ozjravu s'ovan-kih gostov tudi vsa m..* nieseccv ln dvajset dni ječe.
-iScrska društva in občinsko, ki naj t I ' Čudna oporoka samomorilca. Te dtu
čim večjem štcvi'u pokaže simpatije ju« « je ustrelil v I rstu 441etn! mešetar Ko-
,	.	,, ..	ii.,	Antnnlrlti Mn? ni 7innsti1 nnh.flffi
gosTovenskega Mnoora za bratSKi polj«
->o'jskih gostov nam-eč potuje nato v
Tagreb ln Beograd v spremstvu univer« 'itetnega profesorja dr. Ilcšiča. Na ko« lod\T)ru bodo spre c:i tudi po zastopni« 'iih -vo-aštva. G. župnn nas naproša ob«
bert Antoniclli. Mož ni zapustil nob-.-ncga pisma, kl bi pojasnil njegov obupni čin, pač pa :c pred snrtio napKal zelo originalno opornko: zapustil je dvema znanima tržaškima pijankama vsaki po 10 :ir.
*	Dijaško društvo N. Tommaseo v Trst'!. V Trstu sc je proSIi četrtek ustanovilo dijaško društvo, kl r.osi ime znanega f!ben!čana Nikrle Tommasca. Zaenkrat se je :r."cin počitniški odbor pod vodstvom ablturiienta Stcparja. Mladino, M sc je zbrala na občnem zboru je, pozdravil v imenu trža?.kiS akademskih starsMn g. dr. Ivan Marija Cck.
•	Ttmrist Simrnc v Aidovščfni. ki ko-.i-certira v soboto 12. julija v goriškem
domu. r.a^topi v nedeljo Ajdovščini. Izvajal bo v Um-
ski nar^id. Sokoli se udeleže sprejema v krojih.
a— S">or rned ma-ifcorsko občino in vfTeiod jetniki zaradi elektrike. Leta llfS. je nemški obč. svet mariSorski še pred prevratom sklenil za mestno električno podjetje z mariborskimi velekon« sumi.!, pa-om';nom ScherNaum 'n Franz 3cr pivovarno Gotz, pogodbo, s kojo so TOre;cmali po izredno nizki ccni clck« .irični tpk od mestne občine. Ko pa so •račc'i režrski stroški rasti po p evratu ln *e ie sp'ošno dvngnila dragin;a jc mc> sto zahteva'o primerno povišanje p'ači« la za tok v srnis'u tozadevne naredbe, ki jo je izda'a naša vlada g'ede dovobit* Trgovkcm ve povišania ccn za p'in in c'cktriko. Ve ' T " ; . r* — --■-lepodietniki pa so se sklicevali na skic tinovi dvorani isti program kakor pre,-
n;eno pogodbo in niso hote'i p'ačati za« nn ve^-cr v Uorici._______
htevanega po\"iška. Občina je v!oži'a ie	~ -
1. 1922. tožbo pri sodišču, ki poslu ic za j Lastnik in izdajat*!." Komorcij cJu:ra> te zadeve v I.:ub!jani. Spor sc jc v!cke! Odguvorni urednik F r. Broto»«fc do sedaj. Te dni ua ic razsodišic v Liui ! fisk Delnižke tukarn^. it d. v Lmbliani.

= «JUTRO» št. 163 ©

Ostia sova
Rimsko morsko kopališče.
Rim ni bil nikdar primorsko mesto. To ga jo ščitilo v starih časih pred morskimi roparji. Kat pristanišče mu je služila Ostia ob izlivu Tibero v morje. Za rimskimi vrati Ostie so so ohranile krasno tlakovane ceste. Ozke prečne ulice, ki vodijo k Tiberi, so polne trgovin, mlinov in stiskalnic za žito. Ostia ima tudi razvaline velikega gledališča, številne terme (banje) in templje s krasnimi mozaiki ter vodovode za hladna in tople kopeli. V trdem tlaku m še vidijo globoki sledovi koles, ki so vozila iz Ostie v Rim in obratno. V 'zasebnih hišah pa so ohranjena tudi zgornja nadstropja z balkoni in bogatimi freskami
Zdaj ležijo vse te razvalino skoro pet km daleč od morja. Rim se nahaja le 50 km od krasnega peska, ki jo kakor ustvarjen za kopelj. Velikanska kupola - v. Petra se vidi na polovici pati med Rimom in Ostio. Planjava je sicer maje rična, toda drugače lepa.
Takoj po koncu vojne so pričeli zidati v Novi Ostii, to je v puščavi na bregu morja ulice in skladišča- Tako stoji na bregu morja celo mrtvo mes-to: prazne hiše, prazne gostilne in trgovine. Velikanski kolodvor ima štiri dvojne perone in je tudi prazen. Manjkajo še tračnice, in proga Rim—Ostia še ni izpeljana. Nova Ostia živi samo ob nedeljah, ko pridejo Rimljani z avtomobili na kopanje v t-onlo morje in na leganje v krasni pesek. Proti večeru pa s a odpelje družba nazaj v Rim in Nova Ostia zopet zaspi.
Novi Rim ob morju še ni ustvarjen. Banke in podjetniki so se zmotili v računih. Imeli so premalo denarja, ua bi izvršili velikanske načrte...
Zrlai ie pričel to preurejati sam Mus-solini. ki je obljubil, da bo železnica Ostia-Rim letos gotova. Potem ho pričela Nova Ostia resnično življenje in postane morda moderno kopališče. Gostilničarji bodo imeli tu mnogo dobička, Rimljani pa bodo kupovali parcele ob morju Ln si zidali vile.
Gavrizasikar premagan?
Sc enkrat ie, kakor jc znano čitateljem cJutra'), odbila največja gora na svetu Gavrizankar, aii kakor mu pravijo Angleži, Mount Everest, naskok na svoj vrh. Toda kljub temu ie njegova usoda zapečatena. Ne bo več dolgo, ko bo človek prišel na njegov vrh in i tem dokazal, da mu nobena višina ni nepristopna. Tega r-nenja je poseimo eden največjih raziskovalcev Tibeta iu poznavalec Himalaje, sir Francis Younghusband. Ta raziskovalec pravi, da človek že več desetletij skuša priti na vrh najvišje gore sveta. Človek je bil pred 40 ieti ie skromen in ai upal. da bi mogel priti višje kot 21.000 čevijev (čevelj meri približno 31 centimetrov). D\aiset let kesueje si je stavil ie višje cilje in je dosegel višino 23.000 čevljev. Pred 11 leti je prišel 25.000 čevljev visoko, sedaj pa hoče iti še višje. Pred dvema letoma je splezal do višine 27.000 čevljev in pred enim mesecem celo 28.000 in je bii s te;n skoraj na vrhu.
Koncem letošnjega maja se je povzpel človek na točko, ki je višja kot vsaka druga gora na svetu, dvakrat tako visoka kot večina alpskih velikanov, višja celo kot Kančidžanga, ki je skoraj nedostopen. Prišel je do višine, s katere je gledal na najvišje gorske velikane, ki so se mu zdeli pravi pritlikavčki. Zreti jc mogel daleč no Tibetu, več kot 300 kilometrov daleč. Tcda tudi to je le prea-ckus razgleda, ki ga bo odkril Everest onemu, ki se bo povzpel na njegov hrbet. Letos je bil pogled človeka še nekoliko zastrt po gori, na kaieri je stal.
Toda ko pride enkrat na najvišjo točko
Gavrizankarja, se mu bo odprl razgled, ki prekaša vse doslej na svetu. Ne samo 300 kilometrov daleč preko Tibeta bo mogel gledati smeli hribolazec, ampak tudi preko ogromnih nižav indijskih, ki se raztezajo skoro 29.000 čevljev pca njim. «K 2», druga najvišja gora za Evs-restom, bo pač nevidna, ker je preveč oddaljena. Tcda le 20 kilometrov oddaljen se dviga 27.790 čevljev visok orjak Ma-kalu, ki ima morda najlepšo obliko med vsemi vrhovi Himalaje. Za njim kipi v zrak Kančidžanga s svojimi 28.150 čevlji, še dalje pa Homolharl, ki tvori pred-stražo na cesti proti Lhasi, svetemu rue-stu Tibeta. Morje gorskih vrhov se bo odkrilo smelemu turistu, ko pride na vrh Gavrizankarja. Kraljestva in kneževine se bedo raztezale globoko pod njim, iz-giniaioc v modri soparicl. Ta razgled ia zavest, da si jo je priboril z lastno močjo, bo plačilo onemu, ki premaga Mount Čverest. Človek bo užival veselje, da je premagal naravo. Petem se bo uresničil izrek, da človeškemu duhu ni nobena stvar nemogoča.
Po poslednjih poročilih vodje ekspedi-cije na Mount Everest, podpolkovnika Mortona, sta oba člana ekspediciie, ki sta se odpravila pred par tedni na vrh gore, profesorja Mallory in Irvlng in sta pone-
srečila 800 čevljev pod vrhom Gavrizankarja, dosegla '-h in ponesrečila najbrž Scle na povratku.
Mallorjrja in Irvinga so videli zadnjikrat v \išiui 2.S.227 čevljev, 800 čevljev pod vrhem velikana. To je bilo dne S. junija ob 12.50. Kmalu potem je gost oblak zakri' drzna hriboiazca. Ker ne nudi prvi de! pohoda razmeroma preveč težav, je po poročilih voditeljev ekspcdicijc prav lahko mogoče, da sta oba ponesrečena člana dosegla vrh Mount Everesta okrog štirih popoldne. Toda tudi z doseženo višino 28.227 čevljev sta dosegla svetovni rekord.
Zavod za kacs
V Braziliji senahaja čuden /;avod, ki nosi naslov .Institut Butentam >. V tem zavodu se hranijo in negujejo v vekkem številu najnevarnejše strupene kaos. V zavodu odvzemajo tem kačam strup s pomočjo posebnega steklenega aparata. Strup nato v raznih dozah polagoma vbrizgavajo domačim živalim, ki postanejo na ta način imunlzintne proti stru-I penim vgrizom kač. i Zavod je ustanovil sloviti zdravnik j Vidal-Brazila. Zavod izvaža protikačje i strupe v Indijo, Afriko in v centralno
Ameriko. Zasluga tega zdravnika jc, da i je obvaroval pred zlim učinkom kačjih: vgrizov na tisoče ln tisoče Crcccv iu In-1 dfiancev, ki prebivajo v tropskih krajih ! vsega sveta. V zaveda se nahaja tudi po-; seben oddelek, v katerem gojijo veliko, -i nestrupeno kače, ki se imenuje »musu-rana ->. To vrsto kač gojijo radi tega, ker se te kače hranijo v prvi vrsti s strupenimi. Ta kača jc torej močan zaveznik človeka v borbi z ostalimi opasniuii kačami. Kačo musurana hranijo tudi seliaki, ker se pač dobro zavedajo, da jim kača prinaša velike koristi. Kača je zelo plodna in se silno naglo mno. i.
V zavodu Butentam se nahaja na tisoče
ie Je
protistrupov. Tvornice pošiljajo svoje serume v vse tropske kraje sveta.
V zavodu tsutemam se	uj uauoc
strupenih kač. V okolici zavoda pa se jc razvila pravcata industrija za izdelovanje
Tekma debelih m suhih
V pclotci vročini ss ljudem res kisajo možgani. Zlasti meščani trpijo na tej sitni bolezni. V Zagrebu n. pr. je ljudem tako dolgčas, da so si za nedeljo izmislili pravi koriozum, nogometno tekmo debelih in suhih.
Stvar je sledeča:
Debeluhar Baso Vrbar.ič jc zbral nekoliko sebi enakih trebušnikov, ki so težki vsak nad 100 kg. S temi se sedaj trenira In pripravlja za nedeljsko tekmo. Mršav-ce pa vodi neki Matija Viaič, ki si na
vso moč prizadeva, da s, svojimi suhim? tovariši premaga debelult?,rje. Tekma se bo vršila za srebrn pokal.,	i
Tekma začne ob 11. ur$ dopoldne, t. ^ v času največje vročine., Sestanek tek^ movalcev bo na zagrebšiki Mlrainarskf cesti. Da bo interes in navdušenje za igro tako kot sc spodobi, so mriiavci pozvali y svoje vrste Avgsburžana Schulza, ki je 2 m visok, tehta pa kom;4j 60 kg. Program tekme je sledeči: Najprej se vrši peš tekma nu daljavo 100 m za debelu-harje. Nato bodo skakali ljiršavci v daljavo. Tej točki programa .bo sledil tro-skok za debeluharje in škofe, v višino za iste. Predzadnja točka bo peštekma na 800 m daljave za mršavce i( tek na 60 m daljave /.a debeluharje.
Pripomniti je še, da tekeoa debelih irt suhih v Zagrebu ni letošnja noviteta, temveč renriza enake prireditve v lanski sezoni. Zagrebčani so imeli zj njo mnogo zabave in smeha. Kakor izgleda pa bo letošnja prireditev v tem ozfcu lansko sa prekosila.
Sokolska reprezentanca za pariško olimpijado
Danes zjutraj ob 5-24 se odpelje s tržaškim brzovlakom v Pariz jugoslo-venska sokolska vrsta, ki bo zastopala nažo državo na telovadnih tekmah pariške olimpijade. Imela bo težko delo, saj se bo pred očmi vsega sveta merila 7. najboljšimi telovadci 15 narodov, ki bodo poleg Jugoslovenov še zastopani Vendar pa je pri nas baš telovadba od vseh telesnovzgojiiih panog, najbolj razvita. V športnih panogah smo hodili na olimpijado «brez upa zmage*, samo da se pokažemo pred svetom, v telovadbi pa nam ni treba že v naprej resignirati. Konkurenca bo sicer mnogo hujša, kakor je bila doslej na tekmah Mednarodne telovadne zveze, vendar pa je naše Sokolstvo že ponovno pokazalo, da se lahko kosa z najboljšimi telovadci drugih, čeprav večjih
narodov. Ako nam bo usoda mila, so bom tudi sedaj s Sokoli lahko častno postavili pred vsem svetom.
Na oiimpijado odhaja vrsta 8 članov s 4 namestniki. Ker je Savczni načelnik br. Ambrožič zadržan 3 pripravami za Sokolski sabor, vodi vrsto Savezni podnačelnik br. Požene!, ki je vodil tudi skupni trening v Ljubljani. Prinašamo sliko tekmovalcev, posneto po končanem treningu. Od leve na desno so na njej: O s w a 1 d (Ljubljana), Poljšak (Celje, namestnik), J e r -še k (Ljubljana n.), Poženel (Savezni podnačelnik; vodja tekmovalne vrste); Z u p an (nad Požcnelom; Ljubljana I.; namestnik); T r i m o ž i č (Ljubljana II.); Der gane (Ljublja-' iia I.); Lovšin (Ljubljana I., namest-; nik); š t u k e i j (Novo mesto); II1 a -
jstan (Trbovlje), P o rent a (Ljubi ja-• na I.); R o k n i č (Zemun, namestnik); i J e r a s (ne gro v Pariz) iu Z i 1 i č J (Ljubljana, namestnik).
Ni slučaj, da so vsi tekmovalci ra-jzun enega iz Slovenije. Sokolska orga-| nizae-ija je pač r>ri nas najstarejša i:i i zato tudi* najbolj sistematično iu najbolj vztrajno goji baš telovadbo kot : tako. V par letih, ko se sokolska ideja vsestransko poarlobi tudi v drugiii de-jlih države, bo tudi sokolska reprezentanca bolj pisana in izbrana iz vseh j pokrajin.
Našim odličnim telovadcem žeUmo ! srečno pot v daljnji Pariz in čim lep-1 šega uspeha v slavo Sokolstva in v i čast jugosk)venskega naroda.
H. H. Ewers:
Zbirka gumbov
Mirni KnSbler je napredovala velikansko.
Pred leti še je bila natakarica v precej srednji kavarni, in ker so bile napitnine pičlo, je morala gledati, da si zasluži nekaj grošev postrai^. In pri tem so imeli njeni študentje in igralci tami tako prokleto malo!
Potem je prišla včlika sreča. Neki roročnik ji je v kavarni zaigral ljubosumno sceno ter je z revolverjem ■-troljal nanjo. Ko se je v tistem hipu zavedel, kaj je atoril, si je pognal drago kroglo skozi glavo. Vsaj ta je zadela. dobro; Mirni ie bila na roki le neznatno ranjena
Mimi pa je imela pravilen instinkt: vrgla se jo preko trupla svojega lajt-canta in tulila, kajti naenkrat ga je ljubila blazno. Tudi ko so privedli truplo na kolodvor — odkoder so ga boleli nekam odpeljati — je bila Mimi os-di: v dražestni črni žalni obleki .je stala in ihtela.
Imela je talent: na tolažnika ji ni bilo treba dolgo čakati. Lepi baron Hohenta! jo je vzel kar 5 kolodvora na majhno potovanje.
Baron se je vrnil kmalu. Mimi pa je prišla šele čez tri leta nazaj. In takrat se je pisala Mia le Fracas.
Niti ni prišla sama: imela je teto, francosko sobaric-o in mnogo denarja. Bila je v Baden-Baolnu, v Interlakenu ia v Niči. Odondot io ie vzela s seboi
neka urno pridobljena prijateljica iz tip-top-dernimonde v Pariz.
Mia je postala modna in je z neverjetnim razumevanjem pojmila zahteve in dolžnosti svojega poklica. Mala Mo-nakoveanka je biLa Parižanom zopet nekaj novega po večnih Angležinjah in Američankah. 2e po treh mesecih jc v Boisu kreirala nov klobuk, ki ga je iz vsakega lanuauleta ogledovalo par za-vi-dnib oči.
Toda želela si je nazaj k Tzari in je j našla z atašejem nemškega poslaništva, ki je moral v Monakovo, končno j primernega pokrovitelja. ! Mia le Fracas je imela krasno vilo. I In sprejemala je dan na dan ccsU: i Častnike, umetnike, pravnike, pisatelje ... le o študentih ni hotela ničesar | vedeti.
Mia je bila dražc.stna. protežirala .je i mlade slikarje ter prirejala literarne in j muzikalne večere. Pri tem je imela \ vedno na pesetu kako pariško aii new-vorsko prijateljico. Njen portret je bil 'najboljši v Secesiji, njen avto najhitrejši na Bavarskem. I Od uei Lole Moritez se ni v Monako-! vem govorilo o nobeni ženski toliko. Vsak paglavec je znal pripovedovati o njenih vožnjah, vsaka lepotica je poznala njene toalete. Vse natakarice so pripovedovale dovtipe in storijo o Mii. j in nobenemu Monakovtanu ni bil ne-iznan noben kotiček njene vile in uje-|nega srca.
Toda m-česa ne ve nihče razen me-Sne: ^lia iti zbirko gumbov.
1 V Floronci sem poznal neko Aspa-/io, ki je svojim ljubimcem rezala ko-1 clre'. Imela je zbirko rjavih, črr-ih, zla-! tih iu tudi snežno belih kodrov. V : Berlinu je. imela neka lopotica veliko | škatljo polno kovanega denarja iz vseh I držav in na vsakem denarju je bila ' vrezana črka Črna Elen Brunkhort, ki ima zdaj v Amsterdamu velik tingel-jtangel, ima veliko omaro, polno žep.nili robcev, navadnih platnenih, mehkih batistnih in svilenih. Na večini to imena, nekateri imajo tudi grbe in krone, lepe sedmero- ali devoterorožr.e krone.
Mia pa ni zbirala niti kodrov, niti novcev, niti robcev, — ona ima zbirko gumbov.
A noben njenih ljubimcev ne ve tega; zakaj ona ne prosi za gumb. nego ga ukrade. Prej je delala to sama, zdaj mora krasti Suzon, njena sobarica.
In ta mi je povedala Milno tajnost. Rojena je na MonUnactu; poznal sem jo še ket otroka, ko je pred uarm kabaretom prolajala &oj>ke vijolic. In ; ia-z sem edini med vsemi gosti v Mlini
I hiši. kateremu je povedala to skrivnost.
i To se je zgodilo tako-le: včeraj sem hotel piti pri Mii čaj. Toda zamudi! | sem se, in vsa družba se je bila že od-, peljala.	. .
Kil sem prav jezen m sem zabavljal. Tedaj mi jc zaklicala Suzon:
vous etes bien gentil, jc vous jdirai quelquo chose!» (Ako ste priden, vam nokaj povem.) i -iOuod dono etaj
Smejala se je: <Ah — Ie secrct, — le sccretS (Ah, tajnost, tajnost!)
In pozvala me jc v spalnico svoje gospodinje, odprla čudi preda! in vzela iz njega kaseto:
«Madarae a oublie le elei — tiens la, tiens la!^> (Cc-pa je pozabila ključ . . •)
In kar tresla se jo od smeha. Odprl sem. Tu ie ležala kopa okroglih lepenk. prevlečena z baržunom, rdečim, modrim, rumenim in zelenim. In na vsako lepenko jo bil prišit gumb.
Vzel s*<:m gumb: «For gcntlemen» ie stalo na njem; to je bil eotovo kak natakar. «W. F. A. u. M. D. O. V.-, je stalo na drugem. Aha: Warenhajs> fiir Armce und Marino. Deut. Offiziersve-rein., — torej lajtnantček. Nato rož^n gumb. ki je gotovo nekdaj tičal na perilu in šele kasneje povišan r.a hlače. To je mora! biti kak študent! — ^Oa-briei ScbollLorui je stalo na drugem. Prvi krojač v Monakovem — torej kak bančnik! —- Na umazanem gumbu Iz mesinga je stalo: .Fritz Blasberg, Trlborg* . . . Podežel.-ki groščak in grof — «Made in Gc:rmauy» se je glasilo g"slo nadaljnega. To je bil nedvomno kak pristen sin Albionov . . . A tu jo bil tudi gumb, ki sem ga "že
poznal--
c Evo, to je vaš!> sc jc smejala Suzon.
Bit! Sramoval sem so name-to svo-
Zapomnite si, da si nabavite najboljss sukno za obleko v blagovnem oddelku
wm sc«, umrni
1078/a
X Odpravnina saksonski kraljevi rodbini. Deželni zbor saksonski je sklenil. d.i 'izplača država Saksonska bivši kraljevi rodbini enkratno odpravnino v znesku 300.000 zlatih mark. Nadalje ie določil ze sekundogenituro rento letnih 39.000 zlatih mark do leta 192S. Umetnostni zaklad države se združi v poseben kulturni sklad, iz katerega sc morejo s privoljenjem deželnega zbora zastaviti ali prodati od slučaja do slučaja posamezni predmeti, toda ne zato da sc iz izkupička krije'0 tekoče finančne potrebščine, t X Biazncst vsled vročine v Italiji. IV I tali'i sc jc te dni pojavila tako velik.t i vročina, ua ni zaznamovati !c celc vrste i soln-aricc in drugih bolezni, ki jih po-i vz'£>ča prevelika vročina, ampak je ccl^ ! ntkai ljudi zblaznelo. V Rimu jc kaz:u 1 opoldne toplomer v senci 32.5 stopinj, /.veccr so morali spraviti r.ckaj ^eusk v Meranu iu Bolcanu, ki so prišle na ulico popolnoma nage, v blaznico. Iia je prišel tudi mož, ki je vsled vročinske blaz-! nosti razbil vse pohištvo.	, j
X <rMlečna cesta trgovhse». ' 1 | imenujejo Američani glavno prometno žilo ! Ne\\-\ orka, Broadway, široko in več kilo-i metrov dolgo cesto, ki poteka kot ravnilo J od juga proti severu. To je ena največjih, I pa tudi naisijajnejših cest na svetu, ob I kateri je pebroj nebotičnikov s 30 ia tudi i več nadstropij, palače, posvečene edinole ! trgovini. Tu so največje in najlepše trge-jvine in pisarne vseh mogočih pr.dtct:!. Tu sc poleg Londona stekajo niti try.> vlne. Nikjer na ■ vetu ni toliko reklame k' t baš v Ameriki, iu ne\vyorski Broad-way je vrhunec reklamne umetnosti. Ko' se zvečer stemni, ne prihaja sicer sijajna ' ccstna razsvetljava sploh v poštev spričo nebroia raznih razsvetljenih reklamr.ih napisov, plošč, svetiljk. transpatentov itd.
X Največja brezžična postaja na svetu ic nova stanica v Angliji pri 11:11-mortonu kraj Rugbyja. Ko bo gotova, bo lahko korespor.dirala z vsako točko 11;: svetu, naj si bo tudi na drugem koncu zemlje. Vsa naprava jc dolga 2750 in in široka 750. Antene nosi 12 jeklenih jan-borov, ki tehtajo po 300 ton in so visoki 820 čevljev (270 metrov). Vsak jambor ima v sredini dvigalo za štiri osebe. Prevoz teli drogov, ki so izredno težki in so bili tc dni postavljeni na svoja mesta, je bil naravno zelo kompliciran, ker so segali daleč preko roba železniških voz. Zato so jih prepeljali po železnici na brezžično postajo ponoči, ko ni drugih vlakov.
X Schnitzferjev sin — igralec.
znanega dunajskega pisatelja A. Schtutz-lerja je angažiran na nekem berlinskem gledališču za karakterne vloge.
X Odkritje svetega mesta niongo-Iov. Ruska znanstvena ekspedieja jc odkrila v bližini Urge 00 sibirski meji sveto j mesto Mongolov. Mesto obstoja iz trcli I \'rst grobov, ki so s podzemskimi hodniki ! med seboj zvezani. Hodniki so okrašeni z I umetniškimi svilenimi tapetami in imajo j polno kitajskih napisov. V teh grobovih j so pokopan! kitajski princi. V njih jc ' mnogo dragocenega orodja iz žlahtne ko-I vinc.
Ali hočete spoznati krvoločnost
klerikalcev?
Čitajte! Kaj so ti hinavci in zločinci i deluii v dobi »Svete inkvizicije®, ko
so
jecra gumba, ki
bil med tolikcrmi
— ne, nočem bili indi.-kreten, — 110 čem Dovedati kolike iih da hiio.
3i;udi živih na grmadi zazgaii 128.4% ljudi na galerah in v ječab pomorili.
Citajte!
Veliki inkvizitor
liubezenski roman iz naisramotneiše
dobe človeške zgodovine. Naročajte r,a pri upravi «Jutra» v, Liubliani. Prešernova uhca 54. Vele-zanimiva knjiga stane 30 Din. s poštnino vred 32 D:n. Organizacijo m i poedinci, ki plačajo najmauj 10 izvo-dQio.ikili£ tnilaA.»Q 20 Din.
/
O vzrokih nazadovanja dinar? a
/■ Glede vzrokov zadnjega padca dinarja se piše eno in drugo. Kot glavni vzrok se je najprej označilo vračanje nekih večjih beograjskih izvozniških kreditov v tujih devizah. Ti krediti so po časopisnih vesteh dospeli 1. julija* Zato se ie preobrat v korist dinarja dne 1. julija tudi tolmačil na tej podlagi, češ odslej bo povpraševanje po devizah na naših borzah zopet normalno.
Zagrebška, «Riječ> zavračuje gornjo vest iu pravi, da je smešno misliti, da bi se izvozniki zadolževali po izvozni kampanji, in sšcer tako, da bi dolg vračali lik pred novo kampanjo. Padec dinarja jo po «Riječi» zakrivila izključno le dunajska borzna katastrofa in dunajska izguba inozemskega kredita, kar je Dunaj prisililo, da likvidira svoje veze z nami, katerih mi ne bi smeli nikakor več
pošte ter za prevažanje vojske in vojnega materijala po polovičnih cenah.
= Kongres izvoznikov v Beogradu se
bo vršil, kakor smo žc javili, v dneh 30. in 31. t. m. Na kongresu se bo med drugim pretresalo važno vprašanje transporta. predelave in prodaje sladkorne pese, za katero so pričakuje, da bo letos dala prebitek 2000 vagonov sladkorja, ki se bo mogel izvoziti. Kar se tiče češpelj, jo podoba, da bo letošnji pridelek znašal komaj eno tretjino lanskega, toda bo primanjkljaj nadoknaden z dobro kakovostjo.'žetev pšenice bo v splošnem srednja, do čim letina turščiee obeta biti odlična. Kakor lanski, tako bo tudi letošnji kongres skušal dati prognozo za celokupni naš izvoz.
= Za izvoznike hrastovih in bukovih dožic. Zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica opozarja na obvestilo našega konzulata v Barceloni, po katerem se Španija zanima za uvoz večjih količin
obnavljati. Dunaj je potreboval denar, pa j prvovrstnih hrastovih in bukovih dožic.
jc zato povlekel vse, kar je imel pri nas, in nas naiovoril z našimi prej kupljenimi vrednotami ter dobival dinarje. Dobil pa je dinarje tudi za nekaj svojih vrednot, kupljenih z naše slrani v svrho špekulacije.
Jasno je, da je z vsemi temi dinarji Dunaj plačeval ostalemu inozemstvu svojo ogromne obveznosti ter s tem rušil rečni dinarja. Vse to so posledice nesrečnih naših vezi z Dunajem, kateremu smo dopuščali, da je naš fmancijer, posrednik, direktor in gospodar. To se ne sme več dogoditi, poudarja «Riječ».
Na enak način tolmači padec dinarja tudi beograjsko «Vreme», ki ponovno zavrača vest o izvozniških kreditih in pravi, da se hočejo z njo prikriti ona plačila kreditov, ki jih jo prejel Zagreb in ki jih je sedaj Dunaj zaradi krize povlekel. Take kredite so imele, piše «Vre-me:. tudi nekatere beograjske banke, ki so v zvezi z Dunajem; takšni krediti pa se niso dajali izvoznikom.
Ma svoja zadevna izvajanja zaključuje zagrebška «RijeČK Ako bodo posledice dunajske borzne katastrofe značile za nas definitivno prekinjenje takih vezi z Dunajem, v katerih bi bil Dunaj lokav (utor, a mi bogati mladoletniki, potem nauk, ki smo ga plačali z zadnjim začasnim padcem dinarja, no bi bil drag, ker bi pomsnil našo boljšo bodočnost.
Tržzsa pomočila
Svinjski sejem v Mariboru (II. t. m.) t)ogon 211 svinj, S koz. Povprečne ccnc so bile: prasci 5 do 6 tednov stari, komad 112.50 — 225 Din, 7 do 9 tednov, komad 250 — 300 Din, 3 do 4 mesece, komad 400 — 700 Din, 5 do 7 mesecev komad 750 — 900 Din, S do 10 mesecev, komad 1000 — 1150 Din. Mesne ccnc za kg žive teže 15 — 17.50 Din, mrtve tc* že 22 — 23.75 Din. Prodanih je bilo 122 komadov. Kupčija samo lokalna.
Dunajski sejem (10. t. m.) Goveda: Dogon 470 komadov; od tega 84 doma* čih, 185 iz Madžarske, 20 iz Češkoslo* vaške, 150 iz Jugoslavije in 66 iz Rumu* nijc. Cene so spočetka bile čvrste, a so potem popustile. — Svinje: Dogon 2674 svinj. Promet v debelih svinjah nc* znaten. Cene za kg žive teže v tisočih aK: debele svinje I., nizozemske 18 do 21, stare danske 15 — 16, mesne svinje 16 — 20.
=: Vladna subvencija naši obalni plovbi. V proračunu 1924./1925. jo predvidena svota 40 milijonov Din kot subvencija našim brodarskim družbam. Glede na razdelitev te svote bo prometno ministrstvo zaključilo z vsako družbo poseben dogovor, po katerem se bo odredila >:a eni strani državna pomoč, na drugi strani pa, katere prometne linije naj ima flotična družba. Razgovori s posameznimi družbami se žo vrše in bodo z vsemi Službami končani do konca t. m. Gornja, vsota se bo razdelila le onim družbam, i i vrše obalno plovbo. Dražbe pa se moralo zavezati za brezplačno prevažanje
Podrobnejšo informacije s« dobo direktno pri konzulatu naše kraljevine v Barceloni ali pa pri zagrebški zbornici.
= Konferenca unšm gospodarskih organizacij. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo trgovino in industrije je sklicalo za 15. t. m. ožjo konferenco strokovnjakov in zastopnikov naših glavnih gospodarskih organizacij. Na konferenci se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na naše gospodarstvo. Na ta način je ministrstvo ugotovilo željam gospodarskih organizacij, da se tudi te udeležijo izgrajevanja zakonodavstva v gospodarskih zadevah.
= Otvoritev efektne borze v Novem Sadu. Uprava novosadske borze je na svoji zadnji seji sklenila, da dne 1. oktobra otvori efektno borzo.
—	Razdružitev. «Lipolit», tvornica umetnega marmorja, družba z o. z. v Ljubljani, je po sklepu občnega zbora dne 9. julija sklenila razdružitev in lik* vidacijo družbe.
—	Konkurz je razglašen o imovini c-Akumulatorja«, družbe z o. z. v Mari* boru. Prvi zbor upnikov jc 9. avgusta ob 11. uri pri mariborskem okrožnem so* dišču. Dalje je razglašen konkurz o imo* vini Alojzija Slanca, trgovca v Selah pri Ptuju. Prvi zbor upnikov je dne 19. ju* lija ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Ptuju.
___- Osnovanje podružnice Državne hi-potekarne banke v Splitu. V Split je prispela komisija Državne hipotekama banke iz Beograda, da prevzame Dalmatinski kreditni savod, ki bo likvidiral in postal podružnica Državne hipotekarne banke.
—	Žetev v Bački daje po vesteh nekaterih listov dosti slabše rezultate, kakor se je pričakovalo. Drugi listi pa trde zopet obratno. Podoba je, da one pesimistične vesti razširjajo veleprodu-c-enti, ki se boje padca cen. Umestno bi bilo, da bi naše ministrstvo za poljedelstvo nekoliko hitrejše in rednojše izdajalo poročila o izgledih letine, da se ne bi širile tako raznovrstne in pobijajoče se vesti o izgledih letine v posameznih pokrajinah. Pesimistične vesti, ki so mogočo brez vsake podlage, zaidejo rade v inozemske liste, kar ne more uplivati baš ugodno na dinar.
—	Padanje uvoza žita in moke v Češkoslovaško. Časopisje poroča, da je v naslednjih mesecih treba računati na jako majhen uvoz žita in moke v Češkoslovaško. Glavni razlogi za to so, da bo imela Češkoslovaška prilično povoljno tetev ter da ima nagomilanih mnogo zalog tega blaga, uvoženega iz bojazni pred visoko uvozno carino, ki jo zahtevajo češkoslovaški agrarni.
—Madžarske sladkorne tvornice žele izvažati sladkor v Jugoslavijo. Iz Budimpešte javljajo, da so madžarske sladkorne tvornice izčrpale svoj izvozni kontingent in prosijo za dopustilo izvoza nadaljnjih 200 vagonov sladkorja v Jugoslavijo.
_ Dobave in prodaje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 1. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede dobavo raznih kemikalij, 31. t. m. ofertalna licitacija glede dobavo brona in kositra, 30. t- n1- ofertalna licitacija glede dobave gonilnih jermenov in raznega usnja ter glede dobave 7250 komadov volnenih mazalic raznih tipov za lokomotive, tenderje in vagone. — Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici bo prodalo 30. t. m. potom dražbe 1000 stari lesenih sodov od raznega olja. — V" pisarri Stalne vojne bolnico v Ljubljani se bo sklenila 22. t. m. direktna pogodba za dobavo živil in drugih potrebščin. — Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
— Popust na železnicah za pose{:tike Praškega vzorčnega velikega sejma. Praški vzorčni veliki sejem se bo vršil od 21. do 28. septembra. Interesenti iz Jugoslavije se opozarjajo, da je pronitoo i; jnistrstvo v Beogradu dovolilo v5?rn pesetnikom se j rja 50 odstotni popu-t na ■..(h jugoslovanskih železnicah za voz 'jo v Trago in nazaj. Ta popust velja za vse osebno in brze v; .-.e iz-/.emši sii>v flonski orientekspres. Is'o tako je dovoljen no odstotni popust za prevoz ras stavnih vzorcev. Ministrstvo železnic či^it je tudi sedaj dovolilo popust na češ^o slovaških progah, a ministrstvo zunanjih zadev C S It 75 odstotni popust pri pristojbinah na vizume, tako da bo poset praškega velesejma za jugoslovanske trgovce, industrijalce, obrtnike in poljedelce zvezan z minimalnimi izdatki. Glede na gori navedeno olajšave ter na najboljši sloves, ki ga uživajo veliki sejmi v Pragi, se sodi, da bo število posetni-kov praškega sejma iz Jugoslavije prav obilno.
= Konkurz! v Italiji I. 1921 so dosegli število 5682, napram 3662 v letu 1922. in napram IT'9 v k 1J2I. Severna Italija je pri vseh teh treh številih udi-ležena.s 50 odstotki.
Izhajati je začel znameniti
zgodovinski roma
Roman, ki je okrašen z lepimi ilustracijami, bo obsegal okoli 1000 strani. Da si ga lahko nabavijo najširši sloji, izhaja v zvezkih po 128 strani. Vsak zvezek velja s poštnino vred 25-— Din. Celemu romana ho pozneje cena v knjigotrštvu za 30°/o višja. Prvi zvezek je že izšel. Naročnino je treba poslati vsaj za en zvezek naprej. NaroČila sprejema
TJ5KOVNA ZADRUGA v LfuMjanl,
gsg- gag^ PreSernova ulica	"3*3
Sokol
PROSLAVA 20 LETNICE SOKOLSKEGA DRUŠTVA NA JESENICAH.
Za našo divno Gorenjsko se bliža velik praznik. Agilno sokolsko društvo na Jesenicah praznuje jubilej svojega 20-letnega neumornega dela.
Jeseniški Sokol, eno najagilnejših društev v naši državi, se temeljito pripravlja na ta svoj veliki praznik. Vsi odseki so v permanenci, na zletnem prostoru se pripravlja lepo telovadišče, postavljajo se paviljoni itd., skratka, vse je v najlepšem teku.
Jesenice same se bodo odele v praznično obleko, da pozdravijo mile nam došle brate in sestre.
četrtič je slovensko Sokolstvo v pohodu na Jesenice, prvič zlet Slovenske sokolske zveze leta 1905., drugič I. zlet G. S. Ž. na Jesenicah leta 1910. in tretjič slavnost razvitja društvenega prapora leta 1914. tik pred izbruhom svetovne vojne, v dobi tuge in trpljenja.
Pred 20 leti je marsikdo prorokoval, da je jeseniškemu Sokolu usojena le kratka doba življenja, vsepovsod se je člane Sokola zaničevalo ter zapostavljalo, vse to pa je članstvu dalo novih sil, novih probud do šc intenzivnega dela. Člani jeseniškega Sokola so šli nevstrašeno na-I prej, brez ozira na levo in desno, ker so j že naprej uvideli spas jugoslovanstva le v lastni svoji svobodni državi.
Ni ga kraja v naši prelepi Gorenjski, ni ga večjega kraja v Sloveniji, kjer ne bi jeseniški Sokol pokazal sadov svojega smotrenega dela, ni je bilo župne in sa-vezne tekme, da bi društvo ne poslalo svojih korenjaških borcev, ni bilo narodnih manifestacij, da bi manjkalo bratov iz Jesenic. Tudi v krvave boje so posegli člani jeseniškega društva, ako se je šlo za obstoj naših sokolskih Jesenic ter naše mlade države.
Ponosno, kot čil mladenič stopa naš Sokol ob svoji 20 letnici pripravljen na vse, v vseh odsekih življenja. Telovadnica je polna kot še nikdar in je veselje videti vitke mladeniče, kako se urijo in vežbajo za tekme in nastope in starejše brate in sivolase može, kako vežbajo proste vaje. Ponos jim žari iz oči, da morejo pokazati ob 201etnci društvene zgodovine, da so Sokoli in da s tem dokumentirajo smisel sokolskega dela, ki gre vedno le skozi telovadnico.
Vso napredno slovensko javnost pa opozarjamo na ta sokolski jubilej, ki je spojen z zletom Gorenjske sokolske župe in parola vseh pristašev sokolske misli noj bo:
V nedeljo, dne 13. julija 192-1. Tsi na Jesenice.

Slovanski gosti na iRgrebskem so-koli-kem zlefu. Na zagrebški sokolski zlet, ki se bo vršil koncem meseca avgusta, sc marljivo pripravljajo razna slovanska sokol skn društva, a osobito Čehi. Poljaki, Rusi in Lužički Srbi. Bratje Čehi bodo prispeli popolnoma organizirani 7. lastno godbo. V celem dospe v Zagreb okoli 1COO čeških Sokolov ia Sokolie. S Sokoli prido tudi češkoslovaška olimpijska tekmovalna vrsta, ki bo nastopila z olimpijskimi vajami. Tega sokolskega zleta se bodo udeležili prvič po svetovni vojni tudi Poljaki pod vodstvom svojega starešinstva. Zaereb ikn pripravlja veličasten
sprejem. Tudi Ruse in Lužičke Srbe bo Zagreb bratsko sprejel v svoji sredi.
Sokol I. poživlja svoje članstvo, katero se namerava udeležiti sokolskega zleta v Zagrebu od 15. do 17. avgusta tega lela, da se prijavi v društveni pisarni, katera posluje vsaki dan med 16. do 19. uro in uplača za zletni znak 31.50 Din. Ta znak je legitimacija za skupna brezplačna prenočišča, za pristop na zletišču občne javne prireditve in skupno prehrano in znižano ceno. Prijaviti se je najkasneje <lo 18. julija t. 1. Podrobna pojasnila se dobe v pisarni na Taboru.
Ljubljanski Sokol poživlja svoje članstvo, da se udeleži obveznega okrožnega zleta v Domžalah v nedeljo dne 13. t. m. Telovadci gredo v Domžale zjutraj ob 7.55 uri, ostalo članstvo pa s popoldanskim vlakom ob 2. uri. Izkaznice za polovično vožnjo se dobivajo v odborovi sobi v Narodnem domu v petek in soboto od 7. do 8. ure zvečer. Člani(ce) v kroju in prijatelji Sokola, ki ne bi utegnili priti z jutranjim vlakom, naj pridejo s popoldanskim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 11.10. Sprejem gostov in povorka se vrši po prihodu tega vlaka v Domžale. Zdravo.
Olimpijada
Nadaljevanje lahkoatletskih tekmovanj ie prineslo malemu finskemu narodu, ki šteje 3 milijone duš ponovno dve krasni zmagi. V razdobju 90 minut je olimpi.iec Nurmi postavil dva nova olimpijska rekorda, prvega na 1500 m v času 3 :53.6 pred Scherrerjem (Švica), Stallardom (Anglija), Lewejem (Anglija), Bukerjem (Amerika) in Hahnom (Amerika). Ni mu pa uspelOi da izboljša svoj lastni svetovni rekord, ki znaša 3 :52.6 in ki ga je postavil pred 15 dnevi na izbirnem mitingu v Helsingborgu; drugi rekord pa je postavil na 5000 m v času 14 :31.2 pred Ritolom (Finska), Widejem (Švedska), Romigom (Amerika), Sipillom (Finska) in Liddellom (Anglija). Tudi na tej progi je malo zaostal za lastnim svetovnim rekordom 14 :28.6, postavljenem na prej imenovanem mitingu v Helsingborgu.
Amerikanci so dominirali v metanju kladiva. Zmagal je Tootell s 53.29 m; drugi je bil Mac Greath s 50.84 m, tretji Nokee (Anglija) 48.875- m, Erickson (Finska) 48.74 m, Skold (Švedska) 4528.5 m in Macca Faerl (Amerika) 45.22 m. Istotako so dominirali v skoku ob palici, pri katerem je zmagal Barms s 3.95 m, Graham 3.95 m, Brocker 3.90 m, Petterson (Danska) 3.90 m, Pickard (Kanada) 3.80 m, Sparovv (Amerika) 3.70 m.
Največja senzacija dneva je bila, da je Švicar Imbach postavil v teku na 400 m nov svetovni rekord v času 48 sekund.
Po dosedanjih rezultatih do četrtka sta zmagali Finska in Amerika vsaka v 6 disciplinah, Anglija v dveh. — Olimpijada dokazuje, da se je tudi v starem svetu rapidno razvila lahka atletika in da je dosedanje nadvlade Amerikancev v tej športni panogi konec.
Stanje v lahki atletiki v četrtek zvečer je bilo nastopno: Amerika 175 točk, Finska 107, Anglija 47, Švedska 26, Francija 13 in pol, Švica 10, Madžarska 7 in pol.
*
Prvi naš uspeh na oiimpijadi. V roko-borbi, srednja A kategorija, je zmagal Jugoslovan Gerbič po točkah v 26 minutah nad Švedom Nilsonom. Nagy (Jugoslavija) pa je bil poražen od Pellinena (Finska).
Službene objave L. N. P. — (Iz seje p. o. 3. in 10. t. m.) Prvenstvena tekma Slovan : Svoboda se določa na 13. t m. ob 9.30 na igrišče SK Primorja (službujoči odbornik g. Gosar) ter prvenstvena tekma Slovan : Slavija na 20. t. ni. ob 9.30 na igrišče SK Ilirije (službujoči odbornik g. Bnljevič). Blagajniško službo opravlja obakrat SK Slovan. — Verificirajo se prvenstvene tekme: Slavija : Svoboda 6:1, rezerve 0:0; LASK : Slavija 4:1, rezerve 3:0; Slovan: Primorje 2:1; LASK rez. : Slovan rez. 7:2; Ilirija : Maribor 5 : 0; Trbovlje : Red Star 0:0. — Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za SD Šoštanj: Loschnig Franc, VVcrbnig Oskar; za SK Ilirija: Zevnikar Danijel; za SK Primorje s pra-
vom nastopa dne 25. dec. 1924.: Rozman Mirko. — LNP opozarja, da se pomanjkljivo izpolnjenih prijavnic igračev ter prijavnic, katerim nista priloženi po dva fotografiji, oziroma v slučaju prestopa, stara podsavezna izkaznica, ne more vzeti na znanje, temveč sc jih brez izjeme zavrne.
/z seje kazenskega odbora 25. junija.1 Igrač Bucik Ivan (SK Slovan) se kaznuje s trimesečno zabrano igranja od 5. junija do 4. septembra zaradi nesportnega nastopa napram protivnemu igraču v tekmi 5. junija. Igračema Kononenko (LASK) in Marchiotti (SK Slovan) se zaradi nepristojnega vedenja v isti tekmi izreka ukor. — Prihodnja seja kazenskega od* bora sc vrši v sredo 16. t. m. ob 18.15 v lokalu Športne zveze, Narodni dom. K udeležbi se naproša gg. predsednika rit tajnika SK Slovana in SK Svobode, oziroma njihove namestnike. Nadalje se poziva na sejo gg. Bucik Ivan, Kernc Fric, Pobeška Ivan in Lombar Stane (vsi SK Slovan). — Tajnik II.
Ljubljanski kolesarski podsavez. Danes zvečer pride v Ljubljano kolesarska reprezentanca, ki bo zastopala Jugoslavijo ua VIII. oiimpijadi. V nedeljo zjutraj nadaljuje reprezentanca, ki se ji pridruži šo znani dirkač g. I. Kosmatin (SK Primorje) pot v Pariz. Pozivamo kolesarje in ostale športnike v Ljubljani, da sodelujejo pri pozdravnem večeru, ki ga priredi ljubljanski kolesarski podsavez reprezentanci nocoj v restavraciji «Zvezda». — Ljubljanski kolesarski podsavez.
Ljubljanski plivački podsavez. (Službeno.) Redna odborova seja v soboto due 12. t. tn. Kavarna Emona, damska soba, ob pol 9. — Tajnik I.
SK Primorje poživlja svoje članstvo, da se brezpogojno udeleži danes zvečer v Zvezdi pozdravnega večera odhajajoči kolesarski reprezentanci za olimpiado
SK Slovan v Ljubljani poziva vsa svoje člane, da se v polnem številu udeleže sestanka rednih članov vseh sekcij, ki se vrši v nedeljo 13. t. 111. ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri Lloydu. Dnevni red: izredni občni zbor.
Športni klub - Danica» na Ježici priredi v nedeljo dne 13. t. ni. klubsko dirko na progi Stožice—Krašu.ia—Stožice (50 kilometrov). Start točno ob 9. dop. pri km 3.8 na Dunajski cesti, cilj ob pol 11. istotam.
Jadranska Straža
Občni zbor »Jadranske Straže* za Slovenijo se je vršil sinoči v srebrni dvorani hotela »Union» v Ljubljani ob precejšnji udeležbi ljubljanskega članstva in delegatov zunanjih podružnic. Zborovanje je vodil predsednik glavnega odbora dvorni svetnik dr. Rudolf Mar 11. Po običajnih formalnostih so se sprejela en bloc enotna nova pravila, nakar se je izvolil nov glavni odbor, obstoječ iz naslednjih oseb: predsednik nadsodišča dr. Janko Bab-n i k, veliki župan dr. Vilko B a 11 i č, prof. dr. Josip B i r s a, ravnatelj dr. Lu-dovik Boh m, tovarnar Fran B o n a č, direktor pošte dr. Janko D e b c 1 j a k, ga. Marija dr. D e b c 1 j a k o v a, ing. Mi-ljutin D e b e 1 j a k, odvetnik dr. .Oton F e 11 i c h, učiteljica Helena F r a n k e -tova, davčni upravitelj Fran Gosti-š a, rektor dr. Fran Kidrič, kapetan Borislav K n e ž e v i č, gerent ljubljanski dr. Vilko K r e j č i, dvorni svetnik dr. Rudolf Mar 11, tovarnar Fran M e d i č, rac. višji svetnik Ivan Miku š, g. Joško Pogačnik, slikarski mojster Filip Pri-s t o v, tesarski mojster Fran Ravnikar, ključavničar Josip Rcbck ml., prof. dr. Valentin Rožič, proi. Ana SchiSfrerjeva, veletržec Fran S t u -pica, finančni delegat dr. Karel Savni k, pomočnik železniškega direktorja ing. Ignacij Šega, podpolkovnik Josip Vodopivec, odvetnik dr. Kare! T r i 1-1 e r , ga. Tilka dr. Z b a š n i k o v a in g. minister n. r. dr. Niko Z up a n i č. — V nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Ivau Jelačin 111L Luka Jelen e c, Janko J o v a n, dr. Vckoslav K i s o v c c, Ivan Knez, Fran Rus, doktor Ivan S1 o k a r, Avgust T o s t i in Alojzij T y k a č.
Kakor čujemo, priredi «Jadranska Straža« tekom meseca avgusta dva velika mornariška dneva, in sicer 3. avgusta na Bledu, 17. avgusta ob priliki velesejma pa v Ljubljani. Za obe prireditvi so priprave v polnem teku.
Ljubljana 11. julija 1924.
I.jubliana 306 nad raorjen.
Kraj opazovanja'	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačuo 0—10	Padavine ma
Ljubljana .	7.	765 5	143	jugzap.	večin. obl.	— j
Ljubljana .	14.	7638	257	»»	,1	— i
Ljubljana .	21.	7555	17-0	sev. zapad	oblačno	—
Zagreb . .	7.					—
Beograd .	7.					-~
Dunaj . .	7.				oblačno	—
iTaga . .	7.	766 3	14-0	sev. Z3pai		—
Inomost	7.					
V Ljubljani barometer višja temper. nižja
V splošno se nahaja Evropa v poslcd* nji dobi pod visokim zračnim pritiskom zato prevladuje lepo, suho, precej vro* če vreme. Ker pa je bil zračni tlak pre*
Solnce vzhaja ob 4'18, zahaja ob 13 53
so sc večkrat pomikale depresije od An* glije proti vzhodu in vsakokrat so po« tovale z niimi na vsej južni fronti več« je nevihte, ki so ponekod divjale s ka*
ccj enakomerno razdeljen, tako da ni I tastrofalnimi posledicami.
bilo velikih razlik med posameznimi predeli, sc jc pojavilo pogostem neviht* 110 razpoloženje. Za nevihte >c namreč zelo ugodno stanje, kadar je na večje
Vročina vlada po vsej južni in jugo« vzhodni polovici Evrope; najvišja tem« peratura vlada na skrajnem jugovzhodu. Dunajsko vremensko poročilo je bilo
daljave le malo razlike v razporeditvi danes v Avstriji večinoma nejasno. Le na zračnega tlaka. Večje nevihte pa so sc* zapadu se je zjasnilo. V severnih Alpah veda v zvezi le z večjimi ali manjšimi deloma padavine. Napoved za soboto: \e depresijami, tako da nastopajo najhuje j činoma iasno, temparatura se bo dvio. prccej na daleč okrog središča najniž* : nila.
icea zračnee« tlaka. Tekom zadoiih dni I	—————
Po Hercegovini
Dnevni vlak za Gruž stoji na sarajevski posta .ji do 14-30. Vstopim par minut pred odhodom: vagoni so nabito ]>olni. Ljudje se vračajo iz Bosne v Hercegovino. Vročina postaja vedno neznošnejša. Izza obzorja kipijo sivi oblaki s ostrosvetlimi konturami, ki opominjajo na brušene nože in prinašajo nevihto.
Vlak se ba5 ne odlikuje po snažnosti. Prvi razred, v katerega me je zaneslo prepričanje, da jo zadnji, je bil kakor umazano dvoriSče. Smeti na tleh. na gedežih: šipe umazane, zagrinjala črna. Prestrašil sem se in že me je pričenjala, obvladovati želja po povratku^ v Sarajevo in po opustitvi izleta vzdolž Neretve. K sreči se je pri Alipašinem stn vlil dež, ki je trajal preko Pazariča, kjer mi je edino bilo mogoče izstopiti. Sele zavest, da se bližamo hercegovski meji, me je naposled pomirila.
Prijazni sprevodnik me je ljubeznji-vo premestil v drugi razred, za katerega sem imel karto. Ta je bil mnogo Čistejši in udobnejši od prvega. Medtem so ee tudi že razmeknile soparne rnegle. Od planin je zavel prijeten hlad po dežju, "na travnikih so zaduhtele rože kakor v cvetliSnjaku. Ze so se tu in tam pojavljale črede ovac in koz, pasove se po strmih rebrih. Vlak je so-pihal vkreber mimo številnih turških pokopališč, ki so brez izjeme neogri-jena in skrajno zanemarjena. Ne vem. če je Mohamed učil svoje vernike ravnati tako malobrižno s pokojniki.
Na hercegovskih tleh se začne za železnico prava strmina. Predor c.e vrsti sa predorom, vlak se vije kakor kača skozi njih sajasto temo. Od Ivanja dalje imaš same tesne kotline in globeli. Ko prileze vlak iz predora pri Ivani pla-
jnini, se začne divja romantika nevkro-jčene narave v velikem obsegu. Spodaj po tesni strugi dni potok liki kudoar-nik. Železnica se krčevito drži ozkega ■ pasu, Id ji je odmerjen ob gorski sto,-i, I v katero je vsekana proga. Tir je skoz in skoz samo eden. Na strmejšem delu proge pa se pojavi v sredi še ena tračnica z zobmi, kateri služijo sprednji in zadnji lokomotivi za oprijemanje.
Vlak vozi tod počasi in zelo previdno. Težko breme vagonov zadržujejo klešeaste zavore lokomotiv. Pred nami se razprotira Hercegovina. Nenavadna dežela: iz strmih rebri, ki so neurejene kakor da jih češejo planinski viharji, poganja okleščeno hrastovje. Spodaj v dolini se vije ce.sta, po cesti gre čreda goved, konj, ovac. koz in psov. Zadaj seljakinja s pletivom v rokah. Bjelašnica planina gleda iz daljave na nas. pošilja nam svojo svežino in zadnje pozdrave v somraku.
Pri Konjiču, kjer izprežejo pomožno lokomotivo, se približa železnici reka Neretva. Jezno se peni v svoji neurejeni strugi, grmi in bobni čez prepade ter drvi dalje čez visoke skale, ki ji hočejo zapreti pot. Predno dospemo v Jahlaničo, se zgosti pod nebom mrak. Nastane noč s polumesecem in zvezdami. nočnim hladom in lekovitimi iihi narave. Videti ni vec ničesar. Vse je tiho. samo Neretva bobni globoko pod nami in pomasra uspavati trudne oči, ki hrepene zadremati do jutranjega svita.
Ostali del hercegovske zemlje vidim šele nazaj grede. Od Gruža do Canljinp prevladuje fcamenita pokrajina, ki_ Ee ' 6A primerjati samo s primorskim Krasom. Apnenec leži valovito vsečez kolikor daleč vidiš. Kamor pogledaš — povsod sam živ kamen: živa je morah
biti roka, ki je v to kamenito pustinjo postavila par z rdečo opeko kritih domov. Polagoma si jo ukre.il r tem od solnca razpaljenem apnencu pot do prgišča zemlje tudi reven hrastov grmič. Kjer pa je delavna dlan izčistila kamen, tam raste tobak, znana žlahtn?. hercegovska rastlina
Rodovitna je v tej pokrajini samo ena dolina. Popovo polje. Med hribe zaprta se ovalno raztezajo njena ravna, enakomerno široka blagoslovljena tla, geometrično razdeljena v parcele. Ob strani počiva v dolgem jarku voda za zalivanje rastlin. Na delu so moški, ženske, deca in živina.
Od Čapljine dalje proti Mostam čutiš zopet ono, kar si že srečal sem grede nad Ivanj planino: specifičnost her-cegoi-ske zemlje. A mesto bogato obloženih pitanih kostanjev vidiš tu smokve, ki se vrstijo druga poleg dru-cre kakor v nekaterih krajih murvovo drevje. Na vsaki postaji ti ponuja jc tega sladkega sadja za skromen denar. Počasi se kamenito ozemlje izgubi, ob železnici se pojavljajo vedno ler.se obdelana polja krasno uspevajočih tobačnih nasadov, vinske trte in drugega sadja. Trta je tu zelo nizka. He-rce-arovci ne puščajo, da raste daleč v višino, temveč jo obrezujejo pri tleh. Tu blizu zore jagode za znani stelački sa-motok. nekoliko dalje pa se razprostirajo vinogradi, v katerih uspeva grozdje za mostarsko žilavko. To sta naj boliši vini. kar jih premore dežela
Pokrajina med Čapljino in Mostarom je za oko interesantna. Naprej ucledaš visoke topole ki rastejo tu in tam po-kraj mostarskeera blata dolgega raztegnjenega barja. Progo, katero mora vlak prevoziti, -sadiš vedno za par tisoč korakov naprej. Železnica se plazi iz predora v predor kakor kača in vozi
okoli doline skoraj v krogu. Ogleda« si jo lahko od vseh strani.
Kmalu po 13. nri smo v Mostam Vlak stoji skoraj pol ure in v restavraciji na postaji imaš dovolj časa, da povžiješ že pripravljen obed. Ta. pripravljenost železniških restavracij je v Hesrceg-Bosni sploh nekaj zelo hvaležnega. Tudi če stoji vlak samo 8 ali 10 minut, lahko brez bojazni izstopiš in se poda S na južlno. Mirno sedeš za mizo, na kateri je pripravljeno vse, kar je dobrodošlo popotnemu človeku; re-stavrat-er ali natakar te prijazno povabi in ponudi kar 1i najbolj diši. Ko si s svojim obrokom pri kraju, plačaš račun ob izhodu in stvar je poravnana. Ti si se okrepčal, vlak pa nima radi tega nobene zamude.
Od Mostara do Jablanico sc ponavljajo slike, katere si na potu po Hercegovini že videl. Vrstijo se tobačni nasadi, sadovnjaki s smokvami, vinogradi z nizko trto, pa zeleni hribi z grmič-jem in drevjem. Od časa do časa se pojavi v bližini proge tudi siva dolga, cesta, ki drži skozi celo deželo. Neretva dere po svoji strugi nizdol in beži proč od tebe. ki se vračaš proti Konjiču. V Konjiču povečerjaš prav-tako dobro in poceni kaor si obedoval v Mostaru. kupiš za slovo od hercegovske zemlje steklenico dobre žilavke. sedeš zopet v vagon ter gledaš skozi odprto okno. Vlak vozi zopet z dvema lokomct;vama. Mrak polagoma lega na zemljo in v Ivanj planini se začnejo vžisrati kresnice, ki letajo tem in tja neglede na smer viaka. ki reže svojo pot čez mejo hercegovsko dežele na bo-anska tla.
Zvečer ob 22-20 si na sarajevskem kolodvoru. Mesto je ob tem času že skoraj izumrlo. Zadnji tramvaj te odpelje v hotel in naslednji dan se na-
daljuje vožnja iz Herceg-Bosne proti
Slavonskemu Brodu.
*
Mimo žitnih polj, kjer :>o zapodcoej žanjice muslimanske in kristjauske vere, te nese- \ lak zopet iz dežele Bosn- . VIak in reki Bosna tečeta vzporedna, oba hitita proti Savi. Male železno-betonske hišice, katere je Avstrija zidala za svoje žandarsko straže ob progi, švigajo mimo tebe prazne in zaprte. Bosna izhaja brez puškinega kopita.
Hribi vstajajo in požirajo doline med seboj, ob progi se zopet pojavi dolg.i. cesta, ki gse nekjo prav po temenu hriba v obliki loka. Tam gori zadlvi o*s čudovit prizor. Na hribu, kjer se zdi, da se stiskata nebo in zemlja, jaše jezdec v bosanski opremi. Konj korak: i svojo pot sključen, jezdec pa sedi na njem visok, kakor bi hotel zrasti še bolj v višino. Krasen sujet za. luneto. katero bi lahko izdelal spreten kipar.
Večerni mrak se v tem zgosti. Moj sopotnik musliman gleda na uro, ki mn kaže turSki čas. V mislih računa koliko je še do devete, ki pomeni Mohamedovim vernikom toliko kolikor nam poldan. Poleg ure ima na dlani kompas, s katerim išče pravo prorokovo stran sveta. V mislili in besedah mu je čaf> molitve. Ko je ta odpravljena, odropota vlak proti Dobo ju, iz Doboja v Der-ven to in iz Dcrvente nastopi svojo zadnjo daljšo etapo čez bosansko zemljo. Približa, se Bosanski Brod. Železni most čez Savo zagrmi pod kolesi vli ka, luči s slavonskega, brega zamigljajo. Normalnot.irna železnica nam je vednri bližje, naše oči gitdajo lo še od daleč na Bosno. Onstran mostu ni več Orijeo-ta. ni več turškega kizmeta. temve« volja, k; giblje življenje čisto v drugem praven. Salem a.leilnim Bosna in Hercegovina, mir s teboj!
Stan« .»alta tn.iw.rta M, par Za Bi. plačani v oapra] Plafta »
Popisovanje" .a Je nit ve- « raHnna vsaka Seseda 1 Din. - Prlob*.lejo aa le tnali oglasi, ki r,n»o ««1. . .n.^al. Na vprašanja ogovarja .prava le. Je vprašanju pr.lož.na znamka te ndeovor ter manipulactjska prisiujbit-a (J Olnl
Modistka
2. Gorjanc s (Jo.. Ljubljana. Sv l-etra ce.-ia št 27 poteg hotela .. 1'ratuin ' sprejema vsakovrstna poplavila slamnikov in svilenih Klobukov Postrežba točna.	1033
Slike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf Hujod H 1 h 6 e r. Ljubljana, Vavazorjev trg. Državni aa-stavljencl Imajo popust. 951
(do to «3 )
P.ovizijski potniki
fiobro verziranl ia vpeljani, se iščejo. ..Dectab ', Eksport zobotrebcev, Velike Laš6c.
l4oas
Učenec
poštenih staršev, ob lastni
oal:rbl. se sprejme v uianu-fakturno u^uvino v LJujlja c i. Ponudbe pod ..Pndn. st IGO" ca upravo ..Jutra".
1-10SD
Pridno deklico
e primerno Šolsko naobrazbo pprejme proti plačilu Sever & Komp . Ljubljana, V/ol£ova ulica 12.	14053
Praktikantinjo
z dobrimi eprlčeva.11 trg. SoTe, btanujočo v LJubljani, se sprejme b 1. avgustom t. 1. Naslov pove uprava ..Jutra" 11212
Simpatična natakarica
spretna, ee sprejme takoj kot plačilna natakarica. — Nemščina potrebna, t' "jjiulbo 8 ailko na Grajsko restavracijo, Bled L	11722
(iščejo)
Blagajni čarka
vostna, zmožna eiov. In nemškega Jezika ter vseh pisar-aiškib del, z večletno pru^eo, želi premeniti sedanje mesto Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Blasajnlčarka 669".
11024
Knjigovodja.
bilancist s trgovsko, eksport-no, bančno ln tovarn, prakso, a znanjem italijanščine, Iran-coščina in nemžčiae, želi premeniti mesto. Dopise jr *;a-slovitl na upravo ..Jutra" pod značko .Temeljitost 204'.
Vpokojen častnik
srednjih let, z znanjem brv., slovenskega, nemškega, francoskega in ogrskega Jezika, iGče zaupnega mesta v kakem večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod šifro ..Prlva-t" na Anončno ekspedlcijo Fr. Vorsič naslednik, Maribor, Slomškov trg 15. 14177
Wanderer motor
v dobrem stanju, se poceni
proda. Naslov pove uprava „J utra".	1-1047
i Dobro ohranj. pohištvo
Je poceni naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". "'4111
Moško kolo
zelo mofuo ln v dobrem stanju, naprodaj za 1250 Din. Naslov pove uprava ..Jutra" 14217
Dobro ohranjen voz
(LandscbOtzer), fabr. Arm-bruster, Dunaj, se proda. — Pojasnila daje Bouvier. Gor. Radgona.	'	14224
Zaman se trudite s prodajo
vil. stanovanjskih, trgovskih Id obrtnih blfc. Kmetsklh posestev. gra£čla. žag. mlinov, stavbnih parcel Itd., kar
kupci
se ogla&ajo stalno le pri
«Posest»
Rcalitetna pisarna, d z o. s. v Ljubljani. Sv. Petra c. 24.
1022 a II
Prazno sobo
v bližini Sv. Jakoba, l&čcm najraje od blfnega lastnika. , Ponudbe na naslov: Minka : Horvat, modistka. Stari trs '*t. 21.	14225
Dve prazni sobi
ličem takoj ali pozneje. — Fonudbe na naslov : Tekavec. JTotte pri Ljubljani. 14220
Sobo
s prehrano, išče uradnica. — Ponudbe na nnravo ..Jutra" pod ..Prazaa ali meblovaaa"
14062
Iščem posojilo
v znesliTU od 5000—7000 Din j proti vrnitvi s 60 od&t. — j Ponudbe pod Slfro ..Trgovec in obrtnik" ca upr. „Jut-a". 1 14076
Mogoče najdem
I fjiko plemenito dušo, ki bt ! hotela podjet.nl gospodični I pomagati z malenkostjo do ' eksistence. Ponudbe na upr. ' ,,.7'jtra" poi ..Velemestna".
11165
Družabnica
Pristni češki sukanec
lanen. tvrdke Langer, štev.
40, 80, 100 in 110, se pod tvornlšklral cenami prodala v prodajalni Osrednje čipkarske zadruge Pod Trančo št. 1.	14038
Registrirna blagajna
,,National", skoraj nova, do 09.99, se po zelo ugodni ceni proda. — Marko Rczenbe.rg. Ljutomer.	1417S
Posestvo
v Industrijskem kraju, obstoječe Iz sedem oralov zemlje. večji del gozd, Lravulk ln sadovnjak; z gospodarskim poslopjem In kovačnico z vodnim pogonom, se proda. Pojasnila daje Ivan KoSeni-na, čevljar, Mežica, Korofcko 139S0
Dve prazni sobi
s pritlklinaml, sn oddasta. Najemnina za 1 leto naprej. Ponudbe na upravo ..Jutra' pod .,Na periferiji". 14160
Stanovanie soba lo kuhinja v Rožni dolini it. S4. pritličje, deeno. ee zamenja.	11042
Majhen skobelnik
(Hobelbank) lz trdega lesa, popolnoma nov, prodam najvišjemu ponudniku. Jerše, Naklo.	14008
Trgovske pomočnike
dobro izvežbane, sprejmem v stalno službovanje. Ponudbo pod „N. N." na upr. .Jutra .
133S0
Provlzijski potnik
f~d domače izdelke, se išče. Ponudbe pod ,,Provizija' na upravo ..Jutra".	14121
Geometri!
Inženjerskl oficir brez službe, želi stopiti v Blužbo k geometru. radi upoznavanja posla. — O. K. potporučnik, Maribor, Dravska kasarna.
14193
Ia. Trapistovski sir
z dnevno dobavo nudi Bor. Sbii, Kočevje.	14002
Kateri trgovec
želi takoj učenca, naj se obrne os F. Petan. Ljubljana, Grajska planota štev. 1.
1-1216
Gospodična
Katera je pri poŠti izvežba-aa in ki bi bila pripravljena v prostem času pomagati tudi v trgovini, ee sprejme. — Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Dopise le poslati na naslov: Ivan Rau, trgovec. Sv. Bolfenk pri Središču. Nastopi se lahko takoj.	11180
Hlapca
taterl je že služil v trgovini. sprejmejo v trajno službo Sošterič. Petan i Er-ker na Realjovi cesti št. 20.
1421S
Gospodična
samostojna kuharica ln gospodinja. Brednjih let. vsestransko Izobražena, prevzame kako večjo kuhinjo. Gre tudi k samostojnemu boljšemu gospodu. — Ponudbe na upravo ..Jutra" do 15. t. m. pod „V'ečja kuhinja". 14215
Šofer
z večletno prakso In z dobrimi spričevali, Išče službo. Ponudbe ua upravo ..Jutra" pod šifro ..Praksa". 14167
i Kr-jaSki pomočnik
z dežele, želi v svrho boljše strokovne izobrazbe nastopiti pri mojstru v mestu. Valentin Poljanšek, žirl. 1-1137
Trgovska špec. oprema
malo rabljena — se ugodno proda. Vprašanja pod šifro „1000" na upravo ..Jutra".
14001
Prodam motor
popolnoma nov, 110 voltov, četrt KS., tvrdke ..Elektro". Naslov: Rimska cesta 6/1, Leonov.	14164
Lepo nohištvo
dobro ohranjeno, se poceni proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	14152
Malo obrabljeno kočijo
nov zapravlljivčok na oljnate osi. nov močan voz in več raznovrstnih plugov, pro ,a po zmerni ceni J. Putnar, Zabreznlca, pošta Žirovnica, Gorenjsko.	14044
Dobro ohranjen Faitboot
dvosedežeu — kompleten z jadri, se ceno proda v hotelu ..Triglav", Bled.	14139
Damsko kolo
v zelo dobrem stanju, proda Albin Justin v Kamniku.
14188
Mlad Fox-terier
čistokrven, se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava „ Jutra".	14136
Hiša
enonadstropna v sredini me- j
sta, z lepim sadntm vrtom, I solnčna lega, sa proda. — Lepo stanovanje takoj, ozir.
jeseni na razpolago. Ponudbe	.	_ ,
IVO ..Jutra" pod šifro e« takoj od-la. — Pojasnila S . Posrooovalcl Iz- daje B o č k a J, Kolodvorska 12821 ul. St. 20.	14073
Delavnica
l Gospodična ,
j šivilja, stara 34 let, želi pose Ifič« za začetek trsovine ' znanst.va v svrho žeciitve 3 ln gostilno v lastni hižl ca antipodom, ki Ima stalno dr Gorenjskem, za takoj. Ista *iuibo. Poseda nokal pn-mo-bi vodila celo gospodinjstvo, j^nja. —- Dopise pod rnačk^ Potreben kapital 15—20.000 | ..Počitnice 00'' na upravi. Din. — Cenjene ponudbe ra „jutra".	1419V
upravo ..Jutra" pod značko ..Družabnica".	14170
Športnice, halo!
Le sprememba krajša cama cus. UopIfo s sliko pod šifro „Do 20 let" na upr. ..Jutra" — Na zahtevo se slika vrne.
11219
na uprn ..Hiša kljnčenl.
Posestvo
2 hiši z zelo dobro ldočo gostilno in mesarijo, predvsem
pripravno za lesne trgovce, radi primernih prostorov za skladišča in Ieire pose3tva tik ob Savinji in železniški postaji, v j^lro prometnem kraju Savinjske, doline, se proda. Naslov pove up-ava ..Jutra".	13289
Večji lokal
na prometnem kraju t Kolodvorski ulici, se takoj odda. — Več pove D. Rovšek, Kolodvorska ulica 34. 14048
Rabljene stebre
In železno ograjo za konjski hlev, kupim. — Ponudbo pod .,Konjski hlev 100" ca upr. ..Jutra".	14031
Enon*ds{rr~-a hiša
v Ljubljani, pripravna za kavarno, železno ali manu-1'akturno trgovino, se proda. — Vprašanja je nasloviti na upr. ..Jutra" pod ..Vogelna hiša 42".	14054
Vila
7 sob, kopalnica, pralnica, klet. velik vrt, v Dajlepšem predmestju Ljubljano, se radi selitve ugodno proda. — ■ Izprazr.e se po dogovoru, cv. takoj. Pismene ponudbe pod ..Din 500.000" na upr.-v o ..Jutra".	14200
Majhen loka!
ob glavni cesti, sc s 1. avgustom odda. — Naslov pove uprava ..Jutra".	14214
Lokal
v bližini glavnega kolodvora ali glavne pošte, z elektr. razsvetljavo, ako mogočo s telefonom, za pisarno, ee vzame takoj v najem. Cersj. ponudbe pod ..Juta 3000" na upravo ..Jutra".	14211
Spremljevalko
lepo ln temperamentno, so išfto za nedeljske ln nocd-tedenske avtc-lzlete. Dopise s sliko, katera se vrne, pod šifro „S 30" na upr. .Jutra'.
14175
Katera gospodična
ali mlajša vdova bi flnani i-jelno pomagala h končnemu zdravljenju 30 let staremu, trg. naobraženemu mladeniču. Poznejša ienltcv osigu-rana. Samo resne ponudbe na upravo ..Jutra" ped šifro ..Prekmurec".	141S7
Radi pomanjkanja
znanja se želim Beznaniti z
značajnim gospodom, starim 38—45 ".et, ki bi Imel (,;alno državno službo. Imam lastno stanovanje. — Lo resne ponudbe s sliko na upravnit-tvo ,,Jutra" pod ,.Častna stvar".
11201
Stare historične gosit i
iu vlolin-čelo, se kupi. — Ponudbe na upravo ...lutra" pod .,Gosli".	1407?
4 koncertne gosli
ene za dame T/8, lz zbirka ljubitelja, za slepo ceno po 600. 900. 1200 ln 150O Din 14 dni naprodaj pri A. Pacher. Sv. Katarina. Trbovlje 2.	14052

; 2 nemška prepfcličarja
.'if-Lokrvna, dolgodlaka, stavj 2 meseca, proda Rudo. Hlebš, trgovec v Kranju.
14105
j
Tri kune zlaticc
samec in samica, letos od-j gojene, naprodaj. Nualov : upravi ,, Jutra" pod ..Kma '
1418."
Dobre pomije
oddaja restavracija .Jtož.i | v židovski ulici 6. 1120
i m
Posestvo
Otroški voziček
dobro ohranjen — se poceni	4)
proda. — Naslov pove uprava	-O
..Jutra". 141-17	©.
Ste!a?e i-i pulti
za speeerijsko in manufak-turno trgovino, se prodajo po ugodni ceni. Naslov v up-avi ..Jutra".	14145
lepo ln garantirano doblčka-nosno, okoli 20 oralov, pol ure Izven Maribora, v najlepši ravnini, lepa prostorna stavba, z živim in mrtvim inventarjem. letošnjim pridelkom, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Naslov dobi samo resen kupec v podružnici „Jutra" v Mariboru.	141S1
Vajenec
-----j Brezplačno išče mesta
*a slaSUčersko In medičar-»ko obrt, se sprejme z lastno ^struo. Naslov pove uprava ■Jutra".	14228
Slaščičarski jn medičar. pomočnik
Famcsto j en delavec, se sprejme. Ponudbe pod ..Samostojen na upravo .,Jutra".
14227
absnlventinja trg. točaja. ki je poteg slovenščine zmožna tudi italijanščine. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Marljiva 10".	14176
TrjoK, premem !a drva
dobavi a 'los
j Sružlia Ilirija", Ljubl sna
Kralja Petra trg št. 8. Plačilo tuji ca obr-<ke. Telefon >20.
plačuje najbolje
M. G e r š a k & Kom".
Ljubljana, Kongresni trg 10.
3/39 a
Fotrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu ;:uancem pretreiujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabua soproga, oziroma mati, stara mati, sestra, teta itd., gospa
--------roj. Uršič
■oproga trgovoa
danes 11. julija 1924 ob pol 9. nri, po dolgotrajni, muVapolni lio-lc-ni, previdena s tolažiti sv. vere v 57. letu starosti boguvdauo
preminula.	. ■,,.,». ,-• u
Pogreb nepozabne pokojaice se vrJi t nedeljo lo. julija ob 8 uri dopoldna na farno pokopališče St. Rupert
at. Ropert, 11. julija 1021.	, . .
Žalujoče rodbine: kecz, Utalo, Eovadlč, Prijatelj, Jermanid

15 let stara deklica
želi vstopiti kot učenka v trgovino oicšauega blaga — najraje na deželo z vbo oskrbo v hiši. Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru.	14185
■■	J	»	g /.aauDsK
31.1.1,11«
1—2 sobe s kuhinjo, najken-neje do 1. avgusta. Išče mlad zakonski par brez otrok. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Avgust".	14207
Samostojen avtonionter
te Išče. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod »Vesten 3".
11239
Katera gospodična
il je verzlrana v štlkanju . na stroj, bi poučevala gospodično Izven mesta v ;vo-Ijubnih urah — lahko tudi zvečer — za dobro plačo. — Ponudbe na upravo ..Jutra" bod šifro ..Stikaj^" 11256
Invalid
brez ene noge. etar 21 let. išče mesta kot snažllec je-dlluega orodja v kavarni aH hotelu. — Ponudbe z navedbo plače na naslov: Feliks Fa-kin. Sv. Križ pri Litiji.
14195
Mlada talentirana
absolventiuj-a trgovskega tečaja. Išče mesta v pisarni. Dopise na naslov: B. Ber-Usk. Brežics.	U.?SiS
Kočijo
z eno in dvovprežno pripravo, dobro ohranjeno, proda trgovec Alojzij lietko v Žužemberku.	14178
Vodno cev
, za škropljenje vrta. 15 mefr.
I dolgo, lz platna, proda po nizki ceni Podgoršek v Krl-žanski ulici št. 8. 14172
Motorno kolo
znamke ..Humber", 3'5 hp, proda za S000 Din Jugo-Auto.	14195
[ Kompletna postelja
dubro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava ..jutra" ,
vs-'ko množino
5' £io Potnik n drug
Ijuiiljana. Mate-kova uHcaU
Trčan med
cvetlični, iz lastnega čebelnjaka. po 20 Din kg, proda velečebelarstvo B 1 a ž e v a c, Plsni revcl, vla Djakon. Hr vatska.	13836
Letovišče
Oddam 3 sobe e petimi posteljami, eventuelno e brano boljši rodbini, na lepi razgledu' točki pol ure od Bleda. Več pove B. ferce. Gorje nad Bledom.	14051
Elegantno snalno sobo
s posebnim vhodom in uporabo kopalnic«, ee Išče po
možnosti v blliici opero ali I Tivolija. Ponudbe z navadno cene naj se pošljejo na upr. .Jutra' pod šifro „Ravnatelj-s&mec".	14142 I
Veliki ia znameniti „Jutrov" roman
m
14197
Naročajte, čitaite in razsšr^te .JUTR&"!
1 Dve lene mesečne sobe
i vsaka zase 8 popolnoma se- j ; paratcim hodom lo elektr razsvetljavo, se odda. Odua- , jo 6e stabilni boljšim gospo- | dom takoj. ev. 1. avgusta na BleiKeUovi cesti 27 il. nad. '	Ulli
BSSSS
ki je vzbujal splošno senzacijo in ga io vsak dan čitalo z velikansko nestrpnostjo okoli sto-tisoč bralcev
je pravkar izšel v posebni kniigi in lepi opremi.
Broš. velja Din 45, po pošti 2 Din več.
Naroča se v upravi „ J utra" ali pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
«Al i pristaneš, Florenca? Prikimaj mi z glavo, četudi le pra.v nalahno, in verjel ti bom slepo, kajti ti nikdar ne lažeš in tvoja obljuba je sveta. Ali pristaneš, Florenca, odgovori mi! ... Odlašanje je blazno! Tvoje življenje je odvisno od tega, ali me ne napade besnost nepričakovano ... Odgovori!... Glej, kadar moia cigareta ugasne... ugasnila je. Proč jo vržem, dej! Samo gibljaj tvoje glave, Florenca... odklanjaš? Odklanjaš?« Nočeš?»
Sklone se nad njo, z dolgima rokama jo stresa za rame, kakor da hoče od nje izsiliti besedo, katero je pričakoval, toda kar naenkrat odskoči, kakor da ga je pičila kača, in vikne: «Or?a plaka! Sedaj plaka! Plakati se upa! Nesrečnica, misliš li, da ne vem, zakaj plakaš? Poznam jaz tvojo tajnost, dekle, in vem, da ne plakaš iz strahu pred smrtjo. Ti? Ti se smrtijic bojiš, ti se ne bojiš ničesar. Nekaj drugega je, da... Hočeš li, da ti jo povem, tvojo tajnost? Pa ne, ne, ne morem... Ne morem! Besede me žgo na ustnicah. Prokleta ženska! Sama si kriva. Florenca, krivda je tvoja, ti si se sama obsodila! Sama I...»
Ko še govori, se že pripravlja, 'da izvrši in da ukrene vse za strašno eksekucijo. V žep si vtakne listnico z dokumenti, katere je poprej kazal dekletu in od katerih je eden star in na požoltelem pergamentu. Potem si ves trepetaje sleče suknjič in ga položi na bližnji grm; nato zagrabi neko kladivo, katero' jc imel že pripravljeno, ali bolje tolkač, in s tem tolkačem oborožen se vleče počasi po stopnicah navzgor na terase in pride okrog zadnjega ostanka stoječega zidu. Oči so mu pod-plute,. krvave, pena mu tišči na usta, ves ie v srdu, besu, paroksizmu. Potem udari po zagvozdeni opeki enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat. Pri četrtem udarcu je šzbil zagvozdo.
Nadaljnji dogodek se je izvršil z bliskovito naglico. Ves kup zidovja, kamenja, marmorja, opeke, vsa ta gmota se zruši z enim samim kratkim grčtmom v duplino in okrog nje in visok gost oblak prahu se dvigne. Padec ie potegnil za seboj samega zločinca, ki se je prevrnil po travi, pa se takoj zopet skopal na kolena in zabiebetal:
«Florenca, Florenca...»
Sam si ie katastrofo zamislil, sam jo pripravil, izvedel do najmanjše podrobnosti brez usmiljenja, toda sedaj izgleda, kakor da ga je nagli uspeh celo samega presenetil. Prestrašenih oči bulji predse, potem se vleče na slabih nogah proti mestu razdejanja, se vleče okrog ležečega kaosa, bulji vanj, pa ne vidi ničesar. Florenca je pokopana pod to ogromno težo, zmleta ali zmečkana, nevidna kakor si je bil izračunal, mrtva.
»Mrtva,» pravi in bulji nekako bedasto v gosti prašni zrak, «mrtva! Florenca je mrtva!®	'
Iznova pade po tleh in otrpne, kakor jc otrpnil poprej, ko je uničil Lupina. Noge se mu zvijejo, celo dolgo suho telo sc scvrkne v klopčič, ki ga drži krč in zopet razpreza v bolestnem drgetu, izgleda, da sta oba napora, ki sta si tako zapored sledila, popolnoma izčrpala njegove moči in izpila vso energijo. Brez sovraštva, kajti Arzen Lupin sedaj več tie živi, izgleda sedaj njegovo lice, kakor da je prešla vsa inteligenca zločin-čeva, in da jc njegovo življenje izgubilo zmisel in cilj. Dvakrat so njegove ustnice oblikovale in s težavo izpregovorile ime Florence. Ali oplakuje sedaj svojo prijateljico? Končal je serijo svojih strašnih umorov. Ali si morda kliče vrsto svojih žrtev v spomin? Morda se budi njegova vest? In še enkrat si izpregovori ime Florcnce, potem pa priteče potok solz iz oči in mu pomoči suha vročičpa lica. Tako čepi ali ždi nesrečnež na tleh dolgo časa, negiben in skrušen, in končno si zopet odpomorc z nekolikimi požirki svojega zdravila kakor poprei. Potem se zopet loti dela, toda mašinelno, brez navdušenja, brez prave odločnosti, brez onega elana, s katerim ie poprej gibal svoje bolne noge in šel na delo skoraj hrzaje, kakor mlad konj. Najprej se poda k onemu grmu, izza katerega je prej planil Lupin? V bližini tam si je bil zločincc pripravil svoje orožje in orodje, pile, pištole, nekaj svežnjev vrvi, nekaj žice, svetiljko itd.
Vse te reči odnaša sedaj, vsako posebej, in jih meče v brezdno. Potem ogleduje svoje sledove na trati. Vse to pa dela v zamišljenosti, bolj iz navade zločinca, ki ve, kaj ie neobhodno potrebno.
V travi najde tudi ranjeno Iastavko. Očividno je gnezdila v porušenem kamenju ali pa jo je zadel kamen med padcem ruševin. Ubogo ranjeno živalico nesrečnež pograbi in jo kar zmečka v rokah, oči pa mu pri tem delu bleste. Potem vrže ubogo trupelce v grm, pod tem grmom pa zagleda bel klobuk, slamnik, klobuk Florence. Zopet se spomni na svojo žrtev in zopet sc zasolzi, potem se pa jezno udari po licu. Skloni se,
¥se potrebščine m strojepis. 5|
.saraiške opreme.
Sslenbargova ul. 6,'!.
Modna trgovina
JlOIlCnil.
1085IV
Mestni trg 19.
preje „3ig,art" Maribor, Vetrinska ulica 30. — Dnevno koncert začetek ob 8. uri. Ob lepem vremenu na moderno urejenem vrtu veselica. Za obilen obisk so priporoča
3Earlja Zigart
Lože	Separees
i.-JUBU'ANA, Mestni trg 15
Izdelovatel] dežnikov.
Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Stzrl dežnlld se o»ao»o preoblečejo
................................................................................................
K morju hočete!	j
|	Morje Vam je potrebno!	|
1	Zanimajte se za ugodno in	g
|	poceni bivališče;	s
|	to pa so	|
1	Sslce ob severnem Jadranu^	g
|	hote! perszlia ^Rokan",	|
|	ki daje brezplačno navodila.	g
|	1095 Direkcija.
;; un m i h ; ii i t i i itii n m u ■:; ii i ? iitn nn n m t m i m m n t n i n ti 111 i i i t a h i =n ■
utrga dve vrbovi vejici in jih prekriža ter zasadi med ruševje, kjer leži pod njim Florenca.
Ko je tako sklonjen, se zakotali iz njegovega telovnikovega žepa po tleh majhno, okroglo ogledalce in se ob kamenčku razbije. Kakor vsi večji zločinci, je tudi ta možakar prazr.o-veren in se ob tem »znamenju* ustraši, da se ves strese in da kar odreveni. Plašno pogleda okrog sebe, kakor da mu grozi opasnost, katero že čuti, potem zamrmra sam zase:^ «Boiiin se..., bojim se... Pojdimo od tod! Pa brž!» Njegova ura kaže ta hip pol peto popoldne. Suknjič, kate« rega ie pustil obešenega na sosednjem grmu, si sedaj zopei obleče, in čim so roke v rokavih, posežejo najprej v zunanje, potem pa v notranje žepe. Saj jc tukaj pustil poprej svojo listnico in dokumente, med njimi oni žolti pergament!
«Hudiča!» zakolne presenečen. «Saj 'sem vendar gotov...i Potem zopet seže v zunanji žep, potem v zgornjega, iti iznova preišče notranje žepe, sedaj pa že mrzlično razburjen. Kaj naj to — pomeni? Kam so prešle njegove stvari? Listnice ni več! In kar je najbolj čudno, vsi drugi predmeti, za katera gotovo ve, da jih je vtaknil v žepe obenem z listnico, so še na istem mestu! Kar je izginilo začno z listnico, to je tudi njegova doza za cigarete in pa vžigalice.
Ves je okamenel. Potem prične izgovarjati nerazumljive m brezvezne besede in nazadnje ga vsega prevzame gotovost, ki je uničujoča:
Nekdo je tukaj, z njim vred je nekdo v okviru tega starega kastela, ki ie ves v ruševinah in ves poln skrivališč. Ta nekdo se skriva tukaj in ga je morda opazoval, morda je priča njegovih činov, videl ga je, ta nekdo je videl tudi smrt Arzena Lupina in smrt Florence in ta nekdo je slišal poprej njegove nepremišljene besede, izgovorjene Fiorenci, in se je poslužil njegovega namena. Ko je on sam pospravljal sledove za seboj, je neznanec ukradel dokumente...
Njegovo lice izdaia globoko vznemirjenost človeka, ki je navajen na delovanje v temi, sedaj je pa kar naenkrat v luči in ve, da so odkriti njegovi načrti in da oči neznanca od nekod opazujejo niega samega in se naslajajo nad njegovo vznemirjenostjo in porazom. Od kod prihaja ta pogled, katerega čut; in ki ga vznemirja, kakor solnce vznemirja uharico. Ali je ta pajdaš Arzena Lupina ali morda zaupnik policije in ali se ba ta neznanec zadovoljil s svojim plenom, ali ga bo šc napadel .J Sedaj si niti ne upa, da bi se gani!. Tam stoji ali čepi, na planem, nezaklonjen, izpostavljen vsakemu napadu, in nič ga ne more ubraniti proti eventualnim strelom, ki lahko počijo ne da bi sploh vedel, od kod.	_ _
3479/a Bukova drira
ponudite z navedbo cene 3448/a
Družbi ..Ilirija", liiipa, Ma Petra trg šl. I
za takojšnji nastop sprejme stavbno podjetje
A. Černe, Linhartova ulica 8.
Ugodna prilika za nakoi iiiiM oprave.
V opnščenem valjčnem mlinu na Kolloevem pri Domžalah se proda vsa mlinska oprava, v dobrem i stanju, po nizkih cenab.
J ' v	340 500 500 fi50 800
& valjčnikor ^ 240 420 240 200 2 para umetnih in navadnih kamnov 110 cm, razni sna- j žilni in čistilni stroji z mešalnieo, cilindri z vsemi pri- : padajočimi deli. Prodaja se skupno in posamezno.
LJUDEVIT MARŽ, tovarna lakov, d. d. 3338-a	Domžale pri Ljubljani.
Priporočamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi važnih naloz-ljivih bolezni z nivo-dili za nego bolnikov.
S slikami.
Cena s poštnino vred 20 Din 50 p.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi
v Ljubljani. Prešernova ul. 54.
gj' ................................in miinu: nnnmn.....................-......--------------------------------
fr/S iaawasE
.. LOj—r--:
1	vseh vrst	|
a	pisemski, kancelljski,	g
|	konceptni, tr?" M,	g
§	svilen, krep, al,	S
a	stekleni, ovojni, mš-	a
e	čobni, pergament, tre-	m
®	denčnl in tafet fbarvar)	g
g	papir, papirnate servi-	g jate, vpisalne knjižice,
Pri zgradbi Meščanske šole v
Ribnici se razpisuje oddaja: pleskarskih in steklarskih del, ter dobava in pokladanis okoli 650 m/2 hrastovih, event, tudi bukovih parketov in okoli 435 m hrastovih kotnih lajšt.
G-Iede parketov naj se navede cena s pokladanjem:
a) hrastovi L vrste, b) hrastovi II. vrste in c) bukovi i. vrste. Vpošljejo se naj tudi vzorci lesa.^ Ponudbe sprejema «?© 28, jjuSšja 1S24 Posojilnica v Ribnici,! [n kjer se doba tudi potrebna pojasnila Pojasnila ja mogoče dobiti tudi pri stavbni tvrdki Fran Marmčič, Vič-^Smc« pri Ljubljani. 3477/«
Vsem zd;iuccih iu prijateljem, ki so našega dragega soproga, ozii.c' očeta, svaka iu strica, gospoda
m, ki so »p Alt
sonrog«, ozii. očeta, starega I
I

Rirtin
ofioijala državne želasntce
spremili Da zadnji poti, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo osnbju progovne sekcije, Sokolu, Čitalnici, gg. zdravnikom in preč. g. duhovniku za njih trud iu tolažbo ter darovalcem venccv m cvetja.
V Kranju, dne 10. julija 1924.
Žalujoč! ostali.
5481/a
, v■ -vsi;

| DOtesc ter barvice pri-b	poroča
| veletrgovina
1 0552ld Dobsls
i LJUBLJANA
m»
Sv. Jakoba trg št 9.
10M III
A N
B
a
0 ■
a
9
s a a :e
K
a a
ojiiumjou iiiifljUDa'
Brez kvarjenia blaga kemično anaienjein vsakovrstno barvanja oblek
Anton Boc
Ljublions, Šelsn&Draovs ii!.B, nadstr. Olince-Sič 45.
Uelika zaloga peltua tmtm
ln il06-a
deKorafer
eusi mi
E£ai'ibor
Šolska ulica štev. 5
Oblastveno zapriseženi strokovnjak.
Priporoča svojo bogato zalogo pohištva, spalnic, žimnic, preprog, sob za gospode, hotelskih sob, divauov, z usnjem preoblečenih klubovih garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do najfinejše izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti.
rsilinidubibio
V nobeni knjižnici ne sme manjkati
Canlorjeu zbornik
Uredil dr. J. Glonar
Vez. 87 Din, broš. 80 Din, pošt. 1*60 Dx
Naroča se pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani