J 28
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXI 1998
vse državne in iavne ustanove z Ictrirn; poročili delžne javno predstaviti svoja dela, da bode - bomo -navsezadnje mdi davkoplačevalci Eli naroč.it/i vedeli, kam je šel njihov naš - denar. Sanjam o tem, da bode vsa dela predstavljena jasno in pregledno - s cenami /red - da bomc vedeli, kaj je drago in kaj pcccni, kaj vredno in kaj ceneno. In sanjam o času, ko bo v teh leinib poročilih napisano ludi lo, kam vse po svetu so bila prodana, zamenjana, izpsojena, predstavljena naša dela.
Naj mi bodo za tale praznik oproščene sanje. Sanje, ki so vsaj v enem delu upredmetene. V delu gospoda Ivana Ncman^a, za katero upain, da se bo najbolje in v vsej svoji vrednosti in dragocenosti predstavilo čim vcekrat vsem istim, ki imajo radi slovenski film. Čeprav Je v nakladi kakšne pesniške zbirke.
Igor Košir
Slovenski film in njegovo varovanje. 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 128 strani
Z ibornikom prispevkov pod skupnim naslovom "Slovenski film in njegovo varovanie smo zaznamovali 30-lelnico delovanja Slovenskega filmskega arhiva pr Arbi''u RepuL.ike Sloveniji , t s tem hkrati tudi 30 let celovitega organi/.irancga zavarovanja slovenske filmske dediščine Gre za obdobje, v katerem je Slovenski filmski arh.-, kot jc v predgovoru v publikaciji zapisal direktor Arhiva Republike Slovenije mag, Vladim.i Zumer, zbral strokovno obdelal veČino ohranjenih slovenskih dokumentarnih, kratkih in celovečernih igranih ter animiranih filmov. Hkrati smo z sbornikori želeli prav v obdobju, v kale rem Slovenski filmski arhiv postaia redni član Medna rodne zveze filmskih arhivov 'FIAF), domaČo in tujo strokovno javnost seznani1- s slovensko filmsko pro dukcijc in z, ustanovami, ki skrbe za njeno varstvo, zalo je večina prispevkov objavljena tudi v angleščini, v celoti ali v povzetkih.
Prvi det publikaciic prinaša pet daljših prispevkov.
Mag. Lojz Tršan, vodja Slovenskega filmskega arhiva, je avtor zgodovinskega pregleda razvoja film skega arhiva in njegovega strokovnega tlela.
Ivan Nemanič, prvi in dolga leta edini slovenski filmski arhivist, je na slikovit način opisal številne zelo zanimive utrinke iz svoje dolgoletne prakse Med drugim je zapihal, kako je razrešil uganko Cankai jevega dvojnika v filmu "Ljublj; na 1909", kako je prišlo do premiere lilma "Ormož - jugoslovanski Ollspach" 57 let po njegovem nastanku in kako mu je uspelo tik pred razpadom Jugoslavi,- i>, Jugoslovanske kinoteke v Beogradu pripeljati v Slovenijo filme Triglav filma.
Prof. Igor Košir, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in iclcvztjo (AGRFT1 jc v
znanstvenem eseju "O dokumentarnem filmu i dokumentarnosti filma' opisal postopek nastajanja doku mentarnega filma, od zunanjih pobud, prek zapletenega procesa dojemanja vplivov okolja in odzivov nanje, do oblikovala filma kol neve, samostojne sli kovno-zvokoVTte eelotc. Opiral je načine dojemanja filmov m razlike med filmom in v:deom. postopke nastanka dokumentarnih prispevkov od zamisli do montaže, dramaturško zgradbe, filmov, prooleme prt snemanju dokumentarcev, vlogo besedila in glasbe. Nakazal je etična in moralna vprašanja v zvezi z dokumentarnimi film ter ornen 1 vlogo in pomen medijev v sodobni družbi.
Filmski kritik Zdenko V,"dlovcc je v Kratki zgod bi o slovenskem filmu" predstavil prerez skozi vse slovenske dolgometražne igrane filme od filma "V kraljestvu Zlatoroga" do 'Oíüscidcrja" in jib umestil v ideološko-po'i ti čnc, družbeno-so Jahte in kulturno-umetniške okvirje.
Režiser Milan LjiDič sc v prispevku "Arhivski posnetki kot pričevanje ljudi in casa v obliki spo mitov kutično ozira na čas, ko jc začenjal svojo kariero pri "Kroniki" kot avtor filmskih portretov. Pokaže na šablone, ki so takrat veljale pri lem delu, in na težave j -i posodabljanju v obdobju, ko jc pozneje sam prevzel vodstvo "Kronike" pri Viba filmu. Opo zarja tud rta prednost filmrkih pesnetkev glede ka kovesti in trajnosti pred elektonskimi, katere jc pozneje začela snemali televizija, na pomen filmskih portretov za nacionalno zgodovino bkrali pa tudi na prem ijhno poznavanje le-teh eelo med strokovnjaki.
V drugem delu publikacije so objavljeni kratki prispevki z osno"ninu podatki o ustanovah, ki skrbt za slovensko filmsko dediščino, za njeno ohranitev, ter strokovno obdelavo z različnih vidikov in prezen-tacijo, To so poleg Slovenskega filmskega arhiva Slovenska kinoteka, Filmski .sklad Republike Slovenije, Rac'iotdcvizija Slovenija, Akademija za gledališče, radi , film in televizijo, Avdiovizualni laboratorij Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademi jc znanosti i umetnosti, Društvo slovenskih filmskih usivarialccv m Zveza kulturnih društev Slovenije, Prispevke so napisali Silvan Ftirlan, Nerina Koejančič, abana Rcz.ee- Slibilj, Franci Slak, dr. Naško Križnar, Daniea Ikovic in Peter Milcvanovič Jarh
Slovenska besedila jc lektoriral Dušan Maher, prevode v angleščino je pripravila Nuša Podobnik, zunania oprema jc delo Edite Kobc
Vladimir Kalošit
Mag, Milko Mikola, Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali tiski 3, Celje 1998, 61 strani
Zgodovinr,ki arhiv v Cehu jc v začetku leta 1998 izdal tretj zvezek v ediciji Mali tiski. Avtor, arhivski