niti6
lisk«'
izni» boi’ lan»5 j ne stoj3' pre iroki
isegl'
sanj»
bor
zal#»
ktu(;
vaff'
i n»» ost»' ali j»' sff”
pr»'
elit®
čas*
vaff' vanj' evil» 5 p»' h »e
e št» Pot' itrai' bliže
ebn»
»Šefi
Žene!
Udeležite se vaše skupščine, ki bo v nedeljo 3. aprila v kinu Arcobaleno v Trstu.
Narodna 1	/vy-^
Knjižnica via GeppatS'.; TRIESTE
iPlE L O
GLASILO AVTONOMNE tR|^AŽKE .FEDERACIJ
Obnovljena izdaja • Leto XII. - štev, 5 (539)
TRST - 25. MARCA 1960
Posamezna številka 25 lir
Zahtevajmo tako vlado, ki bo sposobna rešiti pereče tržaške probleme.
avn»
Istr»-
nif0'
)ok°’
krai'
anija p-tao3-11 "" ;avkf
. k» »rižje
ur»1'
.j'"
ititi'
ik'tf
ogl('
o
u ^
skr?*
ob»“
ara'1'
bik
vij»11 e žir0
aal* . ob» bie*'
KPI poziva vse demokratične sile v boj za ustvaritev nove večine
fin" .kr')'' s. » ar»fl ja
bol"'' - ;«
SO f. nek»)
ni i' •k cV
ter-v b"! ta»'"1'
n t""
-ili
src»
jppD'
. ib''
jv"
Nesprejemljiva
vlada
)4l
dolgotrajna vladna kriza, kletke, in sabotiranje vsake ^tnokra tiene rešitve te kri-ie ter zadržanje vodstva de-'"okristjanske stranke, kije Uvedlo do puskusa ustanove takbimenovane poslov-1)6 vlade, ki ji načeluje b°slanec Tambroni, odkrilo pred javnim mnenjem 5°Pnjo protidemokratične volncije, s katero so preže-tisti, ki se smatrajo, da je usojeno, naj bo že ka-°r koli lioče, ohraniti mo->ol nad oblastjo v Italiji.
Ti krogi so pokazali najve-cJe preziranje do parlamen-in so povzročili krizo ; da-> pa kažejo, z rešitvijo,
I	je bila usiljena od naj-^akcionarnejše strani, da ne >števajo demokratičnih >el, o katerih tako pogo-s)°irta govore in ne dejanih zahtev italijanskih dr-3 V1 j ano v, ki zahtevajo novo >anjo in notranjo politi-
To so voditelji demokri->nske stranke, to je stran-e- ki se vedno bolj odkri-3 kot sredstvo sil, ki skrbe >o za obrambo svojih pri-Vgijev, ne meneč se za >enje ljudstva.
faradi tega stoji pred na-^ naloga, da še bolj pove-.3lT,o borbo proti goljufijam , *a rešitev temeljnih vpra->j italijanske države in .baškega ozemlja še pose-, I- Vlada, ki jo sedaj snu-1° predstavlja v resnici ravo burko. Taka vlada ne >re koristiti sedanjemu (°>aju in predstavlja resno >arnost za Trst in za nje-,°Ve gospodarske, politične
II	socialne probleme ; kajti r°bleme je možno rešiti le N temelju konkretnega na-
'a, organične politike, ne °re jih pa rešiti takoime-l^°vana poslovna vlada, na 4tero gledajo danes z zau-3,1 jem samo fašisti.
. Tržaško ozemlje nujno posuje svojo avtonomijo ; j, tonomijo v okviru dežele ^flanija - Julijska krajina, 1 haj ima možnost, da sa-(,3 sprejema zakone, ki se j>° gospodarskega razvo-demokratizacij e javnega j>enja, jn ki naj upošteva-Ve v Polni meri pravice slo-Pske etnične skupnosti, ki ^>iva v mejah Italije. To-5 Poslovna vlada se poraja !..Popolnoma drugačnimi ci-l( ’ Potem, ko je bila sproženo« deželi Furlanija -obiska krajina prava proti-^ Oživa, tudi pod pretvezo utemeljene «slovanske ne. >osti».
^t^aško gospodarstvo nuj-Totfebuje organični načrt |j,. Poživitev, tako vladno po-°' ki bo omogočila raz-j^-1 Prometa, posodobljenje ^ °*crepitev industrije z dr-soudeležbo ; politiko le brezposelnosti, ki je ne v Trstu marveč tudi v po-
rca predsednika republike, podčrtuje te zahteve.
Zaključek je samo eden. In ta se glasi : Okrepiti moramo našo akcijo, v kateri moramo biti tesno združeni Slovenci in Italijani, kajti od te združitve je odvisna rešitev vseh odprtih vprašanj.
Zahtevati moramo, naj se razpišejo upravne volitve tako kot predvidevajo ustavna določila, da bodo ljudske množice lahko izrazile povsem svobodno svojo voljo po demokratični politični in gospodarski obnovi. Zahtevali moramo volilni zakon za pokrajinski svet, kakršen velja v ostalih pokrajinah Italije in torej brez pristranskih in krivičnih popravkov vladnega komisarja, ki teptajo zakonite pravice podeželskih občin in pravice slo-
Klerikalna poslovna vlada ne more rešiti perečih vprašanj, ki obstajajo v državi
VLADNA KRIZA, ki nastala že prejšnji mesec, še vedno traja. Po dolgih posvetovanjih j ex predsednik republike pooblastil sen. Piccioni j a, naj sestavi novo vlado. Toda ta je pooblastilo odklonil. Zatem je Gronchi poveril to nalogo povzročitelju krize, Segni ju. Po daljših posvetovanjih je tudi on vrnil mandat. Končno je dobil mandat za sestavo nove vlade posl. Tambroni. Ta skuša sedaj sestaviti nekako poslovno, enobarvno vlado, ki bi jo sestavljali samo demokristjani Kljub,temu da kriza traja že toliko časa, še ni mogoče predvidevati. kako se bodo stvari končale. Medtem pa iz vseh strani Italije prihajajo zahteve
Do trenutka ko to pišemo, ni mogoče niti predvideti, ali bo Tambroni uspel s tako imenovano poslovno vlado in kakšne bi utegnile biti posledice, ako P° ,aki vladi, ki bo kos svojim tudi ta poskus propadel, nalogam in ki bo izvedla nnj-
po trebil o sanacijo. Široke
Izjava, ki jo je objavilo vodstvo naše partije zelo jasno in
ljudske in delavske množice za-	ol)ja,njuje ge(1anji p0l0-
htevajo tako vlado, ki bo pri- -a- jn sta]^éa, ki ga imamo ko-spe val a k mednorodni pomiritvi j iniinisti glede ustanovitve nove in ki bo zadostila socialnim za- | vlade. Ta izjava, ki je bila ob-htevam.	I javljena v sredo, se glasi :
Komunike tajništva KPI
Tajništvo KPI je proučilo po. iilični In parlamentarni položaj, ki je nastal ko so se demokristjan skl voditelji odpovedali na. dal jevanju pogajanj za sesta-
venske skupnosti na Ozem- I vo sredinsko levičarske vlade in
lju ter žalijo vsako načelo demokracije. Postaviti se moramo po robu klerikalnim spletkam in protikomunističnim podžigalcem na našem Ozemlju in to prek skupne akcije delovnih ljudi, Slovencev in Italijanov, kajti samo na ta način bo uspelo preprečiti, da bi reakcionarne sile še nadalje vršile s vol nečeden posel. Samo na ta način bo mogoče doseči pravo demokracijo, gospodarsko poživitev in ohraniti mir, kar želi velika večina prebivalstva vse italijanske države.
je Segni vrnil poverjeni mu mandat. Položaj je brez dvoma težak in postavlja še enkrat v pravo luč elemente degeneracije, ki jih je stranka Krščanske demokracije vnesla v naš politični ležim.
Nerazumljivo je, da so — potem ko vodilni krogi K D in celo njen tajnik zavzeli jasno stališče in še predno so se zaključili razgovori z raznimi strankami, nenadoma menjali smer ter potisnili na odprto morje krizo, ki se je začela pred mesecem dni. Komunisti se niso udeležili pogajanj za sestavo nove vlade. Toda to nas ne o-prošča, da ne bi dvignili našega
odločnega protesta proti ravnanju. ki pomeni dejansko preziranje premočrtnih političnih o-bičajev. Tako ravnanje kaže, da so pri reševanju najtežjih problemov našega vsedržavnega življenja odločilnega pomena usmeritve in volja oblasti, ki nimajo nič skupnega z oblastjo naše republikanske države. Ne Vatikan, ne škofje in ne velike kapitalistične skupine ali njihovi glasniki, niso poklicani za določanje usmeritev italijanskih vlad .o t^m.nnora odločati e-dino volja ljudstva, kot se izraža prek zakonito postavljene oblasti. . A..
Za (Trza* nj e	demok ri s t j anskih
voditeljev je na ta način odkrilo nevzdržen položaj, ki mora resno zaskrbeti vsakega, ki ima demokratična in republikanska čustva.
Tajništvo Komunistične par-
tije ugotavlja, da je bilo pozitivno dejstvo, da so politični voditelji, kateri so vodili pogajanja za novo vlado, v razgovorih vsaj načeli nekatera izmed vprašanj, za rešitev katerih je danes v premiku velik del javnega mnenja, kljub temu, da so bili omenjeni voditelji polemično protikomunistično usmerjeni. Problemi se tičejo deželnih ureditev, ki se imajo izvajati po določilih ristavo, nacionalizacije virov nergije šolske ureditve, borbe proti brezposelnosti in revščini prek politike gospodarskeg razvoja. Celo razgovori o teh vprašanjih niso bili dobrodošli reakcionarnemu in nazadnjaškemu krilu demokristjanov. Nobenega razumevanja potreb, ki jih je iznesla z vso vztrajnostjo večina ljudstva, niti najmanjšega približanja k izvajanju potrebnih reform ni s strani klerikalne desnice, ki je hlapčevsko podložna koristim velikih monopolističnih bogastev in naj večji socialni zaostalosti.
tudi samo začetek izvajanja demokratičnega programa in naj-skromnejšo omejitev političnega monopola Krščanske demokracije. Državni parlament, ki ima pogoje izrecnih večin za odkrite politične usmeritve, ne sme bili ponižan z rešitvijo, ki ga izključuje, samovoljno omeji razveljavi njegovo vlogo ter potiska naš politični položaj v pustolovščine avtoritarnega značaja in značaja odkrite reakcije.
Opozarjajoč na tako nevar. n ost se tajništvo Komunistične partije obrača do vseh demokratičnih struj in njihovih strank, delovnih množic in partijskih organizacij z apelom, naj se zavedajo resnosti polo- i žaja in razgibajo svoje sile za j učinkovito ljudsko budnost, j nadaljevanje agitacije in borbe ! za premik na levo in prenovi-j lev vsedržavne politike, prene- ! banje diskriminacij proti levi- j ei. da se z ljudskim pritiskom j ustvarijo pogoji take nove ve- ! čine. ki bo rešila državo iz kronične krize, ustalitve in pred nevarnim položajem, ki ga povzroča politični monopol Krščan. ske demokracije.
Rim, 22. marca 1960.
Toda probleme, ki jih z vedno večjo nujnostjo postavljata že sam položaj v državi kot tudi demokratično javno mnenje in gibanje delovnih množic, ni mogoče več odlagati. Problemov se je treba lotiti in jih rešiti.
Zaradi tega tajništvo Komunistične partije že sedaj izjavlja, da so komunisti odločno nasprotni rešitvi vladne krize z ustanovitvijo takoimenovane «poslovne vlade».. Ne obstojajo laki parlameli taVoi pogoji, ki bi terjali tako rešitev. V sedanjem položaju bi bila taka rešitev samo formula s katero bi hoteli prikriti zavračanje s strani prevladujoče stranke sleherne zahteve, ki bi pomenila
Aktualnosti
2. kongres Nove delavske zbornice pomeni korak naprej na poti k enotnosti delavskega razreda


Pretekli teden, v petek, soboto in v nedeljo, je bil v Trstu pokrajinski kongres Nove delavske zbornice CGIL. Kongres se je vršil v veliki dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19. Glavno poročilo na njem je imel tajnik Tominez. v nedeljo pa je govoril tudi predstavnik osrednjega vodstva CGIL tov. Giardini. Na kongresu so bili izvoljeni tudi novi vodilni organi sindikata in delegati za vsedržavni kongres
CGIL.
V	novi vodilni odbor so bili
izvoljeni naslednji :	Tommaso
Barone, Giuseppe Burlo, Arturo Calabria, Mario Criscenti, Albino Gerii. Saverio Giacchetti. Frane Gombač, Antonio Liberio. Libero Mareosini, Renalo Montrone, Giuseppe Muslin, Paolo Nicolini, Giovanni Pagliari, Ernesto Radich, Rinaldo Rutigliano, Livio Saranz, E-milio Semiili, Milena Sila, Pina Tornaseli!. Bonomo Tominez, Floriano Tranquilli, Giovanni Ulieni in Armida Zobec.
V	razsodišče so bili izvoljeni kot efektivni člani : Fernando D reossi, Silvan Mesesnel in Sergio Toselli, kot namestniki pa Mario Risia, in Srečko Vitez.
Za delegate na V. vsedržavnem kongresu CGIL so bili izvoljeni trije delegati in sicer Bonomo Tominez. Albino Gerii in Giovanni Pagliari. Omenjenega kongresa se bosta udeležila tudi Emilio Semiili in Mario Criscenti. ki sta bila izvoljena za delegata na kongresu FIOM in FIELE A.
V	govoru. ki ga imel na kongresu tov. Giardini je bila zlasti poudarjena potreba po ustvaritvi na j večje enotnosti delavskega razreda v Trstu. Le ako bo obstajala taka enotnost
s^i Svetovalci naslovili bo mogoče voditi uspešno borbo.
l^e*skih občinah tako velika vse to je proti pri-
velemonopolov in desnice, tako v okviru J^^ristjanske stranke kot
B j e, silam ki so usilile
^ Ky
, eJo
°b,emih.
Sl
°venci zahtevamo po-spoštovanje republi-
>°.Vn° vlado. Zato te sile ničesar slišati o
teh
|)t,. "ritmov, popolno enako-z Italijani in to na s. Področjih javnega go-'Vskega in socialnega ter juridično uredi-|)js >skega vprašanja. In > ?’ ki so ga slovenski ko-'Jdl^Triični župani, občinski ^C‘|irn,ìki ter pokrajinski in
Sklepna resolucija med drugim podčrtuje potrebo po še nadaljnji krepitvi enotnega sindikalnega gibanja
Nova vlada mora sprejeti obveznosti glede poživitve tržaškega gospodarstva in ustanovitve avtonomne dežele
je potrebna med drugim luža dosego gospodarske poži-
vitve tržaškega mesta.
Sklepna
resolucija
kongresa
V sklepni resoluciji je kongres najprej odobril dosedanje delovanje enotne sindikalne organizacije v Trstu, odnosno delovanje dosedanjih vodilnih organov. Zatem pa resolucija govori o potrebah nadaljnje krepitve sindikalnega gibanja, borb za izboljšanje mezd in plač in za dosego mednarodne pomiritve, ki je predpogoj za zagotovitev izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev vsega delavskega razreda. Resolucija nadalje poudarja nujnost povečanja borbenosti in enotnosti delavcev, kajti le tako bo mogoče preprečiti vse poskuse razbijanja delavskih vrst in šibi Ive delavskega razreda.
Resolucija se dotika tudi vprašanja ustanovitve nove vlade v Italiji ter poudarja nujnost naj bo nova vlada v resnici demokratična in dejanski odraz zahtev širokih množic delovnih
ljudi ker tako bo mogla reševati pereča gospodarskega in socialna vprašanja ter prispevati k dosegi mednarodne pomiritve. Nova vlada mora sprejeti ločne obveznosti tudi glede poživitve» tržaškega gospodarstva in glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
V resoluciji je nadalje poudarjeno, da kongres pozitivno ocenjuje dosežene rezultate ter da mora specifična akcija po posameznih strokah upoštevati konkretne možnosti delavcev pri pogajanjih za ureditev vseh plati delovnih odnosov ter podčrtuje nujnost enotne sindikalne akcije za dosego zvišanja minimalnih mezd, za pogodbeno ureditev poviškov za zasluge, za določitev akordnih dodatkov in nagrad, za pogodbeno ureditev 14 plače, za obračunsko nagrado, za periodične poviške delavcev in izboljšanje poviškov uradnikov, za znižanje delovnega urnika, za u-vedbo enake plače za delavce in delavke ter za mlajše in starejše delavce, za odpravo vseh krivičnih diskriminacij pri plačah delavcev, zaposlenih na področju obrtništva, za odpravo zapostavljanj pri nameščanju in za nadzorstvo sindikata nad uradom za delo.
Nadalje je v resoluciji govora tudi o socialnem zavarovanju in poudarjeno da sex kongres v celoti strinja s splošnim načrtom CGIL. Novo delavsko zbornico obvezuje, naj začne akcijo za dopolnitev hra-narine, tako da bodo prizadeti prejemali hranarino tudi za prve dni obolenja ter za dopolnitev invalidnin in pokojnin. Nadalje zahteva izenačenje zavarovanja in pokojnin tržaških delavcev z delavci starih pokrajin Italije, priznanje službenih let. ki so jih prizadeti služili avstroogrski vojski, ureditev vprašanja socialnega zavarovanja za dobo 1920-1926, ko ni bil še v veljavi zakon o obveznem socialnem zavarovanju ; glede bolniške blagajne INAM pa je treba zahtevati uvedbo proste izbire zdravnika.
0 položaju v Trstu
Resolucija govori nadalje o obstoječem gospodarskem položaju v Trstu, ugotavlja skrčenje prometa, veliko brezposelnost, suspenzije delavcev v velikih tovarnah ter pomanjkanje vsakega organičnega načrta ; nato pa postavlja konkretne zahteve glede okrepitve podetij IRI, modernizacije ladjedelnic in zelarne, raztegnitve metano-\ oda tudi na Trst, zgraditve električne centrale, okrepitve pomorskih prog ter dodelitve novih in sodobno opremljenih ladij, vrnitve Trstu tradicionalne vloge posredovalca med zaledjem in prekomorskimi deželami. okrepitve železniških in ‘estnili zvez, razširitve dejav. n osti industrijske cone, ustanovitve integralne proste cone, zgraditev ljudskih stanovanj
itd.
Sovjetski ministrski predsednik, tov. Hruščev je prišel v sredo na uradni obisk v Pariz Tu bo imel važne politične razgovore z De Gaullom. Že dan pred prihodom velikega gosta je bila francoska prestolnica okrašena s sovjetskimi in francoskimi zastavami. V delavskih četrtih je bilo na tisoče rdečih zastav na oknih zasebnih stanovanj. Sovjetski tisk pripisuje temu obisku zelo velik pomen in poudarja njegov prijateljski značaj. Prevladuje mnenje da se bo velik del političnih pogovorov nanašal na vprašanje Nemčije. S tem v zvezi piše glasilo sovjetskih sindikatov «Trud», da se francosko ljudstvo zaveda grožnje, ki jo predstavlja Zahodna Nemčija.
— V Transvalu v Južni Afriki je prišlo ta teden do hudih krvavih dogodkov. Policija je navalila na množice Afričanov, ki so demonstratirali proti skrajno diskriminacijskim okrepom vlade. Med napadom je bilo 80 A-fričanov ubitih in mnogo ranjenih. Ta krvavi dogodek je našel velik odmev po vsem svetu. Celo glasnik državnega tajništva ZDA je izrazil obžalovanje zaradi tragične izgube človeških življenj. Do protestov proti pokolu je prišlo tudi v Londonu.
Zahodnonemški mini. strski predsednik Adenauer je šel, v vidiku bodoče vrhunske konference, v ZDA z namenom, da prepriča Eisenhoverja, naj se zavzame za obnovitev hladne vojne. V tem smislu je imel Adenauer tudi več javnih govorov, katere je navdušeno pozdravil ameriški oltrancistični tisk (ločim je zmerni in demokratični tisk te govore zelo hladno sprejel. Sovjetski tisk zelo kritično piše o Adenauerjevih izjavah. «Pravda» piše, da je Adenauer izbral za svoje bojevite pozive prav trenutek pred konferenco med Vzhodom in Zahodom in ko ugodni razvoj mednarodnega položaja o-beta, da bo konferenca uspešna. List nadalje piše, da nekateri krogi v Bonnu še niso opustili upanja, da se jim bò posrečilo pokvariti uspeh o-menjene konference. Ade. n aure j v predlog o plebiscitu v zahodnem delu Berlina, ki naj bi ga razpisali pred predsedniško konferenco. pa označuje kot špe. kulaeijp, ki bi nedvomno poslabšala mednarodni po. loža j in povzročila nove te. ža ve
8. marec v Trstu
Letošnje proslave 8. marca so po vsem Teritoriju zelo lepo uspele. Osrednja proslava, ki jo je organizirala ZDŽ je bila v mestnem kinu Arcobaleno. Na tej proslavi je govorila podpredsednika UDI prof. Bergamaschi. V slovenščini je govorila Zorka Legiša. Na gornji sliki : skupina tržaških otrok, ki je ponesla pozdrave ženam, ki so bile zbrane na osrednji proslavi. Na sliki vidimo tudi pred. ZDž in prof. Bergamaschi. Na spodnji sliki, pogled v dvorano. Daljši članek o proslavah 8. marca objavljamo na 4. strani.
Kulturna stagnacija
V današnji številki začenja, mo objavljati vrsto razprav o sedanjem položaju na področju slovenske kulture na Tržaškem ozemlju, na Goriškem in v Slovenski Benečiji. V to razpravo bo lahko posegel vsakdo. To vprašanje je zelo aktualno, kajti res je, da obstaja med Slovenci na omenjenih področjih prava kulturna stagnacija. Namen naše razprave je poiskati vzroke te stagnacije, prispevati k odpravi teh vzrokov in pristopiti k resnemu delu na kulturnem področju, k takemu delu, ki bo v skladu z duhom časa, z obstoječimi potrebami in zahtevami.
(k. š.) — Če se človek malce ozre okrog sebe, da bi doživel kakšno prijetno presenečenje v zvezi z razvojem slovenske kulture na Tržaškem, opazi le malo razveseljivega. Razen nekaj prireditev na leto, ki jih uprizarja Slovensko gledališče, nekaj «obveznih» kulturnih prireditev ob določenih prilikah, nekaj redkih predavanj in «pollegalnih» shajanj prosvetnih «očetov», nimajo tržaški Slovenci ničesar, na kar bi bili ponosni in kar bi jih pritegnilo.
Marsikdo se bo čutil prizadet od gornjih stavkov. Marsikdo bo skušal z najboljšo vnemo prepričati, da ni tako. Drugi pa se bodo čutili nebeško vzvišeni nad takim «amaterskim» govoričenjem. Tretji pa bodo pritrdili, a le v svojem srcu.
Dejstvo pa je, da vlada na tržaškem kulturnem popri-šču — mrtvilo, oz. stagnacija, ki je skoraj vedno oznanilo krize. Komur pa je pri
Seja
Federalnega
komiteja
Jutri, v soboto 26. t. m. bo seja federalnega komiteja in federalne kontrolne komisije. Začetek ob 17. uri. Na dnevnem redu je razpravljanje o sklicanju deželne konference KPI.
srcu vprašanje kulturnega dviga ljudstva, se ne more zadovoljiti z ugotovitvami. Misliti mora tudi na izhod iz težkega položaja.
Vzroki za stagnacijo slovenske kulture na Tržaškem so različni. Poiskati jih je treba, ker je moč samo na podlagi dobre analize začrtati pot izhoda. Analize pa se morajo lotiti tisti, ki se bavijo s kulturnimi, političnimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji narodne manjšine. Tu ne sme biti specialistov. K tej analizi moramo pritegniti prosvetne delavce, pisatelje, umetnike, šolnike, dijake, politike, gospodarstvenike, sociologe, ljudstvo.
Vzrokov ne smemo iskati v tem ali onem človeku, v tej ali oni organizaciji, pač pa v položaju, v katerem se nahaja slovenska manjšina, v razvoju družbe, v sedanji stvarnosti. Ne smemo pač vzeti kot merilo «čitalniška-društva», razne pevske zbore in dramske družine izpred 50 let. Danes nimamo opravka s Slovenci, ki so vreli na prireditve, kjer se je pelo «Od Urala do Triglava», pač pa s Slovenci, ki imajo novo mentaliteto, zraslo v letih boja proti fašizmu, narodno osvobodilne vojne, političnih, socialnih in gospodarskih bojih po drugem svetovnem spopadu. Opravka imamo z mladino, ki ni več veliko podobna navdušencem pred 20 ali 15 leti. Ima svoje probleme, ki so različni od tedanjih. Ni pravilno, da le obsojamo, ker je «ne razumemo» in ker je tako «daleč» od naše mentalitete.
Tudi ljudstvo kot tako ni več takšno, kot je bilo pred leti. Ne moremo in ne sme-bo zahtevati, da pritegnemo
na splošno, do kulturnih prireditev pa še posebej. Taka obsodba je postavljena na glavo. Moramo jo postaviti na noge in sebi pripisati krivdo, ker smo ostali na starih, konzervativnih pozicijah. Trdno, krčevito smo se teh pozicij oprijeli, z njih se nočemo premakniti, ker mislimo, da smo izvoljenci, ki imajo nalogo, da jih ljudstvo «obišče». Zato pa ljudstvo, mladina še prav posebej, si je izvolilo druge «izvoljence», ki so prav gotovo dekadentnega značaja, a bolj odgovarjajo njihovim sedanjim željam in hotenjem. Mi smo tega krivi. Namesto da bi šli s časom naprej, smo pustili, da kultura postane stvaren pojem samo za nekaj izbrancev, do-čim je šlo ljudstvo svojo pot dalje in v nekaterih svojih slojih zapadlo mamilu lažne kulture slabih filmov, Mika Bongiorna, stripov itd.
Čudno, da se tega še nismo zavedli. V vseh modernih deželah so se že pred leti lotili preučevanja položaja, ki je nastal v «atomski dobi». Tržaški Slovenci pa si tega vprašanja nismo nikoli resno zastavili. Čas je, da se tega zavemo in začnemo tudi mi resno obravnavati ta vprašanja, v nasprotnem primeru bomo morali s svojo preteklo kulturno tradicijo v muzej.
Zaradi vsega tega je potrebna analiza naše sedanje stvarnosti. Brez resne, konstruktivne analize, brez pogumnih korakov v smeri «modernizacije» naše miselnosti in naših kulturnih o-prijemov, ne bomo mogli nikoli napredovati in vršiti poslanstvo, ki nam ga nalaga položaj narodne manjšine. Ravno položaj narodne manjšine nam mora nareko-
I ljudstvo h kulturnemu udej- * vati večje dolžnosti, ker tu
stvovanju z oprijemi, ki so bili dobri včeraj, niso pa več dobri danes, kot nam dokazuje «dezertiranje» množic iz dvoran, kjer hočemo soliti pamet na star, oguljen način.
Sliši se marsikdaj beseda obsodbe proti zadržanju množic v odnosu do kulture
gre tudi za obstoj takšne kulture, ki bo lahko v stični točki med slovanskim in romanskim svetom posredovala dobrine in prvine, ki bodo prispevale k ostvaritvi mirnega tekmovalnega ozračja.
Teh nekaj misli v upanju širše razprave med tržaškimi Slovenci,
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Za rešitev Dežele
preprečimo sleherno
100 let ladjedelnice Sv. Marka v Trstu
spletko proti njej
F urlarti j a-Julijska krajina je postala tarča za desničarske napade
O ,,slovanski nevarnosti“
V teku vladne krize, ki še traja, smo priča pravcatemu na. padu s strani demokristjanske desnice proti ustanovitvi v državnem okviru samostojnih dežel. Tarča desničarskega napada je v tem trenutku predvsem bodoča dežela Furlanija-J ulij. ska krajina, za katero so bili že predloženi razni zakonski o-snutki. Ne sinemo pozabiti, da je bilo prav vprašanje ustanovitve samostojnih dežel eden od razlogov liberalcev, da so umaknili svojo podporo Segnijevi vladi in s tem odprli vrata vladni krizi.
Demokris tjanski poslanec Ro c. chetti je v komisiji za ustavne zadeve podal o bodoči deželi Furlanija-Julijska krajina tako poročilo, ki je bilo v bistvu nasprotno deželni avtonomiji. Prikazal je celo vrsto ovir in težav. ki naj bi jih treba premostiti p red n o bi se lahko u-stanovila nova dežela s posebnim statutom. To je bil nek uvod k demokristjanski ofenzivi proti bodoči deželi, ki pa ga je ljudstvo s svojim aktivnim protestom, skupno s političnimi strankami, pokrajinami in občinami naše dežele odločno odbilo. Krščanska demokracija je bila prisiljena sprejeti novo razpravo o tem vprašanju in je morala na predlog komunistov imenovati ožjo komisijo za proučitev spornih vprašanj in združitev vseh predloženih za-
konskih osnutkov. Na tem stališču so bili skupno s komunisti in socialisti tudi socialdemokrati in demokristjani, ki pač niso mogli prezreti volje prebivalstva teh pokrajin. Lahko rečemo, da je bila to prva pomembna zmaga v borbi za ustanovitev dežele Furlanija-Ju. lijska krajina s posebnim statutom.
V istem trenutku, ko je prišlo do enotnega gledišča o tem vprašanju, so liberalci — kot smo že uvodoma omenili — izstopili iz Segnijeve vlade, ker niso hoteli ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina. Tako je nastala vladna kriza, ki kaže obstoj protislovja v vrstah Krščanske demokracije: na eni strani imamo pritisk z baze, ki hoče tako vladno večino, katera bo sposobna in pripravljena ustanoviti samostojne dežele ter izvajati novo politiko, na drugi strani pa imamo velemono-pole in politične sile, ki jih podpira politična desnica, vključno demokristjanska. Te sile hočejo rešiti vladno krizo na način, ki bi najbolj odgovarjal njihovim koristim. Pripravljene so sprejeti kakršno koli vladno formulo, seveda vedno pod pogojem, da ne bo bodoča vlada ustanovila samostojnih dežel in da ho šla dalje po poti, ki so jo ubrale prejšnje demokristjanske vlade. Zato je tudi razumljivo, da so te sile pozdravile z
Pismo
slovenskih izvoljenih predstavnikov KPI predsedniku Gronchiju
Slovenski izvoljeni ljudski predstavniki Komunistične partije Italije, so na svoji skupščini, ki je bila v Trstu dne 16. marca I960, sklenili, da v zvezi z vladno krizo predočijo Vani. Gospod Predsednik, svoje želje in svoje zahteve ter1 Vas, kot najvišjega predstavnika oblasti v Ita-liji. naprosijo, da bi se zavzeli za to, da se ustanovi nova, resnično demokratična vlada, ki bo, na temelju republiške ustave priznala popolno enakopravnost slovenski etnični skupini, ki živi v mejah Italije.
Ob tej priliki se pridružil jemo zahtevam vsega italijanskega demokratičnega ljudstva. katere so obenem tudi naše zahteve, naj bodoča vlada prevzame programatično obveznost glede ustanovitve dežele Furlanija-Julijska krajina, s posebnim statutom in v okviru katere naj ima Trst še posebno avtonomijo, kar naj poleg gospodarske in socialne obnove privede tudi do ureditve bistvenih vprašanj Slovencev, ki živijo v Italiji ter odpravi sleherno diskriminacijo in narodnostno mržnjo.
Slovenskemu prebivalstvu, ki živi v mejah Italije naj se zagotovi vse življenjske pogoje, ki bodo omogočili njegov narodni obstoj in razvoj kot to določa 3. člen republiške ustave, ki priznava enake pravice za vse državljane in člen 6 iste ustave, ki ščiti pravice narodnih manjšin.
V	tem duhu in v okviru avtonomne dežele s posebnim statutom bi italijanski državljani slovenskega jezika dosegli priznanje popolne enakopravnosti in bili torej postavljeni na isto raven z državljani italijanskega jezika pri uživanju civilnih in političnih pravic, izvrševanju poklicev in obrti, pravico do uporabe svojega materinega jezika v vsem javnem življenju in v odnosih z oblastmi, zagotovitev dostopa v službe v javnih, gospodarskih in socialnih ustanovah ter odgovarjajoče zastopstvo v državnih in javnih uradih, juri-dično ureditev slovenskega šolstva, ki naj ima enak položaj kot šolstvo z italijanskim učnim jezikom ter primerno strokovno izobrazbo v materinem jeziku, ustanovitev kmetijske šole s slovenski m učnim jezikom, kakor tudi razširitev zakona o hribovitih področjih tudi na tržaško Ozemlje.
Upoštevajoč dejstvo, da bo v kratkem zapadel mandat izvoljenih občinskih uprav na podeželju in v Miljah ter mandat pokrajinskega sveta v Trstu, zahtevamo tudi, naj se nova vlada obveze, da bo Razpisala nove upravne volitve po ustavnih določilih in brez vsakega zavlačevanja; kar se pa tiče pokrajinskega sveta v Trstu zahtevamo, naj se v celoti spoštuje volilni zakon št. J]2 z dne 8. marca 1951 ter odpravi odlok Generalnega vladnega komisarja, ki je v polnem protislovju z omenjenim zakonom in ki krši zakonite pravice slovenskega prebivalstva.
V	trdnem prepričanju, da boste. Gospod Predsednik, upoštevali naše pravične zahteve in ugodili našim željam, uporabljamo priložnost, da Vam izrazimo svoje spoštovanje.
Izvoljeni ljudski predstavniki Komunistične partije Italije slovenske narodnosti na Tržaškem ozemlju
vidnim zadovoljstvom imenovanje Segni j a za sestavo nove vlade.
Od tega trenutka je prešla o-fenziva proti deželam v drugo fazo. Ves monopolistični tisk je začel na dolgo in široko pisati o vseli mogočih in nemogočih težavah, ki naj bi preprečevale ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina. Razpisali so se o posebnem položaju Tržaškega ozemlja, privlekli so iz svoje šovinistične ropotarnice že prepereli «argument» o «slovanski nevarnosti», različnih gospodarskih pogojih, ki obstojajo v posameznih pokrajinah dežele, finančnih bremenih, ki bi padla na rame države z ustanovitvijo dežele Furlanija-Julijska krajina. To je stališče demokristjanske desnice in tega se je dosledno držal Segni že pri prvih posvetovanjih za sestavitev nove vlade.
Kaj je v bistvu dejal Segni? Dežela Furlanija-Julijska krajina naj se sicer ustanovi, toda z določenimi omejitvami, to je
brez Tržaškega ozemlja, kar po. meni, da ni več potreben posebni statut za novo deželo. Kaj to pomeni? Ne smemo si delati iluzij. Demokristjani hočejo onemogočiti ustanovitev dežele. Hočejo ustvariti vzroke sporov med prebivalstvi posameznih pokrajin dežele. Jasno je namreč, da go riška pokrajina ne bo nikoli sprejela pretrganje vezi, ki jih ima s Trstom, kot ne bo Trst pristal na trajanje komisarskega režima in se ne bo odpovedal avtonomiji, ki jo predvideva posebni statut nove deželne tvorbe. Tudi Furlanija se ne bo odpovedala pravici do avtonomije in konkretnim sredstvom, ki jih avtonomija daje za njen gospodarski procvit.
Kar se tiče ustanovitve drugi h avtonomnih dežel v okviru države pa pravi Segni naj se namesto dežel ustanovijo «konzorcij pokrajin » ; namesto, da bi ukinili prefekture, kot pravi ustava, naj se ustanovijo pod.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zahteve naših žena
O teh problemih bodo žene razpravljale na skupščini ki bo 3. aprila v Trstu
Združene jadranske ladjedelnice — CRDA — so bile ustanovljene točno pred 30. leti in sicer po spojitvi treh velikih iadjedelniških družb «Stabilimento Tecnico Triestino», «Cantiere Navale Triestino» in «Cantiere San Rocco», «Stabilimento Tecnico Triestino» je bil ustanovljen že leta 1857. Še pred ustanovitvijo tega podjetja sta delovali v Trstu podjetji «Panfili», ki je bilo ustanovljeno že leta 1789 in podjetje « Tonello», ustanovljeno leta 1839. 20. aprila 1957 je «Stabilimento Tecnico Triestino» vključil pod enotno upravo tudi ladjedelnico «San Rocco» in Tovarno strojev Sv. Andreja. Slednja se je razvila iz skromne topilnice, ki je bila ustavljena že leta 1820. Zraven ladjedelnic «Panfili» in «Tonello» je nastal leta 1853 Lloydov «Arzenal» in leta 1860 — to je pred 100 leti — se je ladjedelnica «Tonello» spremenila v ladjedelnico «Sv. Marka». Od leta 1857 je bilo v ladjedelnicah, ki spadajo danes v okvir CRDA zgrajenih skupno okrog 1600 ladij. Na sliki : ladjedelnica «Sv. Marka»
leta 1860, t. j. pred 100 leti.
O grozodejstvih nacističnih sodnikov na Češkoslovaškem
Celica v kaznilnici na Pankracu v Pragi, kjer so nacisti morili češke rodoljube Slika je bila posneta na mestu, kjer je nacistični javni tožilec prisostvoval usmrtitvam.
Pred nekaj tedni je bila sve. sojencev je bilo zadušenih s lovna javnost seznanjena z vse- plinom,	mnogo izmed so
bino dokumentov, ki so bili naj- j mučili do smrti in mnogi so deni v nekem arhivu v Pragi in umrli zaradi suženjskega n a po-
ki pričajo, kako je sodnijski u-stroj, ki so ga ustanovili nacistični osvajalci na Češkoslovaškem, ravnal s tamkajšnjimi državljani in jih obsojal na smrt. V ta namen so bile organizirane pose. bne tiskovne konference v Pragi. Berlinu, Londonu in v prestolnicah nekaterih drugih držav.
Gre za dokumente, ki prikazujejo kakšne so obtožnice proti 230 nemškim nacističnim sodnikom, ki so na področjih nekdanje Boemi je in Moravske, med izvrševanjem svoje aktivno, sli, zlasti na sodiščih v Pragi in v Brnu, pošiljali pod krvni-ški meč češkoslovaške demokrate in rodoljube. Zadevni dokumenti se nanašajo samo na tiste sodnike in državne tožilce, ki tudi danes vršijo sodnij-sko službo v Zahodni Nemčiji.
Na zadevnih tiskovnih konferencah so prisotnim novinarjem razdelili posebno nad 100 strani debelo knjigo, ki našteva o-m en jene zločine.
Kaj vse nam nudi omenjena knjiga?
Za časa nacistične zasedbe na Češkoslovaškem, to je v letih 1939-1945 so nacisti umorili več kot 360 tisoč češkoslovaških državljanov. Težko je določiti do kod «ega zločinstvo gest a pa in SS in od kje se začenja zločinstvo pravosodja, sodišč, kaznilnic in koncentracijskih taborišč. Obsodbe na smrt niso vedno bile uradne razglašene. Prav tako usmrtitev ni bila vedno izvršena na giljotini, Mnogo oli-
rà na delu, mnogo jih je padlo pod svinčenkami samokresov es. sesoveev. Toda nacistično sodstvo, ki so ga prinesli osvajalci takoj za Wehrmachtom in ge-slapom, je pustilo dokumente z imeni in podpisi tistih, ki so se z njim ukvarjali.
Bili so izvrševalci fašističnih na. Črtov, ki so težili za tem, da bi iztrebili razne narode in plemena v svoji celoti.
Praški dokumenti so naperjeni neposredno proti krivcem, ki so ponovno aktivni in ki delujejo v Zahodni Nemčiji. Seznam teh krivcev se začenja z imenom Dr. Erwina Albrechta, ki je bil rojen dne 2.2.1900 v Diis. seldorfu, ki je bil član SS in proglašen po I. 1945 za vojnega zločinca, je danes deželni po. sl ance v Posarju. Ta seznam pa se končuje z imenom Dr. Wili-balda Zoerklerja. ki je bil rojim 25.8.1907, je bil član nemške nacistične stranke in je danes sodni svetnik v Kitzingenu.
Dokumente o zločinih bo Češkoslovaška izročila merodajnim oblastem v Zahodni Nemčiji
Češkoslovaško ljudstvo zahteva, naj zločince sodi nemško ljudstvo
Opis in naštevanje podrobnosti glede smrtnih obsodb in pod. podpisi sodnikov predstavljajo pretresljivo obtožbo proti nacističnemu sodstvu.
sa vojne javni tožilec v Pragi. To človeče je bilo znano po svoji izredni nacistični zagrizenosti. Osebno je prisostvovalo neštetim usmrtitvam nedolžnih obsojencev. Dolga je vrsta zločinov, ki jih je ta zver zakrivila. Na tein mestu homo o niellili le nekatere, o katerih pričajo neizpodbitni dokazi.
Kakšni so bili „ zločini “ čeških rodoljubov
V nekaj letih 5548 smrtnih obsodb
Iz javnih in uradnih dokumentov je razvidno, da so nacistični sodniki za časa protektorata obsodili na smrt 5548 češkoslovaških državljanov. Te podatke je bilo mogoče dobiti, med drugim, iz raznih komunikejev. s katerimi se je režim osvajalcev hvalil in jemal pogum opoziciji. Velika večina u-smrtitev je bila izvršena tajno. Mnogo dokumentov so nacisti sami sežgali za časa kampanje, katere namen je bil zabrisati sled za dejanji, ki so se dogodila prod majem 1945. Razen tega jo bilo mnogo čeških rodoljubov obsojenih ter u.-nrčc-nih na ozemlju Reicha, pred sodišči v Berlinu, Drezdenu in drugod.
Nacistično sodstvo je ubijalo javno. S tem je hotelo dati pečat zakonitosti. Vsi sodniki so bili člani nemške nacističi:" stranke ali pa so bili essesovei.
Proti Dr. Kurtu Bcllmannu, ki se je rodil leta 1901 v Kielu, in ki je bil predsednik sodnega zbora pri posebnem sodišču v Pragi ter vodja deželnega sodišča, priča, da je bilo na vsakih 100 sodnih primerov, 90 smrtnih obsodb.
Kakšni so Itili zločini, zaradi katerih je la človeška zver pošiljala obtožence v smrt? Zalo je n.pr. zadostovalo, da je nekdo bil obtožen, da je zaklal domačo žival, ki j<> je sam zredil ter prodal meso v prosti prodaji: dovolj je bila obtožba da je nekdo «krši!» sožitje med ('.ehi in Nemci, da je prodajal moko na črni borzi, da je zgrešil podatke na kontrolnem časom e tu v tovarni «Škoda» v Plznu, da je nudil pomoč osebam. ki jih je preganjala ge-stapo, da je nudil pomoč ljudem židovskega porekla, da je poslušal tuje radijske programe. da je pokazal pot ruskim ujetnikom, da je obžaloval, ker se ni posrečil atentat na Hitlerja. da sc je skušal izogniti suženjskemu delu v Reichu, če je dopuščal, da so ljudje govorili o zločinih nacistov, ali pa da j c sabotiral promet. Katera koli izmed navedenih obtožb je zadostovala za to, da je Redimami poslal obtoženca v smrt.
Kje je danes dr. Belhnann in kàj dela?
Danes je dr. Bellmann predsednik sodišča v Ha nnoverju.
V dolgem seznamu nacističnih sodnikov, ki so zakrivili grozovite zločine na Češkem je tudi neki dr. Wolfang von Zeynek, rojen leta 1908 in je bil za ča-
F. Sykora je bil obsojen na smrt, ker je bil obtožen, da je sabotiral gospodarski ustroj protektorata na Češkem ; F. Trnka pa zato ker je nudil poinoš neki osebi, ki jo je preganjala gestapo ; R. Bloch ker je poskušal zbežati iz židovskega geta ; J. Kumžek ker je stavkal : druge je pošiljal v smrt ker so sodeloval pri podtalnem delovanju proti nacizmu, ker so poslušali tuje radijske programe, ker so širili ilegalne letake. Von Zeynek je zakrivil 112 u-morov. In danes je ta človek sodni svetnik pri deželnem sodišču v Norimbergu.
Mednarodno pravo zahteva, da se te zločince ki žive še vedno ivobodno in vršijo važne funk-
cije na raznih sodiščih v Zahodni Nemčiji obsodi zaradi zločinov, ki so jih zakrivili za časa nacizma. Dokumente, ki so bili pred nedavnim odkriti v Pragi bodo češkoslovaške oblasti poslale sodiščem v Zahodni Nemčiji. Te zločince mora soditi in obsoditi nemško ljudstvo. Demokratični svet pričakuje, da bodo te zveri v človeški podobi izločili iz državne, ga ustroja v Zahodni Nemčiji in da bodo prejeli zasluženo kazen.
Med ženami je dozorela zavest o potrebi in nujnosti ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina za demokratično prenovitev in učinkovito zaščito pravic slovenskega prebivalstva, kot sredstva za izvedbo določenih ukrepov, ki posebno na področju dela, socialnega skrstva, gradnje šol, otroških vrtcev, stanovanj lahko prispevajo k spremembi življenjskih pogojev žena in emancipaciji.
Namen omenjene skupščine je postaviti temelje za širše in enotno sodelovanje vseh ženskih sil in odločno postaviti pred oblasti ter javno mnenje probleme žene in dežele Furlanija-Julijska krajina. Zato vabi Zveza italijanskih žena na udeležbo vse žene, ženske organizacije in vse. ki so zainteresirani v akciji za žensko emancipacijo.
Ob lej priliki bodo žene iz teh krajev, ki so največ pretrpeli zaradi vojnih posledic, podčrtale, da je trajen mir osnovni či ni tel j in neogibno potrebni činitelj za izboljšanje življenjskih pogojev in za socialni napredek.
Zato bo skupščina žena zahtevala naj se nova vlada obveže. da bo vodila politiko miru, ki ho prispevala k splošni razorožitvi, predvsem pa za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskega orožja.
Zveza italijanskih žena iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona poziva vse žena naj se združijo v skupni akciji za dosego naslednjih zahtev :
1.	Za jamčenje pravice do dela
Razvoj industrije. pomorskega prometa. trgovine-otvoritev novih industrij v deželi, kot so tovarne za pre* delavo kmetijskih pridelkov, da se zaposli brezposelno delovno silo in tisto, ki išče prvo zaposlitev, z enakimi pravicami, kot moški:
boljša izkoristilev naših tehničnih in univerzitetnih kadrov, ki so prisiljeni iskati drugje zaposlitev :
otvoritev šol in tečajev za strokovno izobrazbo, ki bo premostila stare in omejene pojme o strokovni uspo-sobitvi žena :
izročitev zemlje kmetom, bonifikacije in izboljšanja na kmetijah z javnimi investicijami, da se zagotovi kmečkim družinam dostojnejše življenje :
boljši delovni pogoji, zaščita in razvoj kmečkih posestev, popravila kmečkih stavb, davčne razbremenitve : uvedba zakona o zaščiti dela na domu : olajšati zaposlenim ženam njihovo delo z razvojem ustreznih socialnih uslug, kot gradnja ljudskih stanovanj-mehaničnih pralnic, otroških, vrtcev in jasli, igrišč: iz' venšolski pouk.
2.	Za pravično priznanje ženskega dela
— enake plače, kot določata člen 37 ustave in konvencija št. 100 Mednarodnega urada za delo v Ženevi ter zakonski osnutek parlamentark UDI in AGLI : proti odpustom z dela v primeru poroke : enotna lestvica pri natečajih za učiteljice osnovnih šol ;
—.	pravilna ocena dela kmečke žene. kar
se tiče delovne pogodbe in socialnega skrbstva, volilna
kmečkih bolniških blagajnah in popolna
asciti
pravica oskrba ;
pokojnina za gospodinje.
3.	Za izboljšanje socialnega skrbstva - reforma OMNI in spoštovanje zakona
delavk-mater, da «e zagotovi vsem otrokom ustrezna oskrba-z združitvijo vseh skrbstvenih ustanov pod ^ direktno kontrolo deželne, pokrajinske in občinske uprave.
4.	Za znižanje življenjskih stroškov
ustanovitev integralne proste cone na Tržaškem ozemlju ;
demokratizacija in učinkovito poslovanje pokrajinskega odbora za cene :
ustanovitev občinske potrošne ustanove.

V
'\rr
'»ga
194Q
feln
Sali
P)
ila
S
H
■SU
kHo
»je
«1
i;
TlC
%
»it.
je
L
sve,
*»lc
Ja:
Tit
:is
H
l
k
»iti
iej
»o
kongresa kovinarjev - FIOM Delavci morajo najti pot enotnosti v skupni akciji
pokrajinskem 1 legati, med drugimi, razpravljali tudi o problemu strukturne preureditve železarne ILVA em, o kateri je bi-
Na zadnjem
kongresu strokovnega sindikata kovinarjev (FIOM-CGIL) so
Seveda se kongres FIOM
omejil samo na razpravo
lezarni ILVA. Delegati so P
r<”
tresali tudi obširnejši pri

zadnjem času precej govo- vseh podjetij IRT. posebno
Nov robot
nacistične znamke
Za zahodnonemško vojsko ni dovolj prostora na matičnem ozemlju, zato si postavlja oporišča celo v Španiji.
ra. O zadevnem problemu so delegati iz železarne predložili tudi posebno resolucijo, ki jo jv kongres soglasno odobril. Resolucijo so poslali v vednost raznim ustanovam, političnim strankam in njihovim predstavnikom v občinskem svetu in parlamentu ter pristojnim ministrstvom.
ozirom na nujno potrebo 110

naročil, modernizacije n11!'

itd., upoštevajoč, da se je
F*
Predvsem so na kongresu pod. črtali kot pozitivno dejstvo, da je bila železarna ILVA vključena v načrt programov za razvoj kompleksov Finsi d er. med-lerti ko ni bila v prejšnjem načrtu Sinigaglia ILVA niti o-menjena. V drugem načrtu je namreč predvidenih 13 milijard in700 milijonov lir nakazila za « preureditev» železarne. Od te vsote pa je za leto I960 predvidenih komaj 100 milijonov lir. Negledc na to. kako misli vodstvo IRI preurediti tržaško železarno, j c treba njeno vključitev v zgoraj omenjeni program smatrati kot sad enotne borbe delavcev v železarni pod vodstvom notranje komisije in sad prizadevanj ter akcije strokovnega sindikata FIOM in Nòve delavske zbornice CGIL, ki sta skupno z delavci prvi iznesli vprašanje modernizacije lega kompleksa.
vilo zaposlenih delavcev v
tef1
sektorju skrčilo v nekaj za približno 25 odst.
let'1,
Tvsin primanjkujejo p0*1
,lOf'
ske proge in ladje, kar Pr , stavi ja resno oviro za poŽD1
ad«]11
pristaniškega prometa. Gi’a
novih ladij bi bila zato va
F*
ov"
doprinos za ozdravitev t1"’1 , n ih sektorjev t ržaškega
d arsiva in vi r dela za nase


djedelnice. Zato je naloga nistrstva za državne soutie ■ he. da napravi ustrezne uk1 in predvsem da naka/e p1'111 ne vsote za moderniziranje prav v ladjedelnicah Sv. in Sv. Roka.
. JU'
Državna industrija, to J( (lustri j a TRI mora postati l!< .
kovito protimonopolističn0' bo odločilnega V°l zv,..i n«-'
X
vodje, ki na za gospodarski
. jt liga mesta in vse države. V.-1 ^ vinarski delavci pa morajo 1 ti kot v preteklosti —- Pot
notnosti v skupni akciji, s
F'
to bodo prisilili vlado na d ite v delavskih zahtev.

ki?"
temeljne važnosti
sam0
kovinarsko stroko, marveč vse gospodarstvo v SploŠn^1*1,
DELO
marca 1960
Strin 3
iti
za
a,
j°
za
no
in
>e.
ec
en
Ij-
re*
ni
re*
in
iji
ie.
re-
no
mi
zi*
ki
30*
lj'
>vi
L ih e •
*m
oj-
iz*
>n*
>vi
)V*
ar
na
na
iti
ba-
in-
olo
in*
/1
VI
o *
P**
.bl«""
, «r
K"1
leti1.
-.d' Prf , ivi|f'
adni"
v»i'*
■osP"-le |r
ki-eP" e "r
ia a"
ie i"' n«""’ 0' I o*
n*''
ri k,r , *«r
po« r
k«‘r'
si'
c , Z
pili'


OB 40-LETNICI "DELÀ"

Izhajanje lista v ilegali
1930-1940
V današnjem sestavku bomo skušali, ttiejah možnosti, in na osnovi povsem Rešljivih virov, ki jih imamo na razpoko, bežno orisati dobo od leta 1930 do uO, ko je «Delo» izhajalo deloma le-&|no, seveda v tujini in deloma v ile-toli na domačih tleh. erva številka XI. letnika «Dela» je iz-a v ilegali. Kje je izšla, ni mogoče pov-.eth točno ugotoviti. Po vsej verjetnosti ,c bila tiskana na Dunaju. V podnaslovu iSh> ni niti označeno čigavo glasilo je ’’b tedaj «Delo». Toda iz članka, ki je v J številki priobčen, je razvidno, da je list tedaj že glasilo KPI in KPJ. Iz ^njenega članka povzemamo nasledke;
•tlelo» zopet prihaja. To pot ne samo jj slovensko in hrvatsko ljudstvo v Ita-'b- temveč tudi za zatirano slovensko .bdstvo v Jugoslaviji. «Delo» je postalo |.uPno glasilo Komunistične partije Ita-*e in Komunistične partije Jugoslavije. J-etos februarja se je namreč vršilo poslovanje delegacij obeh partij. Pretre-ij^'0 se je vprašanje, kako voditi boj za-lj.anega slovenskega ljudstva proti ita-Janskemu in srbskemu imperializmu, j( bo združiti obe partiji v tem boju. Po-J drugih sklepov je bil storjen tudi kleP «Dela».
,j/"Cta 1930 je izšlo le pet številk lista. Od v^Se številke tega letnika ni ohranjen j^.1 en primerek. Od tretje številke dalje
Podnaslova lista razvidno, da je skup-glasilo KPI in KPJ. l^u naj še posebej omenimo septem-! sko številko lista, ki je izšla kmalu po-.'b. ko so fašisti ustrelili Bidovca, Maliča, Miloša in Valenčiča. Vsebino tega |.,aPka smo objavili v naši jubilejni števil-' bi je izšla 20 februarja letos, ij^eta 1931 jn 1932 «Delo» ni izhajalo. |..,lrda je izšla kaka posamezna številka, f. ie bila pisana bodisi n p roko ali pa ,j-Pinožena na ciklostil, vendar pa se ni ^nil niti en tak primerek iz omenjene
'eta 1933 je izšla prva številka «Dela»
|.jze meseca marca. Tiskana je bila v Pa-K1*- List, ki je bil skupno glasilo KPI in |,i ie bil tiskan legalno v Parizu. Tega a je izšlo skupno pet številk, ijbeta 1934 je izhajal v Parizu XIII. letta' ««Dela». List je izhajal legalno in je j; sbupno glasilo' KPI in KPJ. V 8. števil-|v teSa letnika je med drugim objavljeno Jr°čilo o «Delu», ki ga
-«iu o «ueiu», m ga izdajajo sloven-I,.1 komunisti na Goriškem v ilegali. O t"1 ««Delu» smo poročali tudi v prejšnji
Tati.
k udj leta 1935 je izhajalo «Delo» v Pa-j/b; Izšli pa sta le dve številki. O tem ali i,j **st izhajal ali kje je izhajal leta 1936 'batno nobenih zanesljivih podatkov. Sj^eta 1937 je partijska organizacija Julij-> ,e krajine izdajala svoje glasilo «Delo» j astnimi sredstvi. List so tiskali v neki 'bi blizu Saleža.
,V letih 1938 - 1939 in 1940 je ista orga-l^acija ve5 a]j manj redno tiskala «De-v v vasi Goriče pri Divači, deloma pa brstu pod vodstvom Finka Tomažiča.
O tem, kako so mladi slovenski komu nisti na Primorskem in v Trstu usmerjali mladinske množice v antifašističnem odporniškem gibanju v teh leti, piše Milica Kacinova v «Priporočniku za mlade aktiviste» (Ljubljana 1959), med drugim tudi naslednje:
«Tržaška slovenska mladina je bila v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno zelo razgibana. Kot nadomestilo za ukinjene slovenske šole so tržaški Slovenci o-snovali tečaje za poučevanje slovenščine.. Mladino je močno privabljala tudi družabnost, ki se je razvijala izven šolskih klopi. Predavanja, izleti na Kras, Vipavsko in v Istro in sploh kulturno delovanje je nudilo Pinku Tomažiču in njegovim somišljenikom plodna tla za politično delo. Naprednejši elementi so se redno sestajali, študirali partijsko literaturo in si razdeljevali naloge. Nekateri so delovali v krožkih nacionalno usmerjenih študentov, drugi med krščanskimi sociale!, nekateri pa med delavci. Glavna vsebina ilegalnega dela je bila: pripraviti mladino na širjenje antifašističnega duha, seznanjati mlade delavce s sistemom izkoriščanja, pobijati idealistične nazore med doraščajočimi intelektualci in prepričevati nacionalno usmerjene na socialno plat. Vzporedno z ideološkim in političnim delom pa so obstojale še druge konkretne naloge, kot n. pr. akcije za nabiranje orožja, ki je služilo kasneje za oborožen upor.
Za širjenje svojih nazorov in misli so mladi komunisti uporabljali ilegalni komunistični glasili «Delo» in «Plamen», V dveh malih tehnikah, ki sta ju osnovali Pinko Tomažič in Alojz Budin pa so tiskali propagandne letake in literaturo.
Tako so napredni mladinci usmerjali, povezovali in združevali mladino v Trstu. / Izleti po pokrajini pa so bili vzpostavljeni stiki tudi's kraško, istrsko in gori-ško napredno mladino».
Pod gornjim naslovom bomo objavljali tudi v naslednjih številkah zgodovinske fragmente o delavskem gibanju v Trstu, Gorici in na Primorskem, o delavskem in komunističnem tisku, ki je izhajal tako v prejšnjem stoletju, pred prvo svetovno vojno, po njej, za časa fašizma in v ilegali, biografske podatke od že umrlih delavskih voditeljev, urednikov in sodelavcev «Dela» in drugih listov, o delovanju v ilegali itd;. Uredništvo sicer razpolaga s precejšnjim gradivom, a se vseeno obrača na vse tiste, ki hranijo morebitne zadevne spomine, naj jih blagohotno stavijo na razpolago, kajti le tako bo mogoče v povsem pravilni luči prikazati stvari take kot so bile in jih obenem oteti pred gotovo pozabo.
UREDNIŠTVO
en dokument, ki priča, o tem, kakšna je bila «kultura» fašistov. P°gorišČe tiskarne, v kateri sta se tiskali delavski glasili «Delo» in «Lavoratore». Tiskamo so fašisti, zaščiteni od kraljevskih stražnikov požgali dne 10. ebruarja 1921.
KULTURA IN ZNANOST
ANTON PAVLOVIČ CEHOV NAVDUŠEN PESNIK DELA
Nekaj misli za 100-letnico rojstva tega velikega ruskega pisatelja
Čehov je bil, kakor nihče drug v svetovnem slovstvu pred Gorkim, navdušen pesnik dela. Vse njegove stvaritve je svetla pesem hrepenenju po ustvarjalnem delu, ki bo povečalo lepoto in srečo domovine. Rusko slovstvo je edino moglo postaviti in rešiti ta problem, ki so se ga bali celo najgenialngjši umetniki drugih narodov, ker se ob pogojih, kakršni vladajo v razredni družbi, niso upali lotiti te zamotane in protislovne téme. Ruski pisatelji niso opevali prizadevnega malo-meščana, ki vidi v delu zgolj sredstvo boja za obstanek; za ruskega pisatelja pomeni delo podlago vsega človeškega, sleherne morale in estetike, in téma je bila v ruskem slovstvu tesno združena s sanjami o prihodnosti, o svobodnem delu, ki bo rodilo svetlega, krasnega človeka. V teh posebnostih ruske literature se odsvitajo najboljše lastnosti ruskega nacionalnega značaja, herojčna ljubezen do dela in njegova stvarjalna nadarjenost.
Samo delo je tisto, ki ustvarja junake. Tako trdi Čehov v svojih delih. In njegovi junaki so junaki in so lepi zato, ker delajo; tisti, pa, ki ne delajo so grdi. Evo, kaj pravi v enem izmed svojih del doktor Astrov o ženi profesorja Sere-brnjakova Heleni Andrejevni:
«Ni dvoma, krasna je... toda kaj, ko vedno samo ié, spi, se sprehaja, nas vse očara j e s svojo lepoto in — nič več. Nima nilcakih obveznosti, zanjo delajo drugi, kajne? A prazno življenje ne more biti čisto.»
To govori tisti Astrov, ki čuti, da ga Helena Andrejevna lahko navduši, Astrov za katerega ima lepota, prav kakor za vse druge junake Čehova, tako velikanski pomen. «To, kar me še vedno navdušuje,» pravi o vzrokih zanosa, ki ga čuti do Helene Andrejevne, «je lepota. Nasproti nji nisem ravnodušen.» Toda on umeva lepoto Helene Andrejevne kot nepopolno, pokvarjeno: v nji vidi nekaj nečistega. «Zdi se mi ; da bi mi Helena Andrejevna mogla, samo če bi hotela, v enem dnevu zmešati glavo. In vendar — to ni ljubezen, ni vdanost.»
Lažna, nečista «lepota» nam ne more dati globokih, pristno človeških čustev. Lepo je to, kar služi tvorienju, izgraditvi. Astrov je strastno zaljubljen v lepoto rodne zemlie, v njene gozdove in vrtove; žalosten ie, ker se gozdovi po divjaško Dokončujejo in «namesto teh iztrebljenih gozdov ne delajo cest, železnic, tam ne nastajajo «zavodi, tovarne, šole». Mrzi nustošenie, z vsem srcem je vdan ustvarjanju. In vendar Astrov kljub vsemu navdušenju za Heleno Andrejevno odkriva v nji sovražnika. Ko v pogovoru z njo izraža svoje svete, niemu tako ljube misli o potrebi boja zoper pustošenje lepot domače zemlje nenadno pretrga svoje razvneto pripovedovanje in reče hladno: «Z obraza vam berem, da vas to ne zanima.» In v odgovor na njeno repliko: «Toda jaz te stvari tako malo razumem,» poudarja:	«Tu ni treba nič razumeti,
skratka: to ni zanimivo za vas.»
«Prekrasna» Helena Andrejevna je celo nesposobna, da bi se zanimala za Astrovo tèmo lepote. Kaj neki torej predstavlja njena «lepota»? Mar ni jasno, da je tudi
to v bistvu samo prof anaci j a prave lepote! Prav zato se v samem dvorjenju A-strova Heleni Andrejevni na mah pojavlja odtenek omalovaževanja in zaničevanja. Astrov dobro razume, da bi njegov «roman» s Heleno Andrejevno mogel biti v jedru zgolj banalizacija pravega čustva, zato se v njegovem vedenju nasproti nji pojavljajo celo nekatere intonacije napihnjenca: «Roparica mila nikar me tako ne glejte, jaz sem star vrabec...» Astrov jo je doumel in kaj dobro ve, da je ona — roparica, «lepo, žametno bitje» — in nič več! Tudi on imenitno razume, da v dvorjenju Heleni Andrejevni ni treba kakih dragih intonacij. In zares: ne glede na to da jo nepričakovana prezirljiva intonacija na videz neprijetno zadene, se vendar povsem vda njegovemu dvorjenju. In če ne bi tedaj odpotovala s svojim možem, je jasno, da bi se med njo in Astrovom razvil «roman», ki bi A-strovu ne dal ničesar, razen nekega notranjega rušenja — rušenja nečesa zelo važnega in lepega. In Astrov se celo veseli, da odhaja. «Da, odpotujte,» ji reče. «Zdi se, da ste dober, ruševni stvor, toda v vsem vašem bitju je, tako se zdi tudi nekaj čudnega. Prišli ste semkaj z možem, in vsi, ki so tu delali, se borili za svoje življenje in kaj ustvarjali, so morali zavreči svoje delo in so se skozi vse poletje pečali samo z vašim možem in z vami. Oba — on in vi — sta nas okužila s svojo lenobo. Jaz sem se ogrel, ves mesec nisem nič delal, a ljudje so v tem času bili bolni... In tako vi in vaš mož, kamor koli stopita, povsod podirata... in jaz sem prepričan: če bi ostali, bi bilo opustošenje velikansko.»
Astrov je stvarjalna, pesniška natura. Hrepenenje po svetli prihodnosti domovine in strastna ljubezen do dela sta mu
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pozdrav
..Slovenskim
odmevom"
Jtd/asrvt
Sloveaskl odmevi
JV << '•< k jU /< ?!
‘kulttira» rfvzo s - 8-tary domovtny
■,-.x :» M.':!«» t<-.<	:
t=x-< i.irtjv. >:


POZDRAV MLAD! KANADi
•» liete«»to	«Ni *»	>«*.<<
>. VttlgfiJ:	■Ne«Kr«k<'>.	K
»fii *>i ■ - »«Miki !. «fi i

■%£SSV
Hrvatski naprednt tednik «Jedinstvo», ki izhaja v Kanadi je začel letos objavljati slovensko prilogo pod naslovom «Slovenski odmevi». Prav za prav gre za eno slovensko stran lista, ki izhaja na štirih straneh. Našim bralcem, ki imajo svojce in znance v Kanadi, priporočamo, naj jih, v kolikor še ne poznajo «Slovenskih odmevov», seznanijo z njimi. Naslov lista je : «Jedinstvo-Odmevi» 479 Queen Street West, Toronto, Ontario - Canada.
17. januarja letos je poteklo sto let od rojstva velikega ruskega pisatelja, znamenitega razčlenjeval ca ruskega družbenega življenja proti koncu devetnajstega stoletja ter ustvaritelja ruske novele in moderne drame, Antona Pavloviča Čehova. Ker točno ob stoletnici nismo mogli obširneje pisati o tem svetovno znanem kulturnem velikanu, smo mu v današnji številki posvetili več prostora.
A. P. Čehov je bil sin trgovca. Po končani srednji šoli je študiral na medicinski fakulteti v Moskvi,
postal zdravnik in nekaj časa izvrševal svoj poklic. Kot pisatelj se je začel uveljavljati še kot študent in leta 1887 je izšla prva knjižna zbirka novel.
V	začetku je bil Čehov bolj blizu konservatizmu, kasneje se je približal liberalizmu, toda tudi od tega se je naposled popolnoma oddaljil in postal velik prijatelj revolucionarnega pisatelja Maksima Gorkega.
V	svojih delih je Čehov odkrival preprostost resnice in pravice, lepega in ravnega, bičal podkupljivost in
klečeplazenje, duševno revščino izobražencev, zaspanost in nevednost ruskega kmeta ter simbolično prikazal porajanje nove, mlade Rusije in njeno poslavljanje od starih, ginevajočih plemiških gnezd. Znal je prikazovati življenje v vsej njegovi resničnosti, brez pretiravanja in sentimentalnosti, z vso občutljivostjo za družbeno dogajanje, z občutjem za lepoto in resnico ter z merilom naj večje pravičnosti.
Sestavek, ki ga objavljamo tu spodaj je povzet iz razprave, ki jo je o delih Čehova napisal V. Ermilov.
Na gornji sliki : Čehov in Gorki
Usodno odkritje
# Znanstvenik Beckerel je leta 1896 sporočil: „Uran oddaja nevidne žarke“
Leta 1896 je Henri Beckerel sporočil znanstvenikom vsega sveta svoje odkritje, o katerem ni slutil, da bo tako usodnega pomena za bodoče rodove. Rekel je da «uran in njegove spojine nenehno oddajajo žarke, ki povzročajo fluorescenco». Kmalu zatem je objavil znanstveno razpravo o odkritjih nevidnih radiacij urana in nenavadnih pojavov v zvezi s sevanjem.
Dotlej je Beckerel proučeval učinek zemeljskega magnetizma na ozračje pri pojavih fosfo-rescence. Ker so bili malo pred j to njegovo iznajdbo odkriti i rentgenski žarki, je Beckerel |
pozorno spremljal izvajanje slovitega matematika Henrija Poincarrčja glede verjetnosti, da vsak fosforescenčni material oddaja tudi žarke X.
Ta ugotovitev je dala Becke-relu pobudo, da je začel proučevati razne uranske spojine, seveda v zvezi s fluorescenco. Kot je znano, je fluorescenca sposobnost nekaterih teles, da oddajajo svetlobne žarke, ker so bila osvetljena z drugim virom svetlobe. Ker je Beckerel ugotovil. da se uranske soli v temi svetijo s slabotnim zelenka-I stim sijajem, je sklepal, da mo-I rajo same od sebe oddajati ne-
vidne žarke, podobne žarkom X.
To odkritje je bilo osnovni poskus, iz katerega se je kasneje razvila jedrska fizika. Bilo je odkritje o naravni radioaktivnosti nekaterih elementov, ki vsebujejo neznane energetske vire. Odkritje je bilo torej, izhodiščna točka znanstvene panoge, ki se zdaj imenuje atomska znanost.
Beckerel je nadaljeval nadalj. nje poskuse in med drugim u-gotovil, da ti žarki lahko uničevalno učinkujejo na kožo in na kali nekaterih rastlin,
Beckerelovo delo je nadaljevala v svoji smeri Marija Curie, ki je odkrila radij. Znanstveniki, ki so nadalje razvili njegovo teorijo o naravni radioaktivnosti nekaterih snovi, pa so kasneje oblikovali osnove znanosti o atomski energiji.
■n .. /- Primer iz prakse
«Delavci so zelo zadovoljni z nami», je dejala guvernanta Hristina Dmitrijevna doktorju Korolevu. «V tovarni imamo vsako zimo igre, delavci sami igrajo; dalje predavanja, čudovito čajnico in najbrž še kaj. Zelo so navezani na nas in, ko so zvedeli, da se je naši hčerki Lizanki poslabšalo, so naročili molitve. Niso šolani, pa vendarle čutijo.»
«Videti je, kakor da pri vas ni prav nobenega moškega pri hiši,» je rekel Ko-rclev.
«Nobenega. Pjotr. Nikanorič je umrl pred poldrugim letom in ostale smo same. In tako živimo v treh. Poleti tukaj, pozimi pa v Moskvi. Jaz sem pri njih že petnajst let. Kakor domača sem.»
Po večerji so zdravnika odpeljali v solvi, kjer je bila zanj pripravljena postelja. Toda njemu se ni spalo. Bilo je soparno in v sobi je dišalo po barvi, zato si je oblekel površnik in odšel ven.
Na dvorišču je bilo prijetno hladno. Že ;:e je delal dan in v vlažnem zraku se je razločno risalo vseh pet poslopij z dolgimi dimniki, barake in skladišča. Ker je bil praznik, niso delali, okna so bila temna in samo v eni od zgradb je še gorela peč, dvoje oken je bilo temnordečih in iz dimnika je z dimom vred poredkoma obliznil plamen. Daleč za dvoriščem nekje so regljale žabe in pel je slavček.
Ko je zdravnik gledal tovarniške stavke in barake, kjer so spali delavci, je spet premišljeval o tem, o čemer je premišlje-
val vselej, kadar je zagledal tovarne. Naj le bodo predstave za delavce, tovarniški zdravniki in razne izboljšave, pa se vendarle delavci, ki jih je prej srečal na poti s postaje, na zunaj v ničemer ne razlikujejo od delavcev, ki jih je videl že zdavnaj, še kot otrok, ko še ni bilo tovarniških iger in izpopolnitev. Kot zdravnik, ki je pravilno presojal kronične bolezni, katerih temeljni vzrok je nerazumljiv in neozdravljiv, je tudi tovarne jemal kot nekaj nerazumljivega, katerih vzrok je bil prav tako nejasen in neodpravljiv, in vse izboljšave v življenju delavcev je imjel sicer za potrebne, a jih je primerjal z zdravljenjem neozdravljivih bolezni.
«Za nesporazum gre, seveda...» je preudarjal, ko je gledal temnordeči okni. «Poldragi tisoč ali dva tisoč delavcev dela brez počitka, v nezdravih razmerah, izdeluje slab katun, životari in strada in se samo tu pa tam v gostilni strezni iz teh morečih sanj ; kakih sto ljudi pazi na delo in vse življenje te stotine mineva v zapisovanju glob, zmerjanju, krivičnosti, in samo dva trije, takoimenovani lastniki, uživajo koristi, čeprav sploh ne delajo in se ne menijo za slab katun.*) Toda kakšne so koristi in kako jih uživajo? Ljalikova in njena hči sta nesrečni, kar hudo jih je pogledati, srečno in zadovoljno živi samo Hristina Dmitrijevna, priletna, malo mahnjena samica s ščipal-nikom. Potemtakem je videti, kakor da dela vseh teh pet traktov in na vzhodnih trgih prodajajo zanič katun samo zato,
da lahko Hristina Dmitrijevna je in pije...»
Nenadno je zaslišal čudne glasove, natanko iste, ki jih je slišal še pred večerjo. Pri enem od traktov je eden tolkel po kovinski plošči. Potem je bilo pol minute tiho, oglasili pa so se pri drugem objektu udarci. Enajst udarcev... Očitno je čuvaj tolkel enajsto uro. Zaslišali so se slični udarci tudi od tretje in od vseh ostalih stavb Videti je bilo, kakor da sredi nočne tišine daje te glasove od sebe pravcata pošast s škrlatnordečimi o-čmi, sam hudič, ki je imel tukaj v krempljih lastnike in delavce in goljufal vse skupaj.
Korolev je odšel z dvorišča na polje.
«Kdo je?» mu je nekdo s surovim glasom zaklical pri vhodnih vratih.
«Kakor v zaporu...» je pomislil in ni nič odgovoril.
Od tod je bilo slavce in žabe bolje slišati, čutiti je bilo majsko noč. S postaje je bilo slišati drdranje vlaka, nekje so peli zaspani petelini, noč pa je bila navzlic temu tiha, svet je mimo spal. Na polju nedaleč od tovarne je bil posekan les, tam je bilo zloženo gradivo za zidavo. Korolev je sedel na deske in dalje premišljeval :
«Dobro se počuti tukaj edinole guvernanta in tovarna dela za njeno zadovoljitev. Pa vendar je videti, da je ona tu samo slamnat možic. Glavni, za kogar delajo, je — hudič.»
In premišljeval je v hudiču, ki ni vanj verjel, in se oziral po obeh oknih, za ka-
terima je gorela luč. Dozdevalo se mu je, da s škrlatnimi očmi gleda vanj sam hudič, ta neznana moč, ki je ustvarila odnose med močnimi in slabotnimi, to veliko napako, ki je ni mogoče več z ničemer popraviti. Potrebno je, da močni onemogoča življenje slabotnemu, taka je postava narave, toda to je razumljivo in gre za glavo samo v članku časnika ali šolske vadnice, tiste kaše, kakršno je pravzaprav vsakdanje življenje, v spreple-tu vseh podrobnosti iz katerih so spleteni človeški odnosi, pa to sploh ni postava, temveč logična neskladnost, v kakršni močni in šibki enako padata kot žrtev vseh medsebojnih odnosov, ko se nehote pokorita, kaj se ve kakšni usmerjajoči moči, neznani, obstoječi izven življenja, tuji človeku.
Tako je premišljeval Korolev, sedeč na deskah, in polagoma ga je prevzemal občutek, kakor da je ta neznana, skrivnostna moč v resnici blizu in ga gleda.
Med tem pa je nebo na vzhodu vse bolj bledelo, čas je hitro tekel. Pet stavb in dimniki so na sivem ozadju jutranjega neba, ko vsenaokrog ni bilo žive duše, kakor da je vse izumrlo, imeli posebno podobo, ne tako kakor podnevi ; zdravniku je povsem izginilo iz spomina, da so tu notri parni stroji, elektrika, telefoni, temveč je nekako kar naprej preudarjal o stavbah na koleh, o kameni dobi, čutil je navzočnost surove, nezavedne moči...
*) Katun = bombažna tkanina.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Nagrade
kmetovalcem
Pred tremi tedni so bili na sedežu pokrajinskega kmetijske, ga nadzorništva v Trstu nagrajeni kmetovalci, ki so se udeležili drugega natečaja za izboljšanje hlevov, svinjakov in kokošnjakov, ki ga je razpisalo pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo z denarno pomočjo Tržaške hranilnice, pokrajinske u. prave in kmetijskega konzorcija.
Ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Porco je toplo pozdravil navzoče in nato orisal značilnosti in namen tečaja, ki stremi izboljšati opremo hlevov ter vzpodbujati za boljšo in povečano proizvodnjo tega proizvodnega sektorja, ki je po smernicah ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o-sredotočena prav v živinoreji. Nato je poudaril povoljen izid te pobude, ki v zvezi s številom udeležencev in potrebami tega produktivnega sektorja svetuje ustanovitev središča za dobavo podmladka plemske goveje živine sivo-rjave pasme in pripravo natečaja za izboljšanje kokošjereje.
Živinorejski izvedenec L Tagliaferro je poročal o poteku natečaja, katerega se je udeležilo 45 kmetovalcev, ki so izvršili za približno 4 milijone obnovitvenih del. Omenil je nadalje zadevne zakone v prid živinoreje, ki nudijo kmetovalcem možnost zvišanja gospodarske strani kmetije.
Pred pričetkom podelitve na. «rrad je ravnatelj za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Piccoli izrazil svoje zadoščenje za dober izid pobude, ki je znak priznanja dolgega in požrtvovalnega dela kmetijskega nadzorništva. Predvsem je poudaril, da je nujno potrebno takoj pričeti s korenito resanacijo hlevov pod-ročja, to je odstraniti je treba vso jetično živino. Podčrtal je Še potrebo po pospešitvi akcije za izboljšanje travnikov in pašnikov. ker tudi za te izboljšave predvideva zakon denarno pomoč potom pokrajinskega gozdarskega nadzorništva.
Nato so bile razdeljene nagrade 24 kmetovalcem, ki so se najbolj odlikovali.
Nagrade natečaja razdeljene v 5 oddelkov in sicer, goveji hlevi,, konjski hlevi, svinjaki, kokošnjaki in kunčnice, so znašale 500.000 lir .
Vsestransko pozitivna bilanca 8. marca Vse prireditve so zelo lepo uspele
Bilanca letošnjih proslav 8. marca — ki so bile obenem pro. slave 50 letnice mednarodnega dneva žena - in katere je na Tržaškem ozemlja organizirala zlasti Zveza demokratičnih žena, je zelo pozitivna. Računa se. da se je vseh teh proslav udeležilo okrog 15.000 ljudi, kar je, upoštevajoč razmere, ki pri nas obstajajo, kjer ni žensko demokratično gibanje še povsem enotno in organizacijsko povezano, upoštevajoč tudi dejstvo, da je bilo ravno ob pri. liki 8. marca vreme neugodno, moramo nujno priti do zaključka, da je trditev, ki smo jo zgoraj omenili, povsem na mestu. Toliko za uvod k temu poročilu.
Sedaj pa preidimo k pregledu proslav 8. marca. Vrsta krajev, krožkov, tako v mestu kot na deželi je precej dolga. Proslave so se vršile v sledečih kra. jih : v Nabrežini, Stivanti, Devinu. Križu, Saležu. Proseku-Kontovelu. Opčinah, Trebčah, Banih, Konkortelu, Ricmanjih, Boljuncu, Dolini, Borštu, Logu, Domju, Mačkovljah, Sv. Barbari. Griži. Čamporah, Štramarju, Sv. Roku. Miljah, Sv. Ani. Ko-lonkovcu, Skednju, pri Sv. Jakobu, na Pončani, pri Magdaleni. Sv. Ivanu-Podlonjerju, na
Na manifestacijah, ki jih je organizirala ZDZ, so žene potrdile, da se bodo še nadalje borile za dosego vseh pravic, ki jim pripadajo
Barrieri. v Pečarju, Pisoniju, j množic, za pravične mezde, za
Rojanu, Greti, Barkovljah, središču mesta in pri Sv. Justu. To so dejstva, ki ne potrebujejo nikakega komentarja. In na ta dejstva so naše žene, je or-
ganizacija ZDŽ, po vsej pravi- pripada.
enakopravnost z možem tako v pogledu namestitve kot v pogle. du plače skratka o tem, da postane žena deležna tistega do-stojanstva, ki ji po vsej pravici
ci lahko ponosna !
Na vseh teh proslavah so govornice, ki jih je poslala ZDŽ govorile o pomenu 8. marca, o borbah, ki jih vodijo žene tako pri nas kot v svetu sploh, za mir in prijateljstvo med narodi, za zboljšanje življenjskih pogojev in dvig življenjske ravni delovnih ljudi, za demokracijo in proti vsakemu zapostavljanju. diskriminacijam, na-
Letošnji 8. marec je bil v resnici občuten praznik in to je prišlo do izraza na najrazličnej. še načine. Naše žene so kot je običaj delile tradicionalno mimozo, širile žensko čtivo, priredile kar se je pač dalo v domačem krogu, in če drugače ni bilo mogoče počastiti ta dan, so se zbrale v manjšem krogu, na prijetnem družabnem večeru, in se enkrat toliko — spro-
rodnostni ali rasni mržnji, za j stile vsakodnevnih skrbi ter v zboljšanje našega šolstva, proti ■ prijetnem razpoloženju povese-
draginji, za izpopolnitev socialnega skrbstva in pravične pokoj, n ine. in zlasti še o zadevi pokojnine žena-gospodinj, za kar se vodi danes še posebna borba ter za emancipacijo ženskih
lile svojega praznika.
V nekaterih krajih je prišlo do raznovrstnih, imenujmo jili tako, manifestacij solidarnosti do žena. Tako so n.pr. nekateri trgovci v Boljuncu, Griži in pri
Sv. Barbari prispevali svoj delež, da so žene lahko ceneje pri. pravile razno pecivo. V nekaterih krajih so žene napravile pa. kete in jih skupaj z voščili ponesle bolnikom, siromašnim, vojnim vdovam itd.
Omeniti moramo tudi dejstvo, da je organizacija ZDŽ ob tej priliki razdelila na tisoče članskih izkaznic in pristopnic k tej organizaciji. V nekaterih krajih, zlasti v Bregu in v Milj. ščini je to razdeljevanje daleč prekoračilo vsako pričakovanje
V Trstu samem je bila že v nedeljo pred 8. marcem osrednja proslava, na kateri je govorila tudi predstavnica osrednjega vodstva Zveze italijanskih žena UDI, prof. Elsa Bergamaschi. V slovenščini je govorila Zorka Legiševa.
In sedaj še nekaj podrobnosti o nekaterih proslavah, ki so bile združene s posrečenim kulturnim programom:
Med zelo posrečene proslave 8. marca, spada proslava na Opčinah. Tu je bila tudi kulturna prireditev na kateri je sodelovala skupina mladine. Večji mladinci so nastopili s šaljivo igro «Trije snubci», mali pa so nastopili kot harmonikarji, bodisi kot solisti, kakor tudi v zboru. Ves program je bil zelo prisrčen in vsi nastopajoči so bili deležni dolgih aplavzov.
Lepa proslava združena s kulturnim sporedom je bila tudi v Trebčah, kjer so se zlasti dobro izkazali najmlajši. Tudi v Križu je bila kulturna prireditev, na kateri je sodelovala tudi pevsko-glasbena sku. pimi iz Podle njej ja.
Konto vel a
Žene s Proseka
so na svojem prazniku, ki je bil dne 8. marca, nabrale 2000 lir za «Delo». Medtem, ko se jim toplo zahvaljujemo, jih postavljamo za vzgled vsem ostalim.
8. marec je za nami, Žene se sedaj pripravljajo na svoje, rekli bi stanovsko veliko zborovanje, ki bo v nedeljo 3. apri. Ia v kinu Arcobaleno v Trstu. To bo deželno zborovanje ali skupščina, pod okriljem UDI in se ga bodo udeležile delegatke iz Težaškega ozemlja iz gori-ške in videmske pokrajine ter iz okrožja Pordenone. To bo prvo srečanje žena, Slovenk in Italijank delavk kmetic, obrtnic, žena furlanskih izseljencev in žena ladjedelniških delavcev; uradnic. profesionistk, name-ščenk. izobraženk. Na tem zbo-l ovan bodo obravnavale o svojih specifičnih in o skupnih problemih. Namen tega zborovanja je med drugim postaviti odločno zahtevo po ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina s posebnim statn-
Pri proslavi 8. marca, ki so jo organizirale žene s Proseka-Kontovela v kon-tovelski dvorani, je sodelovala tudi proseška godba.
Nadalj
O avtonomni deželi
prefekture. Bistvo Segnijevega stališča je odvzeti deželam vsako zakonodajno pravico in avtonomijo, ki sta pa nujno potrebni zato, da bodo nove dežele lahko samostojno rešile svoje probleme.
Spričo stališča, ki ga je povedal Segni, se ljudstvo seveda ne more zadovoljiti z dvoumnimi zagotovili, ki jih dajejo razni pokrajinski tajniki Krščanske demokracije. Slednji skušajo namreč pomiriti ljudstvo z demanti, ki v resnici ne demantirajo prav ničesar.
Potrebna je zato budnost s strani vseh sil, ki jim je ustanovitev dežele Furlanija-Julij-ska krajina s posebnim statutom res pri srcu. Potrebna je skupna, enotna, strnjena in odločna akcija vsega prebivalstva, političnih strank in organizacij. da bomo s skupnimi silami, borbo in prizadevanji odbili novo nevarnost demokristjan-ske desnice in veleinonopolov, ki preti ustanovitvi dežele Fur-lanija-Julijska krajina s posebnim statutom.
Prijave
Vanoni
31. marca t. 1. zapade rok za vlaganje davčnih prijav «VANONI» Kot vsako leto, tudi letos bomo v uradih K. Z. in Z. M. P. izpolnjevali te prijave. Obveščamo vse prizadete in jih vabimo, da se čimprej zglase v naših uradih v ulici Geppa št. 9/pt.
Prijave bomo izpolnjevali vsak dan od 8.30 - 13 in od 15 - 18 ter ob sobotah samo od 8.30 do 12.30.
Tajništvo :
Z.K in Z.M.P.
jevanja z 2. in 3. strani
v
A. P. Cehov - pesnik dela
Za bodočnost mladine
V okviru Vsedržavnega dneva za pomiritev in svetovno razorožitev, ki ga or. ganizira Zveza komunistične mladine Italije v vsej državi, bo v nedeljo 27. marca ob 11. uri na trgu pri Sv. Jakobu javno zborovanje.
Na zborovanju, ki ga organizira naša federacija skupno s tržaško komunistično mladino, bo govoril poslanec Vittorio Vidali,ki ]e skupno z drugimi našimi poslanci predložil zakonski osnutek za znižanje vojaškega roka na 12 mesecev. Tema govora je: ((Svet brez vojsk za bodočnost mladine».
Dva naša slavljenca
V naši sredi imamo dva vid-nejša jubilanta. To sta tovariša
Anton Gerlanc iz Trsta in Rudi Wilhelm z Opčin. Prvi je do-polnil 60 let v nedeljo 20. marca, drugi pa jih bo dopolnil 29. marca.
A. Gerlanc
Černigoj
razstavljal
na Holandskem
Tovariš Anton Gerlanc je po rodu iz borbenega Kontovela. V delavsko gibanje je vstopd še zelo ndad. Ko je bil star 19 let je že aktivno sodeloval s pionirji delavskega gibanja v rodni vasi. - sPertotom. Starcem. Regentom in Jožetom Gerlancem, njegovim starejšim bratom. Se mlad je postal predsednik Kontovelskega Ljud. skega odra. istočasno je vodil tudi društveno knjižnico, ki je tedaj imela že lepo zbirko dobrih knjig, se je pod njegovim vodstvom zelo razvila. Ko so škvadristi napadli tiskarno, v kateri se /e tiskalo tildi «Delov je bil tov. Gerlanc na barika-
Te dni se je zaključila v Rotterdamu razstava grafičnih del našega rojaka in umetnika prof. Avgusta Černigoja. Razstava je vzbudila v tamkajšnjih tom: kajti od ustanovitve avto- umetni-kih krogih veliko zani.
nomne dežele je v mnogočem od.	....	.
i inanje m zela tudi lep uspeh.
V ponedeljek 28. marca ob
visna boljša bodočnost tukajš-njih državljanov, sai bo v okviru avtonomne dežele mnogo lažje doseči to kar se danes zah. teva
Proslave 8. marca je v nekaterih krajih organizirala tudi ženska sekcija NSZ. Take proslave so bile n. pr. na stadionu 1. maj, v Dolini, v Križu. Tudi te proslave žene z lepimi kulturnimi programi.
18. uri pa bo v našem mestu, v galeriji «Rettori» otvoritev razstave holandskega umetnika Toona Waenerja, ki se bo predstavil tržaški publiki z vrsto modernih grafičnih del. |
dah in je aktivno sodeloval v
borbi proti vandalistom. Pogo-stoma je imel sitnosti s fašisti-
in konfinacije od koder je, P‘
tako kot Riko, prišel v p*ei
morske partizanske edinice,
Balkanu in
boril na naittunu	w
1945 vrnil v Trst v sklopu
armade.	. f
Po osvoboditvi je nadaljel :
svoje delo doma. na terenu nrav tako vnemo kot nekoč, .. je bil še mlad in čil. kljub mu, da je njegovo zdravje 1 silno zrahljano, zaradi česar žal. mnogo prerano moral s piti t’ pokoj. Toda kljub tel11
da je invalid, deluje še
dai>el
lam kjer more in kolikor ^ telesne moči dopuščajo. Se nes ga srečujemo. trhef^ skromnega, zrelega človeku tovariša, v vsakodnevni P°l čni aktivnosti. Se danes srečujemo, kljub temu. da te" hodi. oprt ob palico, ko no51' den za tednom, naše časop
tudi naše «Delov po hišah
kot tak. tih, rekel bi skrit
1"
hef°i
nam mora
bitij i
vzgled.
Obema našima jubilant0
Ž
he:
K
t>Q]
itti;
Mi£
Hat
sšf:
spri
Šitll
$0c
*'ja
0$v
"ec
let fr
_	.....	. l čno policijo in leta 1921 je bil
Razstava te dejansko izmenja- ...	.
V ìxrizu. j	j j	nekaj casa v zaporu.
bile zdru- jva (,biskil 5 Prof' Černigojem, Tm, Gerlanc je bil tudi so-ki je razstavljal v Rotterdamu | ,;e;aI)ec pn' «Deluv in je. do-na povabilo Wagnerja.
Dopisi naših sodelavcev
Zgonik:
Kmetijski
tečaj
dali vznesenost; zanj je značilno, da je globoko prežet z zavestjo, da je človek dolžan delati. Astrov ni nikakor samo «sanjar»; ne, to je pravi delavec velikega praktičnega razmaha; bralec in gledalec odkrivata v njem velik stvarjalni talent, ki kipi iz sleherne njegove žilice, prav tako odkrivata neumorno energijo. Medtem ko se čari Helene Andrejevne rablinijo kakor dim, spreminjajoč se v svoje nasprotje, v odvratnost do prazne, zgolj zunanje lepote, so čari Astrova globoki in trajni.
Privlačnost junakov svetovne literature je slonela na raznih moralno-estetskih osnovah. Za Čehova se dragocenost človeka določa predvsem po njegovem razmerju do dela. Kajpak, pri tem ne mislimo navadne zvestobe nasproti človeški dolžnosti do dela; tudi ne prvinskega, skoraj biološkega izvrševanja nekaterih delovnih procesov; podobne motive sreču-jeiho neredko v svetovni književnosti. Beseda je bila o tistem delu, ki iz globočine protestira zoper vse, kar ga hoče zasužnjiti, mu vzeti smisel in uničiti stvarjal-no načelo. Beseda je bila o delu, ki hoče biti v službi graditve, delu, ki je naperjeno v jutrišnji dan, k takim oblikam življenja, ki se v njih in samo v njih povsem odkriva, plemeniti in globoki značaj dela. To hrepenenje je prav posebno izraženo v «Treh sestrah» — hrepenenje za tistim časom, ko bó vsakdo delal in ko bo odpravljena delitev ljudi v delavce in parazite.
Junaki Čehova umejo najti čudovite besede, ki z njimi izražajo svojo zaljubljenost v delo. Čujmo n. pr., kaj pripoveduje inženir Ananjev: «... ne daleč od tod živi državni gozdar Ivan Aleksandrič. Dober starček. Nekoč je bil nekje učitelj, nekaj malega je pisaril, vrag si ga vedi, kje vse je bil, toda bil je zelo pameten. Mnogo je citai, pa tudi zdaj neprestano kaj čita. Torej, nedavno sem ga srečal na Gruzovski strani... A tam so prav tedaj polagali prag in tir. Delo ni tako, da bi terjalo kaj učenosti, toda Ivanu A-leksandroviču kot nestrokovnjaku se je zdelo kakor nekakšna čarovnija. Izkušeni mojster je za avtomatičnost in praznoto tistega umskega dela, na katero je bila obsojena množica povprečne inteligence. Tedaj pretrga vezi s svojim okoljem, posta-
ne barvar in doživlja radost fizičnega dela, vendar pri tem občuti v vsej ostrini tudi njegovo grenko stran, zatrtost in ponižanje. Da, potrebno je bilo «prevrniti J življenje», kakor govori eden izmed junakov Čehova, «Nevesta», samo da bi zmagala radost dela : «Tlačanstva ni več»)
—	pravi junak povesti «Moje življenje» in izraža s tem Čehove misli — «zato pa raste kapitalizem. In v največjem zagonu osvobodilnih idej, večina hrani, oblači in varuje manjšino, sama pa ostaja lačna, naga, nezaščitena,.. Potrebno bi bilo, da močni ne zasužnijo slabih, da manjšina ne bo parazit večine ali sesalka, ki kronično izsesava iz nje najboljše sokove».
Tudi junaki Čehovih spisov čutijo čedalje jasneje, da ni več daleč čas,» ko bo vsakdo delal». Čim bolj se bližajo devetdeseta leta in zlasti še dvajseto stoletje, vse silneje in globlje se pojavlja v tvornosti Čehova občutje, da je blizu sreča, ki ga tako močno izpoveduje v slovečih besedah, odmevajočih iz «Treh sester»;
«Napočil je čas, nad vse nas se dviga neki velikan, pripravlja se zdrava, močna nevihta, ki že prihaja, že je v naši bližini ; kmalu bo s svojim dihom pometla iz naše družbe lenobo, ravnodušnost, predsodke do dela in gnilo dolgočasje. Jaz bom delal, a čez kakih petindvajset, trideset let bo delal že vsak človek. Vsak.»
Čehov, umetnik s socialno občutljivostjo, ki vzbuja občudovanje, ruski demo-krat-plebejec, je mogel izpregovoriti preroške besede in hkrati z velikim «burje-vestnikom» Gorkim občutiti dih nevihte, ki se je približevala.
Ta predobčutek bližine velike spremembe tvori eno izmed globoko značilnih potez v podobi junakov Čehova.
Močno razvito občutje za lepoto, tako svojsko junaku Čehova, se pojavlja hkrati ,z enako ostrim čutom za resnico. Najmanjša lažnivost, najmanjši odstop od resnice povzroča Čehovemu junaku tako trpljenje kot pri telesnih bolečinah.
«Trohnoba grize travo, rja železo, a laž
—	dušo». Ta stalni rek starca-barvarja iz povesti «Moje življenje» izraža to, kar je poglavitno v mislih in čustvih vseh, Čehovu samemu ljubih junakov njegovih povesti,
Prejšnji mesec se je pri nas zaključil dvotedenski večerni kmečki tečaj, katerega je obiskovalo 50 ljudi. Vredno je o-meniti, da je bilo med obiskovalci tečaja lepo število mladincev, kar pomeni, da jim je pri srcu kmetijstvo. Omenjeni tečaj je vodil dr. Baša, kateremu gre topla zahvala za ves trud, lepe nasvete in nauke. Zaradi slabega vremena je letos kmečko delo zelo zaostalo. To nam povzroča tudi dejstvo, da je tako malo povpraševanja po domačem vinu in da je tako malo kupcev. Če bo šlo tako naprej, bo moral marsikdo opustiti vinogradništvo. To pa bi bil hud udarec za naše krnele. Zato bi morale merodajne oblasti sprejeti kak ukrep za re. ute v tega problema in za zaščito našega kmečkega človeka ; ne pa mu samo večali davke.
parno, da se bo občinska uprava, kot je obljubila, pozanimala tudi za te probleme. Prav pa bi bilo, da bi se za take probleme pozanimali tudi pokrajinski svetovalci.
Domačin
Mačko vij e: Smrt
bivšega borca
ta teden. Sedaj pa se kmetje boje, da bo prehitro pritisnila suša in pobrala zaželjeni poljski pridelek.
Pa še par besed o naši stari pustni navadi. Kot vsako leto smo tudi letos priredili pustu prijetno poslovitev. Za to so poskrbeli domači fantje in možje, seveda s sodelovanjem vaške godbe, ob zvokih katere smo se veselo zavrteli in vsaj za en dan pozabili na običajne skrbi in nadloge. Pusta smo kot je običajno, po končanih «slovesnostih» sežgali na «treh kon iinili».
Vaška mladina se sedaj že pripravlja na majniško «ša-gro». Slišijo se glasovi, da namerava pripraviti zelo lepo «sagro», menda drugo nedeljo v maju. No, o tem bomo poročali drugič kaj več.
' VAŠČAN
Salež :
Vprašanje cest in druge vesti
Že večkrat smo omenili, da so sedaj v Zgoniški občini sko-
raj vse pomembnejše ceste preurejene in asfaltirane. Do tega je prišlo po zanimanju naše občinske uprave. Vendar pa je še marsikaj za urediti. Ob cestah je dosti porušenih zidov. To ve. lja zlasti za cesto, ki vodi iz Zgonika proti Saležu. Te zidove je potrebno čimprej popraviti, ker med drugim tudi zelo kvarijo lepoto kraja. Cesto od Sa-leža proti Bajti so na več mestih razširili. Pri Cerovcu je o-stal mrtev del stare ceste. Ta del je zelo nevaren, ker je nižji od sedanje, nove ceste. Zato je potrebno, da bi tam čimprej naredili zid ob novi cesti, še prej pa bi morali na nevarnem mestu postaviti obcestna znamenja, ki bi bila vidna tudi ponoči.
Želeli bi. da bi pokrajinska uprava, pod katero spadajo tudi ceste v zgoniški občini, posvetila kaj več skrbi za kanalizacijo. V Saležu se na več mestih, in še posebno prav sredi vasi, ob deževju zamašijo odtočni kanali. Te kanale prepogo-stoma napolni gramoz, ki ga prinese voda s stranskih poti. Zaradi tega se dogaja, da pogosto ma voda dere po vsej cesti in se napravi pravcato jezero.
Vse te važne probleme je iznesel na zadnji seji občinskega sveta svetovalec tov. Pegan. U-
Prejšnji ponedeljek je v tr-| žaški bolnici umrl vaščan Vik» tor Zubin. Star je bil šele 50 let Pokojni je bil dober tovariš Član partije je bil že od leta 1944. Bil je partizanski invalid. Po končani vojni se je vrnil na svoj dom in je delal na kmetiji. Huda bolezen ga je bila napadla že pred dvema letoma. Iskal je zdravja, toda zaman.
Pogreb pokojnika je bil v sredo 14. t. m. Kljub slabemu vremenu se je zbralo na pogrebu mnogo ljudi. Ker je bila družina pokojnega zelo prizadeta, pred nedavnim je umrl tudi oče, so tovariši nabrali med vaščani prispevke za kritje stroškov pogreba. Hudo prizadeti materi izrekamo tudi mi svoje iskreno sožalje.
Druge vaške vesti
Bolj un ec:
Smrt
zavednega moža
kler je izhajalo legalno v Trstu, prevajal članke iz nemščine.
Po zgodovinskem kongresu v Livornu je vstopil v KPI ter postal njen aktivist. Ko se je začelo snovati odporniško gibanje srečamo tov. Gerlanca med prvimi. ki so delovali za osvoboditev in že leta 1944 je postal tajnik 2. mestnega 1945 je vodil operacije za prevzem vojaške bolnice v Trstu ter dosegel predajo, brez prelivanja krvi in brez opustošenja te. zlasti v tistem času prepotrebne ustanove. Tudi po osvoboditvi smo ga srečavali v vseh borbah, ki jih je vodil tržaški proletariat, srečavali smo ga tudi pri delovanju na kulturno - prosvetnem polju. Bil je tudi podpredsednik SHLP, danes pa je komunistični svetovalec v tržaškem pokrajinskem svetu.
želimo Še mnogo, inno go .
Z jen ja in da bi končno d°c ^ la dan, ko se bodo zzresn^ njune mladenjške želje, ko
naši zemlji zavla<l\
tudi na
Til■
srečnejša doba	socializ?
MIRKO KAPELJ
Obvestilo
šolskega
skrbništva
R. Wilhelm
10. l. m smo pokopali vaščana Ivana Korošca. Tako pokojnik kot vsa njegova družina so znani kot zavedni demo-
Dolgotrajno deževno vreme je preprečilo tudi kmetom iz naše vasi, da bi pravočasno obdelali svoja polja in vinograde. Navadno je ob tem času polje že obdelano in posejano, toda letos so se tega dela lotili šele
krati. Kot taki uživajo velik u-gled v vasi in tudi drugod. To je še enkrat potrdil pogreb o-četa Ivana.
Pokojni Ivan je bil delavec. Mnogo let je bil zaposlen v tovarni olja, že več let pa je užival zasluženi pokoj. Njegov edini sin je padel v osvobodilni vojni kol junaški borec.
Žalujoči družini izražajo sožalje vaški bivši partizani in komunisti. Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
IVANA KOROŠCA
se vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, prisrčno zahvaljujemo.
Žena, hčere, zelje, bratje, sestre in ostali sorodniki
Boljunec, 10. marca 1960.
Tovariš Rudi JVilhelm z Opčin izhaja iz Senožeč. Tam je bil njegov oče nameščen kot delovodja v bivši pivovarni. V Senožečah je zagledal tudi luč sveta. Ko je bil še otrok se je vsa njegova družina preselila na Opčine.
Še zelo mlad je sèi delat na železnico, kasneje pa je vstopil v službo pri openskem tramvaju. Njegova mladost je bila zelo burna trda, a lepa, vzorna. Kot zelo delavnega aktivista KPI ga je fašistična policija stalno zasledovala in nadlegova. la. Vrstile so se hišne preiskave, aretacije, konfinacije, nadlegovanje vseh ostalih družinskih članov. Toda vse to ni nikoli privedlo do tega, da bi tovarfš Rudi klonil, da bi opustil delovanje v partijski organizaciji. Vedno je deloval v svojem globokem prepričanju, da pravica mora prevladati nad krivi-co, da mora za temnimi dnevi fašizma in terorja zasijati svetla zarja svobode in socializma.
V najtemnejših dneh naše zgodovine, v času najhujšega fašističnega terorja je tor. Wilhelm vršil važne in zelo tvegane naloge ,ki mu jili je partija poverila. In izvrševal jih je dobro. Med drugim je sodeloval tudi pri širjenju ilegalnega «Dela». Delpkrog njegovega delovanja je bil zelo velik, od mesta samega, čez Kras, na Goriško iri celo v Furlanijo. Deloval je skupno z nepozabnim tov. Ri ko m Malalanom, s katerim je bil deležen približno enake usode, preganjanja, ječe, pol i ci jsk i h zašli šera n j, m učenja
Šolsko skrbništvo sporoči’^ «Vladni generalni koniis3^ rajona. Maja za Tržaško ozemlje - Ravna . operacije
salo natečaj za sestavo kov za osnovne šole s sl<}' skim učnim jezikom.
Razpis je na ogled na skern skrbništvu, na sols nadzorništvu, didaktičnih teljstvih, ravnateljstvih srednjih šol in na slovenskih šolnikov».

clo-
Ha;
J*
ko
'ali
tej
«br
So
{
k)(
!V;
\
‘ie
l'e,
»i
»k
Vic
aV1*'
vsf|1
sind.k»'”
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K"'..
T(;
Uredništvo in uprava sta Ta stu, ul. Capitolina 3, telef- 4 ' j i in 44-C47. Odgovorni urednfLp, Rudolf Blažič (Blagi). Tiska jj. Riva v Trstu, ul. Torrebianca
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU

V nedeljo 27. 3. ob v AVDITORIJU premiera
F. Godrich . A. Backe1' DNEVNIK ANE FRA^1' Režiser:	Branko Gon1»3*
kot gost.
Scenograf:	Jože Cesar-'
Delo je prevedel Jaro

i 9Ì
V soboto 26. marca ob -v AVDITORIJU KONCERTNI VEčEK GOJENCEV GLASBEN» ŠOLE IZ KRANJA Sodelujejo : godalni orkester pod
od’
stvom ravnatelja Petra
Li-
parja. godalni in klavir
?k'
kvartet, vokalni oktet Pfl
skega zbora «Prešeren» solisti (klavir, violina. '' lo in solo petje).
Vstopnice so na razpodi1?" v Tržaški knjigarni. 11 n sv. Frančiška 20. tel. 61-®' in eno uro pred začetk11^ predstave v ul. Roma II. nadstr.
l5'
Velika izbira štedilnikov
peči na premog, plin in elektriko
zaloga tekočega plina in postrežba na dom
BRUSINI CARLO
zastopnik ”FLAMINAGAS„
TRST - Ul. Cesare Battisti, 20. - telef. 29-04*