DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. !*'>? "t* 1" lrtW Ako jt la da* pratnik. itidt .DOMOLJUB' d** poprtj. Ctnt mu )t T?, ■ fa <7. "PoMja^urtdnUtvu .DOMOLJUBA' Ljubfjma, v ttmt-uikfh ulicah it. 4. t*na mi taiir«M |M Opri m »i (m .DOMOLJUBA' Vodeukott uket M. I. — tt f iofo 80 kr. Karti' dofotor* kt«r. 17. V Ljubljani, 3. septembra 1896. LetMlk IX. Sorijalni demokratje kmeta ne morejo pomagati. Zadnjit raalolili amo na tem medu (lavne nanke novib oarečevateljev ljuditva in dcjaJi imo tudi, da avct od njih nima pričakovati relitve iz revščine in beds, ampak le le večje bode podalo gorje, ako bi ae poare-Cilo aocijaloim demokratom ljudi pridobiti zase in za ivoje nauke. Navadno kriče ti ljudje: Pomagati hočemo Uitim stanovom ki nič nimajo; a tudi onih nc bodemo pozabili, katerih imetje in premoženje je v nevarnosti, da ga izgube. Toda mi rečemo, da je to gola lat in sleparija ter le lepe besede, kajti namere aocijalnih demokratov ao vse drugačne, kakor bomo pozneje pokazali. Socijalni demokrati nočejo pomagati, pa tudi ne morejo pomagati. In aicer tistim, ki le imajo kaj, nočejo pomagati, tistim ps, ki nič nimsjo, ne morejo pomagati. To moramo sedaj po-kszati in zalo bomo pregledali stan za stanom in ga stavili v razmerje s socijalnimi demokrati, ki mu hočejo pomagati. Med stanove, ki Se kaj imajo, računamo po navadi: kmete, obrtnike, rokodelce, duhovnike, plemcni-tafte, uradnike, učitelje, kupce in bogataše sploh. To so stanovi, ki imajo ali zemljo ali pa denar ali pa ludi oboje kot svoje premoŽenje ali pa tudi podjetja, n. pr. tovarne, mline, žage, delavnice, naj si bo to v večji ali v manjli meri. — Stanovi, ki nimajo nič zgubili, so pa delavci na polju, v tovarnah, rudokopih, dninarji sploh, »luge raznih vrst, pissrji in sploh vsi, ki nimajo stalnega domovja in staloih dohodkov. Danes bodomo nekoliko spregovorili o pomoči, katero obetajo soc. demokratje kmetom. Kmet je dandanes res v največjih stiskah. Postave, ki se tičejo kmeta, so nekatere kskor nslalC zs to narejene, da vedno bolj propada ts častivredni stan. — Omenimo tu le premehke postave proti oderu«tvn pri posojilih; krivične za kmeta so ludi postave o davku, ki je neprimerno razdeljen In za kmeta v primeri z drugimi alanovi sila velik. Pomanjkljive so domovinske in dedne postave, po katerih naj bi ae gledalo posebno na to, da ostane poeestvo in imetje kolikor mogoče celotno pri jedni in isti rodovini, ne pa, ds bi se razko-savalo, ksr se dsndanes tolikokrst godi. Mozeg kmečkega stsnu glodajo vojsike postave. Prav ima torej kmetič, Ce se ozre po kom, ki bi mu mogel pomsgsti postavnim, poltenim potom. In le prav težko razumemo to, da se drisva premalo briga sa nspredek tega stanu. Zlasti uvidimo pretečo nevarnost, ako pomislimo le lo to-le: Tretjino vseh prebivalcev tvori v skoro vseh državah kmečki stan; najbolj iilavo se drti ta stan stanh leg in navad; vedno udan je veri in delelnemu vladarju in primeroma najmanj omadeževan jo ta stan. Najbolj pa tudi ljubi rodno semljo, na kateri mu je tekla zibel, katero je močil s svojim potom, v katero bo jedenkrat legel poleg svojih očetov k počitku. Vsak drug stan ima največ mož, kateri so se rodili pod slamnato streho, v vsakem stanu je največ kmečkih sinov. Z jedno besedo: kmečki stan je opora veri, trdna podlaga narodu in krepek steber državi. Kaj bo, Ce socijalni demokratje res spoznajo, je dokaz to, da kaj radi love kmeto na svoje limanice. Pa priznati moramo, da se jim ta lov slabo sponese. Zakaj ? Prvič zato, ker je kmečki stan nekako sovražen vsem novotarijam in drugič, ker ima toliko zdrave pameti, da labko sprevidi, da mu soc. dem. nočejo pomagati. Zadnjič smo povedali nauk aocijalistov, da nikdo ne sme imeti nikacega svojega premoženja. Torej to se pravi toliko, kakor: Ti daj svoje njive, polja, travnike, gozde, živino in poslopja socijalistom in potem bodo ti že razdelili tako, da bo na te prilcl tak delež, kakor ga ima tvoj sosed, ali kdo drugI. Samo vedeti moral« da ta zemlja, katero potem obdelujel, ni veC tvoja lastnina, smpsk ti jo fmal samo v najem od cele družbe, ki jo tvore socijalisti. Tako učč soc. dem. Ja* mislim, da noben kmetič ne bo n (o delitvijo ladovoljen, ampak dejal lio: T o j e moje, pusti mojo lastnino. Ker torej soc. dem. to dobro vedo, zato skušajo na vso moč razbiti kmečki stan, ker vodO, da se ta najbolj upira temu, da mkdo ne sme imeti lastnega premoženja. SevedB tega naravnost ne poved6, ampak to zavijejo v lepe besede, ki naj bi ljudi premotile, kakor dajo otroku pelina s slsd-korjem potresenega. Ali na svojih shodih, kjer so sami so e. dem. med seboj, tam se pokažejo v pravi luči. — Pred par leti selilo se je v Frnnkobrodii na NemSkem precej socijalistov in nekateri bolj pošteni med njimi so napravili nekak načrt, po katerem naj bi se kmetom pomagalo. Lansko leto so potem la načrt predložili na občoem zbora vseb soc. dem. v nekem drugem mestu na NemSkem Pa nastal je sila velik hrup proti temu predlogu in sklenili so, da U načrt ne velja za to, ker »pospeluje pri kmetih zavest, da imajo svoje lastno premoženje.« Glejte, naravnost učč tukaj aocijalni demokratje, da ae mora kmečki stan prepustiti revščini ia bedi. — Ker potem, ko bodo kmetje vse zgubili, kar imajo, po-lem jim bo la nauk o jednskosti zasebnega premoženja ugajal in postali bodo aocijalni demokratje. Nek vodja aocijalnih demokratov je dejal dalje; »Nali nasprotniki to dobro ved6, m zato akulajo kmetu pomagali, da se potem lotje »oper nas bojujejo.« Torej, kaj hočete »e več V Ali le mislite, da so aocijalni demokratje rea vali pravi prijatelji? Ne, hočejo vam vzeti imetje in vas narediti berače. Se jedno vprašanje naj relimo danes. Zakaj pa vender socijalisti lovč kmeta na svoje limanice, če mu nočejo pomagali V Odgovor: Najprvo jim gre za to, da je Itevilo mih privržencev kolikor mogoče veliko. To pa ia vzrokov: Prvič, velika množica marsikoga lahko premoti, da misli, da je reanica na strani večine. Drugič, pa lo aoc. dem. nese lepih dcnarcev. Ako vstopi kdo v kako soc. dem. druitvo, mora plačevati vstopnino. Zastonj aocijalni demokratje nočejo prav nič delati. Ce jim privrženci no dado plačila, ga jim pa dad6 voditelji in plačani so le. To je glavna stvar in zato vabijo aocijalni demokratje kmete med se. Slovenci! Od soc dem. nas kmet nima pričakovati nobene pomoči, to vidite sedaj. Pomoč naSa nam pride po krftčanskih možeh, ki se trudijo, da žalostne naaledke liberalizma odstranijo tudi iz narodnega gospodarstva, da tukaj zavlada krlč. pravičnosti Kiy jc novega po »veta? Po Avstriji se po mnogih deJtelsb pripravljajo volilci 2a nove deleloozborske volitve, lteči moramo da se liberalci in tidja teh volitev firav nič ne veselč ta sicer lato na, ker so se protiliberaki povsod rdra* mili, koder so dosedaj »e spali in sedaj skulajo otresti neznosni liberalni jarem Tako n. pr. pleuenitaii v (;4 liciji « veliko nejevoljo gledajo, kako so se začeli kmetje gib tli in volili svoje poslance, ki se bodo sanje po-lego vali. Nhs Slovence posebno zanimajo prvotne volitve na Kuroikem Slovenska in nemSka katoliška stranka ste se /.družili t* »kupno postopanje proti liberalcem, kateri so nu KoroSkein sila slabo gospodarili in zlasti i tem zabredli, ker so izgnali iz deželne bolnišnice usmiljene sestre. Naglo se je začela na obeh straneh viharna borba. Katoličani slovenski so pnre|ali shod za shodu*: o velikem šmarnu dva shoda v H žeci m Galiciji, ki sla bila ailo dobro obiakana in ata napravila mnogo dobrega. 11 ne 23 in 24 m m pa je napravila združena slovenska m nemSka stranka petnajst sbudov, od teb jednajst slovenskih. Vsi ti shodi paiali ao aa s bližnjim volitvami in ugodni u«peh pokazal se je takoj nasledaje dni, ko so na prav mnog h krajih zmagali naSi slovenski volilni m »tje. J.tko ua|>eioo vrlo posegel je v volilno gibanje na Karja na Dunaju. Nekateri pravijo, da je ruski car natega cesarja la obiskal kot prijatelj prijatelja, a drugi zopet (rdijo, da je to v zveai a politiko in da pomeni to zbliževanja Avstrije in Ruaije. Kot zvesti Avstrijani moramo tudi mi Slovenoi to prav telo teleti. Kdor potna zgodovino, ta vč, da je Koaija Avalnjanom čeato pomagala v najnovarnejših čaaih. In zalo bi bilo prav, da se Avatrija in Bnaija sprijaznite, ki ste sa od zadnje lurška vojak« začeli nekako piaano g'odati. Pa miroljubni maki car je bivajo« na Dunaju gotovo aprevidel mogočnost naše drtave in pa tudi to, da naš ljubljeni vladar gleda I« na korist podložnih mu narodov, ne pa d« bi njih kri po nepotrebnem prelival v vojskah. V Trideotu v laških Tirolih sešli se bodo v kratkem najimenitnejši škofje in kardinali vseh dežel in tudi drugi odlični katoličani na protiframuaonakl ahod. Namen tega ahoda je, poapeševati mej katoličani znanje o prostozidarstvu, uravnavi, namenih, sredstvih. Tako namreč, da bi prostrzidarstvo prav natanko poznali, mogli bi ae proti njem tudi uspešno boriti. Da je to res potrebno, ved6 dragi bralci iz mnogih dogodkov, o kat«rih smo v avojem času poročali in ki so taki, da »e morejo vršiti le pod vplivom hudobnega duha, kate- rega ti propali ljudje čaat«. Nasptoti vojski hudobnega duha pa moramo poataviti vojsko pod znamenjem svetega krita. In lo ravno namerava ahod. Sv. Oče ao ta shod prav posebno blagoslovili in mu želeli prav obilo uspeha. — O tem bomo prihodnjič več in natančneje poročali. Poročali smo zadnjič o odposlanstvu av. Odeta do Abesinskega kralja Menelika zaradi oproščenja vjet-nikov. Dejali smo tudi, kako zavistno da gledajo laški prostozidarji papeževo prizadevanje. Da bi že naprej onemogočili dober uspeh, tudi že prav grdo lažejo. Tako so framaaonski listi pisali, da so divji afrikanski narodi napadli papeževo odposlanstvo in jo oropali vsoh darov. Pa ta vest je bila neresnična, ker že so dobili v llimu novico, da je Menelik obljubil, da bo spustil nekaj vjet-nikov in k temu ao ga menda le naklonili lepi papeževi darovi, katerih toraj niso divji narodi ugrabili. Upamo, da besede papeževe ne bodo brez uspeha, na sramoto framasonom in liberalcem, ki niti s prstom ne ganejo, da bi rešili svoje rojake sužnosti. Ituljanakl prestolonaslednik zaročil se je z črno-ijorako kneginjo Heleno, hčerjo sedaj vladajočega kneza Nikolaja. Pred poroko pa bode prestopila v katoliško cerkev. Sicer ta stvar sama na sebi ni take važnosti, a vredna je vendar radi tega, da jo omenimo, ker nekateri nam Slovanom sovražni listi tudi pri tej priliki pišejo o zaroki, Črnogorcih in Slovanih sploh tako, kakor bi Slovani ne bili za drugo, kot da bi hlapčevali drugim narodom. Posebno Mažari ne morejo gledati, da bi alo-vanska kneginja prišla na italijanaki preatol. A domače črnogorako ljudstvo je sila veselo te poroke, ker vidi v njej zagotovilo, da ima Crnagora jednega zaveznika več, namreč Italijo. Na Turškem se kar ne morejo duhovi umiriti. Niso Se nehali Turki na Kreti sami preganjati in moriti kristjanov, ki tahlevtgo zase nekaj pravio, niao še dogorele vasi in poalopja, katere ao zapaltli Turki, že re pojavlja v Carigradu nova vataja. Dnč 28. A. m napadli ao Armenci otomansko banko, to je poalopje, koder ae vršč denarne kupčije, umorili dva uradnika in vratarja, blagajnika pa ao hudo ranili. Policija, ki je poaegla vmes, je alabo naletela, kajti iz armenskih hil ao jeli streljati nanje, da ao ae koj umaknili. Nato se je po mestu začelo splošno klanje med Armenci in Mohame-dani in v prvem hipu je ležalo nešteto mrličev po ulicah. Turki ao de li v armenske hiše, pomorili kriatjane in jib pometali na ulico. Vse to nečloveško klanje ata vojaštvo in mestna policija mirno gledali in niti ganili se niate, da bi zabranili prelivanje krvi. Dva dni je trpelo to mesarjenje in potem je turška vlada ukazala vojakom, naj nared<5 mir. A kako so ti naredili mir! mesto da bi oboje, kristijnne in mohamedane zaprli, ako so se vde-težili napada, so le kristjane in tudi popolnoma nedolžne klali in morili. Saj Turek pač drugače ne zna, in ravno zato bi bilo najbolje, da mu združene krščanske države prav dobro preiipajo kosmato kožo. Kaj je Armence napotilo k temu, da so napadli nekaj Turkov, So ni po- polnoma znano, * gotovo je, da ao s orožjem v roci hoteli priboriti ai nekaj pravic, katerih z lepa ne morejo dobiti niti aami, niti tuje drlave, ki se tanje potegujejo. Kaj jc novega po Slovenskem i Kranjsko. V 2ilah nad Cirknico je dno 12. m m. pobila toča vse poljike pridelke, Se drugi dan je bilo toče pod kapmi 15 cm na debelo. — Imrl je 13. m m. v Vipavi najstarejši duhovnik skt fije, preč. g. duhovni svetnik Jožef Nakus, rojen leta IH04, toraj 92 let slar. V duhovnika je bil posvečen I. 1H2S. Pokopan je bil v Planini, kjer je služboval 58 let. Naj v miru počiva! — V kraju Št. Peter pri zidanem Mostu je padla neka ženska raz skarpo ter se na mestu ubila. — Jož. Zni-darSiču, vrtnarju radeske graščine je 13. m. m. otrok utonil v čebru na vrtu. — Spominska plot a umetnikoma Janezu in Juriju Subicu odkrila sc bode na slovesen način v Poljanah pri Ško(|i Loki dne 8. septembra. — V Novem mestu se je vrsd shod kranjskih požarnih bramb prav sijajno dnč 15. iu 10. m. in Mesto je bilo vse v zastavah in zvečer razsvetljeno. Posebno lepa pa je bila večerna veselica a petjem, godbo in umetalnim ognjem. — Z voza padel je posestnik Štefan Skobe iz Depalevasi v Zapužah, ko se je vozil v Dravlje, tako nearečno. da je v malo trenutkih umrl. — 15. m. m. ao se v Sori žandarji in pooočnjaki sprijeli prav hudo. — č. g. J. Šolar je prestavljen iz Leskovca v BoStanj in na njegovo mesto pride č. g. Valentin Hemikar. — Vtond je v Polhovem Gradcu 40 letni posestnik in ter-govec z žganjem, Jos p Sodni kar. — V Leskovcu je 22. m. m. toča pobila poljsko pridelke. — Jožef Zupančič iz Male Štange padel je it podstrešja neke bile, kjer je prenočeval in se Uko pobil, da je na polu proti don u umri. — 22 letnega Janeza Skubica is OragoSkega, fare Stange, ja strela ubila pred čebeljnakom. - 63 letnega Martina Slobodmka iz Uojanje vati je bukva pobila do amrti, ko je aekal v Gorjancih. — Cigani ukradli ao nekemu posestniku v Sevnici pri Kočevju dva konja v vrednosti 200 gld — Utonil je v Kolpi devetletni Franc Sinčič is Radovič pri Metliki. Neki Hrvat se je hotel prepeljati čez Kolpo, toda čoln je bil na drugi strani. Hrvat ponudi dečku 2 kr., ako preplava in mu dovede čoln. Deček skoči v vodo, pa sredi Kolpe omaga in izgine. — 24. m. m. trčila sta na cesti pri Glicaah pri Ljubljani dva koUaarja tako nesrečno s kolesi drug ob druzega, da je jeden na mestu mrtev obležal, drugi pa je težko ranjen. Prvemu je kri hipoma pridrla iz ust in nosa. — Premeiceni ao naslednji č. gg. kapelani: Ivan Zabukovec iz Slavine v Naklo, Ludovik Sob ITrer is Na-klega v Slavino, Frančišek 2užek iz Trnovega pri Ilir. Bistrici v Preddvor, č. g. Josip Renkovič je nastavljen kot kaplan v Podbrezju. Novo nameščeni so č. gg. Ivan Gnidovcc kol kaplan v Idriji, Anton ZnidarS č kot kaplan v Knežaku, Josip Gliebe kol kaplan pri Fari pri Ko- stelu, Martin Škrjanec kot kaplan v Trnovem pri llireki Bistrici. V Zagradcu pr Žužemberku ljudje zelo bolehajo in mrd za vročnico. Nedavno j« v neki vasi umirala mlada gospodinja. Domači pokličejo k umirajoči njeno sestro onkraj Krke. Rilo je po noči, ko poklicana po »trmi kamemti alezi hiti k umirajoči aestri. Tu se tpod takne, pade v vodo in utone. Iste Irenulke je umrla ludi njena sestra. — 25. m. m. umrl je v Idriji dekaa Jožtf K gej. Pokojnik je bil rojen 21. februvaja 18311., posvečen 30 julija 1M54. Ril je jako nadarjen duhovnik in mož stare korenino. Naj v miru počiva. — Mlinarja v tovarni za cement v Trbovljah Autona KoSirja je dno 21. minulega mesu a zgrabilo kolo ter mu odtrgalo levo roko. Štajersko. Toča okoli Ptuja. Od 25. maja do 1. avg. je eudiiijskemu okraiu Ptujskemu 40 dačn h občin se naglasilo, da jitu ju 'huda ura« povzročila Škodo. Iz sodnjiskt ga okraja Ormuž je od 3. maja do 1. avgusta vremenske nezgode naznanilo 16 dačnib občin. It sod-tujskega okraja Rogatec je od 5. maja pa do 1. avgusta tiča oškodovala 11 občin. Imenovani trije okraji spadajo pod c. kr. okrajno glavarstvo Ptuj. Od dnr 1. pa do 7. a gusta je v pol.ličnem i kraji Piujskcm toča klestila po sledeč h občinah: Rrezovcc, Dolenjci, Velikibreg, VeliSčak, GorenjSčak, L vagalo je pol lunta. Da so oškodovane z opeko krite strehe, ni treba praviti. Ako bi ta gospodarila z viharje® kakor prejšnja, bi ne ostala menda nobena opeka nt strehi. Take loče ne pomni pri nas nihče. Po goriesi je ležalo več grozdja na tleh, kakor ga je ostalo o» t^u. I« pi«m» a Vinskega Vrba pri Jeruzalemu blizu Ormuta porabimo naanaailo: Unč 1. i« 0. avgusta imeli mno točo, ki je napravila neizmerno škodo, zadnji dan tako, da jt atrehe (rla, po vinogradih vzela je do tri četrtine groadja. Iz Rogatca ae piše: Dnč 24. junija in 3. julija je toča oklestil« le neka'cre dele rogaftke nad-lupnije, dnč C. avgusta pa celo in vrh tega 8« sosednje lupnije. Toča je bila debela akoro kakor jabolka in je povzročila ailno veliko »kode, poaebno po vinogradih ki ao obetali bogato trgatev. Dnč 22. avgusta je letoa pač menda za sklep obiskala Se Središče. V teko'em letu je ubogi kmet po Štajerskem vsled vremenskih nezgod povsod pretrpel veliko, ali največ pa v obsegu političnega okraja Ptujskega. — Občini Gorica pri Sevnici je kmetijska družba obljubila, da ji bo drugo leto darovala atroj ali maSino »trijeiu. — V Celju nameravajo letos prirediti razstavo zu nadnjo. Kmetijska družba dala je podpore 500 kron. — Na Dobrni so topli<>arji s pomočjo tombole pridobili Kiti gld. v prid ubožnim Šolarjem tamoSnjim. Ondi nameravajo ustanovili ognjegasno društvo; v korist temu društvu so topličarji nedavno imeli večerno zabavo v biSi zdravilnici. — Na planini pri sv. Kunigundi na Pohorji je strela usmrtila pet volov. — Nova župnijska cerkev v Cadraniljah je dozidana za zdaj do strehe. — V GoriSnici pri Pluji je umrl vrl kmet prane Janžekovič, v Pristavi pri Dobrni pa tudi značajen mož Martin Tratnik, načelnikov namestnik v krajnoiolakem avtlu. — V Brežicah je di.č 15. avgusta zborovalo »Slovensko pevsko društvo«. Ljudstva se je vdeleževalo okoli 250U oseb. — Letos je toča gospodarila neusmiljeno, malo je krajev, ki bi jih ne obiskal nevljudni gost. Oncsrečenci bodo iz deželne bla-gajnice dobili podpore pet tisoč goldinarjev, več bode morala dati državna blsgajnica. — Duč 24. junija je voda oškodovala okrajno cesto med Planino in Sevnico. Za popravilo je deželna blagajnica obljubila pet tisoč goldinarjev podpore. — Okoli Gradca je povodenj povzročila po lepem polju neizmerno Škodo. Za hmelj po srednjem Štajerskem ponujajo za kilo po 15 do 30 kr., v Savinjski dolini pa 70 do 80 kr. V Zatežu na Češkem velja atari hmelj 30 gld. sa 50 kilogramov. Koroftko. Pri vojaikih vajah v Rožni dolini ae je pripetila ueareča; jeden častnik in dva pijonirja sta budo ranjena. - V Orni je neki Lah uko neusmiljeno pretepaval svojega sina, da je takoj umrl. Slabega očeta so izročili sodišču. - V Koprivni so je hotel vstreliti posestnik Odorlap. VatreM se je dvakrat v vrat, pa ostal se živ. — Strela jo udarila v stolp podružne cerkvice sv. Barbare pri Prevaljah. Strela je sla v cerkev in poškodovala altarjo in sidove. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Božek bode slovesno odkrila nagrobni spominek pred lolom umrlemu prof. J. LendovSeku, znanemu slovenskemu pisatelju. — V Kotmarivssi je ob-bajal novo maSo tamoSnji rojak č. g. S i m e n Kesnar. Pridigal mu je njegov stric, č. g. prevaljski župnik A. Kesnar, ki je tisti dan praznoval 28-lelnico svoje nove mase. Primorsko. V Ročioju je umrl 18 m. m. e. gosp. Andrej Vuga, vikar. Rojen je bil v Kanalu 27. bov. 1837, v masnika posvečen 21. septembra 1861. Pokojni je bil vzor duhovnika in pri vseh priljubljen. Pokopali so ga 20. m. m. N. v m. p.l — V Gorioi je ataretinstvo sklenilo kupiti neko biso, da olvori v njej otroški vrl in laSko mestno ljudsko Solo. — 14. m. meseca so okradli štirje talovi nekega tujca pri belem dnevu v mestnem vrtu v Gorioi. Odnesli so mu 50 gld. — SodiSče v Gorici je obsodilo 14 ilaljansk h mladičev, ker so ravno poli (laribaldijevo pesem, v kateri se grdi nata državs, Listek. Vaški skopuh. Spisal — o—a—. NaSa vasica stoji na prijaznem hribcu. Daleč na okoli gleda po rodovitni planjavi; da, res prav razvid-Ijivo ležo jej jo odločila človeška roka. No so pa ludi ljudje te vasi vredni; krepki so in delavni, da jih lahko stavim drugim za vzgled. Lepa cerkvica se bliSči v sredi vasi, in ljudje po dve uri oddaljeni, pravijo, da večkrat sliiijo ivonjenje. Kakor se sliši nas zvon daleč na okoli, tako smo imeli v vasi originale, katere je vsa okolica bolje poznala, nego glas zvona. Prvi je bil Bučev Jernej, na videz ubog, a v resnici je imel toliko gotovega denarja, kakor vseh pet drugih posestn kov. Bil je skopuh prve vrste. Ker pa je Bučev Jernej v nasi vaSki zgodovini precej imeniten, ga malo natančneje oglejmo, da ae ne pczsbi pri potomcih, marveč, da živi vsaj v pohlevnih listih .Domoljuba«. Škoda bi namreč bila, če bi se pozabil popolnoma skopuh in oderuh Jernej, ki je valča-nom napravil toliko jeze in zabave. Bučev Jernej je bil res pravi čudsk. H So je imel na konci vasi in le msla ozka šteta je vodila do nje. In Se kako malo se je poznala pot! Pač znamenje, da je Jernej malokedaj zapustil svojo kočo, in da tudi drugi ljudje niso radi zahajali k njemu, razven, ie so morali. Jernej se je torej vedno skrival v koči, sam kakor poli. Sam je gospodaril, sam kuhal, sam pomival in pral, s jedno besedo, bil je gospodar in gospodinja. Reči pa moram, ds za gospodinjo ni bil prav rad. 8kuhsl je le, pojedel tudi, ali skled pomivati ni bil navajen in večkrat je dejal večerjo v tako skledo, kakortno je opoludne pusUl. Tudi prati ni mogel; le v največji sili je skrivaj šel k bližnji vodi, da je malo smočil. — Ovil ni doeti, ampak obesil jo na kol, da se je sama voda odtekla. Šivati, je ps dejal, da ne zna, in zato je hodil vedno strgan. Na suhej glavi je nosil ponofien klobuk, ki je imel neksj ciliadrove podobe; kupil ga je pri nekem siarinarju za cele Štiri groie. Oči je imel globoko vdrte in brada mu je silila proti nosu. Bril sa ni in k sreči mu tudi ni raslo; le tu in tam mu je kaka dolga rudeča dlaka kstila že itak neprijeten obraz. Na debelem nosu pt j« Imel preoej obse*«« bradavico, radi katere to v mladih letih ni mogel oženiti. Vaaj (ako je um pravil. Druzega ki vola je bilo malo. Pral vdrte, rame naprej stoje«*, hrbet precej ukrivljen, trebuha nič in notice drobne, kakor kake palčice. Pač pa je imel stopala dolga, da je moral nositi čevlje, e katerimi bi se meril a vsakim v vasi. Ne, čevlji, *em dejal. Pa čevljem je bdo Jernejevo obuvalo malo podobno. Jedenkrat ao bili, zdaj pa te :es niso ta drugega, nego ta Jerneja, ki si ne more dragih napraviti. Tu gleda debel pal»c kakor kak krompir, na strani kuka člen po osmiljen h ljudeh. Pa Se roke! Le-te je imel dclge, suhe in koičene in na kcnci prstov take nohte, da bi se ga u*-traSil, kodor ni vedel, da je Jernej pohleven in miren človrk. Tako imamo pred seboj sključenega Bučevega Jerneja. Pač smiliti se je moral ljudem, dt ga niso pc-mali. Pa pod Jemejevim klobuki m je b.lo kaj vtč. — Imel je prebrisano glavo, da ne vsak tako. Samo to ga je kazilo, da je bil tako skop. Ktkcr volk je zeljno gledal na plen. Za krajcar bi stal lačen na deiju. — Živel bi lahko gosposki, a revež si ne privošči; ne »tn*. — Ne smemo pa misliti, da je bil Jernej vedno tak. Ne, ampak v poznejših letih se je spn-menil tako. Iles je ie od mladosti sem bil nekam prijazen denar u, a tak le ni b 1, kakor v dobi, kjer ga hočemo opazovali. Predno pa kaj reč zremo o njem. poglejmo, kako je prilel do tol kega premoženja in kako je poMal Jernej največji skopuh, oderuh in grljuf v vsej okol ci! Kočo je podtdoval po svoji materi — očeta ni po-toal — pa tudi precej denarja mu je pustila v skrii ji, da ee Jernejčeku ni bilo treba bati In bal se tudi ni. Takoj po smrti sto e matere začne delati na svojo roko. Pri trideset h letih se x«čne ženiti, a ne more dobiti toliko zažtljene ženice. Jedna se mu je sicer jedenkrat ponujala in že dvakrat ao ga < klicali, pa se je podrlo. Vzeti ga ni hotela radi bradavice na nosu; vsaj Uko je tam tožil. Od te dobe ae je Jernej zaprl v svojo umszano kočo in začel je misliti na prihodnja. Zapriseže pa, da ljudem neče bili prijatelj; on tako dober do nj>b, io ti se la norčujejo iz njnec ims na strani luknjo in aknnja je r voglu predolbena. Vai poznajo, da je miS prejedla skrinjo in lonec je se diSal po rnasti Jtrnej ves vesel začne iskaU tolarjev po sknnji, katero Se odmaknejo, in lep kupte denarja je bil pod njo. Ko pa ropotajo po skrinji, skoči is nje velika podgana. Vsi se smejajo prcatralenemu Utu, kl leU po bili in ae naposled r«6i v luknjo pod mizo. Jernei Se vedno ilče po kolib, drugi se mu pa smejajo in se razidejo. Kmalu ve vsa vas, kaj te je zgodilo revnemu Jerneju. Do sedaj so namreč vsi mletih, da ima le nekaj malega, a zdaj se je pokazalo. Maraikedo je dotedaj kaj dal llučovemu Jerneju, a od te dobe ao ae le norčevali iz njega Najbolj mu je pa grenil tivljaoje Jurjevec, ki ni nikoli tel mimo Kučeve bile, da oe bi zaaerjal in zabavljal. In v nedeljo je pritU novica pred cerkev in od tod ae je razširila po vsej župniji. Jernej si pa iz vsega tega nič ne stori, smpsk se teaeli, ds je dobil densr nazaj. — Le med ljudi se ne upa in niti v cerkev ne gre, ker so boji, da bi ga kdo okra!. 8tara Jernačevka ga sicer svari, a Jernej J« bolan. V tej preveliki skrbi za denar pa pozabi Jernej os zdravje. Dan na dan prelteia svo.e ljubčeko in niti skuhati ne utegne. Zato se nam ne sme čudno zdeti, če je revež lakote umrl. Čudno je pa le to, da po smrti nihče ni mogel dob ti lonca. Najbolj je stikal za njim stari Jurjevec io le zdaj hodi na sveti večer gledat, li ne gori pri Bu* /avi koči saklad. Pa nikoli nič Pokopali menda niso denarja z Jernejem. Pripovedovali ho (»a, da je bil sicer suhi Jernej takrat letak, ko so ga devali v rakev, m tudi blazinica ni bila lahka. Pa stari Jernačevki za lo ni bilo mar. Podobe iz življenja. Staremu Mrgusu v spomin. (Drsfvinu znancu v sp im in napisal T. O.) Sledoji dan, če je bila sv mafta, videl si v prijazni naši vrbpoljski podružnici mo2a s častitljivimi belimi lasmi, nekoliko upognenega od starosti. Sedeval je navadno v zadnji klopi na motki strani, liil je to daleč ns okoli dobromani slari Mrgus, s pravim imenom Jernej (iabršek. Ako te danes nanese slučaj v vrhpoljsko cerkev, iskalo bo zaman tvoje oko lega prijaznega, osemdeset-letnega starčka. Saj je Ze dober mesec dnij, kar ga gori na aaoravftkem pokopališču odeva selena ru*a. Nekoliko poano ie te aicer, a ne morem ai drugače, da ne bi alarega Mrgusa aeznanil a širšim občin atvom. Saj rajnik je tega vreden, ker vam je bil mot v pravem pomenu beaede. Odlikoval ae ja kol veaten gospodar in oče, kot požrtvovalen cerkveni ključar in kot aaveden katoličan ter trden Slovenec. Malo tako vsoraib gospodarjev šteje naša okolica kakor je bil blagi rajnik. Pridnoal, neumornoal, varčnost — to ao bila lastnosti, ki ao ga tako zelo povzdi-gova'e pred njegovimi aoeedi. Pa Se jedne stvari bi bil pozabil To je bila ona Mrgusu tako rekoč vrojena natančnost pii vaaki reči in redoljubivosl. Oa, v redolju-bivosti j« bil uprav svetal vzgled svojim občanom. Veselja se je smejalo človeku srce, ako je pogledal na lepo urejeno Mrgusovo domovanje. Tako vse čedno in lično — pri hiši, pri drugih poslopjih, v hlevu, na vrtu, to je bilo ras nekaj uenvvadnega, to je bil vzrok, da je marsiksk tujec ustavil korak ob Mrgusovem domu in »e začudil po pravici: de le, to mora biti pravi gospodar. Mrgus je bil tudi ves čas svojega gospodarstva krčmar. A, kaka je bila njegova gostilna? Točilo se je vedno pošteno vino, dobivala se ukusna jed in pa čedno je bilo vse, kar ae tako pogosto po kmečkih krčmah in lo po pravici pogreša. Zato pa tudi okoličani niso iskali drugih krčem; vaak je Sel le k Mrgusu, češ, tam ae dobro jč in pije, pa prijazna poslretba se dobi ondi. Kdo b« se torej čudil, da se je vse veselo življenje naše okolice vršilo pri Mrgusu. Kakor je bil rajni Mrgus dober gospodar in pošten gostilničar, tako je bil pa tudi vesten oče in aoprog. Nikdar ni bilo prepira v njegovi h ši; •»i ae je Uko lepo razumel s avojo teno in zato ao ae tudi otroci lepo odgajali. Hekal aem, da ae je rajni Mrgus odlikoval kot požrtvovalen, velikodušen cerkveni ključar. Res, Ukega ključaija kakor je bil oa, bi telel vaaki cerkvi. Oa je *nal a zgovorno avojo beaedo in a svojim nad vse pridnim ponašanjem vneti občane, da so radi žrtvovali l«di večjth avot aa vrhpoljako cerkev. No, kar je dajalo največ veljave njegovemu prigovarjanju, to je bilo, da je Mrgus tudi v dejanji dajal svojim sosedom najlepši vzgled. Saj pač M gus, kadar se je šlo za olepšanje vrhpoljske cerkve, je sam najbolj globoko posegel v žep. Tedaj se jc moral nakititi božji hram, pokali topiči, sam pa je šel v zvonik in veselo, res prav iz srca prilrkaval. In v pritrkavanje vam je bil on loli izurjen, da daleč na okolu ne kmalu kateri tako. Ljudje so kar poznali, kdaj je on prijel za zvonove. Pod njegovo roko so se glasovi zlivali v tako čudomilo harmonijo, da je postal kmetič na polji, kadar je sem od Vrbpolja začul sprelepo zvonenje. Pa tudi Mrgus je bil sam toli ginjen, da so ga pogosto v zvoniku zalile solze. Opravljal je ključarski posel skoro petdeset let. Mnogo je storil v tem času za našo cerkev; omenim naj samo, da se je posebno po njegovem prizadevanju napravil veliki zvon, ki ima jako prijeten glas — vlit je bojda is lopov —, zvon, za katerega je pač Mrgus sam največ dal. In kadar je nafta srenja zgubila duhovnika, koliko si je dal opraviti, da je kmalu dobila novega. Res, neprecenljive ao njegove taaluge v tam ožini in poplačati mu jih je mogel dostojno Vaemogočai, v čegar čast je bilo obrnjeno pač vse njegovo dejanje in nehsnje — mi mo ne moremo biti dosti hvaležni sa to. Pa« nepo-zabljen ostane rajni Mrgus, ako b! tadi sicer zapadel pozabil Narodno gospodarstvo. Kakoina bo letina? (Iz poročila c. kr. kme-tijakega minisierstva sredi avgusta.) Na Kranjskem in in Štajerskem je vsled neprestanega deževja manjkalo gorkote. Po planinah je zapadel na Kranjskem sneg, zato so morali živino večinoma domov odgnati. — Koliko ae bode pridelalo plenice, rži in ječmena, sedaj še ni mogoče povedali, vendar so poročila ugodna, da ae je veliko natelo. — Dež pa brani tito spraviti is kozolcev, katero po nekaterih krajih te kali poganja. Oven, kateri v tej dObi še ni bil potet, je valed moče veliko trpel. Pridelalo ae ga bode veliko manj, nego se je spomladi upalo. Korusa je do srede avgusta povsod lepo kazala, Vsled vlsge je po nekaterih krajih vzrastla po tri metre visoko. Ako bo še nadalje Uko deževno vreme, ne bo nikjer dozorela. Proso je po jutnih deželah ostalo lepo; po Kranjskem je po nekod te dozorelo. Aido je po Galiciji vničila suša skoraj popolnoma, po naSih krajih je upati vkljub deževju srednjega pridelka. Fiiol se je do srede avguaU lepo rttzvil. Moča pa je bila vzrok, da je po nekaterih krajih začel v drugič cvesli ali pa gnjiti. Krompir je vsled moče največ trpel. Pridelalo se ga bo malo. Kjer je bilo veliko dežja, mu je rja veliko škodovala. Zclfe pokoočujejo po mnogih krajih gosenice; glave valed detevja slabe, torej aplotno alab pridelek. Po travnikih, ki m umo jedenkrat kosi. pridelalo m j« malo eena. Veliko ga j« sgnjilo, veliko so ga ludi odneali nalivi. Otara\ in detel f a ste lepo vzrastll. Po Galiciji in Hukovini jima je suta veliko Škodovala. Zgodnji lan je dal povsod dober pridelek; tudi potni kaze lepo, ako ga ne uniči del. Trta je do srede avgusta veliko trpela. TVa je po mnogih krajih uničila vse nadc vinorejcev. Vinska letina bode splob mnogo slabejša n go se je mislilo v juliju. Razne novice. (Sked slovenskih delavskih sUnar) vršil ae je v Ljubljani dna 15. in 16 avgusta prav aijajno. Na abodu je bilo navzočih okolu 250 mož vseh delavskih atanov ia vaah pok raji a Vatk dan je bila pred sborovaajem f cerkvi praav. Srca Jezusovega sv. mala io potam ao a« abrali molje k skupnemu posvetovanju o kmečkem, obrtnem io delavskem stanu. — Goap. profesor Junetič je prav izvrstno razpravljal o Škodljivosti velikih pose-atav, o aUlnih domovih, knaečkib zadrugah in Haiftai-aonovih posojilnicah. Gledč na to so potem navzoči molje sklenili, naj se snujejo povsod kmečke posojil-in sicer take, da bode vsak tudi najuboinejSi lahko pristopil k njim in od njih tudi re« imel dobiček. — Zanimiv j« bil govor gosp. Kregarja is Ljubljane, ki ja temeljito navijal zgodovino obrtnega stanu v zadnjih 200 letih. Slavil ja slednjič sledeče resolucije, ki naj bi obrtnemu stanu pomagal« na noge: Vsako leto naj bi drlava dala kako večjo avoto v korist posameznim obrt nikom. Katoliški delavci naj se zdrutijo v delavskih društvih, v ka'erih naj se natančno poučč o obrtnem vprašanju. — O delavskem stanu pa je obširno poročal g. Jakopič ter je atavil več predlogov, kateri vai merijo na sboljtanje delavskih razmer. — Drugi dan. 16. avgusta pa je bil javen shod slov. katol. delavskoga društva. Prvi je govoril Gostinčar o vzajemnosti delavskih stanov, katera je tako zelo potrebna za inpetno bojevanje proti vedno bolj naraščajočemu kapitalu. Drugi govornik, č. gospod delelni poslanec dr. Z-lnik, je prav tivo p »jaanil glavne znake liberalizma, krščansko soeij. stranke in soc demokracije. Njeg ivi prepričevalnim besedam so poslušalci prav burno ploskali. Treiji govornik Jakopič je odgovarjal na vprašanja: »Zakaj amo nasprotniki tidov ?. Goap. dr. Krek jo govoril o naravni podlagi aocijalnega vprašanja. (Ii Medvod.i Dne 23. avgusta je priredilo alov. kat. datavako društvo zborovanje v Medvodah. Udeležilo se ga je do 600 oseb kmečkega in delavskega stanu. V početku je <5. goap. Derčar, iupnik v Praski, prav na vduieno pozdravil zborovale« in omenjal je vzroke, ia kaj da a« d«lav«lnmjlanovom tako slabo godi. Njegov govor ao navtoči odobravali io videlo ae jim je, da so jia govornikov« ba««d« segle v srce Govornik Kakovac je na to v daljšem govoru razkrival rane kmečke^ stanu in tudi pokazal, kako naj se ljudstvo svojih pi. javk otrese. Pazi naj pri volitvah, naj ustanovi zadrege in si lako pomagu z zdrutemmi močmi proti rastoči nevarnosti. Govornika Gostinčar in Jakopič sta ae dalje polem govorila o socijalni organizaciji in o delavskem stanu. Nato se jc oglasil soc. demokrat Flrozovič ler jt hotel dokazali, da posojilnice ne neeo itd., pa ljudstvo ga ni hotelo poslušati. (Shod v Žoiemberkn I V nedeljo, dnč 23 avgum je priredilo kat. politično druitvo za Dolenjsko shod » Žužemberku, katerega so se okoličani obilo udeletili Del j« pa silno nagajal, tako da ae je zborovanje moralo vršiti v tupnišču, kamor pa je Mo le 500 do 600 ljudij. O. del. poslanec dr. Žitnik je v ovojem govom omenil, zakaj da hodi mod kmete. Ne samo pravico ampak tudi doltnosl ima kol poslanec, da daje ljudra račun od avojega delovanja. Dalje je pojasnil k one deielne zavarovalnic« in tudi prav živo opisal potrtb sčme naše detel«. Slednjič j« poživljal goap. potisne vae navzoč« h krepkemu, stolnemu delovanju, ds pc-moremo domovini. Za njim j« naatopil dobro znani vek-zaslužni gosp učitelj Jaklič ia Dobrepolj. Omenjal ;e važnosti kmečkega stanu, pa tudi pokaaal, kako slsbo da j« preskrbljeno tanj. Zato naj ai kmet aam ponap s tem, da ae idrnli v kmečkih zadrugah Pumagal bi si pa e tem, da bi avoja pridelka prodajal kar it prvt roke, n« pa prakupcea. Kmetu bi blago več vrglo, p« tudi kupec bi je oen«j« dobil. Kar pa kmetje potr«bu jejo, kupovali bi skupno. Kupovali bi iz tovarn« a. pr stroje, kmetijsko orodje, santen«, umetni gnoj itd. bili bi zanesljivo in ceno blago Tudi «ic«r bi skrbeli zadruga ta zboljtanj« km«ti|stva sploh. Ustanovi todi lahko svoja posestva s tem, da pokupi propale gralčm in posestva. Gosp. govornik pokazal je tudi z »tgled kako dobro deluje zadruga v Dobrepoljab. Ljudj*14 kaj tvesto poslušali govornika in mu pritrjevali ia nf gospodarjev a« je oglasilo, da pristopijo radi k tadnir kadar bo. Bog daj, da se taka ztdruga kmalu zasnuje. ® to bo najlepti ud lega shoda. (It Kranjske (iore.) V nedeljo. dnA 32 avgusta* bila pri nas dva shoda, katrra sta priredila polfft"1 društvo za radovljiški okraj in podrulnica sv. Onb in Metoda Gorenjska I) »lina. Sboda ata s« vrtila ob obilnem poslušalstvu mirno in lepo Shod je otvoril msči gospod iupnik kol predsednik zborovanja. Potdriri je gost« ter razložil pomen shodov. Prvi govornik f« spod Alman j« podal podobo deželnega zbora, naslikal stranke in pokazal, kako telko je v sedanjih rssme"k delovanje v dot. zboru. Zavrnil j« tudi sumnjo, kakor bi bil on proti bohinjski železnici, re« pa j«, i* 0,1 glasoval za njo. Itazlolil je svojim volilcem, da se )•<* v prvi vrsti potegoval za koriati avojih volile«*, 10 je ta patoik« in druge gospodarska koriati. Kot drogi 1»" vornik je naatopil gospod državni poslanec Povoje pojasnjeval delovanje državnega zbora On*"10'' razlagal davčno praoanovo, naštel j« razo« davka * imajo odstraniti, spremeniti, oairoma t novimi ^ dltl. - Proti koncu se je dotaknil tudi pogodbe z Oger-•ko ter je pojasnil, kako državni zbor v tem vprašanju prav nič odjenjatl noče. — Na to vstane gosp. Alojzij Sehrey, c. kr. poštar iz Jesenic, se zahvali gospodoma za prelepa govora, izreče gospodu deželnemu poslsncu A«msnu v imenu volllcev polno zaupanje, istolako zahvali gospoda državnega poslanca PovAeta za njegovo vrlo postopanje v drž. zboru zs na*o deželo. — Oglasilo se je tudi več mož, ki so Izražali svoje želje — Ns to pa se je pričelo zborovanje družbe sv. Cirila in Metoda. Gospod tajnik je kratko pojasnil namen družbe in pa njeno delovanje v preteklem letu. (Jospod bla-gajuik je poročal o stanju blagajne in nekoliko potožil, ds se premalo stori v tem oziru, da je premalo doslo. _ Potem je bila volitev novega odbora. S tem je bil sklenjen tudi drugi shod. Oba shoda sta se kaj lepo zavrAila v občno zadovoljnoat. Tudi ljudij se je nabralo več, nego se je pričakovalo. (Slavaeat v Loki j Nedelja, dne 23 avgusta je bila za Skofjo (.oko posebno slovesen dan Imela se je blagosloviti krasns zastava društva kat. rokodelskih pomočnikov. Veselje je bilo tem večje, ker so se Prevzvifteni knezoškof sami napotili v Skofjo Loko blago* ovit zastavo. 7.e ve^ dnij poprej postavljali so mlaje, pletli vence, delali slavoloke m brezštevilno zastav jo vihralo s hiš. Večina gostov je prišla z vlakom ob 8. uri. Sprejeli so jib odposlanci domačega druitva na kolodvoru. Pred mestom pa jih je pozdravil predsednik domačega dru«tva, č. gosp. F.rker, na ksr je prelepo odzdravil predsednik kat. rokodelskih društev, v. g konzisloriialni svetnik prof. Gnjezda Na lo so korakala zbrana društva na mestni trg in tam pričakovala prevzv. knezoškofa. /.»grmeli ao topiči, zvonovi zazvonili, pripeljali so se Prevzvišeni in izstopili pri slavoloku. Gosp. predsednik jih je pozdravil, češ da radostno veselje navdaja vsa srca o visoki časti, ki so jo Prevzv. naklonili drušlvu. Pred župmsčem je Prevzv. vsprejel v. g mestni župnik Tomsžič z odposlanstvom mestnega zastopa z gosp. županom na čelu. Točno ob polu 10. uri začel se je razvijati sprevod. Na čelu so stopala razna druMva, ki so od blizu in dsleč prihitela poslavit ta dan. Za društvi sta šla starološki in mestni župan, oba z odposlanci zastopa. Na to je 16 družic nosilo na trakovih zavito zastavo. Zadaj je stopalo domače rokodelsko društvo, pomočniki in častni udje mojslri. Završili pa so aprevod Prevzv. knezoškof z dubovskim sprematvom V cerkvi so Prevzv. najprej blagoslovili zastavo. Potem so pritrjevali žeblje. Prekrasna je nova zastava. Na jedni strani je mej belim krišem na modrem, bogato z zlatom pre-vezenem polji brezmadežna Devica; n« drugi strani na rudečem polji pa bv. Jožef. Velik rudeč dekliftki trak nosi zlat napis: »Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!« na drugem pa, ki je dar kumice, na jedni strani nje ime, na drugi pa dan blsgoslovljenja. Potem so Prevzv. ■topili na prilnico. V prelepem govoru so pojasnjevali, kolikega pomena so zlasti v naših resnih časih mlade-niška, delavska, rokodelska društva, zato so tudi sami prišli v Loko blagoalovit takemu drušlvu novo zastavo. Podelili so vernikom viftjepastfrski blagoalov in darovali sv. daritev. Prelep pogled je bil, ko se je vračal sprevod Iz cerkve. Na čelu se je visoko dvigala novoblago-slovljena zastava, potem je šlo društvo za društvom, zastava za zastavo mej godbo po mestnem trgu. — Društva so se zbrala k skupnemu obedu v društvenih prostorih. Veselje ki je navdajalo vse, je kmalu našlo odmeva v zvenečih pesmih. — Ob 3. uri popoludne so se zbrana drufttva vkljub slabemu vremenu napotila v Staro Loko, da bi tudi la bila deležna alavnosti, ker ima tudi avoje ude v društvu in je podpira. Tudi 8tara Loka je imela praznično obleko. Topiči so grmeli, zvonovi zvonili, z mlajev ln bi« pa so vihrale zastave in napisi ao pozdravljali došle goste. — Lilanije je pel sorski gosp. župnik Porenta. Ob 5. uri se ja začel koncert oa Siemarjih, pri katerem sta se vrstila petje in godba, in težko je bilo vsem, ko je priAel čas razhoda. 'Kiharjeva slavnost ) V Polhovem Gradcu vršila se j« 25. m. m. ob krasnem vremenu prava narodna slavnost povodom odkritja spominske plošče slavnemu našemu Kiharju. Ob 10. uri imel je č. gosp. Toma! Roi-nik cerkveni govor, ki je v kratkih, a jedrnatih besedah naslikal razvoj cerkvene glasbe. Potem je ob asistenci bližnjih sorodnikov slavnega pokojnika daroval sv. mašo veleč. gosp. prelat dr. Kulavic. Po sv. maši so se zbrali gostje na domu Riharjevem, kjer je imel pre«. gospod Kržič prekrasen alavnosten govor. Pri pojedini, kjer se je zbralo mnogo odlične gospode, vrstile ao se mnoge napitnice med popevanjem domačih Riharjevih peamij. (Od sv. Nikolaja pri Ihana) oam poroča dopisnik o lepi slavnosti, ki ae je dnč 23. avgusta ondi vršila povodom popravljene podružne cerkve. Delo je modro in previdno vodil g. stavbeni mojster Kavnikar. Da se je vse teko lepo izvršilo, gre hvala č. g. župniku, županu ter vrlim in nesebičnim cerkvenim ključarjem. Bog plačaj! (V Kamniku bo v nedeljo 6. septembra po dolgem prestanku zopet shod katoliškega političnega drufttva po aamoslanskih lilanuah v »Katoliškem domu«. Naj se ga udje mnogoštevilno udeleže. ilzpred sodišia.J Sodnik k zatožencu : »Ako se že ne morete odvadili tatvine, prosim vas, odvadite se vsaj laži. (Vihar na Dunaja.) Pretekli teden je po Dunaju razsajal strašen vihar, ki je napravil veliko škode po mestu. Opeka, ki je raz streh padala, je ubila 79 letno starko Marti, mnogo oseb pa je nevarno ranila. — Veliko škode je vihar naredil na slavnostnih pripravah, ki so se delale za sprejem ruskega carja. (Vroilaa na Rnskea) Pri nas neprestano deževja, na ruskem neznosna vročina. Po Krimu in Besarabiji je zadnjih 14 dni bila taka vročina, da so morala vsa dela na prostem prenehati. Mnogo liudij je vsled soln-čarnice umrlo. V Odesi je kazal toplomer 124 stopinj po Fahrenheitu. (Okradeai orožniki) Blizu Lipnice na Moravskem se je pred kratkem izvršila drzna tatvina. Nihče drugi ni bil okraden — nego orožniki sami. Tatovi so jim po noči pobrali vso obleko ter jo odnesli — kdo ve kam. Lansko leto so ravno tem orožnikom ukradli prelita is vojarne. Tatovi so bili drugi dan toliko ljubeznivi, da so jim prinesli klobase na okno. — Morda bo prihodnji »Domoljub* poročal, da so tatovi tudi orožnike same ukradli. (Vabile) k javnemu društvenemu shodu, katerega priredi slovensko katoliško delavsko drullvo v Ljubljani v nedeljo, dnč 6. septembra 1896 ob 4. uri popoludne v proatorib g. Kerlinca v Ljubljani. Vspored: t. Volitev v splolni kuriji. 2 Nedeljski počitek. 3. Zavarovanje za starost. 4. Raznoterosti. Točka 2. in 3. s posebnim ozirom na avtonomne in zasebne urade. K obilni udeležbi vabi odbor (It Smartna) pri Litiji se nsm pile: .Slo*. Narod" je nedavno priobčil dopis od tukaj, v katerem d«p snik grdi nsšegs g. dekana, čel. da je .narodno stranko" ojsl v avoje zanjke in tako na županski stol spravil avojega pmešetaria*. Na to odgovarjamo, da naš iiovi tapau ni noben mešetar. kakoršni hodiio po semniih in si t me-šetarstvom slutno krub. Ce pa i« g. župan ii prijaznosti pomagal g. dekanu pri neki kupčip, zaradi tega on ni le meletar Ce pa |e g. dekan s svojo priiamo besedo pomiril rait-unene duhove in nasprotstvo mej občani po sadn"b deželnothorskib volitvah, je to pač la hvale vredno. Vprašamo pa dopisnika, od kedaj so on iti niegovi pristaši vzeli v takup narodnjaštvo ? Ali so morda novi občinski svetovalci uemšnutarii ? Nikar se ne smešil« pred svetom s tskimi dopisi, karo pameten človek se vam mora smeisti. Kar pa se tiče novega župana upamo, da smo si izbrali pravega in bode župani! na korist občine. (Dobro zdravilo) Predsednik francoske republike je potujoč po deželi v Aurav-u vpralal nekega župnika, kakšni so njegovi župljani. Župnik odgovori: »To je odvisno od jabolk.« — »Kako to?« — »Kedar je mnogo jabolk, je tudi mnogo jabolCnika in tudi mnogo pijanih ljudij, ki se valjajo po grabnih ter pretepajo svoje žene. Toda nekdaj sem iznalel izvrstno sredstvo.« — »Katero?« — »Kedar se pride katera žena pritoževat proti možu, dam jej v steklenici čiste vode ler naročim, da lo zdravilo vzame in drži v ustih tako dolgo, da se mož pomiri in zaspi. In to pomaga.« (Velikanski most hočejo Amerikanci zgraditi čez severni rokav Hudsonovega zaliva. Visok bode nad 200 metrov, da bodo mogle največje ladije vozili pod mostom. Vsi trolki so proračunjeni na 360 milijonov frankov, (Živinoreja na Kranjskem.i Po uradnem poročilu je bilo ronolo lelo na Kranjskem: 22 695 konj, 187 oslov, 199.606 glav goveje živine, 39 922 ovac, 5354 kdz, in 88.560 prašičev. Poginilo pa je živine 2669 komadov, (Za iivinorejce.) Deželni odbor Kranjski bo koncem meseca septembra tega leta za polovico uakupnih troft-kov in pod drugimi navadnimi pogoji oddal osem do devet bikov muricodolske (sivej in pa muriAke bolj svetlo-plenicne barve, in sicer v prvi vrsU občinam, potem pa tudi zasebnim živinorejcem. — Dotične prolnje naj se polljejo do 15. septembra tega leta deželnemu odboru v Ljubljani. (Knpčija s jabolki.) Cuje se, da hodijo po ljubljanski okolici neki meielarji, ki zsarajo jabolka za molt po 3 gld. in le ceneje meterčni atot. S tem nali sadjarji nevedč veliko denarja zavržejo, ker nam je znano, da g. V. Hohrman v Ljubljani plačuje jabolka po 4 gld. in le viije. (Nakupovanje koij za e. in kr. vojno) bo 28. septembra t. I. v St. Jerneju. K-r se je konjerejski odsek kranjske kmetijske družbe pritožil pri vojnem ministerslvu, da se prestrogo postopa pri kupovanju, zato utegne biti letos bolje. (Deber odgevor.l Hlapec bogstega posestnika je vstrehl sosedovega psa Sosed ga toži. Na vprašanje sodnika, zakaj je vstreld psa, je odgovoril: »Vgrizniti me je bolel, jaz sem se pa branil m ga vbil.« »Tega bi ne bil smel storili« ; pravi sodnik. »Ti bi moral pulko obrnili ter se s kupitom braniti.« Na to hlapec: »To bi bil storil, ko bi se bil obrnil (udi pes, ter me hotel vgrizniti s repom ne pa z ostrimi sobmi«. i Dobro ga je zavrnil, j Neki petek pride v krčmo neki gospod in zahteva postnih jedi. Krčmar, mož le po imenu kristjan, ga vprala: »Kaj ne, Vi gospod, ste eden pobožnih katoličanov ostrujte vrste?« — Gost: »Ljubi krčmar, brigajte se zdaj za moj lačni želodec, ne pa za mojo vero.* Osratnoten je hitel krčmar v kuhinjo, spolmt želje gosta. (kaznjeaeci je bil izpuščen iz ječe. *Ne mislite si pa, da smete zdaj delati, kar bočete«, rekel mu je sodnik, aliodete dve leti pod policijskim nadzorstvom!« — »Prosim, gospod sodnik, to bi se mi moglo spregledati. Sem oZemen in moja žena je bujla, kot deset policajev vkup!« (•Čenu ima človek oči?*) vprala častnik nekega vojaškega novinca v Soli — »Da jih zapre, kedar spi«, odgovori novinec po doigem premišljevanju. Prihodnja itevllka .DOMOLJUBA' izida dnt 17. septembra 1896 zvečer. LuterljMkn aročke. I>onaj 22. avgusta: 46 17, 16. 10, 81 Gradec, 22. avgusta: 46. 10. 1. 81, 6. Line, 29. avgusta: 47 36 ao. 24 67. Trst, 29. avgusta: 81 «9 99. 9, 66. Koverte s firmo priporoua Katoliška Tiskarna p« aiakej oeni. = o fl fl t Trtnf cene v Mnhlfanl. 2. aeptembm 4 fcir Plesuca m. st. • . B H 20 Bel. s . . i! Je/men. • . . « - (>vea. « . . 7 Ajda. » . . H, M 1'rooo. s . . v R Koruza. s . • 6 4<4 Krompir. • . l «11 Ijrtm hkti. : (j rab. § rit»i, 0 ; Maslo kgr. Mast. • . . ' - 7.i Špeh. .Vet . . . j - 71 »117 7o —| 7H —! 2 JO POVO;en, kgr. •Surovo KUalo. J»K* jedno . Mirko iit«r . n*>o ktr. --I«* . r.DE svinjsko > , Koltronovo» • , PiSas-t..... Uulob , . , 8oao, 100 kjtr. . I SI»BU > . . Drv« trd* 4kub mtr. • mehki . . . — 76 - - 4» - 16 t |o I 7" 6 !*) 4 liri IX. *vu«k: O VESTI - Andrej itfot je ravnokar Ur sr dobiva nomad 2» kr., |io poAtl tU kr. v kaiolltki Buk\urili in Tinkami \ IJuMl.uil. Tudi UI.. IV.. V.. VI., VH in VIII. twwk H<) tU- V Miugl Pri niikl oeni. m ? Nijv.^ja uioira potrebščin za krojače in živine in najmanj za SO", ceneje ki t drugod pri Ign. ŽlTgiju f Ljubljani. Sv. Pitn euti it. I. in»B H»fu JJJ Učenec dobrih alaritev spnrjm« se v trf« »»i ipocorljskota iaialaiHarijakofa Ma|. lakoj N« Blata (Gorenjsko) 2 2 DragoUn Itcpr • MHeaemMim i Mlin v najem, i Ob stanovitni vodi na Kokerri pn Kranju daj« ; ae p'.o4araka raaprava Spiaal Iv. Belec, tupnik. Cena 20 kr , po potu 23 kr. Dom v .kat ""' biva UtoliSki Tiskarni* — C«nlkl franka — — |««|««I |«J«»A — Stanarinske knjižice aa atranke i uradae pstrjaninl <(liihal hiiaafa rad« v slovtnsktn ia asaiksa Jezika . s razpre) »Ibo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne •loklade. dnM «e ks ■aa ae IS kr., 10 keaiadsv vkup I |ld. v Katol Tiskarni f Ljubljani pV V najem ali na prodaj ae d4 lt*l>a kmetija oS»»if»/»'' klio s rseml gospodarskimi poslopji ia 10 oralov aoaaljo '»rt travnin, njiv«. «uid) — UieAa ob vodi t velika in lr«jnn tolno nw.'j«. lorsj salo pripravna za kako i«varna. Posestvo Jo IA minut pro6 od kemzil-IkOff* kolodvora. Odda m tadi »auo vodna mod. - -Satan-nej« pu>> Istivt L 1 par v Saiarci pri KaMRika. 91 2-2 -- Wl«lr<»--- Liniment. Capsici comp. 18-18 a lokamo Blokter-Jove v Prag* 296 priznano Izvrstno bolečine ol%Jo«U<»*e ma-silo I* di.biti MO»di«o pa 40 kr.. 70 kr in I ifld v meh lekarnah. ZahUta naj m U> »plah priUubUanO domače zdravilo kar kratka krt 720 70-70 Richter-jev liniment s,sidro' t*r iprsjai« U pravidnosti le v «ukleni IS to. Srtrilo! Zaradi nl* »e priporoča I j. (esnjorar, 9» *-* krStnnr. Nojvfcčji i*byr aua: af/iuTe^ Herbabny-j«v podffifornasto-kisli apneno-železni sirup T* 26 let i o»ivrfuii u*peh»» rabljem. Brani strop rastaplja Jl«a, upokojuj« kaiolj, pomanjluj« pOt daj« alaat o Jodl. pospoioj« prebavljaajo ia radllaaat, ulo Jadt i« krapi. Mu. al j« t auspf t takkc u obliki, j* jako korimno aa aarajanj« krvt. railopljive foa-fornoapnan« aoll, ki to v n;«i,. p« »oeabno pri slabotnih otroolh po»pet«je;o aarejeaje koatij Ona steklealel J« 1 (U. Zb kr., po P«"' kr aa zavijanje 29t> 20 I« IgjSSSSff Svarilo! Kart.1: * HJBf, J r pojavlja o pod jednakimi ali podob-V H auni im» ii. a « vendar poivojl lASv ' ' JV^HrT^ " ooalavl la ivo)*a a Maka po PSPSl' vflFuJp tik" P0'0*01* raaliAo« «d na*-«« aruri ffiffu1 VŽ^mNI ■ * V R i oalnega I« let sbsl »jaha« pod-fosfbraaate kl*J«»a apaaao-t«l«zn«ra alrapa. Z»bt«-\a n< t» toret *a»i«. lar«0a« B«rbabap-Jav «. strop. Pasi naj ao tadt aa to, da Jo itstm stojoda oblastveno protokollraaa varttvana aaaaaka aa vsaki st«kl«nJol n urosia«. ao dajt« a« tapaljatl alti a alftjo o«no alti a draalaU protvoaaml. da bi kako aoaarodba I Z? *)- kaplll IMinnJ. Irkama „zur Harmher/.takMf* VII1, Kaiaeratraase 78 is 75. Zaloga tadi akoro tr vsak lekarnah. ioTtl^H (p1 IU Ta domala zdravila dni. jo »e t.ajri-»t 1simI*I ««v«»t tciel /4 HfU'iti aHjt uUui jako pnporoi-Ijiv kot bolr/ioe v kntu. v rokah in nogah olaj-teaino sred»tvo, otivJjajoi truplo po dolgi hoji. letketa delu itd AJT Uaklaaiea 60 kr, 6 steklenic 2 |ld. tS kr NsjUjpl.jrira pripor«iila Jj^^^f k i- m i ^ » o ^^Smm želodčni grentec Mf^Bjffl^ut ^ * »teklenle * vid kr. r^^-V^li Temu iahortiemu Hod-1PL. Jh/ffi^ tuMj^ fnemu |irfnonWu f/ lekarnarju (3. Piecoltj,, r Ljubljani prisrčno zahvalo za Hopo slane Jim stekleničice (tt IS) cTirt/tfure za želodec Imenovani zdravnik ter ludi munji tlrugi sloviti profesorji in doktorji ki/hsm;>;o bo-lehavim Plocolljevo želodčno tinkturo, katera krep/a iehnlec, poretnje »lazi. j*t*peJuje j>rebav Ijenje ih telesno odprtje Saroitla t»prejema proli povzetju in točno tzvriluje ii. Pieeoli lekarnar pri „ Angelu'4 v Ljubljani na Ihmajski cesti. Cena jedni steklenici io kr. , Skrbno ' . \ ./Ji-io.ai.jt/ IsdaiaUlj: Or. leas Jaaelit 1 >