TRST, četrtek 20. avgusta 1959 Let° XV. . št. 197 (4351) Uredništvo* 7,. ~ ~————————— Jta. St 37 3»- MONTECCHI H. (, II. nad. — TELEFON 93-811* IN 94-63* — Poštni predal 1°CLAŠ0V- ,~ Pem *Jfe?,an^em medna- % sili0zaju zaradi bliž-1 ^evega sestanka T°da Segni [Jerju sam ^~na k Ade‘ ! V »e ia ln ne s Pello, APzvotn° mislilo. Vest **'8ister *-bravi’ da zuna' lwfe^eflarn*bo“sPTem: «1 2»ačai • 'ma obisk iziie in ajp prijateljske kur-1, 'lični . delovni značaj. >. nekolik' S-° to vest !e Prei začudeno, saj , /"‘ank, 8ov°rilo, da bo , Von r>z nemške strani iJ?pet eovn™ no' In tako I, j,; ’ 0 novem ne-V vP»l«e Chigi, ki pa je l >thov ^f?1 Pasu svojib v lahko kar «va- <> Lbol]hCeovr.krogih se ved' 1 CCiv°ra r- , 0 možnosti , 5. v Neanrnch>ia s Segni-) i*«*v 7SP*JU. Baje bo od-?,nohi s tem padla jutri. Hipu ,nabaja trenutno ' Agnanf/ de,a v topll-' ltifjSe bo neko kuro; v ’ 4 mtUge8a ted"'1 lele prve ‘aih ^ JedAna’ se mu ‘iC0 da bin*V n Se??.i.iem’ * ol ln mir i 1 privoščil ne- '^\vtrokm7z^iza to bi UK . zv.ezi 1 m ; ’ iih v s se- ! »tl o Pe>la v pta ime,a Se-'ost r°nchi ?anzu, bo i-^ 'D r °bema „Cas in Prilož- j i(PHnii nigov°riti v Ri-.Oioral razgovor . 8 ] nanašati sa- smjev "i SuerSegni sestanek z na ^Pistrsk, 'S da°bie”ek. 8 kancler- %afegPi tam vedel' kaJ "4 8 Chi„ govoriti, j 6zila še ' pa )e danes Srn*!, hotela' Naj' ne mara fga predsed- vita »zdi .. vs.v*ta) v ~lsokošolcev z Vtiske in ?nu naletom ■ S, kidala ie1 ceiSeverne Ko' iSSTA i &\S prote-od znot-mora-vizume morala pala- *(^*iigi''voda bi La ‘r besede pri žport. *e od „ orala Pala‘ I .'.»trie • * trdnniSega 7ačetlta ;! ‘"l ' ime« u?fla.Va Politika v S&PV ln . to tem * Sfiij.^aniza’Ji je pover-f9 Pat1!1 iger Prihodnjih | i * lN »:ot Prvi Sapadel KD ' T'n° ^ejal j«, da sv Iti Jaz«imi ‘Ldr2avne ko- ^no izkažejo1 sa- I S S 8feola in ob- /St ''? ideološke SSti 2?krijei, k' se potem l, hoš ^^mizn,,^0 zaintere-ill?*9. ^ imeti i’u katerimi iziav^esDar 8kuP' iim^V hisn — rissija silu objavili oster uvodnik proti Covelliju, ki ga imenujejo Fantanijeva dolga roka. Zatrjujejo tudi, da bodo za vsako ceno podpirali Segnijevo vlado ter grajajo delovanje monarhistov. Kaj se je Segni menil s tajnikom KD Morom, se ne ve. Vsekakor pa je gotovo, da je o vseh teh zadevah, ki se končno zelo neposredno tičejo tudi njegove vlade, le imel marsikaj govoriti, čeprav se z Morom ne bi posebej spuščal v razpravo o stanju v sami KD, kjer tudi ni za njegovo vlado stoodstotnega navdušenja. To pa Segni dobro ve in zaveda se, da njegovi vladi prete nevarnosti od prijateljev in sovražnikov. A. P. «»------- Poziv sindikatov V* ^d VZ^ dietno j ^If^ietno T. J2avi Mary *°vorii J® tudi, da bo n> biiP0°-televiziii. &«._?*• se nič do- '' inh*el v ZDA državi b0Stal tam % *li ali , najbrž stiri h dni S‘>ou J« bo 0sta, 'v S ki Va dni n v Camp Da-ve"1: Vor- ,%astilni il ke han 81 ogle-telo v. r*Ve- Vzrok t^boC’8'18 ne^'1,"0’ da »o- " £\r repu šalom Titom prispeli nocoj i Brionov na Biea. N;: vsej poti od Fazane do Bleda je prebp valstvo Istre, Slovenskega Primorja in Gorenjske priredilo prisrčen sprejem gostu predsednika republike. Posebno topel sprejem je etiopskemu gostu priredilo prebivalstvo Kopra, zatem Postojne, Ljubljane in Kranja, kjer je več tisoč ljudi obsulo gosta s cvetjem. V Kopru je Haile Selasi obiskal tovarno motornih koles Tomos in se eno uro zadržal pri ogledovanju serijske proizvodnje. Pred odhodom je delovni kolektiv tovarne podaril visokemu gostu en ladijski motor in dve motorni kolesi. Haile Selasi je izjavil, da je nanj napravil globok vtis tehnični razvoj jugoslovanske industrije, in da bo poslal v Koper mlade ljudi na specializacijo. Po zakuski v tovarniški iestavraciji je Haile Selasi v spremstvu maršala Tita po burnem pozdravu prebivalstva Kopra nadaljeval pot proti Postojni, kjer si je po kosilu ogledal postojnsko jamo. V veliki koncertni dvorani je goste presenetil Zbor invalidov s partizanskimi pesmimi. Prebivalstvo Ljubljane in Kranja, kamor je Haile Selasi prispel v popoldanskih urah, je množično pozdravilo vladarja prijateljske Etiopije. Podobno tudi Bled, kjer so se prebivalstvu Bleda pridružili tudi številni turisti, ki so na počitnicah. V Ljubljani, ki je že od včeraj vsa v zastavah, so Sela-sija in Tita pozdravili najvišji predstavniki oblasti, ogromna množica pa ju je pozdravljala po ulicah. Na Bledu bo Haile Selasi ostal tri dni. V teh treh dneh si bo ogledal nekatera industrijska središča Slovenije, kakor na primer železarno na Jesenicah. Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije piše danes v zvezi napovedanim sestankom Ei-senhower-Hruščev, da bi bilo normalno, da bi ta sestanek dal spodbudo za pospešitev praktičnih sporazumov, posebno sporazuma o razorožitvi in o Berlinu, kajti, ugotavlja «Ko-munist«, Eisenhovver in Hruščev predstavljata državi, ki imata največje zaloge orožja, in vladi, ki imata največjo odgovornost za mir, in od katerih je v največji meri odvisna trajna odstranitev vojne nevarnosti. List nadalje poudarja, da je neobhodno potrebno izogibati se vsemu, kar bi lahko poslabšalo ustvarjanje ugodnega ozračja, in v zvezi s tem posebno opozarja na škodljive tendence v Zahodni Nemčiji, kjer se širijo glasovi o »nevarnosti sestan-kf.s, in na ravnanje Francije, ki v fikciji o vrnitvi svoje nekdanje veličine pripravlja eksplozijo jedrske bombe v Sahari. «Komunist» zaključuje, da je skrajni čas, da se preneha z vsem, kar bi lahko poslabšala položaj in pokvarilo perspektive, ki jih obetajo bodoči sestanki in razgovori. B B. «» ------ Uspehi misije FLRJ v Latinski Ameriki vojaške prišel polna zaposlitev, ko bo začelo področje prihodnje leto delovati. V izjavi, ki so jo objavili nocoj, pravijo, da bi področje «sedmih», ki se ustanavlja, moralo imeti skupne razgovore, ko bi ena od vlad nameravala sprejeti take u-krepe, ki bi lahko vplivali na splošno zaposlitveno raven. Konvencija, ki se sedaj pripravlja, bi morala določati skupno intervencijo, da se prepreči sleherna nevarnost brezposelnosti. Predstavniki izrekajo zadovoljstvo, ker so vlade poudarile možnost, da omenjeno področje služi kot »most k širši gospodarski združitvi Evrope v njeni celoti*. Dalje zahtevajo sindikalni predstavniki paritetno predstavništvo delavcev v odnosu do delodajalcev v vseh stalnih organizmih, ki se bodo ustanovili za področje svobodne izmenjave. Prav tako zahtevajo tudi vso pravico sodelovanja v ministrskem svetu in tajništvu ter pravico predstav- ništva v vsakem pododboru, ki bi obravnaval interese delavcev. -c—«»—i Frondizijev program BUENOS AIRES, 19. — Argentinski predsednik Frondizi je pred 335 visokimi častniki govoril o sedanjem politič- nem, gospodarskem in socialnem položaju v Argentini in napovedal »konkretne ukre- pe, da se zatre totalitarna dejavnost, zlasti komunizem*. Sestanek je sklical predsednik in je prvi takih sestankov, ki se ga je udeležilo tako veliko število častnikov. Frondizi je obrazložil ukrepe, ki jih namerava vlada sprejeti za izvajanje novega političnega načrta. Po mnenju opazovalcev temelji novi načrt na treh glavnih točkah: 1. Borba proti peronizmu in komunizmu. 2. Gospodarsko ozdravljenje. 3. Zakonodajna reforma, k; določa uvedbo sistema sorazmernega predstavništva. Poročilo tajništva predsednika republike navaja nekaj podatkov o ukrepih, o katerih je govoril Frondizi na sestanku. Kar se tiče gospodarskega ozdravljenja, je Frondizi govoril o ukrepih, ki naj zagotovijo ustaljenost valute ter zvišanje proizvodnje v kemijski in metalurški industriji. Govoril je tudi notranji minister Vitolo, ki je pozval peromzem, naj gre po poti zakonitosti ter naj razume, da bo sleherni poizkus upora za vzpostavitev peronističnega režima naletel na odpor tistih političnih in socialnih sil, ki so pripomogle k zmagi peronističnega gibanja septembra 1955. BAGDAD, 19. — Ljudsko sodišče v Bagdadu je danes obsodilo na smrt z ustrelitvijo pet iraških častnikov, ki jih obtožujejo, da so sodelovali marca v mosulskem uporu. Trije častniki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, drugih enajst pa jih je bilo o-proščenih. En civilist je bil obsojen na smrt z obešenjem, eden pa oproščen. Novo napredovanje v Ženevi ŽENEVA, 19. — Na današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov so tri delegacije dosegle nov čeprav majhen sporazum, ko so izrekle načelen sporazum s predlogi, ki jih je predložila februarja ameriška delegacija. Predlogi se tičejo tehničnega postopka, ki naj omogoči učinkovito inšpekcijo na krajih, kjer bodo ugotovili sumljive pojave. Vendar pa se opaža v krogih blizu konference, zlasti na sovjetski strani, neka vznemirjenost zaradi nedavnih obtožb ameriškega senatorja Humphreya proti krogom Pentagona. Senator je izjavil, da namerava Pentagon obnoviti 1. novembra jedrske poizkuse. V ženevskih krogih opozarjajo na izjave predsednika ameriške komisije za jedrsko energijo 22. januarja. Ta je namreč izjavil, da nameravajo ZDA izvršiti podzemeljske jedrske eksplozije v miroljubne namene, ko bo potekala veljavnost izjave od oktobra 1958, da ZDA ne bodo za eno leto delale jedrskih poizkusov. t U :w:v ': M i Včeraj je etiopski cesar Haile Selasi prišel na obisk v Koper t spremstvu maršala Tita. Tu si je ogledal tudi tovarno motornih koles Tomos. Na sliki ga vidimo, ko se skupno z maršalom Titom, po ogledu upravnih prostorov in ambulante v tovarni, odpravlja na ogled ostalih delov tovarne IMIItlMIIIMIIMItlllllliiiiiiitllllllllllliailltl IIIIIIIHIH >111 tlllHIlirillllllllllllllllllt II IMIIIIIIII Milili llllllll IIIIMIK Ml (IM IMII Hill II MIH ItlllHIIII IM lllllll Vedno večja trenja med zahodnimi Besno opozorilo Hruščeva ___ Soustelle trdi, da je Francija v veliki meri izpolnila vrzel med njo in ostalimi atomskimi silami zavezniki de Gau PARIZ, 19. — Medtem ko je vsaj začasno potihnila polemika v zvezi z morebitnim sestankom de Gaulle-Ilruščev, se danes v francoskem tisku odraža zaskrbljenost, da ne bi Pariz ostal osamljen od ostalih zahodnih prestolnic. ^Zaostrujejo se franco-sko-britanska nesoglasja in Francijo kritizirajo od Wa-shingtona do Bonna»; »Diplomatsko ozračje v Zahodni Evropi postaja težje*; »Eisenhovver bo našel neenotno Evropo*. Ti in drugi podobni naslovi pokrivajo strani vladnih časopisov, medtem ko gre opozicijski tisk še dlje. («De Gaulle osamljen zaradi neuspeha politike veličine*: tak je naslov nekega naprednega lista). «Paris Presse* piše o ostri kritiki britanskega tiska proti de Gaullu in proti francoski atomski bombi in govori o odkriti francosko-britanski krizi. List pripominja, da je francoski poslanik v Londonu Chau-vel danes obiskal Foreign Office z željo, da ugotovi, ali britanski vladni krogi mislijo enako kakor veliki londonski dnevniki. List nadaljuje s trditvijo, da bi bila francosko-britanska kriza povsem postranska, «če je ne bi spremljalo neugodje, ki zajema odnose Francije z drugimi zavezniki*. Drugi vzrok zaskrbljenosti je pisanje pariške izdaje «New IHHIIIIIIIIIIIHIIIIIHIHIIIIIIIIHIIIIHIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIHIIIIIIIHMIIIIlIlHIIHtlllHIIIIIIHIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHHIHHHI Hruščev je poročal Mac Millanu o svojih razgovorih z Nixonom ■ .1,1 II IIII ................................... *........... .......... «Daily Sketch» trdi, da ameriška vlada ni hotela poslati Londonu podrobnega poročila • Herter se bo 4. septembra udeležil seje sveta NATO PARIZ, 19. — Ameriški državni tajniK Herter se bo 4. septembra udeležil v Parizu sestanka sveta NATO. Danes so v Parizu objavili sporočilo, ki pravi; «Obisk gospoda Herterja upošteva željo atlantskega sveta, naj bi ob navzočnosti ameriškega državnega tajnika proučili glavni razvoj mednarodnega položaja, ki je važen za zavezništvo.* Kakor je znano, bo Her- RIO DE JANEiRO, 19 Jugoslovanska misija dob volj*, ki je obiskala deset dl = ter prišel v Pariz v zvezi z Eisenhowerjevim obiskom v francoski prestolnici. Kar se tiče Eisenhowerjeve-ga obiska v Londonu, pa je Bela hiša danes javila, da bosta ameriški predsednik in Mac Millan govorila po radiu in televiziji 31. avgusta zvečer v uradni rezidenci Mac Millana v Downing Street št. 10. Načelnik tiskovnega u-rada Hagerty je izjavil, da bosta državnika govorila neuradno 15 ali 20 minut, še prej pa bo Mac Millan priredil večerjo na čast Eisenhowerju. Medtem pa je V londonskih uradnih krogih povzročil precejšnjo zadrego članek, ki ga je objavil «Daily Sketch*. List pravi, da ameriška vlada ni hotela podrobno poročati Londonu o razgovorih med Nixo-nom in Hruščevom. List dodaja, da je Hruščev poslal Mac Millanu popolno poročilo o svojih razgovorih z Nixonom in da je prav zaradi teh razgovorov Eisenhower temeljito spremenil stališče in sklenil začeli z Moskvo neposredne fazgovore, katerim je prej nasprotoval. V angleških pooblaščenih krogih priznavajo, da je britanska vlada dobila od sovjetske vlade nekatere informacije s tem v zvezi. Nočejo pa povedati, kako je bila obveščena, ter dodajajo, da je tudi ameriška vlada obveščala britansko vlado o razgovorih med Nixonom in Hruščevom. V krogih opazovalcev ugo- tavljajo, da so se v zadnjih tednih pomnožili diplomatski stiki med Anglijo in SZ v Moskvi in Londonu. Sovjetski poslanik Malik je imel pretekli teden na svojo zahtevo dolg razgovor z državnim ministrom v Foreign Officeu. Omenjeni list piše, da sovjetska gesta pomeni, da Rusi priznavajo važno vlogo, ki jo Anglija lahko ima za ublažitev hladne vojne in ohranitev miru. Eden glavnih vzrokov te pobude Hruščeva pa je vtis, ki ga je Mac Millan napravil nanj med svojim obiskom v Moskvi. Tedaj so Rusi bili mnenja, da je Mac Millan v zadregi zaradi washingtonske politike. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da je ameriška vlada v celoti obvestila britansko vlado o vsebini razgovorov med Hruščevom in Nixonom. Te podatke je dal Herter Selwynu Lloydu v Ženevi,’ ameriški državni departma pa britanskemu poslaništvu v Washingtonu. Poleg lega se jc 'zvedelo, da je sovjetski poslanik Malik izročil v Londonu spomenico za Mac Millana, v kateri ponavlja sovjetski predlog za spremenitev zahodnega Berlina v svobodno demilitarizirano mesto. Spomenica baje podrobno obrazložuje sovjetsko stališče glede Nemčije in Berlina. V poučenih krogih pravijo, da spomenica ne kaže nobene spremembe sovjetskega stališča. Domneva se tudi, da je podobno spomenico izročil Vinogradov generalu de Gaullu med zadnjim razgovorom. Sovjetska revija »Novoje Vremja* zanikuje danes da bo-sta obiska med Eise.,hower-jem in Hruščevom odpravila potrebo konference na najvišji ravni. Revija pravi, da so «korektni in trajni skiepi o kakršnem koli vprašanju, najsi gre za razorožitev, prekinitev jedrskih poizausov ali pa za nemšao vprašanje, ne morejo sprejeti na dvostransirih razgovorih*. Revija pot.ja trditve nekaterih zahodnih krogov, da bosta Sz in ZDA »dosegli sporazum o vsem, določili vse že vnaprej in si razdelili vplivna področja*. Revija dodaja, da imajo te izmišljotine namen povzročiti zlasti v Londonu in Parizu vznemirjenje in nasprotovanje sovjetsko-ameriškim razgovorom Revija pravi na koncu, da SZ obsoja »zastarelo diplomacijo vplivnih področij*. Predstavnik amenškega državnega departmaja je izjavil, da mu ni nič znanega o tem, da bi bil Hruščev predlagal dolgoročno rešitev za Berlin. Pojavile »o se namreč govorice, da je Eisenhowerjey brat Milton prinesel iz SZ, kamor je bil šel skupno z Nixonom, predlog Hruščeva, naj bi Zahodna Nemčija prevzela nadzorstvo nad zahodnim Berlinom, medtem ko bi SZ jamčila dostop do mesta, seveda če bi se iz zahodnega Berlina umaknile zahodne čete. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da bi bil nesprejemljiv vsak predlog, ki ne bi priznaval zahodnim državam njih pravice v zahodnem Berlinu. York Herald Tribune*, ki pravi da je kancler Adenauer zelo zaskrbljen zaradi pobud, ki se pripisujejo generalu de Gaullu v zunanji politiki, in da je pripravljen tvegati odkrit spor s Francijo, da ohrani solidarnost z ameriško evropsko politiko. Po mnenju političnih opazovalcev v Parizu se zdi, da se Francija sedaj zaveda, da je pretiravala s svojim nacionalizmom in se začenja resno bati, da ne bo mogla branitj tistega položaja velesile, po katerem teži, zlasti odkar je prišel na oblast gen. de Gaulle. Deloma da razprši t« bojazni in deloma da bi dokazal, da so britanski očitki neutemeljeni, je državni minister Soustelle danes izjavil dopisniku lista «Paris Presse*, da je Francija v veliki meri izpolnila zaostalost na jedrskem področju v odnosu do drugih dTŽav. Toda na vprašanje, kdaj bo eskploairala prva francoska atomska bomba, ni hotel minister odgovoriti izgovarjajoč se, da gre za državno tajnost. Prav tako je izjavil, da ne more povedati, ali bo eksplozija podzemeljska ali v zraku. Kar se tiče atomskih električnih central v Franciji, je Soustelle izjavil, da tri od teh sedaj gradijo, četrto pa bodo začeli graditi leta 1952. Leta 1965 ali 1966 bo celotna proizvodnja električne energije v teh centralah znašala približno milijon kilovatov. Minister je dalje izjavil, da Francija lahko brez težav dobi uran za svoje atomske programe ter da lahko misli tudi na njegov izvoz. Kljub polemiki v tisku pa se mrzlično pripravljajo na važne sestanke državnikov konec avgusta in prve dni septembra. Nocoj so sporočili, da se bo ameriški državni tajnik Herter udeležil seje atlantske ga sveta 4. septembra. Verjetno bodo navzoči tudi zunanji ministri Italije, Belgije in Turčije, čeprav ne bo sestanek na ravni ministrov. Malo verjetno je, da se bo seje udeležil britanski minister. V zvezi z razgovorom de Gaulla s sovjetskim poslanikom Vinogradovom izjavljajo v poučenih krogih, da je Hruščev opozoril de Gaulla, da vodi Francijo na nevarno pot s svojim zavezništvom z Bonnom in z vztrajanjem pri izdelovanju jedrskih bomb. Na drugi strani pa se zatrjuje, da je Vinogradov izročil de Gaullu osebno pismo Hruščeva, v katerem mu predsednik sovjetske vlade sporoča izraze spoštovanja kot do človeka, ki se je boril proti nacizmu in ki je leta 1949 podpisal francosko-sovjetsko prijateljsko pogodbo. Poleg tega je Vinogradov izročil de Gaullu dolgo spomenico v imenu sovjetske vlade. Prav v tej spomenici opozarja sovjetska vlada pariško vlado na nevarnost njene politike Spomenica pravi, da se Francija upira sleherni rešitvi za zahodni Berlin, ter napada zunanjega ministra de Murvil-la zaradi njegovega nastopa na ženevski konferenci. Dalje obsoja spomenica povezovanje francoske vlade z Ade-nauerjevo politiko. Pri tem ponavlja sovjetske obtožbe, da revanšistični elementi v Zahodni Nemčiji predstavljajo nevarnost za novo vojno, ter opozarja Francijo, da se s podpiranjem teh elementov sama izpostavlja nevarnosti. Prav tako kritizira spomenica francosko -lado, ker namerava začeti poizkuse z atomsko bombo v Sahari, ter poudarja, da je tako ravnanje nevarno za svetovni mir, ker uničuje pobudo za ustavitev vseh jedrskih poizkusov. V poučenih krogih pravijo tudi, da je Vinogradov govoril o možnosti, da sovjetska vlada pošlje na otvoritev sovjetske razstave v Marseilleu visokega sovjetskega predstavnika, ki bi bil verjetno Mi-kojan ali pa Kozlov. Dvig proizvodnje v industriji FLRJ BEOGRAD, 19. — Po prvih podatkih je jugoslovanska industrijska proizvodnja v prvih sedmih mesecih letos za 12 odstotkov večja od industrijske proizvodnje v isti dobi lani, oziroma za en odstotek nad planiranim tempom proizvodnje. Največje povečanje je dosegla kemična industrija (29 odstotkov), zatem e-lektroindustrija (20 odst.) Posebno pomembno je povečanje proizvodnje kovinske industrije (16 odst.), ki vpliva na skupen indeks povečanja ostalih vej industrije. ——«»—-Komentarji o konferenci v Santiagu SANTIAGO, 19. — V zvezi z delom konference zunanjih ministrov organizacije ameriških držav je vrhovnj poveljnik kubanskih oboroženih sil Raul Castro, ki je prišel včeraj v čilsko prestolnico, izjavil časnikarjem: »Poudariti je treba dejstvo, da so prvikrat odkrito obravnavati vprašanje diktatur, gospodarske zaostalosti in druga enako važna vprašanja. Ce ne bi bilo tako, bi organizacija ameriških držav bila v službi diktatorjev in bi na koncu izginila*. Raul Castro je ponovil obtožbe proti dominikanskemu predsedniku Trujillu in izjavil, da Kuba ne bo sprejela vmešavanje nobene države v njene notranje zadeve. Pripravljena pa bi bila dovoliti prihod komisije v okviru nekega mednarodnega organizma. revolucionarno gibanje samo nacionalistično gibanje. Na koncu je Castro še izjavil, da je nedovoljen prihod kubanskega vojaškega letala na čilsko ozemlje bila pomota in da je čilska vlada imela pravico ravnati, kakor je ravnala. Čilska komunistična stranka je objavila danes izjavo, v kateri pravi, da konferenca v Santiagu «ni v ničemer služila interesom narodov Latinske Amerike, pač pa interesom ameriškega imperializma, kar se tiče njegovih poizkusov vmešavanja na Kubi in nasprotovanja osvobodilnemu gibanju naših narodov*. Moskovska »Pravda* piše danes, da »ameriški monopolisti s sovraštvom gledajo na graditev novega režima na Kubi in se nočejo odpovedati svojim prednostim v tej svetovni rezervi sladkorja*. List napada dominikanskega predsednika Trujilla in pravi, da ima ta aktivno vlogo v sedanji zaroti proti kubanski vladi. IIIHIIIIIIIIIHIIHHIIIHIHIIHIIMHIHHIHUllllHIIHtlMIMIIIIIIIHIIIItHIIHIItllllHIIHHIHHIIIHHIHIf Afriško-azijska skupina protestira proti poskusom z atomsko bombo v Sahari NEW YORK, 19. — Afriško-azijska skupina v OZN je po današnjem sestanku, ki je bil na zahtevo Maroka, objavila izjavo, ki pravi, da te države z veliko vznemirjenostjo gledajo na namene Francije, da začne jedrske poizkuse v Sahari. Izjava pravi, da je afriško-azijska skupina določila delovno skupino, ki ima nalogo proučiti maroški predlog, naj se ■’ na dnevni red skupščine OZN sprejme vprašanje jedrskih poizkusov v Sahari. Delovna skupina bo pripravila tudi načrt akcije afriško-azij-ske skupine v skupščini OZN. Nov sestanek v zvezi s tem bo, takoj ko bo delovna skupina predložila svoje poročilo. Verjetno bo sestanek konec tedna. <- «»—— Sovjetski znanstveniki ni • na MESSINA, 19. — Na turističnem obisku po Siciliji se nahaja skupina sovjetskih znan- Dalje je Castro izjavil, da ni stvenikov, članov ekspedicije, komunist, ter da je kubansko | ki jo je organizirala sovjetska IIHIIIIIIMnHHIIIIIHIIHIIIIIIHIIHIIHIHIIIIIIIIllllinUIIHIIHHHIIIIIIIIMIIMHIHIHIIIIIIIIHIIIHIlUinillHIIIHIIIIIIHHIHIIHIHIHHIIIIIIIMIHHHIIHfl znanstvena akademija ter njeni oddelek za biologijo in oceanografijo. Skupina je prišla s hidrografskima ladjama »Akademik Kowalews'Ky), ter »Akademik S. Vavilov*. Ladji so pričakovali že v preteklih dneh, toda prispeli sta z zamudo, ker so znanstveniki o-pravljali razne oglede na ti-renskem obrežju od Neaplja do Messine. V Messini si bodo znanstveniki ogledali akvarij, talasografski ter geofizični in geodetski inštitut univerze. Skupino spremlja dr. Gngorij Androsov s sovjetskega veleposlaništva v Rimu. Skupina sovjetski znanstvenikov, ki jo vodi prof. Vladimir Vodjanicky, eden izmed dekanov moskovske univerze, ter profesor Konstantin Fedo-rov, ki je med udeleženci odprave najmlajši, bo po obisku na Siciliji odpotovala v Drač, kjer bo nadaljevala preiskav« in študij v okviru program« mednarodnega geofizikalnega leta. Pri tem programu sodV lujejo SV, Velika Britanij% ZDA in Japonska. V septen* bru se bo v ta načrt raziska« vključila tudi Italija. « Discoverer VI» kroži okoli Zemlje Satelit bo izstrelil kapico s instrumenti, ki jo bodo letala skušala ujeti WASHINGTON, 19. — Iz letalskega oporišča Vanden-berg javljajo, da so danes izstrelili raketo s satelitom »Discoverer VI.*, ki je že nastopil krožno pot okoli Zemlje. Posebna naprava bi morala 26 ur po izstrelitvi pognati iz satelita kapico, ki naj bi jo letala ujela jutri v zraku nad Havajskimi otoki. V kapici ni živih bitij, pač pa so samo instrumenti. Raketa je dolga 23 metrov. Njena prva stopnja je raketa Thor, ki jo poganja novo gorivo, in sicer enako kakor gorivo, ki so ga uporabili pri izstrelitvi satelita »Discove rer V*. Novo gorivo se imenuje »RJ1-!* in je močnejše kakor gorivo, ki so ga uporabili pri izstrelitvi prejšnjih raket. Skupina osem ali devet letal «Flyng Boxears» (leteči vagoni) bo skušala ujeti kapico satelita, katere padec bo zadrževalo padalo. Ce pri tem ne bodo uspeli, bodo ameriške ladje skušale najti kapico, ko bo v bližini Havajskih otokov padla v Tihi ocean. Ameriško letalstvo javlja, da potrebuje »Discoverer VI* za enkratno pot okoli Zemlje 95 minut in da leti nad obema tečajema. Domnevajo, da bo krožil okoli Zemlje vsaj 30 dni. Njegov perigej je 220 kilometrov, apogej pa 864 kilo-metrcv. Močne in jasne znake so ze ujeli v nadzorstvenih postajah letalstva. Kakor je znano, je tudi izstrelitev satelita »Discoverer V* pred 15 dnevi uspela, ni pa uspel poizkus, da bi ujeli kapico, ki jo je satelit izstrelil. «•—- Nova zarota v Iraku? KAIRO, 19. — Kairski radio je nocoj javil, da so iraške oblasti odkrile »obsežno komunistično zaroto za povzročitev krvavih neredov v raznih mestih*. Radio je zatrjeval, da bi se upor moral začeti v mestu Bakuba in se nato razširiti na Bagdad in druge kraje ter izolirati severna pod- ročja. Istočasno bi morali izbruhniti krvavi neredi v glavnem štabu tretje divizije, da bi izolirali južna področja. Radio javlja dalje, da so iraške oblasti odkrile v nekaterih enotah vojske v mestu Bakuba, ki pripadajo tretji diviziji, komunistične celice ter da so aretirale 15 častnikov in več voditeljev in članov krajevnih kon.umstičnih organizacij Agencija TASS javlja, da bo Sovjetska zveza nudila Iraku tehnično pomoč pri izdelavi reaktorja za znanstvena raziskovanja za uporabljanje jedrske energije v miroljubne namene. SZ bo sodelovala tudi pri organiziraniu naprav za raziskovanja in višje izobrazbe v Iraku za pripravo kadrov na tem področju. Na podlagi sporazuma, ki ga je podpisala danes v Moskvi iraška gospodarska delegacija, bo SZ nudila Iraku tehnično pomoč tudi za zgraditev laboratorija za izotop* ter bo sodelovala pri iskanju radioaktivne rude v Iraku. Vrem« včeraj: Najviija tempe, ratura 35.7, najnižja 20 7, ob 17. url 34.6, zračni tlak 1014.6 stalen, veter severovzhodnik 18 km na uro, vlaga 50 odst., nebo 3 desetine oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 21. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7«. Samuel. A. Sonce vzide ob 5.09 ln *?i°%l 19.06. Dolžina dneva Iti"' vzide ob 19.57 in zatone w Jutri, PETEK, 21. >v«us" .....______— Ivana Aktiven obračun Sestanek načelnikov skupin svetovalcev obč. sveta videmskega sporazuma V Rim odpotuje delegacija Danes je četrto leto, odkar 1 je bilo ie mnogo govora o sta predsednika jugoslovanske \ Željah, da se odstranijo ie in Italijanske delegacije podpisala v Vidmu sporazum o osebnem obmejnem prehodu prebivalcev na tržaškem, portskem in videmskem področju in sosednih prebivalcev na jugoslovanski strani meje. Po tem razdobju lahko rečemo, da je ta sporazum pomenil izredno pomemben prispevek ne samo za izboljšanje položaja obmejnih prebivalcev temveč za splošno pomnjenje na tem razburkanem predelu, za ustvarjanje dobrih sosedskih odnosov, za mirno in vsestransko koristno sodelovanje. Videmski sporazum je odražal želje in potrebe obmejnega prebivalstva, kar prihaja do izraza tudi v dejstvu, da se je stalno večalo število prehodov. Santo no našem tržaškem področju je namreč skozi 21 obmejnih prehodov tpri čemer ni vračunana pomorska postaja) prešlo mejo skoro 16 milijonov in pol o-seb. Gre za rekordno število, ki govori, kako je bil videmski sporazum v resnici potreben. Značilno je tudi, da se je sedaj položaj ustalil in da v praksi obstaja le mala razlika med številom obmejnih prehodov v zimskih mesecih in poleti, ko je najugodnejša sezona. To govori, da so se postopoma okrepile tisočere vezi, ki vežejo obmejne prebivalce in da ne gre več samo''za «skok čez mejo» iz radovednosti ali drugih slučajnih pa bodisi turističnih razlogov. Vsi se še dobro spominja-1 »na. da so bila določila videmskega sporazuma začetka nekoliko bolj ozka, da se je bilo treba vrniti na sosedno področje ie naslednji dan, da je bilo število avtobusov o-mejer\o, carinski predpisi o-slrejši itd. Stalna mešana komisija, ki je bila ustanovljena na osnovi določil videmskega sporazuma, je sporazum postopoma izboljševala m na osmih zasedanjih uveljavil,, pomembne nove olajšave. Tako je bila uvedena prepustnica s sliko, ki je znatno olajšala postopek pri prehodu. Veljaonost pro-pustnice se je podaljšala od prvotnih treh mesecev na e-no leto. Možnost bivanja na sosednem področju se je podaljšala na tri dni in na zadnjem zasedanju so bili ukinjeni pameti ter omogočen povratek — z določenimi o-mejitvami — tudi na nekem drugem bloku in ne samo na onem, na katerem se je na sosedno področje vstopilo. To so seveda samo nekateri izmed številnih pomembnih sklepov mešane komisije. Ti sklepi in celotno delovanje te komisije pa priča, da Sft je sodelovanje okrepilo, da so razna vprašanja rešujejo n* o3rdsnici v ozračju dobrih sosedskih odnosov, kar vse je nadaljnji prispevek za pomir-jenje in rešitev vrste drugih vprašanj, ki zanimajo obmejne prebivalce. Štiriletna praksa dokazuje, da bo mogoče na prihodnjem zasedanju mešane komisije, odnosno na nadaljnjih zasedanjih, urediti in rešiti še vrsto drugih vprašanj ter uvel javiti nadaljnje olajšave. Tako zadnje zapreke pri uporabi različnih blokov, da se razširijo carinske olajšave in u-vedejo nove. Zlasti pa se ču-jejo želje, da bi se razširil obstoječi obmejni pas tudi na druga področja in d a bi se omogočil obisk jugoslovan- ki jo je imenoval Segni Zavrnjena zahteva levice za sklicanje izredne seje občinskega sveta - Proti sklicanju je seveda glasoval tudi dr. Agneletto Na včerajšnjem sestanku skim državljanom tudi glob-. načelnikov skupin svetovalcev He ji it.nlUr, in itnlUnnekin, ! tržaškega občinskega sveta so Ije v Italijo in italijanskim globlje o Jugoslavijo. Vse te in druge želje bodo nedvomno postale v doglednem času stvarnost, kot so se že v preteklih letih uresničili številni drugi predlogi, ki so bili na prvi pogled mnogo bolj zapleteni in tvegani. «»-------------------- Odstop misovskega svetovalca Petronia Misovski občinski svetovalec dr. Petronio je sporočil županu dr. Franzilu, da se odpove svojemu mandatu, ker je prezaposlen in mora često potovati v Rim. Petronio je namreč član osrednjega vodstva MSI. Na njegovo mesto pride dr. Giuseppe Ferfoglia, ki je v preteklem občinskem svetu že nadomestil svetovalca inž. Battigellija, ko je ta umrl. najprej izbrali predstavnike v komisijo za izbiro porotnikov. V komisiji bodo župan dr. Franzil ali njegov zastopnik, odvetnik Puecher za večino in dr. Pincherle za manjšino. Potem je župan dr. Franzil orisal vprašanje delegacije, ki pojde v Rim k predsedniku vlade Segniju. Zupan je dejal, da se je najprej obrnil na podtajnika Russa, pozneje pa je Segni sam določil, da morajo biti v tej delegaciji župan dr. Franzil, predsednik pokrajine prof. Gregoretti, predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, predsednik Javnih skladišč dr. Tanasco in predsednik industrijskega pristanišča dr. Forti. Delegacija se bo raz-govarjala s Segnijem o gospodarskem položaju v Trstu, in sicer med 1. in 4. septembrom, razen če ne bi morali zaradi Segnijevega potovanja v inozemstvo preložiti ta datum. Zupan bo predložil Segniju samo resolucije, ki so bile izglasovane v občinskem svetu soglasno ali z večino glasov. Te resolucije so: resolucija o avtonomni deželi z glavnim mestom Trstom; resolucija o izvolitvi senatorjev za Trst; resolucija o podjetjih IRI; resolucija o ladjedelnici Felszegi, resolucija o povečanju števila pomorskih prog za Trst ter resolucija o znižanju cene bencina in železniških tarif. Dr. Franzil je nato dejal, da meni, da mora delegacija sestavljena iz oseb, ki so pri predsedniku vlade dobrodošle, da pa ne izključuje kasneje potovanja drugih delegacij v Rim. Svetovalec Morpurgo (PLI) je dejal, da bi morala delegacija predočiti Segniju tudi druga vprašanja, ki so jih obravnavali v občinskem svetu .zlasti pa vprašanje usluž- MiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiniiiHiimHiiiiiiiiiiimiiiiiiitiHiiitiiitiiiitilliiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiMHiiiHiitiiiiiHiiiiiiiiiur Včeraj od 13. ure Pri Celi so stavkati pristaniSki delavci Stavkajo, proti uporabi tuje delovne sile na področju pristanišča - Nerazumljivo stališče odgovornih organov Včeraj ob 13. so pričeli stavkati vsi pristaniški delavci tako, da se je ustavilo celotno poslovanje tržaškega pristanišča. Delavci bodo po prvih vesteh stavkali do 18. ure danes zjutraj, vendar pa je verjetno možno, da bodo stavko podaljšali, na osnovi sklepov včerajšnjega sestanka izvršnega odbora sindikalne organizacije te stroke. O sklepu — kot običajno — niso ničesar uradno sporočili, ker pristaniški delavci zaradi vrste njih dela, nikoli ne napovedo stavk in drugih protestnih gibanj v naprej. Do te nepričakovane stavke ve. Pri tem bodo seveda po- l le, teže in hitrosti). trebna številna nakladanja in razkladanja surovin in polizdelkov. o tem vprašanju je že pred nekaj meseci oosirno razpravljal Svet za delo v pristanišču, ki je sklenil, da se podjetje v tem primeru lahko posiuži za vse te operacije lastne delovne sile in da ni potrebno sodelovanje pristaniških delavcev. Proti temu sklepu so že takrat glasovali predstavniki delavcev, ki so članj omenjenega sveta. Včeraj pa je omenjeno podjetje pričelo razkladati debla na prostoru v novem pristanišču, ki ga je najelo za svoje potrebe. Zaposlili niso prista- je prišlo zaradi dveh prime- | njške delavce, pa čeprav pod- rov, ko podjetja izvajajo ra*-ne operacije (nakladajo in razkladajo) na področju Janih skladišč z lastno delbvno silo in se ne poslužujejo delavcev treh pristaniških dtužb, kot je td določeno s sindikalnimi pogodbami in kot to predvidevajo zakonska določila. Delavci «o mnenja, da gre za grobo kršitev teh določil in da je zaradi tega tudi potrebna odločnejša sindikalna borba v njih zaščito. Prvi primer se nanaša na podjetje, ki namerava postaviti v pristanišču žagarski o-brat, na katerem naj mi žagali debla v deske in druge polizdelke. Debla naj bi uvažali iz zaledja, polizdelke pa izvažali v prekomorske drža- lllimillHIlliailttllllUIIIIIIIIIIIIIIIHHIinillllllUrtllllliailllllMIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIHIIIHIHIIHIHIIII Nezadovoljstvo študentov zaradi povišanja taks Protest študentovske organizacije - Krčenje prispevkov vladnega generalnega komisariata za univerzo Med tržaškimi univerzitetnimi študenti je nastalo veliko nezadovoljstvo, ker je u-pravni svet univerze sklenil zvišati univerzitetne takse z novo dajatvijo za ogrevanje. Na ta način bodo prizadeti vsi študentje, ker bo vsak moral plačati za to 2.000 lir več. Visokošolska organizacija »Unio-ne gofiardica di Trieste« je takoj izuala poročilo, v katerim sporoča študentom, da je uprava univerze sprejela ta ukrep enostransko in v nasprotju z zakonom številka 1551 od 18. decembra 1951, ki določa, da se morajo akadem-ske oblasti v takih primerih prej posvetovati z zastopstvom študentov. Omenjena organizacija trdi tudi, da je upravni odbor univerze utemeljil svoj ukrep, ker je vladni generalni komisar skrčil denarno podporo univerzi, ki bo še bolj poslabšala ekonomske razmere mnogih družin, ter obsoja nerazumevanje vladnih oblasti za najvišjo kulturno ustanovo v našem mestu. Poleg tega omenjena organizacija poudarja, da ne more niti proučiti vprašanja univerzitetnih taks, predvsem zara-ei tega, ker upravni odbor noče objaviti proračuna univerze. Spričo vsega tega poudarja, da bo nadaljevala z energično akcijo, da se omenjeni ukrep prekliče. Zastopniki te organizacije pa imajo nalogo, da se temu ukrepu uprejo tuoi z zakonskim postopkom. Kakor je razvidno iz vsega tega, je baje vladni generalni komisariat precej skrčil denarne prispevke za univerzo, Pravijo, da so skrčili razne postavke; med temi približno 10 milijonov za ogrevanje prostorov ter izredno podporo za knjižnico. Na ta način bodo prizadeti ne samo študentje in njihove družine, pač pa tudi sama univerza. Čudno pa je, da je akademski senat to krčenje sprejel brez nikakega ugovarjanja. Zadnja pošiljka brazilske kave Jutri bodo pripeljali 30,000 vreč kave Jutri popoldne bodo pripeljali v Trst na ladji «Loide Argentino« zadnjo pošiljko 30.000 vreč brazilske kave. S tem bodo dopolnili novo stalno skladišče za kavo v tržaškem pristanišču, ki naj po načrtih oskrbuje celotno Severno Italijo Tržaško skladišče posluje »edaj že dobrih deset dni in vse kaže, da so začetki zelo uspešni. Sedaj »o že prodali približno eno tretjino razpoložljivih zalog, medtem ko odpeljejo iz skladišča dnevno po 150 vreč po povprečni ceni 1170 lir. Skladišče posluje v te.-ni povezavi z uradom Brazilskega inštituta za kavo v Milanu za sedaj samo za italijanski irg. Pričakujejo pa, da bodo lahko razširili dejavnost tudi na bližnje zaledje. jetje v resnici še ne obstaja odnosno še nikjer ni sledu o žagaTSkem obratu. Pristaniški delavci so mnenja, da imajo v takem primeru samo oni pravico opravljati vse operacije in je včerajšnji postopek podjetja tudi povzročil, da so pričeli protestirati in končno, da je prišlo do stavke. Vendar pa ne gre samo za ta primer in je morda celo bolj pereč in bolj očiten drujji primer, ko podjetje »Ameri-can-Trans« naklada in razklada v skladišču z dvema skupinama lastnih delavcev zavoje papirja in prav tako z dvema skupinama zavoje naklada na ladje. Glede tega vprašanja se je sildikalna organizacija že večkrat obrnila na odgovorni u-rad za delo v pristanišču, vendar pa z obžalovanjem ugotavlja, da ta urad končno rešitev samo zavlačuje in da torej kaže kaj malo dobre volje, da bi rešil vprašanja v korist delavcev, medtem ko je zelo uren in odločen, kadar gre za stvari, ki so delavcem v škodo. Tokrat pa menda celo kaže, da namerava omenjeni urad glede razkladanja debel odrediti v škodo delavcev, medtem ko naj bi glede drugega vprašanja še nadalje proučevali in ugotavljali položaj. Zaradi tega je sindikalna organizacija že včeraj dopoldne ponovno intervenirala pri o-menjenem uradu in je zahtevala, da takoj odgovori, kakšno stališče in kakšne ukrepe namerava sprejeti. Zahtevali so, da z odgovorom ne zavlačujejo in da naj odgovore včeraj do 12. ure. Sindikati niso prejeli nobenega odgovora in so zato tudi takoj proglasili stavko. ——«»------- Nekaj pojasnil za lastnike mopedov Umrl upokojenec ki ga je povozil vespist Priletni upokojenec, ki je preteklo nedeljo postal prav pred ezulskim taboriščem v Padričah, kjer stanuje, žrtev prometne nezgode, je včeraj okoli 18. ure podlegel poškodbam. Gre za ,3-letnega Barto-lomeu Benvenutija, katerega je v nedeljo dopoldne podrl s kolesom na tla 16-letni Fulvio Fonda, ki biva v istem taborišču. Upokojenca so takoj po nezgodi odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer pa so bili zdravniki mnenja, da bo kljub verjetnemu prebitju lo-baijje, okreval v 10 ali 30 dneh. Njihova prognoza je bila seve. da preveč optimistična in priletni mož ni mogel preboleti poškodb, V zvezi z uvajanjem novih pravil cestnega zakona je ministrstvo za promet objavilo nekaj pojasnil za lastnike mopedov (ciklomotorji). Na osnovi čl. 24 novega cestnega zakona mora imeti moped sledeče karakteristike: 50 kub. cm, 1,5 k.s., teža motorja 16 kg, hitrost (po ravnini) 40 km na uro. V to skupino spadajo ne le mopedi (s pedali ali ne), temveč tudi navadna kolesa s pomožnim motorjem (do 50 kub. cm). Razlikovati je treba mopede, ki so bili 1. julija letos že v prometu in popolnoma nove. V prvi skupini je treba zopet razlikovati mopede, za katere so bile izstavljene prometne knjižice na podlagi starega zakona. Lastniki teh vozil bodo morali do 30. junija 1960. leta predložiti inšpektoratu za civilno motorizacijo prometno knjižico za zamenjavo z novo. Dovolj bo torej predložiti samo knjižico. Novo knjižico bodo izstavili tudi za druga motorna kolesa do 50 kub. cm, pa čeprav druge značilnosti ne odgovarjajo novim predpisom (več si- Če vozilo nj navadno leolo s pomožnim motorjem, bodo morali vpisati v knjižico tudi številko ogrodja. V primeru, da na ogrodju ni številke, mu bodo tega uradno doložili. Za navadna kolesa s pomožnim motorjem številka ogrodja ni potrebna. Lastniki mopedov, ki doslej niso imeli prometne knjižice, bodo morali do 31. decembra tega leta predložiti v pregled svoja vozila inšpektoratu za civilno motorizacijo, ki bo izstavilo novo knjižico. Do 30. septembra letos pa bodo morali izstaviti knjižico tudi vozilom, ki čeprav imajo motor do 50 kub. cm, prekašajo druge značilnosti mopedov, to je, da imajo povečano silo, težo in hitrost. Do istega dne bodo izstavljali prometne knjižice tudi popolnoma novim motorjem, pa čeprav prekašajo že omenjene značilnosti. Tovarne bodo lahko izdelovale in pošiljale na trg do 31. decembra letos mopede katerih značilnosti (zavore in ogluševalci) še niso v skladu z novimi predpisi, a vseeno odgovarjajo predpisom, ki so bili v veljavi do 1. julija letos. Od 1. julija 1960. leta dalje pa bodo izstavljali prometne knjižice samo za tiste mopede, ki bodo odgovarjali novim predpisom. Med 1. januarjem in 30. junijem 1960. bodo morali lastniki urediti vse potrebno, da bodo značilnosti njihovih vozil odgovarjali predpisom. Izjema so le naprave za nakazanje spremembo smeri in žarometov. Ministrska okrožnica svetuje, da sj mopedisti uredijo vse to še pred določenim rokom, s čemer bi se izognili gneči zadnjih dni, ki bi škodilo tako občinstvu kakor tudi pravilnemu in hitremu delovanju pristojnih uradov. bencev bivše ZVU. Tedaj je spregovoril načelnik skupine PSI dr. Pincherle, ki je prebral izjavo, katera pravi med drugim; Po mojem mnenju je odhod mestne delegacije v Rim, kjer se bo razgovarjala s predsednikom vlade o tržaškem gospodarskem položaju, pozitivno dejstvo, samo če bo delegacija res zastopala vse prebivalstvo in če bodo njene zahteve res izražale splošne interese vseh ne pa samo posebnih interesov ozkih krogov. Zaradi tega pa ne sme biti delegacija sestavljena samo iz oseb,ki jih je izbral predsednik Segni, marveč jo je treba spopolniti z župani malih občin in s sindikalnimi predstavniki. Mi socialisti smo vedno zastopali to stališče v občinskem svetu in zunaj. Ne sklicujem se le na diskusije in resolucije v občinskem svetu, marveč tudi na podrobni načrt, ki ga je izdelal odbor za obrambo gospodarstva Trsta m ozemlja. Nedvomno je točna trditev župana, da smo socialisti zahtevali periodične sestanke .komisije načelnikov skupin občinskega sveta med počitnicami. da bi vzdrževali stike med skupinami in odborom. Toda tega vprašanja ne more reševati ta komisija, marveč ga mora rešiti občinski svet. Ce bi ravnali drugače, bi kršili osnovna demokratična načela m pravila, ki terjajo, da se morajo tako važna vprašanja obravnavati javno ter da morajo pri tem sodelovati vsi zakoniti predstavniki prebivalstva. Zato bi morali na tem sestanku določiti le datum za sklicanje izredne seje občinskega sveta, ki je edini pristojen za reševanje življenjskih vprašanj. la zanteva je župana razburila in je dejal, da predstavlja vse prebivalstvo ter da ni delegacija samo izraz interesov omejenih krogov. Na to je dr. Pincherle pripomnil, da je čudno, da sestavljajo to delegacijo pravzaprav samo državni funkcionarji. Dr. Pincherle je tudi protestiral, ker je Segni določil, da morajo sestavljati delegacijo samo osebe, ki so mu pri srcu. Proti sklicanju občinskega sveta sta se nato izrekla misovec Morelli in socialdemokrat Puecher, ki je dejal, da se ne sme zamuditi ta prilika ter da popolnoma zaupa županu. Geppi (PRI) je dejal, aa je zahteva po vključitvi sindikalnih predstavnikov v delegacijo sicer upravičena, da pa se zaradi tega obrobnega vprašanja ne splača zavlačevati vse zadeve. Proti Pincherlovi zahtevi po sklicanju občinskega sveta sta se izrekla tudi Morpurgo in Agneletto. Za sklicanje občinskega sveta sta torej glasovala samo Pincherle in Arturo Calabria (KPi). Ko je bila zahteva po sklicanju občinskega sveta odbita, je dr. Pincherle zahteval, naj se med zahteve delegacije vključi tudi raztegnitev zakona o goratih področjih na kraške predele našega ozemlja. Končno so tudi predlagali, naj se vključi med zahteve delegacije tudi vprašanje izenačenja prejemkov civilnih uslužbencev bivše ZVU z vojaškimi uslužbenci, ki so že prejeli neke poviške. Dr. Pincherle pa je izročil županu dr. Franzilu besedilo zahtev odbora ra obrambo tržaškega gospodarstva. 4iVečer italijanskih poPevk» j intervencijo Urada DOKONČNI SPORED ju Wn KONCERTA V KOPRU Jugoslovanska in italijanska televizija bosta oddajali spored od 21. do 22. ure v torek, 25 t. m. Včeraj je tajništvo FIOM jCGIL zahtevalo sklicanje se-' stanka in intervencijo urada za delo glede položaja v podjetju Felszegy. Kot smo že podrobno poročali, namerava to podjetje odpustiti 152 delavcev, kljub temu da ima zadostna naročila. Sindikalne organizacije so mnenja, da gre v tem primeru za špekulativne manevre lastnikov, ki hočejo zaslužiti cim več in se ne ozirajo na interese delavcev. V podjetju je sedaj zaposlenih okoli 4*0 delavcev in bi jih torej po teh odpustih ostalo komaj 330, kar je nedvomno premalo za izvršitev obstoječih naročil. Podjetje torej namerava, da bodo preostali delavci izvrševali številne nadure, pri čemer pa ima podjetje seveda izredne zaslužke, ker plačuje mnogo manj socialnega zavarovanja in drugih dajatev. Da na bo ostalo na cesti 152 delavcev, pa seveda podjetju ni nič mar, pa čeprav je splošni gospodarski položaj tržaške ladje-delniške industrije izredno težaven in odpuščeni delavci ne bodo mogli dobiti nikjer primerne zaposlitve. ARTURO TESTA PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI MlllllltIHIIIIIIIIIIimilHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIItItllllllUIIIIIIIIIIIIHimiMIIIIIIIIIHIIIIlilllllHIIIIII Šolska obvestila Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 # * # Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine; 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo, # * # Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. b obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse trt razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 30 avgusta vsak dan od 10. lo 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenima na o-glasni deski šole. Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred So potrebne sledeče listine: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole # # # Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zarelto vecehio 9-II-Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. # # # Včeraj smo od tržaške radiotelevizijske direkcije sprejeli dokončni spored »Večera italijanskih popevk«, ki bo v Kopru v torek 25. t. m. na Titovem trgu ob 21. uri. Spored bosta oddajali od 21. do 22. ure jugoslovanska in italijanska televizija, trajal pa bo verjetno do 23. ure. Uvod — igra orkester Cer-goli. sNessuno» (De Simoni - Ca-potosti) — poje Nuccia Bon-giovanni. ePadrone d’ ’o mare» (Man-lio - Esposito) — poje Arturo Testa. «Come primati (Pansori - Di Paola - Taccani) — poje Anna D’Amico. »Vurria« (Fugliese - Rondi-ne) — poje Nunzio Gallo, «Cesarella» (Bonagura - Pir-ro - Sciorilli) — poje Maria Pariš. uCorde deli a mia chi tarras (Fiorelli - Ruccione) — poje Rino Salviati. «Ti diros (Bracchi - D’Anzi) — poje Anna D’Amico. sScurdammoce 'e cose d’ 'o munnoti (Cosareo ■ Martelli) — poje Fausto Cigliano. «Carina» (Testa - Poes) — poje Nuccio Bongiovanni. sLasciami cantare una can-zonen (Bixio - Cozzoli) — poje Nunzio Gallo- t&Vieneme 'nzuonnos (Zan-fagna - Benedetto) — poje Maria Pariš. «I0 sono il venton (Fanciul-li - Testoni) — poje Arturo Testa. Fantazija znanih in najnovejših italijanskih popevk (Piove, Volare itd.) s pevci kitaristi: Sergio Conti, Rino Salviati in Fausto Cigliano. Igra orkester pod vodstvom Guida Cergolija s sodelovanjem Giannija Zafreda in Franca Russa. Napovedovalca: Emma Da- nieli in Saša Vuga. Tekst: Mariano Faraguna in Lino Carpinteri. Režija: Alberto Gagliardelli. Snemalec: Mirč Kragelj. To je torej dokončni spored, o katerem so se dogovorili na zadnjem sestanku predstavniki jugoslovanske in italijanske televizije. Kakor smo že poročali, vlada za to prireditev veliko zanimanje tako v Kopru, kakor tudi v drugih obalnih istrskih mestih in v Trstu, od koder napovedujejo izreden obisk. Za to izredno prireditev pn se zanimajo tudi inozemski turisti, ki so še ostali na letovišču ob istrski obali. Za lestival italijanskih popevk v Kopru IZLETI IZLET NA KANIN V soboto in nedeljo 29. in 30. avgusta priredi Slovensko planin, sko društvo v Trstu izlet na Kanin Prijave na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Roma 15, do vključno ponedeljka 23. t. m. Supercinema 16.00 'Vr,,i| najdba« Po roman" J-Filodrammatico. Zapn-"- * Grattacielo 16.00 «MorsKi p jega Rajha«. . . , Cristallo 16.00 «Pr0SA CiiOE re cem«, E. Taylor,jM>, , nj Ua dor«, D. Day. R. , povedano mladim (| g ««0 Astra Roiano 16.30 «21 tl, j W. Holden, B. Stan«J» ^ Alabarda 16.30.. «K?. rSr .16.30 ženj», V. Stack in M- i J*” Aldebaran 16.30 •J( tor ju VVassellU«, G^0i TO Ariston. Glej letni k ^ ^ Aurora 17.00 «Lesen> ’T7 jLewin^ M aijenb j »»■ ‘ Garibaldi 16.00 «0*01" g, »Bin, je«, Peter Graves, j^Jer j, Ideale 16.00 «PuS«”'0 Vjt i ; dvoru« M. Koch. M. č J. Stochel. riJo 5 . 0 Impero 16.30 »Ctao, sn ria», E. MartinelU, *• ,1 Sec Italija 16 30 «Carovrt>r sih«. J. Stewar-, K™ j-t Moderno 16.30 "Jožico!®' • 1 tretji rundi«. Tech Otta: mascope. t je S Marco. Zaprto Mtji t Savona 16.00 «Zena iz o Boorte, Terry Moore ^ ho Viale 16.00 «Pomladn> ^ i „ Tsgliavini, Laure redu technicolor. . j vittorio Veneto 16-IjL « St,, kanov«, S. Haywar« V«*-. Massimo 16.30 «®5ftJJriet ,Pt,il sojenega«, F. Ke Mej To Slo j Leclainche. Novo cine 16 00 «JaZ trobentica«. Renato Pm Odeon. zaprto j*J i liariio. Zapito »tl Arena dei Fion \ J( caud, techniccrlor. BfV°! . Arena Diana ulj C i Pl o co. Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. limUlHttHIIIHHIIIHnHilimHiimiimiHMMIMnHIMHMmHMtHtMHHtjtmiltMMIHItHItHimU Excelsior 16.00 «Džungla na asfaltu«, Marylin Monroe, Sterling Hayd«n. Penice 16.00 »Fantje juke-boxa», T. Dallara, B. Curtis, F. Bu-scaglione. Arcobaleno 16.00 »Hadži M-urad, beli vrag« Po Tolstojevem romanu. S. Reves, B. Moti, technicolor. Dva poskusa samomora Žena je prerezala vrv in rešila moža življenje Potem ko je zaužil uspavalne tablete mu je bi. lo žal umreti in se je sam zatekel v bolnišnico SPZ organizira avtobus poseben Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča starše in u-čence, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta dalje. Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak dan od 9. do 11. ure, od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole, Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira za lestival Italijanskih popevk v Kopru 25. t. m. prevoz s posebnimi avtobusi v Koper In nazaj ter rezerviranje vstopnic. Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ, Ulica Homa 15-11. FILMSKE PREDSTAVE VLADNEGA KOMISARIATA Urad za predstave vladnega komisariata bo danes ob 20.30 predvajal na prostem na Proseku in v Cerovljah didaktične, kulturne in vzgojne dokumentarne filme. Jutri ob isti uri pa v Zgoniku in Saležu. V primeru slabega vremena bodo predstave odložene. .—.«»----- Drobci razbite steklenice so jo ranili po nogi Med pospravljanjem in či- ščenjem uradov avtoprevozni-škega podjetja Gondrandt v Ul. Carducci se je 51-letna Frančiška Bajec por. Pertot iz Vicolo delle Rose ponesrečila, da je morala v bolnišnico po zdravniško pomoč. 2enska se je ponesrečila ko je hotela spraviti steklenico v omaro. Med hojo po uradu je zdrsnila in padla, pri čemer se je steklenica razbila, drobci pa so se ženski zarili v desno roko. Pertotova je takoj poklicala osebje Rdečega kri a, s katerim se je odpeljala v bolnišni- Zakaj je hotel 57-letni Vittorio Marascutti iz Ul. S. Cilino včeraj v smrt, verjetno niti sam ne bo v°del. V trenutku obupa se je obesil na vrv. a njegova žena, kateri se je zdel ropot v predsobi stanovanja precej čuden, je pravočasno odkrila njegov namen in mu je s prerezanjem vrvi rešila življenje. Marascutti, ki je zaposlen pri Seladu, je kot vsako jutro vstal zgodaj in se počasi odpravljal na delo. Ura je bila 5, ko je mož pokadil v kuhinji cigareto in se nato odpravil v predsobo, kjer mu je šinila v glavo nezdrava ideja po samomoru. Mož je zvezal vrv na zunanji kljuki vrat ter je nato potegnil preko gornjega roba. Zatem je stopil za zaboj, ki je ob vhodu, si zvezal vrv okoli vratu in skočil proti tlom. Ropotanje je zbudilo ženo, ki je ob pogledu na visečega moža začela na ves glas kričati. S tem je priklicala v stanovanje sosedo in z njeno pomočjo je prerezala vrv ter položila moža na tla v priča-Kovanju bolničarjev Rdečega križa, ki so jih poklicali. Marascuttija so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi razumljive razburjenosti in živčnega napada ter odrgnin okoli vratu pridržali na opazovalnem oddelku. Zelo verjetno bo okreval že v 10 dneh. Življenja se je naveličal tudi 38-letni učitelj Dante Marin iz Ul. Bonomea. Učitelj je bil že dalj časa živčno bolan in to mu je grenilo življenje. Včeraj, ko ga je pot zanesla mimo splošne bolnišnice, je sklenil izvršiti samomor. Iz žepa je potegnil uspavalne tablete in jih zaužil. Toda trenutek zatem mu je bilo že žal in ker ni imel daleč do bolnišnice, je stopil po zdravniško pomoč. Zdravniki so ga poslali na opazovalni oddelek, kjer se bo zadržal kvečjemu nekaj dni. niiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiniiiiHiMaiiimimiinitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. avgusta 1959 se Je v Tžstu rodilo 13 otrok, umrle so 4 osebe, porok je bilo 18. POROČILI SO SE: bančni na- meščenec Valentinuzzi Vergerio in gospodinja Giadrini Ida, meha. nik Sisara Mladen in gospodinja Burnbak Lucija, kmetovalec Pe-rch Rlccardo in gospodinja Sa-vron Celestina, delavec Furlan Eugenio in delavka Rihter Miranda, varilec Cociani Celso in trgovska pomočnica Bianchi Lu-cilla, trgovski potnik Pecchiari Giuseppe in bolniška asistentka Demarchi Nidia, trgovski name-ščenec Masolini Guido in delavka Bradamante Graziella, pleskar Damato Ugo in trgovska name-ščenka RizzIteHi Antonia, delavec Bortuzzo Guido in delavka So-lazzi Nerina, pomorščak Baici Ciovanni in gospodinja Dvorni, cieh Antonia, trgovec Bologna Li-vio in učiteljica Bertola Iolanda, nameščenec Gallo Francesco in delavka La Notte Angelina, nameščenec Sedevcic Mario In go- spodinja Opasich Antonletta, nameščenec Cassetti Giorgio in ši- vilja Strizzolo Renata, krojač Ro-Jlc Leopold In gospodinja Gregorič Jožeta, varilec Zacchigna Giovanni in delavka Braico Giu-liana. mehanik Gentilcore Fulvio :n šivilja Bosico Anna Maria. UMRLI SO: 61-letni Borghi Al-fredo, 54-letna Furlan por. Nicol Cornelia, 84-letna Jones vd. Mar-chi Jenny, 69-letni L.ubrano di Scampamorte Domenlco. UUUNKA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 21. avgusta ob II. url na sedežu v Ulici Roma 15-11. Prosvetno društvo elvan Cankar« obvešča vse gojence baletne šole, da se redni pouk, ki ga votli Adrljan Viles, prične v torek 1. septembra 1959 ob običajni url. Za nova vpisovanja v torkih In četrtkih od 9. do 11. ure In od 13 do 17. ure v Ulici Montecchl c-iv. (»A KO VI IN PKINPICVKI Namesto cvetja na grob pok. Mare Samse darujejo za Dijaško Matico: Člani uprave »Primorske, ga dnevnika« 6.000 lir, Danilo StubelJ, Opčine, 1.000. družina Zorka Jelinčiča 1.000 lir. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan) Alla Minerva, Trg Sv Frančiška i Ravasinl, Trg Liberti 6; lekarni v Barkovljah in v Skednju VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-viije, v 3. prevladujoče) pomaranče; »ovalne« . . . • • 176 212 212 limone , . . , • oo 118 94 jabolka; «I.» ...... 1 . • 153 212 188 «11.» * . 36 118 71 nruske 36 141 94 breskve I. . . . 83 118 94 breskve II. . . , , 18 71 53 slive ...... - , 36 70 59 grozdje . . . 1 . , , 71 118 106 pesa t • 50 100 80 kumarice . . . . 36 RO 47 čebula . . . . . , , 29 47 36 novi fižol . . . , . 76 106 83 stročji fižol . . , . 36 220 59 mzna solata . . , , 50 110 90 melancane . . . 12 50 24 krompir . , . , , 21 36 25 paprika . . . . « , 29 60 36 oaradižnik - . . , . 24 106 36 zeleni radič . . , , 60 400 120 bučice . , 59 110 94 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Valute Milan Hun Zlati funt 5950 — 6050 — Marengo 4350 — 4450 — Dolar . 617.— 621 — Frank franc 123.— 126.— Frank Svlc. 143.— 144.— Sterling 1725,— 1750.— Dinar 80,— 82.— Šiling 23.73 24.25 Zlato . . . 702 — 704 — Zah n marka 147.73 148.75 rena oiau.* - 20.00 in 22.00 Dean Martin, J^^se1; Ariston 20 15 «To>PattJW ?». Scott. J. Brando, Garibaldi 20.15 in | ( obzorje«. 00 ,?lr (j Paradiso 20.00 m 22. g C bikoborba»7M' « «■. nas, cinemascope, t # iljj arconi 20.00 «0° OR Si. Marconi 20.00 M Fonziana 20.00L ««"„{1 tjj *°' ob šestih«, kriminftV tt Palance, S. Winters. hribov«, B. Lee, - ,{ , . ‘ ‘ .00 «vse ,i| K U| »i <57 cinemascope. Secolo (Sv. Ivan) -p » nica«, S. Granger, F^ji' «5, Stadio 20.15 «Upor v »fj, ramie«, John Der 1» V a Im au ra 20.00 ^«Tr ^ la«, Joel Mc Crea- MILJE: . it# Europa »Usta resnife*' lor, cinemascope .e i Koma »Arzenik m 51 ČETRTEK, 20T’gj A RADIO T«V>‘ l3j; >t»a; V Is drobiž o^-t-1? ,tJ 7.00 Jutranja B obvezno, drobiž_ 12.10 Za vsakogar • j, ^r s,'etu kulture; "k, V. To «• 13.3“.. a*. Johnny Douglas; 13- jj#*;.. iedije; 17.30 Pl"f"a ! 1 Koncert klavirskeg K,i# Pietra-Calvano; 1“- Radij*1’. ko Štritof; 19 00 i?«; Pestra Vi sportj 20.30 Ritmi ‘VS^; Obletnica tedna; *jc m > «0, koncert orkestra Trža j/d monije: nato Orke^f IllV/IllJt, lldlb cer; 23.30 Nočni P^5, «j trst 11.30 Simfonična «. Tretja stran; l^vej^lT bum; 16.30 NajnoVj-rajf.,«,» 17.30 Igra ansamb*‘ i 10; 17.50 »Tajnik1 1 Vt M, rfja«, komedija; etijS*! diskoteki; 19.30 Kin rff; «J šanja; 19.45 Odvetn1*,* „ varja; 20.00 Zl}aniaušt' l < Charles Gounod: * . petih dejanjih. ^ n pRo^jrp-«. 10.00 Zeleni disk $ 0} g, poldanska oddaja. v„s!i j » ■" tretji; 15.00 N0 .»m «“ ... ? 16.00 Pesmi dneva.jj,,^ na pozornicl; 17.00 fi J: ne glasbe; 19.00 i, 20 30 Mali glasbeni [(Si, , Gastone Tanzi: je.anjm- g. dija v treh dejanj'*1, p poruella v uai1!1'11* . I^h Š7-J57 19.15. 22.30- |.J* , 1-oročlla v »lav” jH 15.00. . , i, «» riCIlUJ *•* U u‘ jutro; 7.40 Glasba 12.00 Glasba P° (!r, f« Glasba po željah 1 j ................ -sveti. R. r ■ Kmetijski nasveu- , »». na glasba; 14.00 Gl 13.30 Dalmatinske ^ r, 15.0U uaimaunsi"- ,7 00 ’ 17.00 Prenos RL; 'Ig«5 ji?' ; 1; : „ I„trnV Afl rl. miliani in njegov ,jOi) toi. Melodije za »'**• , ri^iii1,,;, <*«!•: •?» 22.15 Prenos RL. *; J* d; sambel Mili Jacksoi- ^ ba za lahko noč. . sloveni 8.05 Oddaja *» Slfjtvi K>: Dve simfonični P*- S>z Smetane: Višehrad- Španski napevi; 9> K t ture - Ch. W. ?• t k. Donizettl, J. Maš'»j, Korzakov; 11.10 W \l * radi poslušate: lu- uiti «(' glaslje jugosJova^ ert Lev? 11.00 Igra R®^; v o ji m orkestrom; 5Q V, g jTi; i inHiiorta: rl". F 'ijUt RTV Ljubljana; I j žene; 12.00 Klavir __ Kmetijski nasveti . Marentič: PreureJe« $ P gospodinjske »!*', KdVf.jd. j jih narodov; 124=' , 'j L Serenada za g'***, 13V 7bor »Tine Rozalije/, n valčk, za 1-^i‘sK^I viž; 14.10 Popul»rn,4.3J )| 1 rireditve dneya'ln P°L t sliišalci čestitajo. " V 13.30 Operetna 1" k'1 lf, < ■ .6.00 iz svetovne n; ^ ^ 16 20 Koncert P<> ,jni;. ji lodljc od tu '".ioni*' iL,. portaža; 18.15 ; nerjeve opere: ;*r/V> 4 da«; 18.45 itadijs« ,a; » t, e, trip modernega s'• kov večer damač''1,,^' , tevov; 20.45 z 2) °° ■ll'tn(i! «1 rica Larcanga- •|/j 5 f rožje Ivana <;” *» -.gij Komanih: Sonata . *vy klavir: 22.15 Fie^^e * Iz hrvatske sin”1 .,1 TELEVI*’’' 11 14.50 soi^r^g;^ cija: Macon , prvenstvo; 18.30 glVujv.fli ke; 20.30 Poroci*“’inj: VA n Carlo CamP* a,nfJ !> | na«, farsa; 22.05 v dveh dejanjih; p N" brez strahu; 23.2- Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-I + Vsem znancem in prijateljem sporočaih.^ dr* no vest, da nas je za vedno zapustila na' mania in stara mama 1 111 qi.aia inauia MARIJA LEGIŠA roj. KOBfl« gostilničarka v Cerovljah ^ N Pogreb bo danes 20. avgusta ob 15. ur žalosti na pokopališče v Mavhinje. L Žalujoči otroci Olga, Alojz, Rudolf, M»rJ vnuki in ostali sorodniki uVSw Cerovlje, Preserje pri Ljubljani, 20. av 3 20. avgusta 1959 1** zgodba. Pa tu-lakakn Prat’2aPr“w to > Ul il0. J0Odba' Lahko bi W*OSLAV KOŠUTA: nraziH Te t **fcdota ko b k0t slaba ^ kaki ,in, se t0 PriPe-C,'1"" osebi in ne CLrUriib0(ii- enemu w bi č,st0 Iah> *taeni. ‘ ampak nieo°v t,™* kolega ali kdorkoli i In *? ne nazadl»3e celo >'A\r;da niti tafc° ; er bi fP °t’ ?e smešna, ' ' ioI°stna ^ti Žal°St7la ln *' bi .3e žalostna, 1 »mešna, ° ° blt' smešna 'n bil« da femu komur- "• e pri-'«1 e . °‘em 30 je zasledo-dokler.., precej >la T10 nohtov « ner-t J* biIo°Prra^Ijanja fcraua-!' ^oumii *?“’ pTeden se ■ o' ^ veseljem je 1 2 nek;,; 3e Pse de-t". C ,P0!(b«im oese- besedi P°9led, '1 «« pi~_ , so ‘o izdajali. : K P esala- Plesala, ple- ’ *Sb0 v . « . V«I( 'Oj, 'Hi frnjj, ouanje njenih ias, zibanje bo- tfS**-**0 krasne •», j?.. irnate!» nesli$ Samemu n°' tOsel nerod- J^ešek. l- it- i,a kornPliment!t> k aptes“lo, Plesala, pie- $'”"'2**'* “l” -“ * ' !* ' Ulde‘ »oliko dru- fr. "'“I-. Plesalo, ,1,- S SP- fel: *"*— * StJ:?'* tel* J S, to *tnic. .**»« 1® Pažp°- To ‘je 4*ni m ^ 071 P°* P»ila J ^Sl vrat. ,fn .. »tri'ob® sestonek. Vet, sta se osmih hali pose mu k0 u ež°!<1 Po !“ objema po stopnic ah 'V,' pOno*”|lfl ” bali po-1 io more w °n žalosten, So ■ °,mih P boli tfo*5 do®o«orjeno d“ pri-■o Pred osi mesto mi-ie °0ar yV bali ni !Ji, p0fle na -,n Se pre' S40-^- P??°- Opo- nima tj!?- * •st EV b°~ i*i°?inena o- nnje„°!i sebe dKnifc- se * na.9 ni bil ‘ v bali T0-•.»n , “nje n,k°gar. g la ^ in o «i.-,t.°Te' ^ - stisni, arl se :m je “lomom ° ,Ta,ne-<‘n'’ s*t0W do , pljunil. >hli0 T at, Zdaj Kn i pretira«al o se je pIa. Postavila pa te VatoV6 P°st'1 hka *■ dolofn *preminjala kat ^m. Pe, . -mo«,* kom «e je, tila ■ 'm,* ^1,119 j* ie, sosliia! N&i 5fc'”“ njala n jezo. »ma o-3*1 To- ob selil _3o 'je *Ukai’* V °d0oUoriJn ** na. lot 'en «6 Bo, je šele ’ Pr«u«č. Vsaj petnajst minut preveč.n V zadregi je povesila oči. «Ste morda opazili, če je bil tukaj /ant vaše postave morda, v sivozelenem plašču. Crn. Ima brke,s je še dodala. ePrej... kdaj prej?* «Ob osmih sva bila zme-n jena.* «Aaa?l» se je začudil. «Sedaj je pa... sedaj je točno o-sem in devetnajst minut.* Spet se je v zadregi nasmehnila. «No, no,» jo je pomiril, «bodite prepričani, da ni prišel. Veste, jaz sem namreč bil tukaj že minuto pred osmo,* je povedal z nekim posebnim poudarkom. Nato jo je še vprašal: «Ce ste vi prišli šele sedaj, potem lahko še vedno upam, da morda še pride tudi ona?* Nasmehnila sta se, nato je ona šla do svojih vrat in čakala. Čakala sta zaman. On je to vedel. Cez čas se ji je približal: «Vse kaže, da ga ne bo.* «Prav tako vse kaže, da tudi nje ne bo,* mu je hudomušno odgovorila. «Nič hudega.* «Res?!* se je začudila. «Samo škoda časa.* «Jo čakate prvič?* «/n zadnjič.* Pa je še hitro dodal: «Kot vi, ne?* «Kako pa to veste?* eNi težko uganiti. Pa vsaj prvič bi morali biti točni.* »Nisem mogla, res rte.* sin?...?* eln... kako „in’’?* sin sedaj?* «Sedaj? Nič. Včeraj sva se spoznala... na plesu...* «V Narodnem...* Prikimala je. «Jaz tudi.* «R es?!* «Res, res. Torej bi se bilo čisto lahko zgodilo, da bt se včeraj spoznala midva.* «No, lahko.* «In bi potem plesala ves večer skupaj.* «Lahko.* «/n bi se zmenila, da se dobiva danes ob osmih v hali pošte.* . Samo gledala ga je. sin bi jaz prišel točno, vi pa s četrturno zamudo.* sRes nisem mogla prej, res ne.* »Ni važno, saj jaz bi vam tega ne zameril. — Pa reci-mo, da je bilo vse to res.* «Kaj?» sDa sva včeraj plesala skupaj ...» sNo, in...?* sin potem sem vas spremljal domov.* sAha!* sZmenila sva se rn sestanek in sedaj sva tu.» sKako tu?* ni hotela razumeti ona. sSva pač tu! Jaz sem prišel minuto pred osmo, vi pa s četrturno zamudo sicer, a ste le prišli.* «A!» je vzkliknila začudena. Gledala sta se. sVas smem povabiti kamor koli?* N a njegovih ustnicah je zaigral nasmeh. Na menih tudi. Povesila je oči. Trenutek. Kot da bi se odločala. Nato ga je pogledala in se zasmejala. »Tudi to — lahko,* je šepnila. Odp-la je dežnik. Stopila sta na ulico. Zunaj je komaj opazno deževalo... wmm § — Ben. Jakec, zdej, ke je postalo namalo bol frišno, zdej bomo lahko govorili kej bol pametno, ne? — Eko, videš! Jen jest mislem, de je cajt. Samo škoda, de kašni govorijo na-umno zmiram, kadar je toplota jen kadar ke je mres. — Ku, denmo reč, na televižjoni. — Ma tam ne more bet drugače. Z atu ke tudi če se najde kašen, ke be lahko naredu kašen fejst program, mu ne pestijo govort jen ga narrajše hitro deštrigirajo. Jen če tudi kej dela, mu pej vse ta lepše cenzurirajo, taku de zgleda šempjast tudi an program, ke be lahko biu lep. — Ma sm slišau, de so se ani škofi denili vkep jen rekli, de je treba tele-vižjon popravet. — Bejži, bejži! M a se niso miga jezili, ke je televižjon šempjast al pej zatu ke ani peuci krčijo ku matasti. Njem se zdi telepižjon pohujšliu jen be teli še hujši cenzuro. — Taku, de be biu televižjon še bol pust ku je. — Kepe ji Danes so tašni demokratični časi, de bol ku si zabit, bol si pošacan. Sej če ne kaku be mogli prit naprej tašni ledje, ku je tisti kveštor u Rimi. Sm prou radoveden, kaku bo šlo končat. — Ma sm slišou, de je an žornal na-pisau kej jest znam kolko reči od žlahte od tiste guardje. De so njegovi ledje jemeli za opravet ses policijo, de njegova sestra je taku jen taku jen druge reči. — Ma tudi če je res, te reči morejo bet skrite jen ne smejo pril ven. Te reči morejo držat ekranjene u kašetinah na policiji jen niso za žornale — Ce reč, de je kašen dau ven naleš, za naredet an d’špet tistmf Meloneti. — Znaš kej rečem jest? Ce je tudi vse res, kar so napisali od žlahte od tistga Meloneta, sej so mogli ta višji, tisti ke so ga vzeli h policiji, vre prej vse znat. Jen če so ga vsehh vzeli, če reč, de so ga jemeli vselih za dobrega za bet guardja jen, se zna, tudi za dajat multo. — Ma ja, ja! Vsdka riba smrdi pr glavi. Ce se spounem kolko vseh sort škan-dalou je vre blo: tisti od demokristjanskega cukra; tisti od tiste banke od Giuffretata, ke je trapolirau sez miljonami; tisti od tiste Societa Lombardo Veneta, ke so sleparli ses kvartirjami; pej tisti od tiste babe ke so jo ubili nekšni gospodje u Tor Vajanika pr Rimi jen tolko drugeh, se ni prou neč za čudet, če ta mladi mulci postanejo tediboj. Namesto, de be te višji dajali dober zgled, se vide pr njeh samo sleparije, žlehtnobo jen naumnost i. Jen pole se vide še, de take reči zmiri nekam pomečkajo... Muleti tu videjo jen začnejo še uani taku. Jen pole pej pišejo, kaku jeh lovejo, kaku jeh bojo vse zaprli jen tako. -— Ma jest stavem, de če dobijo vmes tedibojev kašenga sina od kašnega gaspuda, de se me ne bo neč zgodilo. — Tu si lahko gvišen ku umri.! ČUVAJMO OTROKOVO ZDRAVJE Pri ravnanju z otrokom je potrebno popolno ravnotežje med ljubeznijo in nepopustljivo strogostjo, zlasti kar zadeva otrokovo prehrano Hranimo otroka zadostno in pravilno. Ne smemo slediti slepo otrokovemu nagnjenju in željam. Ne vzgajajmo mlečnih pijancev, sladkosnedežev, krušnih prežvekovalcev in mesojedov. Enovrstna hrana je zdravju škodljiva. Preobilica beljakovine - spitanost z mlekom jajci, mesom, izpostavlja otroka zlasti infekcijskim obolenjem. Enolični, z raznimi močnatimi jedili in sladkorjem spitani otroci so debeli, bledični in zabuhli, zaostajajo v rasti, obolevajo na zobovju in prebavnih organih. Brez zelenjave in sadja hranjeni otrok pogreša važnih rudninskih soli in vitaminov, ki sicer zagotavljajo pravilen razvoj kosti, zadostno tvorbo krvi in pravilno sestavo telesnih sokov. .Otroku moramo dajati mešano hrano, ki se da pripraviti tudi s skromnimi sredstvi, ki so sedaj na razpolago, z malo dobre volje in iznajdljivostjo. Zlasti na deželi je prehrana otrok nepravilna, preenostranska in pogosto prepičla. Ni čuda, da so taki otroci podhranjeni, bledični, neodporni. Kako bomo torej hranili svojega otroka? če je mleko pri hiši, mu postrezimo za zajtrk polno skodelico mleka in kos kruha, namazan z marmelado, medom ali maslom, če tega nimamo, mu lahko pripravimo izmenoma prežganko, močnik ali čaj z dodatkom svežega ali suhega sadja h kruhu. Zajtrk mora biti izdaten, saj predstavlja enega izmed treh glavnih ubrokov. Obed naj bo preprost, vendar okusno pripravljen, tako da že sama jed vzbuja tek. Poskrbimo za spremembo. Iz krompirja, ki ga gospodinjstvo le redko pogreša, se dado pripraviti najrazličnejše okusne jedi. Uporabljajmo ga dnevno Prav tako tudi zelenjavo, in sicer v vsakem letnem času. KaK korenjček, glavica zelja a'i ohrovta se bo že kje dobila Vode, v kateri smo kuhali zelenjavo, ne smemo odliti, ker vsebuje obilico NOVO TEKMOVANJE MED AMERIŠKIMI IN SOVJETSKIMI ZNANSTVENIKI Proti središču naše Zemlje V oceanografskem letu bodo skušali vrtati skozi zemeljsko skorjo in doseči Mohorovičičev sloj, da bi mogli ugotoviti kaj nam skrivajo plasti, kjer so se porodile prve oblike življenja na našem planetu Geofizikalno leto 1958 je minilo v znamenju umetnih satelitov, raziskovanj na Severnem in Južnem tečaju, v znamenju izstrelkov na Luno in podmornic na a-tomski pogon, ki so plule tisoče kilometrov pod arktičnim ledom. Velike države so tekmovale med seboj za prvenstvo v različnih panogah, včasih pa So si pomagale z izmenjavanjem ihformacij in z dajanjem pomoči ogroženim ekspedicijam. Sedaj, po uspešnih izkušnjah mednarodnega znanstvenega sodelovanja in tekmovanja v geofizikalnem letu, se je na podobnih načelih začela priprava za o-ceanografsko leto. Največja naloga, ki jo morajo izvršiti ameriški in sovjetski u-čenjaki, je dobila ime po odkritju jugoslovanskega znanstvenika. Gre za tako imenovani plan Mohole, to je, da se z vrtanjem zemeljske skorje nekje pod o-ceanom pride do Mohoroviči-čevega sloja, ki je mejno področje med zemeljsko skorjo in njenim jedrom. Američani so že našli kraj, kjer mislijo, da bo najlaže prodreti s posebnimi vrtalnimi stroji do Mo-horovičičevega sloja: to je v bližini otoka Puerto Rico. kjer je morje globoko približno 5 km, zemeljska skorja pod njenim dnom pa Fellini je besen m iT¥WffW1 *>■ * % ■Delam 12 ur na dan, že leto dni ne počivam in sem zbit kot kolesar na tekmi »okrog Francije*, pravi. »Sedaj pa so si še Izmislili neko novo tragedijo v mojem zakonskem živ. lj«nju.» je verjetno debela le 6 do 9 km. Američani so mnenja, da se bo že 1960. leta začelo na tem kraju z vrtanjem zemeljske skorje. Sovjetski učenjaki takega kraja še niso odkrili ali pa morda tega niso hoteli javiti. Njim je bilo danih za o-ceanografsko leto na razpolago 75 posebnih ladij, medtem ko imajo njihovi ameriški kolegi samo 45 revno opremljenih enot. Zato nas nič ne čudi, če sovjetski u-čenjaki menijo, da ne bodo zaostali za Američani niti v tekmi za dosego zemeljskega jedra. Zakaj je ta Mohorovičičev sloj tako zanimiv in kaj bi se doseglo, če bi se skozi zemeljsko skorjo prišlo do njega? Ce hočemo odgovoriti na ta vprašanja, se moramo vrniti 50 let nazaj v dobo, ko so prišli v Zagreb prvi seizmografi, to je, a-parati za merjenje potresnih sunkov. 1906. leta je tedanji upravitelj Meteorološke opazovalnice na Griču (sedanji Geofizični zavod) preskrbel prvi tak aparat v državi. 1908. in 1909. leta si je nabavil še dva seizmografa, ki sta bila še natančnejša in bolj moderna. Procesor Mo-horovičič se je tedaj pečal samo z meteorologijo, a kadar so prinesli v njegovo opazovalnico seizmografe, se je začel zanimati tudi za seizmologijo in geologijo. In tedaj, 8. oktobra 1909. leta, je nastal s središčem v vasi Pokupski, nedaleč od Zagreba, potres, ki je dal novo smer znanstvenemu delovanju prof. Mohoro-vičiča. Trije novi seizmografi so natančno zabeležili potek procesa. Profesor je začel proučevati podatke in ko jih je matematično utemeljil, je v njih odkril neko čudno pravilnost. Pozanimal se je za podatke, ki so jih o istem potresu zabeležile druge države, s čimer je sliko izpopolnil. To mu je pripomoglo, da je javil svetu novo, matematično dokazano teorijo: Središče pokupskega potresa je bilo 25 km pod zemeljsko površino. Potres se je širil proti zemeljskemu središču s hitrostjo 5,6 km na sekundo, v globini 54 km pa se je hitrost povečala na 7,7 km. To pomeni, da je v globini 50 km zemeljski sloj iz popolnoma drugega materiala kot je zemeljska skorja. To slučajno odkritje so kasneje tudi drugi znanstveniki ponovno dokazali in na druge načine utemeljili. Med temi je tudi naslednik prof. Mohorovičiča na Opazovalnici na Griču, sedanji direktor Geofizične-ga zavoda dr. Josip Mokrovič. Prvotno Mohorovičiče-vo teorijo je še izpopolnil in dokazal, da je sloj, ki ga je odkril njegov prednik na meji med zemeljsko skorjo in njenim jedrom. Sloj je precej tenak in je približno 50 km pod površino ter ponekod tudi samo 13 do 25 km. Do sedaj ni še nobenemu uspelo ugotoviti, iz kakšnega materiala je ta sloj. Z drugimi besedami, mi še danes ne vemo, kaj se skriva na mejnem področju v notranjosti našega planeta. Je morda tam kaka, za nas dragocena snov? Morda je tamkajšnja snov mnogo bolj radioaktivna kot na površju? Lahko pričakujemo iz globin pod zemeljsko skorjo kako pomoč in korist? Na ta vprašanja bodo morali odgovoriti z vrtanjem in z drugimi znanstvenimi raziskovanji v oceanografskem letu. Oceanografi so si zadali io nalogo, ker je z vrtanjem dna oceana najlaže priti do Mohorovičičeve-ga sloja. In vrhutega pričakujejo tudi druge, za njihovo znanost nenavadno važne rezultate. Znano je, da se je življenje na zemlji začelo prav v oceanih. V prvih slojih zemeljske skorje izpod dna globokih morij so velike grobnice prazgodovine. Z vrtanjem oceanskega dna bodo brez dvoma naleteli na te ostanke, ki nam bodo dali neki «dnevnik življenja na našem planetu*. Mnoge praznine v evolucijski, biološki, zoološki in paleonto-loški znanosti bodo tako pojasnjene. Ze neko ameriško petrolejsko podjetje je vrtalo dno nekje v Mehiškem zalivu. Toda to se je dogajalo na razmeroma plitvem morju. Pri Puertu Ricu bo treba začeti vrtanje pri 5000 metrih globine in od te točke prodreti še nadaljnjih 6 ali celo 8 tisoč metrov globlje. Do sedaj najgloblja točka v zemeljski skorji, do katere so prodrle človeške naprave, je 6400 metrov pod zemeljsko površino petrolejskih polj v Texasu. Mohorovičičev sloj je na kraju, kjer nam je najbližji, še vedno dvakrat globlji od te točke. Američani so kot pomožno sredstvo za vrtanje projektirali podmornico, ki se bo spustila v globino 5400 metrov. Ta bo prava podmorska opazovalnica. Modelu podmornice, ki bo lahko ostala pod vodo 36 ur in bo njen radij kretanja 160 km, so dali ime «AJumi-naut*. Z njo se bodo spustile v globino tri osebe: e-na bo upravljala podmornico, dve po se bosta posvetili raziskovanju in o-pazovanju. Za ta raziskovanja, ki bodo trajala 10 let od 1960. do 1870. leta, so ameriški učenjaki zahtevali od vlade 651 milijonov dolarjev. To ni majhen znesek, vendar predvidevajo, da ga bo vlada odobrila. Sovjetski znanstveniki so že dobili od svoje vlade sredstva in drugo pomoč. Tako so jim dali na razpolago posebno podmornico za globinsko raziskovanje »Severjanko*. v kateri so nameščeni celo televizijski snemalni aparati. »Se-verjankoi^ bodo uporabljali posebno v globinah Severnega morja, kjer imajo sovjetski znanstveniki posebne načrte. V zadnjih 15 letih so namreč ugotovili, da se led na Arktiki tanjša. Vzroki tega pojava še niso znani pa čeprav obstajajo domnevanja. Eno je gotovo: če se bo led topil z do sedaj zabeleženim tempom, čakajo človečanstvo pravcate katastrofe. Ce bi se n. pr. stopil ves led severnega tečaja, bi se površina morja dvignila za 50 do 70 metrov. Prav gotovo bi se vsa pristaniška in tudi druga mesta v notranjosti držav znašla pod morsko gladino in bi doživeli potop s hujšimi posledicami kot je bil biblijski. Res je, da se ves led ne bo mogel stopiti, vendar lahko postane postopno zmanjšanje količine ledu posebno nevarno. Pri tem se ledeniki odtrgajo od velike mase in potujejo po morju proti jugu. Na poti odvzamejo toploto morskim to- kovom, zaradi česar so zabeležili v nekaterih severnomorskih lukah letno znižanje temperature. Ce se ne bo ničesar ukrenilo, se bo lahko pripetilo, da bo čez nekaj desetletij morska gladina nekaterih pristanišč zmrznila, zaradi česar bi bile luke nepristopne in čez nekaj stotin let bi se lahko človeštvo znašlo pred nevarnostjo nove ledene dobe. Zato je popolnoma jasno, da sovjetske znanstvenike zanima ta nevaren pojav, ki prihaja z Arktike. Oni bodo v okviru oceanografskega le- (Nadaljevanje na 5. strani) Savudrija onstran Portoroža je polna letoviščarjev pod šotori. rudninskih snovi, ki so otroku za razvoj nujno potrebne. Zato moramo zelenjavo kuhati v majhni količini vode, da jo lahko vso uporabimo. Izogibati se moramo kar največ ostrih začimb, soli, popra, p- prike, gorčice; uporabljajmo čebulo, česen, peteršilj, drobnjak, posušene lovorove liste in podobno, s katerim napravimo jed okusnejšo, če imamo na razpolago surovo maslo ali smetano, jo dodamo že gotovi jedi in je torej ne kuhamo, ker na ta način ohranimo vitamine. Jedila pripravljajmo vedno sveža opoldanski ostanki ne smejo zvečer na mizo. če je kosilo vsebovalo dovolj zelenjave, lahko otroku zvečer postrežemo z mlečno, močnato ali jajčno jedjo, kateri dodamo kompot ali surovo nastrgano sadje. Držati se moramo strogo obrokov in moramo biti neizprosni, tudi če nas otrokovo tarnanje gane. žeje ne smemo tešiti z mlekom. Svojemu otroku moramo omogočiti mirno, vedro življenje. Ne nadlegujmo ga z malenkostmi, ko je pri delu aii igri. Svoje šolske dolžnosti mora opravljati podnevi v svetlem, zračnem prostoru. Ne navezujmo ga ljubosumno le nase, ampak pustimo, da se sprosti in razveseli v družbi tovarišev. V bolezni ne smemo pretiravati, seveda pa tudi ne smemo biti lahkomiselni. Ne tolažimo se v bolezni z glistami ali moro, ki tlači otroka. Vročina, bruhanje, driska, so znaki resnih in nevarnih obolenj. Zato se moramo pravočasno posvetovati z zdravnikom, ki ga imamo na razpolago. Bolnik mora biti v sončnem in zračnem prostoru. Ne smemo ga pokrivati s pernicami in odejami, ker mu s tem že itak zvišano telesno temperaturo še zvišam^ in s preobilnim znojenjem povečamo neugodje Temeljito timi-vanje je otroku še bolj potrebno kot pa zdravemu. Zdravnikova navodila moramo točno izvrševati. Obkladki in ovitki otroka ne bodo prehladili temveč pravilno pripravljeni olajšali bolečine in bolezni skrajšali. Ne smemo misliti, da prevari-mo zdravnika, če ne damo bolnemu otroku odrejenih zdravil; s tem prevarimo le sebe in otroka, za katerega zdravje smo odgovorni. Ne begajmo od zdravnika do zdravnika, ampak držimo se stalno tistega, ki mu zaupamo, kajti le tako bo dobro poznal otrokov organizem in njegov odgovor na bolezen in zdravljenje. Ne smemo se zoperstavljati, če zdravnik odredi prevoz otroka v bolnišnico. Zaupajmo v ustanovo, v katere nego in zdravljenje ga izroča. Sicer se lahko zgodi, da bomo končno le primorani to storiti, a bo že prepozno. Takrat pa ne bo kriva bolnišnica, niti zdravnik, ki je zaravil otroka, temveč ijji sami, ker nismo upoštevali pravočasnega nasveta. Družimo ljubezen do svo-'ega otroka z nepopustljivostjo, s pametno telesno in duševno vzgojo, brižnost za njegovo zdravje z resno umirjenostjo. RIM, 19. — Neki 10-letni de. ček je umrl, ker je jedel robidnice. Predvčerajšnjim so ga pripeljali v bolnišnico v hudem stanju zastrupljenja. Začutil je strašne bolečine, potem ko je jedel robidnice, ki jih je sam nabral na nekem grmu. Umrl je preteklo noč. tiiiimiiitiiMiiMiiiiiiiiimiiimiiitiiiiiiiiiitiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMtiiitntiiitimttiiititiiiiiitiitmiiiiiiiiiiiifiHiiiiiimiii Pred otvoritvijo v Beogradu III. mednarodnega sejma tehnike Na III. mednarodnem sejmu tehnike, ki bo konec, avgusta in v začetku septembra letos v Beogradu, bodo razstavljali tako tuji kot domači razstavljavci vrsto tehničnih dosežkov izredne pomembnosti in velike vrednosti. Na letošnjem sejmu v Beogradu bodo kolektivno razstavljali svoje proizvode jugoslovanski proizvajalci motorjev in motornih vozil. Okoli 30 tovarn, ki proizvajajo avtomobile in motorna kolesa v kooperaciji, je zavzelo vso halo III kot tudi precejšen del prostora na prostem. Domača avtomobilska industrija bo s svojo kolektivno razstavo pri. kazala obiskovalcem, kaj je dosegla lani in letos v svoji proizvodnji. Na sejmu tehnike in tehnič. nih dosežkov v Beogradu bo razstavljenih tudi vrsta novih gradbenih strojev, tako s področja velike kot s področja drobno mehanizacije, vendar bi bilo priporočljivo, da bi razstavili tudi manjše gradbe. nc stroje, ki so prepotrebni v gradbeni obrti. V okviru III. mednarodnega sejma tehnike je zavzemala vsekakor pomembno mesto kemična industrija, ki je tudi sicer osnovni del programa tega sejma v Beogradu. Letos je opaziti zlasti močan porast udeležbe domačih tovarn rnjstvu. Podobni stroji se že pre- to lahko ugotavljamo tudi zaicej uporabljajo v večjih to- tuja podjetja. Razen proizva- ------------- jalcev umetnih gnojil in drugih proizvodov za kmetijstvo («Zorka*, «Sabac», «2upa» iz Kruševca, «Pobeda» iz Goraž-de itd.) bodo razstavili tudi barve in lake, bitumen in podobne proizvode naši najbolj znani proizvajalci («Color» iz Medvod, «Katran» iz Zagreba, »Grmeč iz Beograda in drugi). Poseben porast pa zaznamujejo prireditelji sejma pri proizvajalcih in predelovalcih u-metnih mas, katerih izdelki So se na domačem trgu že močno uveljavili. Razen reno. miranega podjetja »Jugovinil* iz Splita so napovedale svojo udeležbo še tovarne «Plastika» iz Zemuna, «Elastik» iz Titograda, «Me-Ba» iz Zagreba in še več drugih. Na področju plastičnih mas bo zastopanih tudi več tujih podjetij. Prireditelji omenjenega sejma so napovedali za letošnji sejem več novosti, ki jih sicer na obeh prejšnjih sejmih ni bilo, vsaj ne v večji meri. Gre namreč za razstavljene stroje s področja mehanogra-fije (beseda mehanografija po. jasnjuje mehanizacijo in skrajno racionalizacijo pisarniškega in finančnega poslovanja). S tega področja bodo priKazali nekatere posebne stroje ki pospešujejo delo v knjigovod- varnah v tujini. Na tem sejmu bodo prikazane tudi nekatetre novosti s področja uporabe sodobne teh. nike v stor.tveni dejavnosti kot sta to trgovina in gostinstvo. Francoska tvrdka »Ofe-ko» bo prikazala v sodelovanju z gostinskima podjetjema «Moskva» in «Majestic» iz Beograda delo sodobno opremljene restavracije s lamopostrei. bo. Na sejmu pa bo mogoče videti tudi poslovanje kompletne samopostrežne prodajalne. Prve samopostrežne trgovine so bile ustanovljene v Jugoslaviji sicer šele pred kratkim, vendar pa so se že zelo uveljavile in gre njihov razvoj zelo naglo naprej. Tak rrzvoj je spodbudil nekatera domača mdustrijska podjetja, da so za. čela sama proizvajati naprave in opremo za trgovine s samopostrežbo. Proizvode prvih treh domačih podjetij, ki proizvajajo o-prerno za omenjene trgovine, bo mogoče videli tudi na sejmu tehnike v Beogradu. Tako bo podjetje »David Pajič* iz Beograda razstavilo razne tipe polic, podjetje »JugostroJ* iz Rakovice pri Beogradu in »Georgi Naumov* iz Bitolja pa hladilne vitrine za prodajo vseh vrst živil ;n specialne hladilne naprave za shranjevanje blaga Kdaj naj gre otrok v srednjo šolo? Mestna osnovna šola. Večina učencev gre v gimnazijo. Nekateri gredo po d“vršenem 5. razredu, nekateri pa že iz 4. razreda. Nastane vprašanje, ali naj otrok obiskuje 5. razred, ali naj gre v gimnazijo že iz 4. razreda. Po opazovanju uspehov teh bivših učencev na srednji šoli prideš do sledečih zaključkov; Ne pošiljajmo v gimnazijo otrok, ki so pomladi ali ki so si pridobili premalo samostojnosti v osnovni šoli. Naj o-trok uživa svojo mladost, naj razvija svoje moči, kolikor mu je mogoče v tej šoli. Vemo, da je 5. razred otrokom zaradi učne snovi, zaradi gradiva, nepotreben. Vse to bodo po večini dobili v 1. in še celo v 2. razredu srednje šole, ampak potreben jim je, da dozore, da se navadijo čim bolj samostojno misliti in čim točnejšega izražanja svojih mi. sli. Za to gre in zato se priporoča obiskovanje 5. razreda. Po še- drug važen razlog je, da se staršem priporoča, da otroka pusfijo v 5. razredu. Res je sicer, da prvi razred in deloma drugi razred srednje šole (razen tujih jezikov) ne predstavlja nekaj posebno težkega za normalno razvitega otroka, ali gradivo in delo se v gimnaziji iz leta v leto stopnjuje bolj kot pa rastejo mlade duševne, pa tudi telesne moči. Neštelo staršev in njih otrok je že obžalovalo prezgoden vstop v gimnazijo, ko so prišli v 4. ali kak višji razred srednie šole, mu pa niso bili dorasli. •Najbolj se to opazi v dobi pu. bertete, posebno je to opažati pri dekletih. In kar je najhuje pri. tem. je to, da v gimnaziji ni mogoče prekiniti študija. V enem letu izven šole izgubi dijak ves stik z že pre. delano tvarino, da ob nadaljevanju ne ve kje začeti in skoro vedno vse opusti. Nekateri pravijo: če ne bo zdelal prvega razreda, bo pa drugo leto laže delal, ker bo že vajen gimnazije. Ni res! Dijak se bo res navadil gimnazrie, ampak tudi razvadil. V enem letu se bo ravno naučil, koliko in kako mora delati, da bo z najmanjšim trudom dobil še dober red. So sicer dijaki, ki so se kasneje popravili, vendar pa le, če so se drugo leto prav resno oprijeli dela. Vendar jim je vedno nekoliko neprijetno ob zavesti, da so zaostali. Zato je najbolje, da otrok svojo mladostno dobo v o-snovni šoli preživi čim popolneje, ko pa stopi v gimnazijo, mora in mu je potrebno, da z vso resnostjo in zrelostjo začne s študijem. Mora resno prijeti za delo in se ne pustiti zapeljati od navidezne lahkote, ampak si zgraditi trden temelj, ker ga bo potreboval skozi vse naslednje razrede, kajti dobro predelani prvi razredi so pol uspeha v višjih. D. K. «*------- Umrl je pilot ki je prvi dosegel hitrost 100 km na uro LONDON, 19. — V bolnišnici v Nici je v starosti 79 let umrl Claude Graham White, znani anglešei pionir letalstva. Graham White je bil prvi Anglež, ki je prejel pilotski patent. Leta 1910 je na enakem letalu, kot je bilo Bleirotovo, v ZDA v tekmi za nagrado Gordon-Benne'; dosegel je za tisti čas fantastično hitrost 100 km na HOROSKOP -ZA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaradi pretiranega ponosa bo neka stara zadeva prišla zopet na tapeto BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne dopuščajte, da drugi vtikajo svoj nos v vaše zadeve. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V stanju boste pomagati ljubljeni osebi, da bo uresničila svoj sen. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Povsem pogrešno boste zaklju. -čili, da neko osebo vodi koristoljubje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Mogli boste sicer vsiliti svojo voljo, toda ne zaupajte ljudem, ki sprejmejo vse brez odpora. DEVICA (od 23. 3. do 22. 9.) Odnosi z ljubljeno osebo bodo najboljši, kljub nekaterim razlikam v mnenju in o-kusu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Za uresničenje vaših načrtov je potrebna skrajna odločnost: z diplomacijo ne boste prišli nikamor. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Večer je primeren za spravo; sledite vedno prvi mu sli. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Uspelo vam bo zavarovati svojo srečo pred manevri nekega spletkarja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne bojte se braniti svojega ideala, tudi če bi vas zaradi tega kritizirali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Oseba, ki jo ljubite, ne bo običajne dobre volje, toda ne bodite v skrbeh zaradi tega. RIBI 'od 20. 2. do 20. 3.) Na vidiku je spor zaradi gmotnih zadev, toda dobra volja z obeh stran bo zadevo kmalu uredila (noriško-beneškI dnevnik Spoznavajmo cestni zakon V ponedeljek v Gorici propagandna skupina Obvestili Dijaške Malice Pod okriljem ministrstva za javna dela deluje v državi osem takih skupin Ministrstvo za javna dela je skupno z organizacijo «Via sicura» poslalo po vseh večjih krajih v državi osem motoriziranih skupin, ki bodo med prebivalstvom propagirale določbe novega cestnega zakona. Ena od teh skupin bo pri-la v ponedeljek v Gorico. Pred Ljudskim vrtom bo razmestila velike tabele na katerih bo nazorno prikazano,' kaj vse novi zakon prepoveduje. Zvečer bodo na Trgu Cesare Battisti prikazali štiri dokumentarne filme. Propagandne skupine bodo obiskale skupno 200 velikih italijanskih mest. Ker ogromna večina Goričanov gotovo ne ve, kaj novi zakon o cestnem prometu prepoveduje (naj bodo to pešci, kolesarji ali motorizirane o-sebe), bo imela ta akcija pri nas nedvomno zelo velik odziv. ko klop. toda, ojoj, z nje je tako nerodno padel, da je začutil hude bolečine v levi roki. Pričel je jokati in tožiti, da ga močno boli. Poklicali so rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je vsega objokanega odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tamkaj so mu roko pregledali in ugotovili zlom. Zdraviti se bo moral 30 dni. DEŽURNA LEKARNA Danes ;; čez dan in ponoči odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel, 25-76. Navodila za vpis v Dijaški doni Ponavljalne lekcije se pričnejo 20. avgusta Odbor Dijaške Matice v Gorici obvešča vse dijake, ki nameravajo zaprositi za sprejem v Dijaški dom, naj čimprej vložijo prošnje. Obrazce za prošnje dobijo v Dijaškem domu. Priložiti morajo še zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (to velja* za lanske gojence); novi prosilci pa še rojstni list in morebitno delodajalčevo izjavo o višini plače očeta, oziroma vzdrževatelja. Ob vpisu se plača tudi vpisnina in članarina. Lanski notranji in zunanji gojenci Dijaškega doma v Gorici, ki imajo popravljalne izpite, naj se zglasijo v Dijaškem domu 20. avgusta dopoldne. Ponavljalne lekcije se bodo začele še isti dan. Ukrepi proti kraji poljskih pridelkov Koristno delovanje Občinske podporne ustanove Premalo denarnih sredstev za Kritje veliRih potreb Dosedanji prispevek vladnega komisariata se ne sme zmanjšati - Za revne tržaške družine prenizke podpore Goriški župan obvešča, da bodo poljski stražniki in osebe, ki so za to določene, kaznovale vse tiste, ki jih bodo zalotili na poljskih poteh in na njivah. Odredba je bila izdana z namenom, da se prepreči kraja še nepobranega pridelka. •-«»—— TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28 stopinj ob 14.45, najnižja 16,6 sto pinje včeraj zvečer ob 21,55, vlage 55 odstotkov. m H. Sclasi in Tito jutri v Novi Gorici Etiopski cesar Haile Selasi, ki je že nekaj dni v Jugoslaviji gost predsednika Tita, je te dni na potovanju po Sloveniji. Njegov prihod v Soško dolino pričakujejo jutri popoldne. V ta namen so okrasili poslopja vzdolž vseh poti, kjer bosta potovala državna poglavarja. Zgradili so tudi več slavolokov in razobesili etiopske ter jugoslovanske zastave. V Solkanu pripravljajo zelo svečan uraden sprejem. Kolona avtomobilov se bo po glavnih solkanskih cestah peljala proti poslopju okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici, kjer se bodo gostje ustavili za krajši čas. Od tam bodo nadaljevali pot po Vipavski dolini in Krasu v Koper. ~~V5 m&mm rnmmmmmmm V polovici septembra otvoritev nove bolnišnice V novi splošni civilni bolnišnici v Ul. Viftorio Veneto hitijo z deli, da bi poslopje izročili namenu v polovici prihodnjega meseca. Pri otvoritvi bo prisoten tudi minister za zdravstvo, kateremu naj bi bila naklonjena čast, da bo prerezal simbolični trak, s katerim se bo zaključilo zadnje dejanje nadvse razgibanega dogajanja okoli tega vprašanja, ki je celih dvajset let povzročalo najrazličnejše govorice. Predvidoma do konca leta bodo premestili v novo poslopje vse oddelke, ki so v bolnišnicah Rdeča hiša in Brigata Pavia. Premestitev bodo izvedli polagoma, vsak oddelek zase, da ne bo zastoja v zdravniški pomoči bolnikom. Prav te dpi so zaposleni v poslopju številni specialisti, monterji, pleskarji in drugi delavci, ki dokončujejo še zadnja dela. Za sedaj ne bodo obnovili notranjih dveh traktov, ki bosta prišla na vrsto pozneje. Uvožena jajca se morajo opečatiti Ministrstvo za finance je naročilo carinskim uradom, da morajo zahtevati izvajanje določil, ki se nanašajo na pečatenje uvoženih jajc. Ce jajca brez izjeme ne bodo pečatena, jih bodo zaplenili in trgovcu prisodili najvišjo globo. Ministrstvo za finance je skupno z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo doslej dopuščalo, da se je blago pečatilo na carini, ali celo v skladiščih. Preden so jajca prodajali. To se je dovoljevalo, ko je na trgu primanjkovalo blago. Prometna nesreča v Ulici Duca DAosta Ob 19.50 sta se v isti smeri peljali po Ulici Duca d’Aosta avtomobil Fiat 500, ki ga je vozil 35-letni Giuseppe Dellao-ste iz Trsta Guardiella št. 933, ter motociklist Giuseppe Bla-žon iz Št. Lovrenca. Avtomobilist je motociklista prehitel ter nato zavil na desno v Ul. Rossini. Ker motociklist vozila ni mogel pravočasno ustaviti se je zaletel v zadnji del avtomobila in padel. Poškodbe sta utrpeli samo vozili. Neroden padec dečka v Ljudskem vrtu Včeraj dopoldne nekaj pred 2. uro je mama poslal svo-ega sinčka 6-letnega Alessan-Ira Nalgija iz Ul. Dante 8 v ljudski vrt, naj se gre igrat, lotela ga je za nekaj časa »ostati z doma, da bi lahko v niru pripravila kosilo. Fan-ič je dobil družbo in se pri-:el igrati. Stopil je tudi na ne- Pred enim mesecem je livarna SAFOG slovesno izročila namenu ndVo moderno poslopje montažnega oddelka. Pred dnevi pa so pričeli podirati staro livarno, da bi na njenem mestu zgradili moderno livarno za jeklo, za katero je Fin-meccanica odobrila načrte ter nakazala denar. Pred dnevi so pripeljali pred tovarno sestav- ne dele za novo halo. Ogromne železne brezšivne stebre in strešno ogrodje so razložili pred poslopjem montažnega oddelka, od koder jih sproti vozijo na delovno mesto. Vest ni razveselila samo delavce, ki so točno pred enim letom uspeli s svojo odločnostjo rešiti podjetje pred propadom, ampak tudi vse meščane, ki vidijo v zaposlitvi kovinarjev SAFOG jamstvo za splošni gospodarski napredek našega mesta. Delavci se upravičeno nadejajo, da bodo osebe, ki so za to poklicane, napravile vse. da bo podjetje dokončno premagalo krizo in zagotovili stalnost zaposlenih. Pred kratkim je občinska podporna ustanova (EGA) pripravila obračun svojega delovanja v letu 1958 in seznanila z njim javnost morda tudi za to, ker so se začeli širiti glasovi, da bo vladni generalni komisar znižal svoj prispevek za 50 milijonov, in sicer v okviru krčenja področnega proračuna izdatkov. Takrat so poudarili, da so sredstva, ki jih ima na razpolago ta podporna ustanova, že tako premajhna, da bi lahko krila vse potrebe revnih plasti prebivalstva, kaj šele, da bi jih krčili! ECA objavlja po navadi obračune svojega delovanja v vsakem mesecu. Iz njih se vidi, da znašajo izdatki okrog 100 milijonov lir mesečno, to je okrog 1 miliardo in 200 milijonov lir na leto. Od teh pa vse ugodnosti in prednosti, ki jih uživajo ezuli pri zaposlitvi, glede česar je bil izdan tudi poseben zakon. Dejstvo pa je, da se mnogi ezuli, ki so sicer zaposleni, raje odpovedo socialnemu zavarovanju, samo da ne izgubijo podpor, kar gre v račun tudi nekaterim delodajalcem. Dejavnost ECA se je v zvezi z zimsko pomoč lani povečala, ker je poleg pomoči v denarju delila tudi bone za razdeljevanje drv po znižani ceni brezposelnim in upokojencem in sprejemala tudi prošnje za zimsko pomoč. V svojih zavetiščih in sirotišnici je ECA skrbela za 689 oseb. Skupno s konzorcijem za tehnično izobrazbo je priredila tudi večerne tečaje za vajence, ki se jih udeležijo 29 učencev in 24 učenk, in sicer gre okrog polovico za denar- za mehanike, električarje ter ne podpore kakim 10.000 ezul- [za krojenje in živanje. Kar skim družinam, in sicer pod | se *i°e sirot, je važno, da so podsfavko ^podpore vojnim !ze 'an* d0 novembra cepili oškodovancem*. Tako da ne 1 Proti otroški paralizi vse otro-ostane niti 50 milijonov na be do 9 let starosti, mesec za podpore tržaškemu I ^ ljudskih prenočiščih je prebivalstvu. Obračun ECA bil° na račun ECA 204.210 noč-sicer kaže, da je razdelila la- jnin- v "jih so namestili tudi ni za 2 milijardi in pol po- ; centralno kurjavo za ogreva-moči, toda v to vsoto je všte- j nie prostortfv. V začasnih kota pomoč, ki jo je razdelila | lektivnih bivališčih so bile na račun drugih podpornih ! nastanjene 803 osebe, kar ka-in človekoljubnih ustanov ali jze* kako je še vedno pereče oblasti. stanovanjsko vprašanje. Občinska podporna ustano- v ubožnici so zgradili novo va skrbi za sirote in reveže, kuhinjo, toda vladni general- spevajo za pomoč revežem kar naj bi kazalo na zmanjšanje socialnega čuta. Toda pri tem je sploh zgrešeno računati na zasebno radodarnost in pomoč, kajti dolžnost skrbeti za reveže je predvsem stvar družbe, to je države in tudi krajevnih ustanov, seveda če jim to finance dopuščajo. Glavno pa je oživljenje gospodarstva in zaposlitev brezposelnosti, pa se bo število ljudi, ki so odvisni od javne pomoči, samo od sebe znižalo. Tečaj za občinske tajnike NMIIIMIIIItMtllHIIIIIIMMlIlMIIIIMIIIIIIIIIIIIiminillllllllllllllllllllllllftllllllllllllllllMIIIIItlltlllUUllIttllllflllllltlllllllHIIHIIHIIIIINIIIIHIIIIIIIIItl Pisino iz Nove Gorice Po hudem prepiru v pijanosti zabodel tovariša na Dobrovem Napadalec je svojo žrtev najprej hudo žalil . Za. radi velike rane na vratu je Kusturovič takoj umrl V soboto in nedeljo, ko se je začela množična »selitev ljudi* iz italijanskih mest, je bil zabeležen tudi rekorden prehod motornih vozil v obmejne kraje na jugoslovanski strani. Samo skozi obmejna prehoda v Rožni dolini in Solkanu je prišlo v soboto blizu 1.500 avtomobilov in motociklov, s katerimi se je pripeljalo več tisoč ljudi, ki so napolnili gostišča po Vipavski in Soški dolini. Zlasti veliko jih je bilo v Kanalu, Mostu na Soči, Tolminu, Bovcu, na Lokvah in Trenti. Zal pa je deževno vreme v nedeljo mar sikomu prekrižalo račune, da bi se naužil bogatih naravnih lepot, ki se obiskovalcem ponujajo od solkanskega mostu pa vse do izvira Soče. Ta «naval» ljudi je mečno poživil gostinsko dejavnost, saj so bili skoraj vsi hotel; in ostala gostišča preobremenjeni z gosti. K tako živahnemu obmejnemu prometu z motornimi vozili so nedvomno pripomogle v zadnjem času uvedene ugodnosti za prehod meje, ko ni treba za vozila ne karneta ne drugih dokumentov, ki so bili vezani na precejšnje izdatke lastnikov vozil. Kljub izredno živahnemu prometu ob sicer slabem vremenu pa v splošno zadovoljstvo vseh ni bilo nobenih hujših prometnih nesreč. Le pri Plaveh sta se dva italijanska motorista zaletela v kamion in se tako poškodovala, da so ju morali peljati v bolnišnico. Do nesreče pa ni prišlo toliko po njuni krivdi, temveč predvsem po krivdi neznane ženske, ki je šla peš ob kolesu. Ko je hotela na kolo, pa se je prevrnila na cesto. Da jo ni povozil, je lastnik tovornika Jože Komel iz Kromberka, pred katerim se je to dogodilo, vozilo zavil v levo. V tem irenutku sta privozila za kamionom dva italijanska motociklista in se oba zaletela vanj. Pri udarcu se je eden bolj, drugi pa laže poškodoval. Medtem, ko je vse kar je v zvezi s počitnicami v glavnem srečno mimo, je pritegnil pozornost širše javnosti, zlasti Bricev uboj, ki se je dogodil na Dobrovem. V petek ponoči je namreč 36-letni Ste-vo Umilijanovič, delavec gradbenega podjetja Gorica ubil svojega rojaka Mata Kusturi-ča iz Golenice v našičkem okraju na Hrvatskem. Ubjl ga je ob 1.30 po pol- noči, prej pa sta kot dobra znanca, ki delata pri istem podjetju, skupaj popivala v menzi podjetja v Gradu na Dobrovem. Iz Gradu je Umilijanovič po manjšem prepiru odšel v barako, kjer delavci spijo, verjetno že odločen, da bo obračunal s tovarišem. V baraki je poiskal žepni nož in čakal. Ko je prišel v barako še Kusturič, mu je Umilijanovič začel preklinjati sorodstvo. Toda kljub temu, da je to za Hrvate največja žalitev, ga je Kusturič, ki je verjetno smatral, da je Umilijanovič pijan, nameraval spraviti spat. Tedaj pa je napadalec prijel za nož in z vso silo zabodel Kusturiča, ki je že čez nekaj minut podlegel hudim ranam na vratu in ramenu. Ubijalca je ljudska milica takoj zaprla in se bo moral za izvršeni zločin zagovarjali pred sodiščem, ki mu bo gotovo odmerilo to kar si je z gnusnim dejanjem zaslužil. Ta krvava zgodba pa ima še bolj dramatičen konec, če vemo, da so pravzaprav pomilovanja vredne žrtve predvsem družini ubijalca in umorjenega, saj je prvi oče treh, drugi pa je bfl oče dveh nedoraslih otrok. Omenimo naj še, da bo prvi teden v septembru v Šempetru pri Gorici prva večja manifestacija primorskih čebelarjev, ki bo dobila svoj zunanji izraz v 1. čebelarsko -sadjarski razstavi Odprli jo bodo 30. avgusta dopoldne in bo odprta do 7. septembra. Obiskovalci razstave, ki bo v prostorih gimnazije, bodo imeli priliko videti panje, orodje in druge predmete, s katerimi bodo ponazorili razvoj čebelarstva vse od njegovih začetkov do sodobnega čebelarjenja, ki v naprednih deželah že dobiva polindustrij-ske oblike. Razstavljeni bodo seveda tudi čebelarski proizvodi kot so vosek in med vseh vrst, dalje čebelarski zemljevidi in literatura ter sadje, s čimer bo poudarje-na vloga čebel pri opraševa-nju. Na razstavi, katere organizatorji in pobudniki so čebelarski odbori zadružnih poslovnih zvez in zadrug v go-riškem okraju, njen pokrovitelj pa je predsednik šempe-trske občine Franc Pajntar, bodo obiskovalcem stregli z medom in medenimi slaščicami. Na čebelarski veselici v nedeljo 6. septembra pa bo- do na razpolago vse vrste medenih dobrot, p0 katerih si bodo sladokusci gasili žejo z medico. J. J. Trčenje pod Gradom Ob 19.35 se je s topolinom peljal na Grad tržaški uradnik 59-letni Bruno Gallo iz Ul. Ghirlandaio. Ko se je s precejšnjo brzino pripeljal na začetek Ul. D’Annunzio, se je z Rastela pripeljal na motociklu znamike MV 125 Tarci-sio De Martini iz Villese in se zaletel v prednji del avtomobila. Obe vozili sta utrpeli manjšo škodo. — «»------ S čim se je zastrupila? Na opazovalnem oddelku so morali včeraj proti večeru pridržati 45-letno Ljudmilo Pipan por. Gruden iz Zgonika št. 39, ki je v zadnjth dneh venomer bruhala. Ze od 14. t. m. se je Grudnova počutila slabo, vendar je menila, da je vse začasnega značaja in da ni nobene nevarnosti. Ker pa ji slabost ni odnehala, je včeraj sklenila oditi z rešilnim avtom v bolnišnico. Zdravniki so bili mnenja, da je treba slabost pripisati za-strupljenju s pokvarjeno hrano. Grudnova pa jim tega ni mogla potrditi, ker je vedno uživala le preprosto in nepokvarjeno hrano. Kot predvidevajo, se bo morala ženska zdraviti 5 ali v najslabšem primeru 10 dni. Kino v Gorici CORSO. 17.00: Dokumentarni film z naslovom »Gospodnje pragozda*. VITTORIA. 17.00: «Tvoja bela koža*,. S. Booth in A. Quinn. CENTRALE. 17.00: »Velilko slovo*, Luisa Rossi in Dante Maggio. MODERNO. 17.00: «Ovinek», C. Wilde in S. Wallace, vi-stavision. ZAHVALA Ob smrti naše drage in nepozabne ANE FERFOUA vdove MAKUC se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti in iki so z nami sočustvovali. DRUŽINA MAKUC Standrež, 20. avgusta 1959 ki bivajo v njenih domovih, poleg tega pa deli pomoč tudi ubožnim družinam, pri čemer gre torej za tako imenovano zunanjo pomoč. Te pomoči je deležno 6.230 družin z nad 10.000 družinskimi člani. Za to pomoč je ECA izdala 300 milijonov lir, v kar so vštete denarne podpore, živež, boni za brezplačne obede v ubožni menzi, prenočevanja v ljudskih prenočiščih, obutev, posteljnina, plačilo stanarin itd. Čeprav se zdi vsota 300 milijonov na prvi pogled velika, pa je spričo ogromnih potreb neznatna, saj pride na vsakega reveža povprečno komaj 2.300 lir pomoči na mesec. Pri tem pomislimo le na sedanji indeks življenskih stroškov 1 Iz tega se vidi, da pomoč ECA ne more zadostovati revnim družinam ter da lahko le spopolni njihove morebitne skromne dohodke. Zato pa ni mogoče niti misliti na skrčenje državnih prispevkov ustanovi, dokler se gospodarski položaj Trsta ne izboljša. Nasprotno, ti prispevki bi se morali zvišati. Samo vodstvo u-stanove je lani že tako znižalo svoje izdatka za 5 miliojo-nov, in sicer predvsem s skrčenjem osebja. ECA deli na račun prefekture tudi podpore brezposelnim iz sklada zimske pomoči ter posebno pomoč beguncem. Iz omenjenega proračuna se sicer vidi, da se je število ezulov, ki dobivajo podporo, znižalo za 393 enot, kar pa je ni komisariat ni odobril izrednega nakazila 115 milijonov lir za gradnjo novega poslopja za vzgajališče. "'Uprava pa‘ se ni odpovedala temu načrtu, ker je treba poskrbeti za bolj primerne prostore za revne o-troke bodisi s higienskega bodisi s pedagoškega stališča. Poročilo ECA tudi ugotavlja, da zasebniki vedno manj pri- V oktobru se prične peti tečaj za tiste, ki se nameravajo posvetiti poklicu občinskega tajnika. Tečaj bo trajal do julija 1960 in predvideva poleg rednega pouka, praktičnih vaj in predavanj tudi mesec dni praktične poskusne dobe na županstvih, ki jih bo določilo ministrstvo. Interesenti morajo biti do junija 1960 stari vsaj 21 let in ne starejši od 30 let, morajo imeti doktorat iz prava ali druge podobne fakultete ter ne smejo imeti vojaških obveznosti v letu 1959-60. Fri tem pa so izključene ženske. K tečaju bo pripuščenih 150 prosilcev, ki bodo med najbolje ocenjenimi na podlagi u-spehov doseženih pri izpitih. Prošnje je treba vložiti na -prefekturi do 10. septembra. Podrobnejše informacije se dobe na prefekturi, soba 74. Čitajte in širite PRIMORSKI DNEVNIK »jmiiii hi mi ihii mamil iiiiiiiaii n n m amil i n miiuii iiiii man m mn n laiiiiiiitiiHiiiiiiniiiKiii,! /z koprskega okraja Mednarodna konferenca o narodnem dohodku Okrog 200 delegatov iz raznih držav bo razpravljalo o ugotavljanju narodnega dohodka - Jugoslo-vansko-avstrijska konferenca o avtobusnih zvezah V Portorožu bo mednarodna konferenca strokovnjakov za ugotavljanje narodnega dohodka. V istem razdobju predvidevajo tudi konferenco jugoslovanskih in avstrijskih zastopnikov o nadaljnjem razvoju avtobusnega prometa med obema državama. Konference strokovnjakov za izračunavanje narodnega dohodka bo vsekakor zelo pomemben dogodek, saj bo šlo za najširšo izmenjavo mnenj, kako izračunavati narodni dohodek. Udeležilo se bo okrog 200 delegatov. Svečana otvoritev konference bo 24. avgusta zvečer, ko bo tudi spre- dnevi bodo 25., 26., 27., 29., in 30. avgusta, ko bodo na sporedu referati in razprave. 28. avgusta bo prost dan in si bodo udeleženci ogledali Socerb, Postojnsko jamo in Lipico, 1. septembra pa bo zaključek konference. Javna dela v ulicah 6id Udine dobro napredni m Ulica Giulia bo najbrž urejena *** mesecev pred predvidenim roko«1 UMI Dela pri popravljanju kana- kanaloma iz cenien lizacije in cestišča v ulicah J~’ s0 «*---------------- Nagrade dijakom Tržaška posojilnica sporoča, da zapade 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za podelitev študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica na razpolago za šolsko leto 1958-1959 dijakom srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob priliki syetovnega dne varčevanja Udine in Giulia dobro napredujejo. V Ul. Udine so že dokončali dva odseka ceste in na prvem odseku med ulicama Martin della Liberta in Rittmeyer že krožijo avtomobili. Prav tako dokončujejo odsek med ulicama Barbariga in Monti. Pospešitev del s° ptv tem, da je Sradb n,n» ‘ t, Giacomelli sP°r ^o' Ulica Giulia pa bo najbrž urejena že do konca leta, čeprav je bilo v začetku določeno, da se morajo dela dokončati do 2. junija 1960. Kljub delom vedno vozi tramvaj, zaradi česar pa so morali pre mikati tire. 2. maja so začeli podirati obok, ki je pokrival potok, ki teče pod ulico, da bi ga nadomestili z dvema zelo malo, če pomislimo na | jem na čast gostov. Delovni | (31. oktobra). .................................................... S Slovensko prosvetno Dolga je pot od Trsta do Osojskega jezera, a če doni naša lepa pesem kot obvezna spremljevalka vseh naših izletov, se niti ne zaveš, da si te prestopil mejo in da se bližaš svojemu cilju. Tako je bilo lansko leto, ko smo šli s Slovensko prosvetno zvezo na Koroško in nič drugače ni moglo biti tudi letos, pač pa je bilo pri zadnjem izletu vse''podvojeno, kajti v avtobusu je bilo nekaj mladenk, ki so kar iz rokava stresale našo narodno in umetno pesem, in umevno je, da so pri tem delu pomagale tudi stare korenine. Kako ti ne bi bilo milo pri srcu, če ti mladina zapoje ob Baškem jezeru vsem Slovencem znano «Gor čez i-zaro, gor čez gmajnico», pa ti pove naš vodič tov, Singer, da poteka letos stopetdeset let, ko se je prav tu ob Baškem jezeru rodila ta značil- na koroška pesem. 1 dalije in razne druge cvetli- Prva točka izleta je bilo O- ce, brez katerih si Koroške sojsko jezero in vzpon na | skoraj ne moreš misliti. Kanzel, od koder uživaš raz- Večerja in postelja sta nas gled, ki se ne da popisati. Skoraj ne verjameš, da si se povzpel po dobrih šestih minutah celih tisoč metrov više od jezera in stal bi tam ure in ure, ako se ne bi oglašal želodec, ki te vabi h kosilu. Po dobrem kosilu in vožnji ob jezeru smo se ustavili v Osojah, kjer smo si ogledali samostan, ki je sedaj pretvor. jen v hotel. Ko gledaš to velikansko stavbo, ti vstaja pred teboj slika našega epika A-škerca in njegova pesnitev Mutec osojski. Kakor povsod, tako smo si tudi ob lepem Baškem jezeru občudovali krasne hišice z lepimi vrtovi polnimi cvetja, med katerim prevladuje rdeč Phlox, a poleg jijega se šopirijo še gorečnice, vrtnice, čakali v Podravljah, kjer smo bili v vsakem pogledu dobro postreženi. Nad vse prijazni upravnik Kmetijske šole je postregel vsem žejnim, ki pa Rimljane, ki naj bi bili dali ime temu visokemu hribu Mar bi povedal, da so že pred več stoletji živeli tam samo Slovenci, ki so poznali besedo ojster, katero so porabili tudi pri gori Ojsternik, ki se dviga nad Ziljsko Bistrico. Tudi pri. imki na nagrobnih kamnih niso prijatelji vode, z izbor- j jasno pričajo, da spijo pod nim jabolčnim moštom, kajti zemljo slovenski Sušniki, tudi vino je na Koroškem za navadne tržaške žepe prevelik in zračen tega še slab gospod. Drugi dan je bil posvečen Gosposvetskemu polju. Najprej smo si ogledali nad vse zanimivi grad na Visoki Ojstrici, od koder se ti odpre krasen rgzgled po vsem Go sposvetskem polju. Pri ogledu muzeja smo se lahko prepričali, da ne govore vsi ljudje resnice, kajti nemški voditi nas je hotel naučiti, od kod izvira ime Ojstrica, za kar je klical na pomoč celo stare če so v kamnu izklesani ponemčeni priimki Schuschnigg, Wemigg in drugi. V samem Celovcu bo imela koroška Prosvetna zveza še mnogo let svoj sedež, kljub temu d„ bo. do ostanki zloglasnih Hitler-jancev odstranjevali tablo, ka. kor so to storili preteklo soboto, da bi s tem odstranili vsak dokaz, da so živeli in da še živijo ne samo po Koroškem, ampak tudi v Celovcu samem Slovenci, ki se zavedajo svoje narodnosti Po mobveznem» ogledu knežjega kamna smo si ogledali še krasno cerkev Gospe. Svete in nato še južno stran Vrbskega jezera. Po večerji v Beljaku smo se vračali proti domu vsi zadovoljni in veseli in kakor smo odšli, tako smo tudi dospeli ob naši prelepi pesmi. Bil je to skozi in skozi lep izlet, ki naj ga Slovenska -pro. svetna zveza priredi vsako le. to, da se naši ljudje seznani-jp z lepimi kraji, kjer živijo naši bratje Korošci, ki jih tarejo ista vprašanja obstanka kakor nas. R P čino uvedlo tudi n° jt ^ 15 delavcev, s # prihranjenih 150 na račun 400 pre -------------------- Jo] precej protestov. f j. l 'cA bila še vedno b0je|ai:t. kot da bi moral* skoraj pol leta lij (Na gornji sliKi končnj del Ulice Jj-jj J k spodnji pa dela v i, ob Trgu Volonta« < «» ' , ! iaifl1 S| Danes po^a) o Delavskih ** *i; j,pj' Danes ob 10.30 s^jo čela na uradu X f. v< janja glede štev; ^ o, vprašanj Delavski«, .jr k, teh ponovnih P°“. ujeji b šlo po osem dni tr*j c ni in odiočni sta st>' ♦ službencev. Do ra_ ,f njih izkušenj, sa)10 j«((# stvo ni spoštova . te sporazume. r se predvideva. cLjKlI ti koncu leta vjn B1 ^ p upravnega sveta merno, da bo °' jjH „i membnih vpra*8. vol) Ijalo in odločalo stvo. i; i >■ Izletniki pri knežjem kamnu na Gosposvetskem polju predvaja na splošno zahtevo občinstva dan** ob II. url fil m Technicolor USODA CESAR Igrajo: ROMY SCHNEIDER in KARL HE v Fiesolgh v Florenci,. Skupaj js Carlom Ninchi-jem je igrala v predstavi «La Baracca*. Za ku- iobs«^0,0/^ tednik ! «France jrazarnii eUr# pred kratkim na SV°i* straneh fc°hr2PraV0 «Q sodob- [* »roblemu številka ena., #JU nerazvitih dežel. V aL aZpravi so sodelovali PoznavalecIAzije in av. Ih Tibo*1 m 'jmh prp" - Mende (ki je M«ode. ?Ca!n° objavU v «Le 'volem a °b§irne zaP'ske Indiji , zadnJem bivanju v koretiir ekonomist, inja Chl1! D1"6®3* planl' Poldn, “ Bettelbeim, ki Pri i*/i let° s°beloval tu-.1, dalie ‘ *n_d’iskega pla-ijodovi!, amer’ški profesor, dte Omar;poznavalec Kitaj-e *er franco-®i«t R n’ agrarni ekono-Wim v ,UI?'ont' ki je med tetne o ° • °*an P°sebne an->Jl v T„a®.1Sije 0ZN prouče-le Pri 1)1 rezultate. doseženih «r.yaia,n^u *ako imeno-Posti* rojekl°v vaške skup- nerazvite dežele ^ in tik ogromeir ekonom-k'°tatneJ!niSki zaostanek ob Ploji,j , naimočnejšem de-npa,^?1 Pritisku, kar jih a '* deželi ipa? Ce nerazvite n 'VOdi "bobro politi-I ^ dežel ^ ^em P°m°č razvi-’ 'loa _ labko izredno kori-Prirneru „i°aa v nasprotnem ta „ aia nevarnost da | 8«e!tet[k0m“č 0stala le 'kot * v nerazvi- P hva B J dejansko le pri- ?,a8anj'e pfalnega vzpona, dvi.' P°litiV ie' kai naj bo J,istie j--*8* Za mlade ne-8a 'Predkaman^an^e realnega '■rčo j. Iae,st° da bi lajšal " trdo pot ekonom- keSa svetal6 azijsk°-af rilo So tekla ^Pra®anja, o katerih h"0 0 tem2PraVa’ in v glav' Per.de v gov°ri tudi Tibor i, izkušnia^’rt}eitjeniH člankih letih . ndije v dvanaj-Nera?vi Jene neodvisnosti. *že'e ubil- az,-isko - afriške ^9deVaniiJh0 danes v svojih °iem v. . Za ei50nomskim ,eri Prva mspirira v ie bii." na Zahodu. —- Ta. "ffSva nBdi Velika veeina f S Prim VeČe' ^ fc9 dar v‘ P >jam - - C?' 1, 1 tudi Prin Pa ie se- i1 LHdada r0nl0gl0 t0- da . m bivania haJ« ]sa bivanja ude- '^tniena rtudPraV6 V Indiii d°-f blizki, or,.1 3 Pptovanji po fc, 'ta s^be' Ir‘diia in Kitaj- imi leti r^teeničn^*10 nalogo, ka-> Pogoja Pne >" so-' esnj'Vsl Udel ^ nadalinji , * V ,n°dušni vZmCi razpra' nll it, .baporib mnenju, da 'tčjb ek Kjt za ekonomski ‘it "speha Js dosegla ifc 80 bekat IndlJa' pz‘ :• It ' ferspej-r ocene in- ŽSi5Si*bistiSr :tdizred' Uta? Parlam. .. tndija s ‘n •” s.sv°iimi li ^rivde,it»ri raz- ioS lsart za Sv . etnimi plani - W J° trnP°zantno t* e,..peija j le tako draga ^. ' tepih9 Zahoda - vrstQ ‘ ?tobO?h Proble-re- m; /Jbie letp^daj p0Vsem nezado- PIV s'>L(J,,,ie nui^0v. katerih ef,Jbii nap"ripredpogoi za K lr*l- sedaPr:dek in za po- nrer. e rasti mate- 86 *eta'”\oP-°'zvodnia. ki ti^Ka* 3,5 0dstn,tPPvežala le 2 ki p‘ana S‘otka; °ba Pet- za zad- C irnela P° letu 1951 pa VFkt tnasovtV n°benega * 'aod Vdasu T"0 "ezaposle-icii btočnim “ 1® vsa Azi-Vk 6 delovne lls“m mobi-e na Kitaj- skem, Indija ne zmore angažirati svoje ogromne rezerve delovne sile. SUri petine prebivalcev Indije je še dan^s nepismenih, dočim so mnoge dežele razmeroma hitro odpravile ali pa občutno zmanjšale nepismenost. Itd., itd. Toda nobetjie od teh težav ni mogoče primerajti z osrednjim problemom, to je z nerešenim' agfarnim vpraša-' njem. V zadnjiji l^tih je Indija uvozila povprečno letno po 2,o milj. ton žila in pri tem je bila zunanjetrgovinska bilanca agrarnega sektorja približno vsklajena; ter pomeni, da se je s kmetijskim izvozom kril le kmetijski u-voz in v tem okviru ni ostalo ničesar za nabavo opreme. Prav področje kmetijstva je tisto, ki najbolj jasno kaže, da so določeni politični predpogoji, določene reforme v osnovi strukture, življenjskega pomena na hiter ekonomski razvoj. In teh predpogojev, v tem primeru agrarne reforme, Indija ni uresničila, kar grozi, da bo v prihodnjih letih tempo razvoja še počasnejši kot doslej, ko je bil skromen in še to deloma ka-mufliran z injiciranjem tujih kapitalov. O tem problemu nadvse zgovorno govori poročilo Fordove znanstvene ustanove, ki so ga sestavili znani eksperti po naročilu indijske vlade. Ce se bo v Indiji proizvodnja hrane povečala tako kot sedaj, bo leta 1965 domača proivodnja krila le 75 odstotkov potreb prebivalstva. (Žita bo na primer pri-' manjkovalo okoli 30 milj. ton). A nemogoče je pri taki ravni proivzodnje zasnovati program uvoza in racionira-njg potrošnje, ki bi lahko re-išl tolikšno krizo. V letih 1949-50 se" je kmetijska proizvodnja povečala povprečno letno za 2,3 odstotka, po letu 1952 pa je povprečna letna mera rasti dosegla okoli 3 odstotke. V tem času pa se je odpravo epidemij prirast prebivalstva povzpel od 1,4 odstotka na okoli dva odstotka, kar pomeni, da se perbi-valstvo Indije povečuje namesto za dosedanjih pet milijonov letno za osem milijonov. Ce se je do nedavnega prebivalstvo Indije vsakih deset let povečalo za toliko, kot šteje prebivalstvo Francije, se odslej to prebivalstvo vsakih deset let poveča za število prebivalstva Francije in Italije skupaj. Da bi Indija lahko zagotovila tako rastočemu prebivalstvu življenjski minimum, omenjeno poročilo ugotavlja, da bi bilo treba do leta 1965 povečati proizvodnjo žita za trikrat, kar pomeni osemodstotno letno mero rasti. Toda za vse to po mnenju poročila potrebno zagotoviti osnovni predpogoj, ki je; nujna in energična a-grarna reforma. Prvi poskus agrarne reforme je bil v Indiji izredno drag, kajti lastniki zemlje so dobili zelo visoke odškodnine. Mimo tega še vedno ni odpravljeno spolovinarstvo, ki je med glavnimi ovirami za napredek kmetijstva, — ob oderuškem kapitalu, na katerega še vedno odpada 85 odstotkov vkega' kreditiranja v kmetijstvu. Pri takem stanju tudi prizadevanja za industrializacijo ne morejo sloneti na zdravih ekonomskih temeljih in brez napredka v kmetijstvu je tudi nemogoč nadaljnji vzpon industrije. Ko pa poskušamo najti odgovore na vprašanja, ki jih postavlja ta zapletena problematika, se znajdemo vsakokrat pred problemom socialne strukture Indije; za njen razvoj ni osnoven na primer problem planiranja ali pa nacionalizacija industrije. Ne, e-lementarni problem je v spremembi socialnih pogojev proizvodnje na vasi, kjer je sedaj na primer 40 odstotkov kmečkega prebivalstva v celoti ali pa v znatnem obsegu izločenih iz procesa proizvodnje. In v sedanjih social- nih pogojih je nemogoče izkoristiti ogromen produkcijski potencial revnih kmejpv in zemljiških delavcev. Toda če agrarni problem v Indiji še ni rešen, to nikakor ne pomeni, da indijski voditelji niso nanj mislili. Nasprotno, že dolga leta je zahteva po ‘agrarni reformi, v programu Kongresne stranke. In če je še do danes niso uresničili, to gotovo ni posledica pomanjkanja administrativnih sredstev, ampak posledica političnih in socialnih vzrokov. Po odhodu Angležev je praktično ostala vsa nadrobna prepletenost interesov zemljiške veleposesti, indijskega kapitala in tujega kapitala. Določene superstruk-ture fevdalnega značaja so bile odpravljene, toda nespremenjeni so ostali pogoji proizvodnje v indijski vasi. Indija je pred časom skušala najti svoj originalen odgovor — za razliko od manj demokratičnih, toda učinkovitih kitajskih metod — na vprašanja, katera ji postavlja njena vas in sicer s »projekti vaške skupnosti«. Posebej izšolani «delavci vasi« naj bi vnesli indijsko vas iniciativo, kmeta naj bi seznanjali z modernimi metodami in ga na splošno iztrgali iz otopelosti tradicije. Doseženi so bili posamezni tudi sijajni rezultati; toda v celoti ti načrti niso izpolnili naloge — in v danem okviru agrarne strukture je tudi niso mogli izpolniti — da bi masovno angažirali nezaposleno delovno silo. Gotovo ni bilo brez pomena in tudi učinka v Indiji, da so to ugotovili nekaj mesecev po koncu leta 1958, leta, v katerem je Kitajska v dvanajstih mesecih povečala proizvodnjo žita (in industrijsko proizvodnjo) za več kot Indija v sedmih letih, ki so minila od začetka prvega petletnega plana. Pri tem še posebej ne smemo pozabiti, «da Azija in Evropa ne ocenjujeta kitajski eksperiment z enakimi merili«. Ob teh primerjavah so v Indiji zopet vzplamtele zahteve po agrarni reformi; široka je razprava o zadružništvu; teko debate o tem, kaj naj ima prednost, hidroelektrična dela ali mobilizacija delovne sile v obsegu, kakršnega so se poslužili na Kitajskem. In kaj pravi Tibor Mende takoj za tem? «Vendar parlamenti držav in centralni parlament so sestavljeni iz poslancev, ki so po večini zemljiški lastniki, posojilodajalci ali predstavniki njihovih interesov, tako da je le malo upanja, da bi izglasovali reforme, ki bi prizadele njihove privilegije«. Primer Indije in njene poti pri nadčloveških naporih za ekonomski razvoj kaže v najostrejši luči mesto, ki ga imajo pri reševanju glavnega problema svetovnega gospodarstva pri reševanju razvoja nerazvitih področij, notranja lastna prizadevanja teh dežel, da si zagotove, često predhodno, odgovarjajoče strukturne pogoje. To pomeni — če naj zaključimo z nekaj besedami o pomoči, ki naj jo dajejo razvite države — da tuje pomoči nerazvitim deželam ne gre ocenjevati le po kvantumu finančnih sredstev. Nasprotno če bi bila pomoč «Zahoda» na primer Indiji dana kot «zavezniku«, bi to nujno pomenilo, da je namenjena ohranitvi obstoječih struktur. Zunanja pomoč lahko pospeši razvoj, toda notranjih sprememb taka pomoč le prikriva pomanjkanje realnega napredka. In prav Azija je področje z nemajhnim številom primerov, ki žalostno potrjujejo to ugotovitev. Zato je razprava izzvenela v mnenje, da pomoč nerazvitim deželam ne sme biti domena tekmovanja med Vzhodom in Zahodom, ampak mora biti mednarodna, svetovna in neodvisna od vrednotenja političnih ureditev v posameznih deželah. mš Vrana vrani oči ne izkljuje. . . Za von Manteuffla zahteva tožilec 2 leti Nemška tankovestnost; zaradi enega nemškega vojaka pror.es, masovni morilci pa so svobodni DUESSELDORF, 19. — Ce je bivši general nemških oklepnih sil Hasso von Man-teuffel pred sodiščem zaradi »namernega in ilegalnega u-mora«, tedaj pač ni treba dvomiti o njegovi krivdi. Von Manteuffel je obtožen, da je januarja 1944 na vzhodni fronti dal ustreliti nekega vojaka svoje divizije, ki ga je prej vojaško sodišče obsodilo samo na manjšo zaporno kazen zaradi strahopetnosti pred sovražnikom. Generali seveda nimajo pravice, da bi kar sami dajali streljati svoje vojake, temveč je stvar sodišča, da presoja v hujših primerih in daje kazni, kot se mu zdi. Cisto prav je torej, če mora von Mauteuffel za svoje kriminalno dejanje odgovarjati, vprašanje je le, če sta dve leti kaj huda kazen za umor človeka. Ni pa še znana razsodba in lahko, da sodnik prisodi tudi manjšo kazen ali pa celo oprosti gospoda generala. General ima namreč imenitno pričo — nič manj kot vojnega zločinca bivšega maršala Ericha von Mansteina, ki je za svoje vojne zločine že bil obsojen kmalu po vojni. Von Manstein je označil von Manteuffla za zelo vrlega in odličnega poveljnika divizije. Rekel je, da je von Manteuffel za svoje vojake napravil vse, kar je mogel, in ni ni- koli od nikogar zahteval, česal bi tudi sam ne bil pripravljen storiti. Razen tega pa, je dejal von Manstein, so lazmgre v tistem času na vzhodni fronti zahtevale absolutno disciplino. Prav je, če hočejo Nemci kazen tudi za krivdo, ko je bil skoraj po nedolžnem ustreljen nemški vojak. Toda nemška sodišča bi imela še ogromno dela, če bi hotela pretipati preteklost tolikih danes uglednih gospodov, ki so bili v letih pred majem 1945 navadni morilci ali pa vsaj mučitelji. Toda kdo ve, kake vrzeli v nemškem javnem življenju bi nastale, če bi hoteli vse take zapirati in kaznovati... ——«»------ Padel v globino več kot 100 m BERGAMO, 19. — Včeraj je lS-letni Vittorio Hu iz Milana (njegov oče je Kitajec) odšel s svojimi prijatelji na počitnicah v Castionu delat kolibo To kolibo pa so dečki postavili v veje nekega drevesa, ki so štrlele čez rob neke visoke skale. Dečku se je obleka nekaj zapletla med veje in ko se je skušal osvoboditi, je padel v globino več kot 100 m ter se takoj ubil. Nedavne poplave v Avstriji so povzročile velikansko škodo. Na sliki Je most na avtocesti Salzburg - Dunaj, ki ga je porušila narasla reka Salzach llimilllllll lllllll-TirillTTlll....................................................................*..........■■■.■■■■mn.......numnim........mn 32 mrtvih pri letalski nesrea v Španiji Potniki so bili študentje, večinoma angleški To je letos druga hujša letalska nesreča v Španiji; v aprilu je strmoglavilo neko letalo okrog 160 km od Madrida in ubitih je bilo 27 oseb BARCELONA, 19. — Letalo «D.C. 3», posebej izposojeno od angleške družbe «Transair», kj je odletelo z letališča Barcelone ob 14.47 ter je bilo namenjeno v London, je treščilo v gorski masiv Montseny, približno 40 km od Barcelone. Letalo se je takoj po padcu na tla vnelo. Nesreča se je pripetila samo kakih sto metrov od meteorološkega observatorija na Monsenyju. Trije uslužbenci pri observatoriju so takoj dali alarm, toda leta- in drugih oseb, so lahko prišli tako blizu letala, da so mogli razločiti zoglenela telesa v trupu letala, toda ogenj še ni ponehal. Na letalu je bilo 29 študen- lu v plamenih so se lahko ne- I tov in 3 člani posadke, sku- koliko približali šele po treh urah. Ko je prišlo nekaj straž ..................... ■■■■■■■■■■■■■■■■■umnimi Uspehi in nesreče v gorah Truplo Gabriellija so spravili s stene Našli so še ostale tri ponesrečence na VViesbachhornu Uspeli vzponi Franceschinija in Ferraria TRIDENt 19. — Gabriele Franceschini, znan vodnik iz S. Martino di Castrozza je v družbi Bruna Ferrarija odprl dve novi poti v skupini Pale di S. Martino. Prvi je izgubil nedotakljivost steber, visok 2.900 m; vzpon nanj predstavlja težavo četrte stopnje. Isti steber sta plezalca napadla tudi po nasprotni strani, ven- lja tretjo višjo težavnostno stopnjo. BOČEN, 19. — Davi ob zori je skupina šestih plezalcev zapustila Contrinovo kočo ter se napotila pod južno-zahodno steno Marmolade. Od tu se bo pričelo delo, da se spravi truplo mladega sodnika iz Predaz-za dr. Giulia Gabriellija, ki je umrl v steni v noči od 13. dar pa sta morala odnehati 1 (j0 avgusta približno 200 zaradi neprestanega padanja kamnov. Največje težave je za navezo predstavljala zelo krhka stena. Steber je prejel ime po Stefanu Longhiju, alpinistu, ki je končal svoje življenje na Eigerjevi steni Ista naveza je odprla še drugo, dosti lažjo pot na vzhodni steni strmega pobočja Paola. Pred tremi leti je prav Franceschini v družbi s hčerko ministra Medicija premagal to steno ter jo imenoval po svoji vrli tovarišici. Sedaj preplezana varianta kratka in direktna; predstav- 1-lN^Untm . Cw York» (27000 ton) bo pričel oktobra voziti med Italijo in Kanado Ladja, ki Je last dri ift tnQrt ' Genova), Je bila prej znana pod imenom «Nra Hellasn, pa Je bila v zadnjem času popo.......... PderaUirana, venoar tako, da pripada 90 odstotkov prostora turističnemu razredu. Voz.la bo do Quebeca last družbe GREEK notna prena- metrov od vrha, v dolino. Kakor je znano visi sedaj truplo dr. Gabriellija privezano za noge na neki zanki. Vremenske razmere so kolikor toliko ugodne in tako je upati, da bo delo, čeprav bo težko, vendar uspelo. Plezalci bodo prišli pod steno okrog poldneva. Delati bodo morali precej hitro, ker je nemogoče, da bi prenočili v skali zaradi številnih curkov vode, ki bodo padali nanje. Delo vodi odvetnik Giulio Giovannini, po-planinske reševalne službe. Proti večeru je prispela vest, da je akcija za rešitev trupla dr. Gabriellija uspela. Z napori, ki so šli do skrajnih človeških zmožnosti, so Cesare Maestri ter ostali plezalci, prijatelji ponesrečenega sodnika, preplezali južnozahodno steno Marmolade v še slabših razmerah, kot se je računalo; delal se je namreč led, ki je prekrival skalo. S posebno opremo sta obe skupini uspeli najprej spustiti truplo do police, ki seka pot Soldu, nato pa so jo z dvigalom na škripčevje polagoma spuščali navzdol. Pri vstopu v steno je bil z ostalimi člani reševalne skupine tudj oče žrtve. Od skupin, ki sta plezali v steno, bo morala ena verjetno prenočiti v steni, medtem ko bo druga skupina pre nesla truplo v Canazei, odkoder ga bodo jutri spravili v Predazzo. SALZBURG, 19. — Reševalne skupine so davi na Wies-bachhornu našle trupla treh alpinistov, ki so se izgubili preteklo nedeljo. Gre za dva moška in neko žensko. Njih trupla bodo prepeljali v Zeli am See s helikopterjem. S tem je zaključeno iskanje devetih alpinistov, ki so v nedeljo izginili. pa torej 32 oseb, ki so vse našle smrt pri nesreči. Med študent; sta bila 2 Malajca, 2 Iranca, 1 Irka, 1 Nemka in 3 Spanci; vsi ostali so bili Angleži. Večina potnikov je imela od 19 do 23 let. Vzroki nesreče niso znani. Neki funkcionar letališča je izjavil, da so se vremenske razmere zdele dobre na vsej progi do Londona, dasi je možno, da so bili oblaki okrog Montsenyja, ki je visok 1700 metrov. To je druga večja letalska nesreča v letošnjem letu v Španiji. Aprila meseca je neko letalo družbe »Iberian Airlines* strmoglavilo približno 160 km vzhodno od Madrida. «» —. Zabodla je zaročenca TURIN, 19. — Ker se je bala, da ne bo držal obljube, da se z njo poroči, je neko dekle iz Apulije zabodlo mladeniča, ki je spal v istem stanovanju. Zadala mu je precej hudo rano v trebuh, tako da so si iiimiiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiH Proti središču naše Zemlje (Nadaljevanje s 3. strani) zdravniki po težki operaciji pridržali prognozo. Dekle Car-mela Pontiscia iz Fogge ima komaj 16 let, njen zaročenec Donato Serafini iz Chietija pa 23. Živela sta že nekaj mesecev skupaj. Ker pa je mladenič vedno odlašal s poroko, je prišlo do vse pbgostih prepirov, toda Serafini je vedno obljubljal,"da se bo s Carme-lo poročil. Dekle so aretirali ter jo po zaslišanju zaprli v zapor za mladoletne. «#------- Največ visokošolcev ima v Evropi Kalija PARIZ, 19. — Revija «Basic Facts and Figures«, ki jo izdaja Unesco, piše, da je Ita-I skim igralcem Donom Burnet-lija evropska država, v kate- ■ tom. ri je največ univerzitetnih študentov (212.224) ter stoji tako pred Veliko Britanijo, Francijo, Zahodno Nemčijo itd. V svetovnem merilu so na prvem mestu ZDa z 2,918.212 študenti, na drugem mestu pa je SZ, ki ima 2,013.565 štu- dentov. Glede analfabetov je na prvem mestu Afrika (80 do 85 odstotkov), sledi Azija (60 do 65 odstotkov), Amerika (20 do 21 odstotkov) in Evropa (7 do 9 odstotkov). Edina država, v kateri analfabetizem praktično ne obstaja, je Švedska. «»------- ST. MONICA (Kalifornija) 19. — Italijanska igralka Gia Scala je sporočila, da se bo v četrtek poročila s televizij- ta izvedli merjenja, ki bodo dala točne podatke o hitrosti topitve ledu. Brez dvoma bodo s tem ugotovili vzroke in ni izključeno, da se bo dalo kaj ukreniti za preprečitev katastrofe. Ni še znano, če so se sovjetski strokovnjaki poleg natančnega raziskovanja Severnega morja in vrtanja do Mohorovičičevega sloia zadali še kake druge naloge. Za sedaj so javili, da so morja, ki obkrožajo Sovjetsko zvezo, zalili z nekaterimi barvami. Ker so barve izredno lahke, jim bodo pripomogle k odkritju novih morskih tokov. In vendar so sovjetski znanstveniki prepričani, da kljub temu ne bodo zaostali za A-meričani v tekmi za dosego Mohorovičičevega sloja. Precej čudno napravljenega Je zalotil fotograf britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda na vrtu vile ob morju, kjer je na počitnicah iiiiiitiiititiiiaiiDiiiiiitiiiiitiiiitiHiiiivtiMitiiHiiiiiiiiiiti muf iiiii iiiiiiHiiiiiMiiiaiiiiiiiii(iiaiMiiii»i n mili minili ti iiitiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiit milili Po potresu v Montani BUTTE (Montana, ZDA), 19. Ravnatelj civilne obrambne službe Montane Hugh Potter je izjavil, da je število ugotovljenih smrtnih žrtev pri po. tresu osem in da so bile prej objavljena števila pretirana. V južnozahodnem delu Montane, kjer se zemlja še sedaj od časa do časa strese, so danes s helikopterji evakuirali 300 oseb, ki so bile včeraj blokirane v kanjonu reke Ma-dison. Število smrtnih žrtev pa se je dvignilo na deset in za neko žensko javljajo, da je izgubljena. Ni pa znano, koliko je žrtev plazu, ki se je utrgal z nekega hriba in tudi zaprl tok reke Madison 7 milj nad je zom Ilebgen. Tam je namreč bil neki camping \T nnlfrni Virna Lisi ima nogo v mavcu forniji je včeraj divjala silna nevihta s tropskim nalivom ter povzročila več poplav in tri smrtne žrtve. PAVIA, 19. — Lažje potresne sunke je zabeležil seizmograf v Paviji. Epicenter bi moral biti nekje okrog 8400 km v sevevernozahodni smeri torej približno tam, kjer je divjal močan potres v Montani v ZDA. V torek zvečer je lfral-ka Virna Lisi nastopila • rimskem gledališču* ». Za kulisami pa je nekje nerodno stopila, kar je imelo za posledico, da jo je začela noga boleti. Bolečine pa tudi včeraj niso ponehale in igralka je šla na ortopedski zavod, kjer so ji ugotovili močan zvin desne noge, ki so jo dali v mavec. In tako se bo Lisi danes vrnila v Rim, namesto da bi še naprej igrala. Napad s kislino na ameriškega parlamentarca še dobro jo je odnesel član ameriškega kongresa, demokrat Frank Thompson, ki je imel važno besedo v nedavni debati o delovni zakonodaji. Ko se je z avtomobilom vozil proti svojemu uradu, je z nekega kamiona priletela proti njemu neka kislina. Njega samega kislina sicer ni zadela, povzročila pa mu je luknjo v suknji ter razjedla lošč na avtomobilu. Toda če bi mu kislina priletela v obraz... Za harmoniko in kitaro tudi poseben festival V Paviji bo tudi letos v dneh od 16. do 18. oktobra mednarodno tekmovanje v igranju na harmoniko za podelitev «0-scarja*. Istočasno bo Pavia prizorišče prvega mednarodnega festivala v igri na kitaro. Verjetno bo tiste dni prišel v Pavio tudi Gorni Kramer, ki mu je razsodišče prejšnje leto priznalo *Oscar-ja» za harmoniko. Ta • Oscar* je pravzaprav bronasta reprodukcija kipa konjenika iz Pavie, ki se imenuje Sončnica. Podmornice tihotapcev v Lago Maggiore? Podmornice povzročajo tudi v mirnem času neki strah, kaj šele med vojno. Od časa do časa se bere, da so se tu ali tam prikazale — seveda samo za hip — neznane podmornice. Sedaj se je raznesla vest, da je posebna podmornica za tihotapljenje celo v Lago Maggiore. Financarji v Luinu trde, da o tem prav nič ne vedo in da tudi ne izvajajo nikake-ga lova za to podmornico, čeprav v okviru normalne službe stalno kontrolirajo površino jezera v pasu, koder poteka meja. Odrezal je v ■ zem košček uhlja «A," sem te dobil! Ča-1caf, da ti odrežen ušesa!*- S temi besedami se je gospod Fradel zagnal proti svoji 34-letni ženi Albertini, ki jo je našel v prijetni družbi nekega drugega moškega pri mizi pred kavarno. To se je zgodilo v Franciji, nekje blizu Nantesa, kjer je Albertina hotela preživeti nekaj počitnic, potem ko v zakonu že tako ni bilo pravega soglasja. Gospod je šel po svoje. Toda slučaj ali kaj, je hotel, da je s prijateljem prišel mimo omenjene kavarne. Medtem ko je prijatelj Albertine jadrno pobegnil, je Fradel ženici res odrezal košček uhlja. Seveda je morala v bolnišnico, vendar pa ne bo nič hudega. Fradel pa j« na začasni svobodi. Od danes do nedelje v Maconu v Franciji Revija evropskega veslaštva v borbah za sedem naslovov Furlanski lijjaš pred novo sezono Italija in Jugoslavija sta zastopani vsaka s štirimi čolni ■ Rusi in Nemci veliki favoriti - Tržačan Rozzo z Martinoli jem v double scoulu MACON, 19. — Za letoš nje evropsko prvenstvo v veslanju je te vse pripravljeno. Včeraj in danes so prispeli v Macon tekmovalci iz vseh 20 držav in po predvčerajšnjem neugodnem vremenu so danes v izvrstnih pogojih tudi marljivo trenirali in dosegli izredne čase v vseh kategorijah, kar kaže, da bodo borbe zelo ostre in da je težko napovedovati z magovalce. čeprav se zdi. da so na prvi pogled Rusi in Nemci veliki favoriti. . - «, Italijanski veslači so prispe li v Macon že v nedeljo zvečer. Vsi so dobro razpoloženi in sodeč po včerajšnjih tezul-tafih na treninga tudi dobro pripravljeni. Tako je na primer ob vetru, ki je pospešil hitrost za 8 do 10 sekund, dosegel četverec s krmarjem tCanottieri Pallanzau čas 7’40”2, dvojec s krmarjem Ar-viide iz Turina čas 7’22"1, doublt-scoul mešane dvojice Martinolli-Rozzo (Rozzo ie Tržačan, član S. G. Triestine) čas 6’43”4, njegov konkurent Lario (Pestuggia-Lucini) čas 6'45”2, osmerec Moto Guzzi pa celo čas a’53”l. Posebno zanimiva je bila takorekoč izbirna vožnja obeh double-scoulov, ki je morala odločiti o tem, kateri bo zar stopal Italiji v teh kategorijah. Mešana kombinacija Mar. tinoli-Rozzo je bila še et krat boljša in odločitev je padla nanjo. Posebno močan viis na prisotne je naredil Tržačan Rozzo. Izid žrebanja za lestavo skupin je bil za italijanske čolne v glavnem ugoden. Četverec i krmarjem bo sicer veslal v tkupini z nemškim, toda za fi. r.ale mu zadostuje tudi drugo mesto, v skrajnem primeiu pa ponavljalni izpit v repesaži. V dvojici s krmarjem utegne i-talijanski čoln zasesti v svoji skupini tudi prva mesto. V double-scoulu bosta Martinoli in Rozzo imela glavna tekmeca v Nemcih, medtem ko bi osmercu nikakor re smela ui. t: zmaga v skupini in morda celo v finalu. V skupini ima za nasprotnike .Jugoslavijo, Poljsko in Anglijo, od katerih mu utegne biti resen konkurent samo Poljska. # # * Med reprezentanti 20 držav ▼ Maconu so tudi štirje jugoslovanski čolni, 'ned katerimi je prvič tudi slovenski čoln-osmerec ljubljanske Savi. ce. Jugoslovanski veslač, so imeli pred odhodom na prvenstvo velike težave z dosego norm, ki jih je postavila jugoslovanska veslaška zveza. Toda po napornih prizadevanjih se je vsem čolnom posrečilo neposredno pred potovanjem norme doseči. Rezultati na prvenstvu bodo pokazali, če je ta borba z normami veslačem kaj koristila ali pa če jim je bolj škodila, saj jih je ovirala pri sistematičnih pripravah. Jugoslavijo bodo v Maconu zastopali naslednji čolni oz. posadke: Perica Vlasič v skiffu (Vela Luka), dvojec s krmarjem Krke iz Šibenika, četverec s krmarjem zagrebške Mladosti i« osmerec ljubljanske Savtce. V osmercu bodo veslali člani Savice inž. Adolf Potokar, An. ton Gunde, Peter in Slavko Cernjač, Janko Gabrščik, Igor Radin in krmar Roman Slabe, kot gosta pa Boris Tučič (Ja-dran-Reka) in Miroko Stagler (Mornar). Kot rezervi sta odpotovala v Macon še Drago Nikodijevič (Savica) in Cedo. mir Peričin (Mornar). S posadkami so odpotovali Mirje trenerji, in sicer zvezna trenerja Jelasek in Lašt.ivica, trener Mladosti Posavec in trener Savice inž. Stefan Ho čevar. Zvezni trener Laštavi-oh je o možnostih jugoslovanskih čolnov dejal naslednje: sC.etverec s krmarjem, za kateregu mislim, da utegne do. seči največ od naših posadk, )e bil na pripravah na taborjenju boljši kot lani. Posadka dvojca je zelo borbena in če letos ne. bo dosegla kai posebnega, se mi zdi, da je zelo perspektivna za naslednje leto za olimpiado. Od Vlasiča lahko pričakujemo dobro in slabo. Ha Bledu ga je namreč pregledal zdravnik in ugotovil, da je imel pred leti rano na dvanajsterniku Prav zato z njim pri treningu nismo pre. tiruvuli in je. težko rečt, kaj utegne doseči. Osmerec ljubljanske Savice je napravil več kot uspešen podvig. Čeprav brez tekmoralnga čolna, so se uvrstili v sam vrh jugoslovanskih tekmovalcev. Odlikuje pa jih posebnu borbenost. Pričakovali kak izreden uspeh bi utegnilo biti preveč, saj je znano, da je zasedba pri osmercih na evropskih prvenstvih res najmočnejša. Žreb Jugoslovanom ni bil ravno naklonjen. Morda se bo še najlaže kvalificiral četverec s krmarjem v borbi s švicarskim. nizozemskim, danskim in romunskim. Vlasič bo težko kaj dosegel proti Ivanovu in enako tudi dvojec s krmar, jem proti nemškemu, medtem ko so izgledi osmerca v borbi z evropskim prvakom Moto Guzzijem ter Poljaki in Angleži skoraj enaki ničli. Program prvenstva je naslednji: Četrtek, 20.: qb 15. uri izločilna tekmovanja. Petek, 21.: ob 15. uri izlo- čilna tekmovanja Sobota, 22.: ob 15. uri polfinalna tekmovanja. Nedelja, 22.: ob 15. uri fi- nalna tekmovanja. * * # MACON, 19. — Kongres Mednarodne veslaške zveze je včeraj sklenil, da bo žensko evropsko prvenstvo leta 19(40 v Angliji od 7. do 14. avgusta v Willesdenu v bližini Lon. dona in da moškega evrop-kega prvenstva ne bo zaradi olimpijskih iger. L. 1961 bo mošKo in žensko prvenstvo organizirala Češkoslovaška. L. 1962 bo tudi prvo svetovno ve. slaško prvenstvo, za katero so že vložile svoje kandidature Švica, Avstralija in Danska. Odločitev glede kraja bo sprejeta na prihodnjem kongresu KISA. ki bo v Rimu. "-■s::- :•Miiitiu.dll -il -V i; . •* Double-scoul Martinoli - Rozzo Nova Udinese računa na «zlato sredino» V soboto in v nedeljo v Beogradu Pomlajena enajstoriea z lokalnimi elementi VIDEM, 19. — Obnovljena in pomlajena Udinese se predstavlja pred začetkom letošnjega nogometnega prvenstva poživljena in s homogenim kompleksom, ki bo brez dvoma bolj odgovarjal potrebam provincijske enaj-storice. ki se mora boriti z (velikimi moštvi glavnih mest. Glavni cilj voditeljev bo vcepiti moštvu smisel za moderno igro. Vodstvo Udinese je letos nakupilo mnogo mladih igralcev, v matični klub pa se je povrnil kapetan Menegotti. Novi igralci so: Luigi Bertossi (23 let) iz Vidma, Francesco Ca-nella (20 let) iz Noventa di Piave, Luigi Milan (22 let) iz Milana, Luciano Delfino (27 let) iz Alessandrie, Pier Luigi Del Bene (27 let) iz Taormi-ne, Giorgio Odling (26 let) iz Carrare in Erasmo Battello (20 let) iz Vidma. Trener Feruglio (bivši trener Triestine) je zadovoljen z igralci, ki so mu na razpolago, predsednik Bruseschi pa je celo navdušen in trdi, da bo njegovo moštvo letos igralo solidno vlogo in da mu ne bo tekla voda v grlo kot v lanski sezoni. «Naš program je — je dejal Bruseschi — zagotoviti si položaj na sredini V novem olimpijskem bazenu v Rimu REPREZENTANCE ZA PLAVALNI TROBOJ ITALIJA ■ V. BRITANIJA ■ ŠVEDSKA V treh formacijah je več evropskih rekorderjev RIM, 19. — Med današnjo tiskovno konferenco Je g. Cenni, ki vodi tajništvo italijanske plavalne zveze, sporočil formacije državnih reprezentanc Italije, V. Britaniji in Švedske za plavalni troboj, ki bo v soboto in v nedeljo ob otvoritvi novega olimpijskega plavalnega stadiona v Rimu. Formacije so naslednje: Italija Moški: 100 m prosto — Paolo Pucci, Giorgio Perondini; 400 m prosto — Paolo Galletti, Bruno Bianchi; 1500 m prosto — Paolo Galletti, Paolo Ciacci; 100 m hrbtno -— Christian Schollmeier, Giuseppe Avallo-ne; 200 m prsno — Roberto Uažzari, Francesco Masperi; 200 m metuljček — Federico Dennerlein, Claudio Lombardi; 4 x 100 m mešano — Schollmeier (hrbtno), Lazzari (prsno), Dennerlein (metuljček), Pucci (prosto). Štafeta 4x200 m prosto bo objavljena verjetno šele v zadnjem trenutku. Zenske: 100 m prosto — Cri-stina Pacifici, Paola Saini: 400 m prosto — Sandra Valle, Wel-leda Veschi: 100 m hrbtno ■— Arlette Faidiga, Olimpia de Marchi; 100 m metuljček — Anna Beneck, Lucia Bacchi; 200 m prsno — Elena Zennaro, Gabriella Tucci; 4 x 100 m mešano — Faidiga (hrbtno), Zennaro (prsno), Saini (metuljček), Pacifici (prosto), štafeta 4 x 100 m prosto bo objavljena naknadno. Lueilla Passerini (deska): Paola Perno (deska 3 m); Laura Conter (stolp 10 m); Lueilla Passerini. V. Britanija Skoki v vodo: moški — Lam- berto Mari (deska 3 m); Wal-ter Messa (deska —3 m); Pa-jella (stolp 10 m); Giovaru-scio (stolp 10 m). — Zenske; t'-' m ■ - .mm Dvojec s krmarjem Armide iz Turina (Ostimo - Anseimi, krmar Bruno) in četverec s krmarjem Canottieri PaUanza Moški: 100 m prosto —- Peter Kendrew, Stan Clarke; 400 m prosto — lan Black, Robert Sreenan; 1500 m prosto — lan Black, Robert Sreenan: 200 m prsno -— Gerard Row linson, James Mavtaggart; 100 m hrbtno — Graham Sykes, Michael Payne; 200 m metuljček — Graham Symonds, lan Blyth. Zenske: 100 m prosto — Diana Wilkinson, Natalie Ste-ward; 400 m prosto — Nan Rae, Judy Samuel; 200 m prsno — Anita Longsbrough, Christine Gosden; 100 m hrbtno — Margaret Edwards, Syl-via Lewis; 100 m metuljček — Sheila Watt, Christine Gosden. Skoki v vodo: moški — Keith Collin (deska 3 m); A. Kitcher (deska 3 m); Brian Phelps (stolp 10 m); James Candler (stolp 10 m. — Zenske — Elizabeth Ferris (deska 3 m); Marian Warson (deska 3 m); Ann Long (stolp 10 m); Lolly Wieland (stolp 10 m). Tajnik Cenni je pojasnil, da bodo v moški štafeti 4 x 200 m prosto nastopili po vsej verjetnosti Pucci. Perondini in Romani ter Bianchi, v ženski štafeti 4 X 100 m prosto pa Valle, Saini in Pacifici, medtem ko bo četrta najbrž Contardo. Švedska Moški: 100 m prosto — Per Ola Lindberg (nordijski prvak), Bengt Nordvall; 400 m prosto — Lars Erik Bengtos-son (švedski prvak), I.eif Wolmstein: 1500 m prosto — L. E. Bengtsson, L. Wolmstein; 4x200 m prosto — Lindberg. Nordvall, Billqvist, Olaf Eriks-son; 100 m hrbtno — lllf-Go-ra.i Johansson, Lars Eriksson: 200 m prsno — Tommie Linrl-stroem (nordijski prvak), Bernt Nilsson; 200 m metulj ček — Haakan Bengtsson (nor- dijski prvak), Rolf Friberg. 4 x 100 m mešano — Per Olaf Eriksson, Bjoru Billiqvist, Len Goran Johansson. Zenske: 100 m prosto — Kate Jobson (evropska prvakinja), Karin Larsson (druga na nordijskem prvenstvu); 400 m prosto — Bibbi Segerstroem (nordijska prvakinja), Jane Cederqvist; 4x100 m prosto — Kate Jobson, Karin Larsson, Barbro Andei-sson, Karin son; 100 m hrbtno —• Bengt Olaf Almstedt, Lars Eriksson; Grubb: 100 m hrbtno — Bibb Segerstroem (nordijska prvakinja), Gullbritt Joensson: 200 m prsno — Margaretha Win-qvist (švedska prvakinja), Barbro Eriksson; 100 m metuljček — Kristina Larsson (nordijska prvakinja), Brigitta Lundqvist. Skoki v vodo: moški — Toi-vo Oehamn (nordijski prvak), John Hellstroem (švedsiki prvak), 'Jan Engvall; ženske — Birthe Hansson (švedska prvakinja in tretja na evropskem prvenstvu), Gunnel Hagerty, Majli Larsson, Karin Ceve. NOGOMET Srednjeevropski pokal Honved - MTK 4:3 BUDIMPEŠTA, 19. — V prvem finalnem srečanju za srednjeevropski nogometni pokal je Honved premagal MTK s 4:3 (4:1). Povratno srečanje bo 9. septembra. Honved in MTK sta se u-vrstila v finale potem ko sta najprej izločila avstrijske in češkoslovaške, v polfinalu pa še jugoslovanski moštvi Vojvodino in Crveno zvezdo. lestvice. Vsi novi igralci so bili angažirani na temelju vnaprej izdelane taktike nove e-najstorice. Udinese bo skušala uveljaviti moderno igro s tehnično orientacijo na sistem štirih napadalcev in štirih krilcev, ki jo prakticira že nekaj let.» Glede vratarja Romana je Bruseschi dejal, da ga ne za nima več, glede nekaterih drugih, ki še niso uredili svojega odnosa s klubom pa je dejal, da ima zanje že dobre zamene. Trener Feruglio je prepričan, da bodo njegovi igralci zadovoljili. Skrbi ga le obramba, v kateri razpolaga trenutno z branilci Burgnichem, Del Benejem in Gonom. Seznam titularcev je naslednji: VRATARJA: Luigi Bertossi (23 1.), Luciano Santi (24 1.); BRANILCI: Tarcisio Bur- gnich (20), Odero Gon (26). Pier Luisi Del Bene (27); KRILCI: Massimo Giacomi-ni (20), Renzo Sassi (30), Giorgio Odling (26), Luciano Delfino (27), Enzo Menegotti (34), Sergio Rodaro (21), Sergio Manente (35): NAPADALCI: Louis Pen- trelli (27), Francesco Canella (20), Lorenzo Bettini (27), Luigi Milan (22), Alberto Fon-tanesi (30), Erasmo Battello (20). Rezerve: Birtig (napadalec), Di Benedetto (krilo in zveza), Trevisan (krilo). Pin (branilec), Tabacco (branilec). Verjetna začetna formacija: Bertossi: Burgnich. Del Bene (Gon): Giacomini (Sassi), Od-lin*. Delfino; Pentrelli, Canella (Giacomini). Bettini. Milan, Fontnnesi (Battello). Francoski atleti - trd orf za predstavnike Jugoslavi Več možnosti za uspeh imajo jugoslovanske atletinji BEOGRAD, 19. — V soboto in nedeljo bo v Beogradu na stadionu JLA atletski dvoboj Jugoslavija-Francija. Pogajanja za ta dvoboj so se začela že več kot pred 10 leti, toda Francozi so vse doslej to srečanje odklanjali v bojazni, da jih Jugoslavija ne bi premagala. Sedaj ko se je razmerje sil obrnilo v njihovo korist, so se končno odločili, prepričani, da bo njihov ponos avelesilea rešen, pa čeprav tudi samo z minimalno zmago nad nasprotnikom. ki je v poslednjih letih na evropski lestvici preče! nazadoval. Olimpiada in televizija S tem smo že namignili, da favorit tega dvoboja v moški konkurenci Francija. Res je sicer, da njena reprezentanca ni več tako močna kot je bila včasih in da tudi trenutno njeni atleti niso vsi v najboljši formi. Res pa je, da ima mnogo bolj izenačene moči v vseh disciplinah kot Ju-gocslovani, kar bo najbrž odločilno. Bežen račun na osnovi zadnjih rezultatov nam lahko v grobih obrisih pokaže, kakšen bi utegnil biti končni obračun med moškima vrstama. Francozi bodo po vsej verjetnosti pobrali dvojne zmage na 200 m (Seye 21”0 in Gene-vay 21 ”2), na 800 m (Lenoir (1’49”0), na 1500 m (Bernard 3’42”2 in Jazy 3’44”4), v troskoku (Battista 15,99 in Wil-liam 15,57) ter verjetno tudi na 5000 m. V razmerju 7:4 (pr. vo mesto 5 točk, drugo 3, tretje 2, četrto 1) v njihovo korist bi se utegnil končati tek na 10.000 m in skok v da ljino, v razmerju 6:5 v njihovo korist pa tetk na 400 m in met kopja (Maequet 81,86 m). Končno bi morali Fran- tiliiiiiiiiiMHiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiiuf 1111111111111 Študentovske športne igre-Univerziada Skupini in vaterpolo turnirju Jugoslavija, Italija in Madžarska glavni favoriti TURIN, 19. — Tehnična ko-1 28. avg.: Nemčija - Romunija misija Univerziade je na osno- (ob 11), Madžarska - Nizozem- vi prijav za vaterpolo turnir formirala dve izločilni skupini, ki sta sestavljeni takole: SKUPINA A: Madžarska. Italija, Nizozemska, Irska; SKUPINA B: Jugoslavija, Nemčija, Španija in Romunija. Skupini bosta odigrani po i- NLW YORk, 19. — Organi- tali)anskem sistemu brez po- • • • t , , • . - . Ueatn lVl ovanani rlirn TV> n zacijski odbor zimskih olimpijskih iger v Squay Yalleyu je podpisal pogodbo z družbo »Columbia Broadcasting Sy_ stem» za televizijski prenos i-ger. Ista družba ima tudi že pogodbo za prenos olimpijskih iger v Rimu. vratnih srečanj. Prvi dve moštvi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finalno skupino za plasma od 1. do 4. mesta, ostala pa v tolažilno skupino za plasma od 5. do 8. mesta. Program srečanj je bil določen takole: Sklepi nacionalne nogometne zveze Tekme 2. turnusa za pokal franc.-ital. prijateljstva Prepovedano širjenje koledarčkov prvenstva A in B lige v reklamne in trgovske namene Palermo izžvižgan po slabi igri v Torontu TORONTO, 19. — Italijan ska nogometna enajstoriea Palermo ie preteklo noč igrala neodločeno 0:0 z moštvom «Toronto-Italia» Tekma, ki je bila odigrana na stadionu Var. sit pred 6500 gledalci, je bila slaba. Palermo je bil sicer v terenski premoči, ki pa ie ni znal izkoristiti, delno tudi zaradi dobre obrambe domačih. V vrstah Palerma zaradi poškodbe ni nastopil Vernazza. Po tekmi so gledalci manifestirali svoje nezadovoljstvo z žvižganjem. MILAN, 19. — Na predlog I namene koledarčkov za držav-zainteresiranih klubov je Itali- no nog. prvenstvo v sezoni janska nogometna zveza dolo- 1959-60. Nacionalna zveza bo čila naslednje datume in ure za srečanja v drugem turnusu nogometnega tekmovanja za pokal francosko-italijanskega prijateljstva: Sreda. 2. septembra: V Florenci na občinskem stadionu ob 21.30: Fiorentina-Nimes. V Milanu na stadionu San Siro ob 21,30: Internazionale-Racinu Club de Pariš. V Turinu na občinskem stadionu ob 21.: Juventus -Stade de Reims. V Bergamu na občinskem stadionu ob 16,30: Atalanta -Le Havre. Sreda, 9. septembra: V Milanu na stadionu San Siro ob 21,30: Milan - Nice. V skladu s členom 22 točko 6 pravilnika Nacionalne zveze, je Zveza prepovedala brez predhodnega dovoljenja širjenje v reklamne in trgovske sama poskrbela za zalogo ko ledarjev, da jih zaščiti pred nedovoljeno reprodukcijo. U-stanove in posamezniki, ki bi hoteli publicirati koledarje za prvenstvo A in B lige za sezono 1959-60 morajo zaprositi za dovoljenje pri tiskovnem u-radu nacionalne zveze FIGC. Iz istega razloga je zveza tudi prepovedala brez posebnega predhodnega dovoljenja snemati potek tekme na filmski trak oz. vsakršno registracijo istih. Zaradi tega bodo uslužbenci na stadionih imeli pravico prepovedati vstop na stadion vsem, ki bi bili brez posebnega dovoljenja opremljeni s filmskimi kamerami ali z drugimi napravami za registracijo in reprodukcijo. Izjemo predstavljajo le operaterji ska (ob 18), Jugoslavija - Španija (ob 21,35), Italija - Irska (ob 22,15). 29. avg.: Madžarska - Irska (ob 10,45), Nemčija - Španija (ob 18), Jugoslavija - Romunija (ob 21,15), Italija - Nizozemska (ob 22,15), 30. avg.: Jugoslavija - Nemčija (ob 21,15), Italija - Madžarska (ob 22,15). 31. avg.: Nizozemska - Irska (ob 21,15), Romunija - Španija (ob 22,15). Tekmovanja v finalni in tolažilni sikupini se bodo začela 1. septembra. Tudi program za plavalne discipline, ki je bil že prej določen, ie bil znatno spremenjen. Zjutraj bodo na vrsti izločilne skupine, finalna tekmovanja pa se bodo odvijala po naslednjem programu: 27. avg.: 200 m metuljček moški, štafeta 4x100 m mešano ženske, 100 m prosto moški. 28. avg.: 100 m prosto ženske, 100 m hrbtno moški, 100 m hrbtno ženslke, 400 m prosto moški otU cozi zmagati tudi V fetah. - jul* Močne discipline nov so v glavnem s lici, kjer bi ^ dvojno zmago, ter krogle in kladiva, 1 Ki4t *• ~r P f 1P 1 ralo biti razmerje ,, Jugoslovanov Mm1®, ^ go bi utegnili dose.c.i,til ku na 100 m, v• trt** j ovirami ter v s*0 j!: tf Po tej računici . $ Francozi s 16 toclfa®^ in sicer v razmer veda pa je treba P" ^ se lahko na iSrl5C?a i obrne v korist enes gega nasprotnika 111. »srečnem dnevu« h Jugoslovani tu f' zultat, medtem zmaga skoraj iz“j' s(i>l Precej več .motn v(jt. speh pa ima ženska ,nk«. goslavije. Jug°sl°.vLa(! , „ j 1 „ Z«1*0® ko dosegle dvojm z^r tu diska in kopJa ,■ j( je 7:4 v metu kroi ^ metu krogle jino ter kib i1 razmerje 6:5 v 1e ^ m in 80 m ovire. naj bi ostale brez.!l bi ge, v razmerju ‘' it zmagale v tekih j. 200 m ter v skok«j s 5:2 pa v štafeti- -j«* čunu bi morale zmagati s 56:50, ka bilo presenetljiv^ ♦ k t Predsednik Jugoslavije Artur * vprašanje, kaj ■** . G 0 mial'. i dvoboja s Franco2''^ »Predvidevam tesna, na’>“ služeno zmago , , ter zmago Franc'ov konkurenci, toda točkami razlike m manj. V atletiki goče...* , .(t TO NOC V LOS A D. Moore-l prvenstvo peresn LOS ANGELES, 'S( rije Davey Moore )e nes izgubiti na te/'.gelJ gramov, da je (fg 29. avg.: 200 m prsno moški, 100 m metuljček ženske, 4x200 m prosto moški, 400 m prosto ženske. 30. avg.: 200 m prsno ženske, 1500 m moški, 4x100 m prosto ženske, 4x100 m mešano mošiki. Univerziada v številkah Za Univerziado je 50 držav prijavilo 1180 športnikov in 150 športnic za sedem športnih panog, vendar pa se bodo te številke lahko še malenkostno povečale s poimensko prijavo Libanoncev. Največ prijav je seveda za atletiko (35 držav), za sabljanje (20), plavanje (18) in tenis (16). Za ekipne športe se je prijavilo 16 košarkarskih, 13 odbojkarskih in 8 vaterpolo reprezentanc. Najštevilnejše bo italijansko moštvo s 134 atleti in 29 atletinjami. Sledijo Nemčija (77 -25), Francija (76 - 12), Poljska (73 - 9), Jugoslavija (54 - 5), Bolgarija (54 - 4), CSR (52 - 6), Madžarska (48 - 7), Nizozem- RAI in TV na podlagi spora-j ska (47 - 4), Španija 50), V. zuma med RAI-TV in Nacio- | Britanija (35 - 10), SZ (33 nalno zvezo FIGC. '11) itd. za svojo kategorij f ^ no pred dvobojej** ^ Basseyem, ki bo jjSh' uri po italijanskem Angelesu. .Miš- Na današnjem f Hogan Kid Bass^pfi1 .56,700 kg, Moore % ji tem merjenju b'1 je skrajna meja. _ "* toHA' PATTERSON - }u , M Dempsey-org3nlZ-b povratnega ^t NEW 't ORK, 'L ti svetovni prvak te -e letni Jack DerApSCJfljijj} čil, da je sprejel_„Q d'‘ ganizacije povratne ^ za svetovno Prjoha|,sJi Pattersonom m ki mu jo je P°h„ • Rosensohn EnterP2’ pi-odvetnika druga pa... obravnava zame svete stv* Carver je sklenil roke in rekel: ( j »Vi veste, da je listina, ki jo iščem, prav ta, ^ kpi «8amo domneval sem to», je odvrnil Yeh Ling-.^fi je pa nikakor ne morem če ste zares tako pren*' tudi vedeli, zakaj ne sme priti ta listina na sl tNnrinliCVaM* s o (Nadaljcvo