ilOCMODl. K. K- nuiiuuuuuictv, Wien VGorici, 16. K&reija 18^7 „Soca" izhaja vsak cefrrtek in velja s poSto prejemana ali r Gorici na dora pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta . . . . . „ 2.30 6etvrt leta . * . . „ 1.20 Pri oznamlih ia prav tako pri „po~ slanicah" se placuje za nayadno tristop- bo vrsto: 8 kr. ce se tiska I krat 6 » » » n 2 " Zavecc 6rke po prostoru. Tedaj. V1X Posamezn* ftttvilkt it dobivaj* 10 soldor t Gorici ? tobakarnici t sposki ulici Wizo „treh kron", y Trstu r tobakarnici „Yia dftia m» serraa 60". Narofinina in dopisi naj se bltf«-voljno poSUjajo pod naslovom: Viktor Dolencc v Gorici. — Rokopisi ¦• at ciljcv, posebno ie je zroven se prav uboien in mm mej seboj Be celo takih Ijudi, ki iz prav sebicuih ntmeuov pakttijejo ali prav za prav delajo za nasprotnik$, za tujce. — Mej Siovenci imamo celo takih ijudi, ki so pred cusom morda piidigali svobodo, neoilviatoost, ki so pa po-zneje postali tako pametni (tako le imenujejo sami), da kleceplazijo pred mogocnimi ninistri in pridigajo narodu oportuustvo, politiko kleieplazov, servilnost itd. Takih ljudi, ki bi tudi v svojo skodo staluo dr-zali se narodne, popolnoma ciste *in striktno narodne politike, imamo premalo, kajti tak} ljudje uijmajo samo na zgorej te^kega stali^a, ampate tezave se jim delajo tudi od zdolej, ker oportunstvu po uaravi bolj nagnjen prosti narod le prerad sledi ljudem, ki mu sc zivimi barvami risajo momentanen, materijalni do-bifiek. NaLa inteligencija jemlje veeinoma Se zmerom naiodno neodvisuost in naroden napredek kot prozne besedo; nekateri govore za vse te ideje, ka^ejo vfia-sili celo ogujenost za taka v/.viSeua nacela; a v istini jim je vse to le igracn, le neka potreba zarad lep§e-ga, zarad mode; da bi jih bilo presenile prepricanje za take lepe ideje in se jim vcepilo v kri in mozeg, o tern so opravieenc prav obSirue dvombe posebno istemu, katerj opazuje take gospode u2e vec let in ima priliko pozuavati razne zveze in upljivc, ki sode-lujejo pri njihnvem javnem delovi :gi. Kaj bi nadolgo razkrivali vse te skelcce rane uasega naroda, poStcuo misle6i jib uze davuo poznajo. V kratkem izreCemo: premalo, dosti premalo zuacajnih moL je mej nami. Tudi drugi uarodi jih pogreSajo vsled velike korup-cije; a toliko jim to ne gkoduje, kakor nam, ker jen-jali so u^e borbo za svoj obstanek. Mi pa, ki smo Se-le zaceli to te^avno, pa najvecih 2rtev vredno borbo, mi potrebujemo lepo krdelo takih moz\ mi potrebujemo voditeljev cistihi znacajnih, navdu§enih za naso rec, ki se ne bodo lizali ne na desno ne na levo, ki bodo narod navdusevali in pripravljali za vsakovrstno zrtve, ki bodo pobijali nesreCeu partikularizem, naj se prika^e kderkoli. Mi potrebujemo moz\ ki bodo zaceli pravo sio-vansko politiko, neodvisuo od tujih upljivov, in to ne samo z lepo besedo, ampak tudi z dejanjem, kajti za-lostna majka Jugoslovanom, Ce ne pride do skupne zdrave politike, telece po viSjih ciljih; vsa nasa do-sedanja malenkostna politika nij ma pravega cilja in skoro no mure uavdiisevati plemenituejsih sre k iz-datnim /ttvam, Mi Siovenci torej pogresamo znafiajev mej nami; a nekoliko jih vendar §e imamo in prav ti bi se morali pribiizati eden drugemu pa skupno delati na to, da narod naS postane moral no zadostno moc&a, da prenese Irtve, katere bode od njega zahtevala domo-vina, ako bote kedaj postati popolnoma svoboden in spostovan. Moz^je, kateri dutyo v sebi moraiuo mofi, kaj ^i tovati za narod, pridejo naj na povrsje in naj z lepim izgledom in s svitlim meceru zacnejo cistiti polje, prepolno grde ljulike. ObSirneje o tern preva^nem predmetu bomo ke-sneje govorili. Dopisi. \t Solkana lO. marcija. (Izy. dop.). Osoda.— Beseda za Lavricev spominek. — Zupanijski policij-ski red.). &e zopet nam je nemila osoda odpe^ala iz nase sreoje enega blagodu§nega pastiija in izvrstnega narodnjaka a. g. kaplana Jo^efa Pauletida. Due 8. t. m. je nas zapustit castiti gospod ter sc po zaukazu fiastitega nadskofijstva preselil v Cerovo v Berdih. Bes srefina se mora steti taka Yas, kjer v njej biva tako blagodu^ni pastir in pravi narodnjak skoz in skozi. Predvecer njegovega odhoda ga je citaluicni od-bor z zupanoin na tela pozdravii in se od njega po* slovii ter se mu toplo zahvalil kot pravemu pastirju solkanskih ovfiic in vilemu in delavuemu bivSemu od-borniku in bukvarniCarju na§e Sitainice. Ob enem mu je predsednik Citalnice za spomin njegovega odhoda poklouil lepo poezijo. Dopisnik iz Solkana v zadnji Stov. t;Soceu je izrazil, da namerava naSa Citaluica napraviti precej po Veliki noci veliko besedo v spomin Dr. Lavrlca. Miscl je dobra, ali dvomim, da bi Be za zdaj uresni-Aila, kajti iz gotovega vira sem slisal, da je iiUlnic-ni odbor v eni seji 2e sklenil, da bode meseca maja praznoval desetletnico citalnice. Po tern takem dvomim, da bi si cital. odbor toliko prizadel, da bi v par me-sacih dve besedi uapravil, Mogoco kasneje v jeseni, ko bode §e zmeraj Las v tak namen kaj napraviti. Nase 2upanstvo Izdalo je p. 1. policijski red, katerega je po vseh krfimah in javnlh prostorih pri-lepiti dalo; ali zdi se mi, da se teh policijskih redov uikjer veC prilepnjenih ne vidl, ali so jih pa macke ali kdo drug iz sten potrgati. Vendar ni6 ne de, saj mislim, da ni jo Slav, ^upanstvo on isstis tega policy* skega rcda v svojem arhivu za uradno rabo prlhranl-lo. Ta policijski red razglaia ve6 na rod eb, Rae-glasen pa je bil posebno zato, da bi se v nasi obclni mir obvaroval in ohranil. A kako ga nase iupanitvo izpolnuje? Ne samo, da se na§i pobalini vedno pre-tepajo in celi obclni ncmir delajo, imsprotujejo posebno o prilikah javnih plesov in drugih veselic su-rovo in napadajo po§tene goste. Je-li moreda si. 2upanstvo inislilo, kedar je po-Hcijski red kovalo, da bodo polictjskl red it mWy» vtekel in na§e pobaliue, ko bodo nemir delali, mirit Sel in tako naSi obcin* mtirih volov rede* sarao dva in naj iiuajo mcsto njih toliko krav ee. Saj sicer krave tudi labko k volom vprezejo in jib tako na porji za oranje in druga dela ra'oijo. Ako ima kmet dandanes samo dve kravi v svojem posestvu, dajo mu dobicka od 3 do 4 goldinarjev na teden samo pri mash. In kaj bi ne ! Dajo mu od 8 do 10 fuatov niasla na teden, katero proda v Kaiialu po 40 krajcarjev funt. Dobil je torej samo pri maslu za dva mernika tur&ce iu ostane mu Se doma dclano raleko in zraven se vsako leto dve teleti, za kateri, ako jih proda, tudi par forintov dobi. Naj bi torej nasi kmetovalci za uaprej v obilnenejem Stevilu zivi-no redili in si s tem kaj ver piipomogli, ker dandanes se vse bolje po visji ceni proda, nego se je pro-dajalo pred nekdanjim iasom. Da se nasim kmetovalcem zmerom le vec dav-kov naklada, so mnogo tudi sami krivi. Naj le pride, kdor koce, vsaki daii brez razlocka v naSo uradnijo; osterrael bode videti toliko Ijmli v njej in narvee pa kmetovalcev. Ko bi bilo se enkrat toliko uradnikov, imeli bi vselej dosti dela, da vsem tem bozjim ljudem ustrezejo in je odpravijo. Naj pomislijo tedaj na§i kmetovalci, ki po uradnijah za vsako majheno rec le-tajo, kolikor vefi uradnikov je vsled tega potreba toliko vec davkov se jim bode nakladalo. Uradniki no iiv6 od sape, ampak placaui morajo biti, kar pride vse na ramena kiuetovalcein. Slednjic naj omenim tudi, da veeina nasih kme-tovalcev dala se je v svojo nesreCo Kupeiji v roke (z lesom, z zivino, z maslom, z zitom), vsled cesar zane-marjajo svoje knietovalsko delo. Pridobe si morda pri kupdiji en goldinar na dan ali dva, pri svoji kmetiji na domu pa zapravijo, ker vse delo zaostane, zopet dva goldinarja in se veC. Spomnite se starega pregovora, da Bgospodarjevo cko debeli zivino*, in ravno tako je gospodarjevo oko pri vsakem delu po-trebno, posebno pa pri kmetijstvu. Kmetovalci, kateri svoja dela doma zanemarjajo zaradi kup€ije, postanejo tenuhi, zahajajo pogostoma v kereme in postanejo potem zapravljivci. Napiavijo si dolgove na dolgove in potem hajdi premozenje na boben. Vsak naj tedaj ostane pri svojem kopitu. Kmetijski stan je, akoravno tezak, nar iepji in ako je letos slabo, naj bi ne obupovali, tem-veft naj bi se pa bolj trudili za prihodnje, kajti po - slabem vremenu st je nadejati zopet lepega in vese-lega. Naj bi se tudi ne tozili kmetovalci nasega o-kraja toliko. kajti dokler vidi pazljiva nasa vkida, da kmetovalci iraajo dovolj denarja za stempeljne in da so v Lerni sukneni obleki in z Lernim suknenim pla§Lem ogernjeni; dokler bodo zmerom le sniodke mesto tobaka iz fajfe kadili: jim bode vlada davke zmerom le vec" povisevala in ne znizevala. Kmetovalci naj se svojega stanu derze in naj raji na svojem polja pridna dela jo, nego da si zakla--de izcejo in s tem svoje premozenje zapravljajo; naj raji stare vinske terfce izrujejo in nove terte ter sad-na drevesa zasade. Tarn najdejo gotovo pravi zaklad ia ie se poleg tega se uradnij in odvokatov, karkoli je mogoce, vanijejo, potem bodemo v kratkem zamo-gli reci: „es ist schon besser geworden", je uze bolje. ___ Mak. M.... Kdlial, 14. marcija. (Izv. dop.) „Nocoj, nocdj na vasi — mertva5ki zvon zapel, — nekdo slovo od av^ta — nocdj je zopet vzel". In jutri, jutri zgodaj v i2emlj6 ga ponesd: na§ega starega fanta Valentin a Segalo v 66, letii pozemeljskcga bivanja. Na§ pri-Ijubljeni „Tincilitt, Segalov ,Herr Onkel", ^ivi casopis Kanalski, brez Kanta in Schoppenhauerja veiik filo-lozof pred Bogom, najvztrajnejst nocni duvaj, podal se je k pokoju. Sinoci ob 9. uri zaspal je mirno v 6o-spodu po komaj dvadnevnej bolezni na pljufiih. Po-svetne svoje zadeve je prej lep6 uredil in z Bogom spravljen mo§ko prejel smertni poljub. Ko izide „Socatt, so vozniki ie rasnesli novico od Tersta do meje Ko-ro§ke. Pogresali ga bodo posebno oni, katerim je bil najtOfinejSa ura; pogreSali ga bodo vsi potniki, vese-lega pajdaSa; pogre§ali ga bomo zlasti Kanalci, na§o j&TO iwniko, Ijttbega yecnega godernjaCa. Bil je velik „originalsT poSten pa kakor Aristid, zanesljfv in kakor grob moKefi v vseh nra zanpanih skrivnostib, svoji rojstni hi§i najzvestejSi 5uvaj, nam Kanalcem spo§to-vanja vreden moi. Pa bi ga bi! poznal Jur^ifi! Imel je svoje mube, zato pa je bil ^original*, a marsikater omikan cefutnik bi se lehko bil ncil pri ranjkem mo-§tva in znacaja. Vsi, ki ste ga poznali, gotovo pore-fete : ubogi pOnfcel !¦ Samo ridra bo vesela pod &c-galovim vertom, ker ne bo jived motil njenih stopinj. Mirno spavaj, ubogi .Oskel*, tikoma pod mrrodvorom pa bo vidra v meseeinah skakala po skalovji in ti po&Ijala pozdnive v gomilo, in ribice prijazne bodo pod tabo svobodno Svigale po Soft, in na tej strani ob potoku bo slavec ivergolel, katerega letos nisi u-aakal Tako je zivljenje. wWelt*tf si zmerom pravil, ubogi v„Ookela. Se enega laertveca se moramo spominjati. 10 t m. zamnl je ˇ Morskem ^stari Sdekljon*1. Star pa je bil, kajti v kanalskem katapann je zabilj«'2eno nje-govo rojstvo 1. junija 1791. Videl je 7. gospodiuj v svojpj hiSi: sfaro mater, mater, svoje tri zene, ne-vt'sto in slednjtc svojega ranjkega sina Ivana. nevesto, katore sinu je tudi ie pestoval. Bil je na§ starina strasten iowc, iiva smert zajc.*mr ce tudi ne „zajcji britof-, jedli so jih namre6 tisti, katerim je „biaki-roval"4. V svoji preveliki nagnenosti k lovn streljal je dvakrat na niertvo macko, enkrat pa na zajca z orehi napolnenega. Pred par tedni Se je rekel sivolasi star-fek v pogovoru o zajeih: he, §e bi ga pi h nil, Se, ko bi me le noge nosile. Zdaj v mirn podiva tudi on, zverina pa se radnje in caka muljave. Ko srno cltah zadnji nSoLinH dopis iz Gorice, nismo znali, bi se li jokali ali smejali butoglavosti nasih Gorjanov. Vse kar vstoji v dopisu o tisti hudi-cijadi, je le preresni^no. Zalostno je, da se imovit in terden kmet da tako gerdo opehariti. V Vicindolu biva ta modra butica. In tako prismojen je naS ofce V Ne-unina poblepnost ga je zapeljala. Nad 300 lepih gol-dinarjev mu je hudic — odnesel. Naj bi Se bilo, kar so zajeli in zapili modri patroni. Pol teleta, kopun, dva sodLeka piva, obilo vina, celo butelje; kaj ne, to ze ohrabri cloveka, da Caka pogumno dolgorepnika. Pravijo, da si lase ruje opeharjeni nio^, fax: rajSi bi bil izgubil vsa goveda, nego dozivel tako sramoto, Prav nm bodi! K veliki koncertni besedi z izbranitn programom delajo se zc priprave na vse kriplje. Versila se bode okoli 15. aprila v gosp. Markicevi vthkanski dvorani. Pelo bortevzboru 16 gerl, krepkih isveibanih glasov. Samospevi in dneti bodo v dobrih rokab, recte geriih. Dozdaj so obljubili jkrepko podporo soliati: adjunkt "VVallenliof (morda najboljsi tenor na Primorskem), ba-riton dr. Lisjak, basista Henik in KocijanciC. Sprem-ljevanje na glasoviru prevzamc virtuvoz na§ g. Miha Zega. NiL nismo prederzni, ce ze zdaj vabimo Pri-morce k tej veliko obetajo^ej nbesedi". iZ Tolminskega, 12. marcija. (Izv. dop.) — Vsak clovek na svetu, kteri zgubi ljubo sebi stvar, zaluje. Akoravno opazujemo to pri razlicnih bitstvih, vendar se vidi ta lastnost v najvisji stopnji pri CIo-veku. — Kako plaka mati za svojim sinom, kako sin za svojo materjo ? 0 kako hudo je loeenje \ Dne 3. marcija bilo je leto, odkar srao ga vi-deli in ga ne vidimo ve6. Nenavadno si se poslovil od svojih rojakov, ktere si gorko Ijnbil. — Nimamo ga vec mej nami — §el je v kraje, kjer svetov ne zmer' oko. — Tam biva v mini — kterega na svetu nij mogel dose6i. Blaga dusa ostane gotovo nam Tolmiu-cem za vselej v spominu. Snj pri nas je prozivvl naj-ve6 casa in vzbujal narodni dull se zapuscenemu na-rodu. Kako je on kopernel za narodno stvar in bla-gostanje naSega ubozega ljudstva ? Poznal je natanko stanje gospodovo, kakor tudi kmetovo. Take in jednake misli vzbudile so nam zeljo, napraviti mu tudi v tolminski Citalnici vsaj mali spo-miriek. Sklenilo se je torej napraviti lepo sliko. Da bi si pa lozje tako sliko omislili, sklenilo se je napraviti dve besedi. Perva bode 25. t. m. s tombola, j druga pa kmalo po veliki noci. Upati je, da se je j udelezi mnogo pnjateljev rajncega tem veC, ker je j namen veselice blag. Prostor za veselice je edino pri-I meren pri g. Devetaku. Na§ oder je le za ono dvo-I rano v Tolminu napravljen. Nij enacega prostora. ka-mor bi ga zamogli postaviti. A sliSi se, da g. Deve-tak ne dovoli dvorane. To pa tezko verujern, ker je g. Devetak previden. Ako se nij obotavljal pri druzih j prilikah, menim, da se ne bo tudi sedaj. Saj sedaj, I ko gre za blag namen, se z gotovostjo zanasam, da 1 nag g. 2upan dvorano dovoli. I Prav cudno je, da nij slisati nobenega glasd 0 kobariskej besedi od dne 4. febr. t. 1. — Pretesno bi mi bilo pri serci, ako bi svetu ne objavil, da je I bila ona beseda prav dobr'o izpeljana. Petje je biio I izvrstno. Nektere pesmi so se morale veekrat pri in po besedi ponoviti. Posebno je dopadla sicer precej I stira a vsakako lepa pesem „Mihova zenitev." Komieni govor g. Hrasta je vzbudil mej ob«n-stvom mnogo smeha. Sploh se mora reci, da je g. H. I svoje naloge prav dobro izverseval. I Iz BovSkega se sliSi glas, da se ima ustanoviti I tudi v Bovcu narodna fiitalnica. Na noge bratje! Cas I je priSel torej tudi za Vas, vzbudila se Vam je pre- lepa misel. Ne ustra§ite se, ampak h vrI6*^zdrn2e-nimi mocmi poprimite se dela. Prav radi Vam pridejo Va§i bliznji sosedje na pomofi, naj bi se to le kmalo zgodilo. Z veseljem zipoje gorski slavec svojej se-strici pozdrav. Moje mnenje je, naj bi se bovcanska citalnica slovesno odprla. Pri tej slovesnosti {naj bi sodelovale bliinje Citalnice. Torej }e Cvrsto na delo! T. Nabrelina, 12. marcija. (Izv. dop.). (S k o S-k o in ix i vk 0, d va v s ta r a v z a j c a. Pogovor). Skocko: Dober dan! Zivkoj—Zivko: Bog nama ga daj obema. Skocko: Cuj; zadnjid, ko sva se tukaj pred Nabrezino pogovarjala, moral je kak ziv krst prislusati. Moji hceri Dolgoskokica in Brzofeslav-ka ste mi povedali, da je bil ves najin pogovor v So-cl. ^ivko: Sic est, Toda kaj §umi tukaj blizuV— Sk.: Mlad ? uscar se je priSel gret. Ziv.: Tiho, tudi kuScarji sliSijo. Sk.: Ant' nemara kuscarji ne do-pisujejo v casopise? Kali ? 2iv. KuScarji v (5aso-piseV Uahabaha1! Kaj ti pada v glavo, ljubi moj !— Sk: Pa kdo je naju ovadil? #ive dude ni bilo zrnven. Stoj, misel imam. Ce si ni kak radovcdon dopisnik u&>sa odri'/al in je tu nastavil ? ... Kaj de5 V Vse je mogoce! rL i v.: Bezi, bezi, kavcmar! XJbi habes ca-padociam ? Kje imaS glavo ? Sicer je 16s, [da bi si marsikdo tudi nos oucesnil, samo da ga kam vtakne; toda, ljubi botcr, odrezano uho ne raste ve6, in po cem drugem bi marsikoga spoznali, ktcrega plemcna da je?~Sk.: Ali je naju pa* gospod telegrof poslugal? 2\\.: Telegraf, hoces reCi. -- S k.: Telegrof ali tc-legraf! Vendar, boter '?Avko, kteri je ta neprijetni, nirzli voter, ki brijc ravno tod irez ?— Ziv.: Toma-jevec (?) mu dejo.— S k. : (cude vse): Tomajevec! To je novo vetrno pleme, neli 'i— Ziv.: Cisto nova prikazen je. Ze nekaj casa se dela r.amruc v Tomaji (?) nek vrtinec, iz kojega piha ravnim potom ali k r i v i m v Edinost, zdaj pohleven, zdaj pa ko vse podirajoci polomaj in strasni strehoderec.— Sic: Bozja obrca! Kaj mi praviS V— Ziv.: Da, da ! Tako je tc dni neki Alek s a 11 d e r Mag 11 u s iz T. *) (?) potisnil najin pogovor na reseto v Edinosti in Ttu je nama 1 e v i t e bral. — S k.: Da te vendar!— % i v.: In med vrsticami je Citati, da naju ima za dva veli-kanska butca. Tu ima5. — Sk.: (ves zaLudcn): Tri- sto medvcdov! Ant' hoCe po sili, da sva njogovn..... ^ i v- k 0: Molci! Tega nieuda ne; kajti v njego-vem clanku ne uahajain pcra bratovske ljubezni. Ker je pa na celu onega pogovora stalo: Iz Mavhinjega, slenil je blagorodni g. Magnus tudi nekcga literata po prstih, cc&, da je najin referent in partibus, kar pa ni res. Po kterem pravu to dela, je tezko razsoditi. Ker je ta navidezni referent, kakor Magaus trdi, pol-no izbrazen clovek, ucenjak, strokovnjak, in, Bog ve, Se kteri—ak, c;idi se zarad tega in vsled nekterih je-zikoslovcev, kako je mogel (rectius: mi dva) pisavo: N a B rez i n i ovrcci in se potezati za: N a b re i i-n 0; to je pravo obliko.* Na Brezini kot pogre-sek zaznamiti.— v S k.: Kaca na vodi I Kje je bilo to govorjeno ? Cuj Zivko, jaz sumim, da je ta tvoj Magnus Soco narobc bral. DrugaCe ni mogoce. Kaj je pa tvoja misel?— Ziv.: Nu, to ti bo tako, glej 1 Najbrze je veleceujeni gospod Magnus Soco cital v dininiku. Ali se rau je tedaj od dima vse crno dela-lo pred ocmi, da ni vsega videl, kar je ocitno.—Sk.: (hitro): Br^koue je taka. — & i v.: Ali je pa ie dru-go mogoce. Saj ves, zdaj ko gre proti velikej noci, susi se po dimnikih po vefi tolstih gujati ali pr§utov za praznike in tako.— Sk. (brl): Devet sto namala-nih! Kaj poves?— Ziv.: In tako je tudi prav lah-ko mogoCe, da je Magnus Soco skozi tak vised pr§ut cital. Prsuti pa niso prozorni. Ali tretjic je morda g. Magnus rudece piibe nastavil na oci, skozi katere se spet ne vidi.— Sk.: Hahahahahaha! Skozi prsut in pirhe! To so pad odala nove baze, kaj bi ti rekel V— Z i v. (smeje se): Hihihihi. Pojdi Magnusa prasat. OJgovota ti ne ostane dolzan ; to je gotovo, da ne; vel sic vel aliter.- S k.: Ni torej enda, da ni videl, kjer stoji na dveh ali treh mestih, da je pisava na Brezini korektna in prava. Samo tako se je glasil nasvet, naj bi se forma Nabrezina zarad edinosti obranila, ako se hoce. — 2i v.: Pravo, boter! Iu nazadnje je tudi vsakdo svojega ime* na gospodar. Vendar tega gesla ne priporocam; ampak Bog daj, da bi bilo vse slovnicno po zahtevah gospod Magnusovih in po mojih, ce smeni izpregovo-riti. Zdaj pa mi prihaja Se drugo na misel. Morda le smeSna oblika g. Magnusu piiseda; kajti takim resnim, vedno se na jok drzecim, usta pobesajocim in kremzecim se ucenjakom, ki vidijo po svetu vse crno, je treba vse resno in zuanstveno povedati. Da, ce pomislim, da je g. Magnus na nedolzno kratko-c a s n i c 0 mogel odpisati tako slovesno, potrju-jem se cedalje vec v misli, da bi bil raji tako zapi-sauo videl: (Na Brezini -f- Nabreiina)2 zz Na Brezl-ni^ -j- 2^Na Brezini X Nabrezina) -h Nabreziua2, ali euako.— Sk. (poskodivsi) -. Krizana lesal^KakSni so vendar ti kvadrati ?— % i v.: Pustiva to.— Sk.: Spominjam se, da si mi vfieraj obljubil povedati smel-nico, ktero si te did dozivel. Spolni mi obljubo (ozi-raje se)—toda, glej, da ni kako dopisnisko uho ali *) Morda iz Komna alt se imenitaejsega kraja, 69 kak odrezan nos tod blizu. — i i v.: Pray ima§. Pre-vidnost ne Skodi (vzdigovaje svojo glavo). Vendar stoj! Kaj mi2e tam na krfimarjevem oknu, nad zelezno slo-vensko zastavo ? Ali niste 2 dekleti ?_ s fe.: Prav vidis. Ej pa saperboljt! Ena je lepsa od druge. — Ziv.: Ne zameri, boter! Ti si paC res se zmirom babnik, kakor v mlajsih dn6k. ~v S k.: Kaj hoce§! Tudi stara koza rada sol Me. — Ziv.: Nu, ena teh dveh deklet je te dni uprasala, kdaj se bova midva zopet tukaj grela. Upara sicer, da naju ne vidite. Te-daj, boter, posluk! Te dni sem nekaj ongavil ondot gori. Solnce je se precej grelo na moj kozuh, kar pripodi za mano pasja lovska verica in me preganja, da je kaj. Vedao urneje je to dirjalo za mano. Ker je pa prenerodno svigal, zaplete se, ne-vem kako, v nek brinjev gnn, da ni mogel ne naprej ne nazaj. „Uek, uGk, uek !u je bevskal in rental; a zastonj, nifi mu ni pomagalo. Jaz se vrlo oddahnem in zacnem mirno stopoti premislevaje to in ono. Ali komaj oci povzdignem, kar zaglcdam tarn blizu v drevesni send, sedecega na skali — koga neki ? Ugani, Skofko ! — Sk.: ZagledaS svojo soprogo Zoljeglodko?— &iv: Ne!— Sk.: Svojega zeti Brokolista?..— Liv.: Kaj se!— Sk.: Ali svojega sina Tenkobrkeca?— #iv.: Ej ne!— Sk.: Koga vraga pa?— 'fay.: Poslusaj! Zagledam samega Magnusa v lovski opravi. Nek ca-sopis je cital, pukisa mu je slonela pri drevesu in lep debel macek je vrhu tega tiho sopel ter v iluhu pre-misljeval neprijetni svoj polozaj.— 8 k.: Stre—ba! In nisi sel? Ziv. Kaj se!~vSk. (rude sc) Ne? Nisi Sel? Pa ce te je ustrelilV— Ziv.: Kaj bo? Saj nic" ne zadene. Prej svojega psa ugonobi, ko zajca. tfe ga srefciS, kar nifc se ne ustraSi, tudi c*e ima pukso z napctim petriiiioin. 8e labko parkrat poskoeB pred njim. In vendar ce biti prvi lovec ta gospod Magnus. Jaz drzno Magnusa ogovorim: „Gospod, kaj nam za-bavljatc po EdinostiV Dvajset in Se ve6 Mavhinjcev vain pripeljem, cc liocete, ki Vain izprjcajo, da se pra-vi tudi: I/. Mavh'njega, ne pa samo: Iz Mavhinj, kakorvvi hocete. Prva oblika je pa tudi pravilna." C ljubi Zivko—zaene se mi g. Magnus smehljaje se dofc brikati—od kdaj si tak uten jezikoslovee ?— Tako se mi je Magnus prilizova! in oft prijazno v me* vpi-nil; a zapazil sem, da je z jokama silil proti puk&i .... Sk ofi k o : Aj, aj! — Z ivko : Se praSam Magnusa: „Ali mi dovolite dve vpr §« s kruhom ni dobro.K &e eno zapojva, ki sem jo jaz sam zlozil, potem pa idiva.— SkoCko (ves zaCuden). Ant' nisi pesnik?—Zivko: Kedar se bova kaj veL pogovorila, zves, da nisem slamorezec. Jaz sera tenor.~ S ko C ko : Jaz pa bas. Dejva: (Oba zapojeta po (Ti si moja, jas sem tvoj) J Kaj si st'rila, ljubca zala I Da si sla, pa umrla sEe? Ne boS valcerjev plesala, Ne bo§ pila veC—koK. Zivko: Pazi, Skocko!— S k o I k o: Presneto sva jo urezala. Ali: Aj, aj! Vse polno ljudi sva privabila, (odskoeivM). Srecno, boter!— Livko ograde). Bog te sprejmi, Sko5ko! (plane izpred nimo naj samo to-le, da bi . bilo po tej noveli ostranjeno objektivno postopanje in bi se vse konfiskacije sodnijsko obravnavale pred porotnhii sodisfiem, fie bi to urednik zahteval. Kar je pad nesvobodoiniselno v tej postavi, je tOj da bi moral urednik lista poplafiati vse stro§ke, ce bi bila po porotnikili konfiskacija poterjena, mej tem ko bi pa deriavnemu pravdnika nebilotreba nicesa plafiati in bi urednik nobene odSkodnine ne dobil, te bi ne bila konfiskacija poterjena. Namen Jgnacijevcga potovanja v Berlin in Pariz postaja vedno bolj jasen. Danes smemo go-tovo trditi, da ne naraerava Jgnacijev nifiesa druzega, nego da podpiSejo vlasti zapisnik kon-ferenLnih obravnavanj o orijentalnem vpra§anji v Carigradu, ali da se pa prisili Turftija podpisati ga. Kak bode vspeh Jgnacijevcga potovanja in kaj bode potem sledilo, to sam Bog vedi. Vsa-kako mislimo, da llusija ima pred ofiini vedno isti cilj, katerega lioCc dosefii ali po mirncin potu ali pa z vojno. Ona ho6e namrec na vsak nacin regit! balkanskc kristijane turSkega jarma ali vsaj za nje toliko poskerbeti, da seneponovijo nikdar vec turSke krutoski, kakorSne se bag sedaj zopet gode v Bosni, kjer Turci vse, kar le po kristijanskemdiSi, ubijajo. Pri tej priliki naj tudi opomenino, da je za&ela Turfiija drezati tudi Avstrijo, vsled Cesar je postalo razmerje mej Tur-cijo in Avstrijo nekokoliko neprijaiino, Povod vsemu temu je kopicenje avstrijskih vojakov ob tur§ko-a?Htrijskej meji. Kakor smo uze pisali, pride prav tc2ko do miru mej Turfiijo in Cernogoro.— TurCija no6e niCesa odstopiti Cernejgori, ierno-gorski poslaniki pa uocejo pigice ne popustiti od svojih tirjatev. Auglija priz^deva se na vse kriplje doguati porazumljenje mej njima, a naj-berze, da ne bode iz vsega nid ter da pricne Cernogora koj po preteku premirja zopet boj b Turftjo, v katerem bodo ono gotovo tudi Miri-diti zdatno podpirali. Politidni pregled. V Gorici, 16. marcija. V nasem der^avnem zborti re§etala se je pre§li teden neka novela k tiskovni postavi. Bofcemo ob§irnej§e na tem mestu o tej preastrojbi naSe tiskovne postave goyoriti! ome* Razne vesti. Vabilo k javnemu obCnemu zboiu pol. drustva wSlegatt, ki bode v nedeljo, 18. t. in., pri Rebku bli-zo Ajdovs6ine. Zafietek tofino ob 3. uri popoludn6. Dnevni red: 1.) Nagovor predseduika 2.) Govor in uasvet o banki za osebni kmetijski kredit, govori g. prof. Pov§6 3.) na kak nacin bi se mogli znizati dav-ki, govori g. F. Leban iz Cernic*. 4.) pro§nja na de-ielni odbor, da priobenje sklepe svojih odborovih gsj v del listih, govori g. Kuralt. 5.) nasveti dru^abni-kov. Ker je ob6ni zbor javen in se bouo raspravljale takd va^ne toCke, je Meti, da se ga vdeMi prav mnogo vseh Slovencev, posebno pa iz blizttjega Krasa in Yipavske doline. Nesretfa pripetila se je v Lenasi-jevem vertu v Solkanu pri presajenji jednega drevesa. Jama nam-refi, v katero se je imelo drevo polo^iti, je bila pre-ozka, vsled Cesar je bilo treba jo razsiriti. Jeden de-lavcev skoLivsi v jamo zacne komaj grebsti, ko se drevo v jamo zgrudi in reveza tako potlaci, da je Se isti vecer tuner]. Pogreb prof. Ivana TuSka. Iz Ljubljane se nam pi§e: Pogreb g. prof. Tuska v penedeljek 12. t. m. ob V25 uri popoludne je bil v vsakem oziru sija-jeu. Udelezila se ga je vsa gimnazija, vsi ucite^jski zbori ljubljanskih sol, mnogo visje in niije duhovgeine in uradnikov, ljubljansko me^canstvo brez razlocka politifmh strank, deielni glavar, mestni 2upan in ved prijateljev ranjeega z dezele. Pred rakvijo, katero so spremljali dijaki, je 18 gimnazijalcev nosilo il kras-nih vencev: vsak razred je svojemu priljubljeuemu uCitelju podaril po jednega, ravno tako banka nSla-vija", kolegi in prijatelji, Posebno se je odlikoval lo-vorov venec s sirokimi modrimi tvakovi, ki je im§l nadpis: aSlovenskemu pisatelju — Prijatelji*. Mocan dijaSki pevski zbor mu je na grobu zapel prelepo pesen: „Jamica tiha", da je marsikomu zaigrala gorka solza v oCeh. Iz V0I6 se nam pi§e: Ze due 10. februarja t. 1. je bila pri nas volitev novega staresinstva. Ker so se pod^upani in bivSi 2upan g. MiklaviC, kateri je za-poredoma dve staresinstveni dobi zupanstvo vodil in potem v tretjid v star kar ne bode, mo-gofie, vsakemu po volji, vendar nadejarao se, da bodo ysi svoje slulbe redno opravyali, Dr. Josip Kenda, zdravnik v AjdovS€mi, s« je zaro&l z gospodiCao Terezijo Bianchi. CestitAmo!. G. kr. kmetijska dm^ba objavlja "sledeCi razglas: .-."_,".•• Y namen boljsega razvijanjn sadje-in trtoreje preskrbelo je c. k. kmetijsko druitvO, d«.|»odt tudi letos prakti6ni ppduk v sadje - trtoreji inv?i4et«r8t!ni za odragfeene in sicer po slede5ih pravilih: ", ^ ';v< 2. Poduk bode javen v dezelni kmetijski Soli; predavali bodo gg. profesoiji iste Sole. ;; ¦»•].¦• •'! . 2. Predavanja bodo dvakrat v letu, vsakrat po tri dni zaporedoma; Jirva vrsta preddvanj bo prihod-njega meseca aprila, druga pa meseca septembf3*. Razuravljala se bodo sledefia vpraSauja: (1. vrsta.) Zivljmje, cepljenje, gnojenje in oslber- bovauje sadnih dreves. Kuptija se sadjem. (2, vrsta.) 0 trgatvi. Kako se napravlja vino in Icaho je i njim ravnati, dohler se v drugtd prttaJca ali prcsnetna, 3. Da se bodo teh predavanj laze delellli poljc-delci, vinorejei in vrtnarji, katerim manjka za to po-trebni!) pripomo6kov, razpisuje kmetijsko dru&tvo, kakor lani, nekatere stipendije in to iz podpore, |catdr» je v ta namen dovolilo c. k. ministerstvo za kmetlj-stvo, Stipendisti, razun onih iz goriSkega okraja, bpdo dobivali tudi potnino in sicer oni iz konninskega. grH» diskega, kanalskega, komenskega in ajdovakega okraja po 2 gl., oni iz drugih okrajev pa po 3 gl. 4. Kedor ho misli za stipendij oglastti, qaj poda prosnjo po 5upanstvu svoje obCine vsaj do 10. aprila c. k. kmetijskemu drustvu, ZaCetek predavanj se naz-nani dele2nikom 0 piavem 6asu. Zupanstva so uljudno naprofiena, da prcdloiijo njim podane prosnje v zgorej navedenem obroku kma-tijskemu drustvu s placuno postnino. Proftnjam, v katcrih bodo navedeni posebni raz-logi, na katere »e misli ta all oni naslanjati, naj se prilozjjo spridevala, da zadostujejo proBivcl pogojem (•l. 3.. da sc dobro obna^ajo in da bo se do zdaj (ralt-ticu 'm pcCali s trto- in sadjerejo. Kmetijska predavanja, ktera bo imel gospod Fr. PovSa: Due 25. marcija pop. ob 2 uri vBarkl; 1. Glav-na vodila umne govedoroje. 2. Oskvbovanje travnlkov in a. Pridclovanjo krmskih rastlin na njivah. Dne 2. aprila pop. ob 3 uri v Nabrefliui: 1. 0 kmetijskih strojih. 2. Zveplanje trt. 3. Kako 86 ima trta oskrbovati poleti. Due 22. aprila pop. ob 2 uri v Cepovan: 1. Mlekarstvo. 2. 0 izboljsanju senozetl in 0 namaki travnikov. x Dne 5. maja pop. ob 3 uii v Biljani: 1. Zveplanje trt. 2. 0 pridelovanji zgodnje zelenjadi. ¦ 8. 0 vinskih boleznih in sredstvih zabramti jib. Dne 10. maja ob 2 1/2 uri pop. v araarjah: 1, Zveplanje trte. 2. Kako ravnati t vinom v Meti ob casu vrofiine. Dne 13. maja ob 3. uri pop. v Kxizu: Pri tej priliki se snide kmet. poddruznica 1. Zveplanje. trt. 2. Poletno kletarstvo. 3. Razgovor 0 krajnih gospo-darskih razmerah. <; SledeCe bo imel gospod Fr. Kuralt. Dne 23. marca pop. ob 2 uri v BajnS&ici 8. duha: Sadjereja. Dne 2. aprila pop. ob 2 uri v Sv. Luciji pri Tolminu: Sadjereja, 2ivinorsja. Dne 3. aprila po sv. masi v Sebreljah pri Cirk-nem: Sadjereja in zivinoreja. Dne 22. aprila pop. ob 2 uri v St. ViSkigori pri Tolminu: Sadjereja in Zivinoreja. Dne 6. maja pop. ob 2 uri v Sedlu pri Koba-ridu: Sadjereja. ¦ Dne 10. maja pop. ob 2 uri v Livku pri Koba-ridu: Sadjereja in zivinoreja. Is Kopra se nam piSe due 14. t. m. Pri nas je zacela razsajati epidemicna oCesna bolezen noftal* mica." Na§ magistrat je izdai okroJnico in zankazuje to-diteljem tukajsnjih Sol, da gojence, to bolezen dobivSe, takoj iz sole odstranijo. To bolezen je do sedaj do-bilo Ze 32 osob in se med vojaci strahovito Jiri.f Danes po poludne Se odpe\jaa so v Terst 1H vojakov v bolnico. '„ " "',;, Do sedaj — hvala Bogu — mj se poprgela ne-varna ta bolezen §e nobenega slovenskega ^ijaka. in 2eleti bi bilo, da bi se ne popr^jela nobenega, Ser zdravnici so tu dragi — zastouj zdravecln dr. EojCev pa ta nij. V bli8nji okolici pa angina razsaja. ' V obdnem zboru c. kr. kmetijske dmibe due 14. t. m. reSetali so se racuni preSlega leta in pwi»-cun za leto 1877. Na dalje se je sklenilo, da bode prihodnji obem zbor tedru2be v Tolminu; po pravilih dru2be morata namred dva obdnazbora biti na dezeu in eden v mestu vsako leto. Po dolgem Castthode te-daj zopet enkrat obdnizborna Tolminskem, katwega naj se vsi gorski prebivalci v obilnem Steviiu^deleae. Raimund Haokler, 0 katerem snio ob svojem casu porofiali, da je ubil svojo lastno mater, bil je proSli teden na Dunaji obeSen. Do zadnjega. trenut-ka ohranil je neko Ciidno WadnokervDOStJt jel in pil je ie do zadnjega trenotka klabase in tosvo in aedo* bi'O okrepCal na folgi pot. v v^D^-^BridnevH-' njegovih mozganov nij pokazalo nft anormalnega, iz Cesar se sklepa, da je pri polni zavesti iz gole neiz-merne moraine pokvarjenosti ucinil oni umor. , Fabrika za s^ilnate izdelke v ZdravScinije Mbala xtelati in bode kakor sliSimo, likvidirala, zbog tega ostane aad 800 deiavcev brez dela. — NesreLna krizt tirja Se vedno svoje zrtve, ki se zaeno Siriti v najdaljnejSe kroge. Pravila sa skok bikov, na sato odmenje-iuh postajall. C. k. kmetijsko druStvo namerava z dovoljenjem si c. k. ministerstva kraetijsva z denarno podporo za iivinorejo, katero bode dobilo letos, osno-vati postaje za bike v dezeli ters tem pospe§iti zbolj-§anje na§e iivinoreje. Za ravnino odlocili so se biki .Bezijauskega* plcmena I V* do 2 let start, za bribe pa biki „Belanskegaa (koroskega) plemena, od 1 do 1 Va l^ta start. PredsedniStvo c. k. kmetijskega drastva vljndno prosi zupanstva, da bi skrbela /a to, da se dobi v zu-panijt vcljaven zivlnorejcc, kojemu se more podiditi bika, in da bi pazila na one, katerim se bodo biki za pleme podenli, da tocno izpolnnjejo i»ogoje, pod kate-rtmi bodo bike spvejeli. Ob ennn jih pa twcli prosi, da M sledefii oklic tocno in natanko pregledali in pre-reSetali in v suraljivib toekab brez odlaganja obrnili se na pridsedniStvo €. k. kmetijske druzbe vsaj do 30. marca t. 1. POGQDBA. Kraetijska drnftm podeli pod odgovor- nostjo zupanstvav . posostniku....... bika.....plemena, starega ...... bane , . . . , za pleme, pod slerteeuni pogoji: X.) Dolznost itjpgova je, da ima bika v?aj tri !eta za pleme ter da toCno pazi na njegovo oskrbovanje. 2.) Mora imeti natanfen zapisnik, knlikokrat je bika spustil, in mora dati tudi vsai-cmu izkaznico, ka-teri je kravo k bikn pripeljal. Fonnulare za to dobi brezplacno pri kmetijski druzbi. 3.) V hribih ne smc za en skok zalitcvati fez 50 kr., v ravnim pa ne cez 1 gl. Ta denar ostane posest-niku za vrdrzcvanje bika. 4.) Biki ostanpja lastnina kmetijske druzbe, L*e pa druzba proda bika, dobi poseslnik za ounlet no oskrbo-vanje 24%, za dvolelno 48% in triletno 72% odSkod-aine one ceno, za katero so bill kupljeni, v jednaki raznieri tuili za mesece. 5.) DruStvo ima oblast, bika veckvat prcglcdati, Iu Le je treba, tudi kaj spremeiiiti. 6.) Ako se poscstnik ne drzi pogojcv, ima drii&vo pravico, tnu bika vzeti, brez da bimogelposestnikkaj *veC zalitevatit kakor mu gre po pogojih tocke 4. 7.) Posestoik se obveze, da ne bo nobeuega dru-zega bika imel za pleme, razun ce mu dmstvo to do-Troli* POGOJI ZA OSKRBOVANJE BIKA. 1. Krmenje naj se vrSi trikrat na dan, in siccr se mu mora dajati vedno dobro seno. Za laglje prebavljanje naj se mu da vcasih malo soli. Tudi naj se mu vcasih poklada , malo koruze ali druzegi zituega zrnja. 2. Hlev za bika mora biti svetel, pozracen, snh in snazen. Prostor naj ima sledete dimensije v me- . trih: 2.5X2. 3. Vsako jutro se mora bik dobro okrtafiiti in osna2iti prahu po celem zivotu. Tudi parklji morcjo biti snazni. 4. Da bik ostane bolj zdrav, se mora veCkrat ne-kolico prepdjevati; ali naj se ga tudi le za Iahko delo rabi, nikakor pa ne n. p. za oranje, tezko voznjo, ali sploh za tezka dela. Da se laglje vderzi, se mu Lez nos natakne zelezen obrocek. 5. Bik se ne sme vee kot dvakrat na dan spustati, in sicer mora ined prvim in drugim skokom vsaj tri ure poiivati. Nikakor pa se ne sme dvakrat zt^o-redoma spustati na ono isto kravo ali pa na dve ¦ kravi zaporedoma. 6. Velike pazljivosti treba je pri spuscanju: K kravam, katere so preinlade, slabotne ali celo bolne, se bik ne sme pripuScati. C. kr. kmetijsko druStvo v Gorici dne 20. februar-ja 1877. Podpredsednik Viljem vitez Ritter. Pri zadnjem zboru darovalcev za LavriCev apominek se nij se nic sklenilo, pre^ital se je samo raCun, katerega priaessmo v enej prih. §tev. flSo6e.'* Zborovalo se bode v tej zadevi kasneje se v Gorici in v nedeljo bo o tej zadevi posvetovanje ^pri Rebku precej po obcnem zbom .jSloge", Naj torej pridejo tija darovalci iz Vipavskega in iz Krasa, posebno pa Ajdovci, da se tarn o tej zadevi zasliSi njibovo mne-Bje. V CERNOGORKA. V visokih hribih bivam Cernogorka, Kjer veje zrak hladan in bistro-Cverst; A k srcu krt pretaka se mi gorka Za dragi dom, svobodo, €astni kerst! Oj rod slovanski tndi za-te bije Serce, ki tlaci ljutt te sovrag; Kedaj svoboda tebi li-zasije, Ki Cernogorki biser je predrag? — Junasko bill so se bratje n,oji, Ko sli za U so v boj iz teh peSin, Kon^ani vraga so nebrojni roji, Bil zmagoslaven je na§ gorski sin. In vendar tebi zvezda Se re§enja, Premili rodt ne sije, ne hliSei; StraSne ponavijajo se ti terplenja, Xemilo vrag te ropa in muci. Derve iz Azije se, glejt kerdela Divjakov cernih. sere i ternih He, Moritev, ropT skrunitve so naeela, aPogin kristjanu, u geslo njih I klic. _____ Pa naj se zbere vsa peklenska torkaT Svobode bratom zasijal bo dan! To terduo upa v Boga llernogorka, Zanasa sc na bmtov jatagan !------------ Da biatje moji ilavni so jnnaki, Dokaz je Vuejidoi, dokaz Medun, Krog Podgorice — tarn kenravi znaki — Da Ceraogorec nlkdar ni began I Junasko bodo zopet ga sprejeli Sokoli nasi, treseili v pogin, Moslpinskih trum, ne glav ne bodo steli, Bo Ceinogorce pomuil du^manin. Zato v prihodnji boj oko plamtece Poguinno gleda in ne trepeta Serec, ki Slavi bije mi gorece, Maj zbere dusman tutli pot sveta! — 0 blagi narod ki jeciS pod vragom. Vtolazi se, — svobode mill zor Zasveti ti, bo konc kervavim sragom, Veliki rod gre bratski za-te v bort Bog cuva te, — se spolni tvoja nada. — Vezi preseka ti slovansski met-; Slovanska kri, prelita, a brez sada Evropa vadi^ — ne bo uikdar veiSI — Osveteno mucenstvo bo Bulgarsko, Osvetcn Djunis, Kosovo polje, — Osveten rop, oskranjenjc barbarsko, Osvetenc vse deve, in zene, Pravica Veeua tirja to osvetoT Nad liristom no?.ev \ vseh 24 kosov 6 noiicevy.a po- \ vseh 24 kosov 0 vilic (v elegantn. e-;6 vilcic ^ sla- f v elegantn. e- 0 z.Hc itui mesto 24.(3 zlicic ) dek itui niesto 24 G zlicic za kavo/ gl. samo 10gl.]6 nuslom.za noz. / gl.samo lOgl. V istem razmerji se dobivajo vse mogoce stvari iz pravega kinezkega srebra. Zunanja narocila proti po§t. povzetju tofino in vestno. Ceniki se dobti po ielji zastonj in franko. Lastnik, Kdavate^j in uredaik: VIKTOR DOLENEC; — Tiskar: MMLl^U v Gorici,