uo
SKUPSCINSKI	za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
	
Št. 22 |eto XXII CENA 20 DIN 4. december 1986	
f VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ MEDOBČINSKA OBJAVA 304. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj 305. Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti gozdno za leto 1986 gospodarskega območja Brežice V. - - j	
Občina Črnomelj
304.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-461/74) in na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 11. 1986 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1986
1. člen
1.	člen odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1986(Skupščinski Dolenjski list št. 6/86) se spremeni tako, da glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	601.540.000
— razporejeni prihodki —	595.662.000
— nerazporejeni prihodki —	5.878.000«
2. člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje.
Številka: 400-5/85	Predsednik
Datum: 26. 11. 1986	skupščine občine Črnomelj
MLADEN RADOJČIČ
Medobčinska objava
305.
Na podlagi 67. člena ustave SR Slovenije (Ur. list SRS, štev. 6/74), 389. člena zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, štev. 53/76, pop 63/79 in 57/83), 66. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, št. 17/79), 16. in
17.	člena zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 18/85) sklenejo delavci in združeni kmetje v gozdnogospodarskih organizacijah kot izvajalci in delavci v organizacijah — porabnikih gozdnih letnih sortimentov, občani in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, delavci, delovni ljudje in občani v OZD ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter v drugih zainteresiranih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot uporabniki naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBMOČNE SKUPNOSTI GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA BREŽICE
. SPLOŠNE DOLOČBE
gozdov, se izvajalci in uporabniki združujejo v samoupravno interesno skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Brežice (v nadaljnjem besedilu območna skupnost).
2. člen
S tem sporazumom udeleženci urejajo:
— namen in cilje ustanovitve območne skupnosti;
— statusne določbe;
— samoupravno organiziranost, delegiranje delegatov oz. sestavo skupščine in drugih organov območne skupnosti;
— osnove družbenoekonomskih odnosov;
— vrste in način sprejema samoupravnih splošnih aktov;
— opravljanje administrativno strokovnih opravil in delo tajnika območne skupnosti;
— reševanje sporov med udeleženci tega sporazuma.
3. člen
V območni skupnosti zagotavljajo udeleženci ohranitev in gojitev gozdov, skrbijo za biološko ravnotežje v gozdovih in v ta namen usklajujejo interese med gozdarstvom, kmetijstvom, predelavo lesa, lovstvomin turizmom, vodnim gospodarstvom in varstvom okolja ter urejajo vprašanja, ki so pomembna za varovanje gozdov ter druga vprašanja skupnega pomena, določena z zakonom o gozdovih in s tem samoupravnim sporazumom.
II.	STATUSNE DOLOČBE
4.	člen
1.	člen
Zaradi posebnega družbenega interesa za smotrno izkoriščanje gozdov ter za ohranitev in gojitev gozdov ne glede na lastništvo in gospodarsko zmogljivost
Ime območne skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo
gozdnogospodarskega območja Brežice.
Sedež območne skupnosti je v Brežicah, Cesta bratov Milavcev 61.
5.	člen
Dejavnost območne skupnosti je naslednja:
— usklajevanje interesov med kmetijstvom, gozdarstvom in drugimi porabniki
zemljišč in skrb za ohranitev vloge gozdov kot sestavine kulturne krajine;
— usklajevanje interesov pri sočasni rabi gozdov za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in rekreacije;
— spremljanje medsebojne usklajenosti gozdnogospodarskih in lovskogospo-darskih načrtov in dajanje pobud za spremembe teh načrtov;
— usklajevanje interesov pri varovanju gozdov s potrebami odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami;
— usklajevanje interesov med porabniki gozdnih lesnih sortimentov ter stranskih gozdnih proizvodov in gozdarstvom zaradi smotrnega izkoriščanja gozdov;
— usmerjanje sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo;
— zagotavljanje in usmerjanje sredstev za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
— določanje osnov in meril za cene storitev v zvezi s 6. in 7. alinejo tega člena in oblikovanje cen za te storitve;
— dajanje pobud in predlogov za razglasitev gozdov za trajno varovalne gozdove ali za gozdove s posebnim namenom;
— ugotavljanje vpliva imisij škodljivih snovi vgozdove in predlaganje ukrepov za odpravo posledic imisij v gozdove;
— dajanje mnenj k gozdnogospodarskim načrtom;
— dajanje mnenj k lovskogospodarskim načrtom;
— dajanje soglasij k izbiri trase za gradnjo gozdnih cest;
— dajanje mnenj za izdajo dovoljenja lastnika žage, da lahko žaga tudi hlode in obli tehnični les za krajevne potrebe občanov;
— dajanje soglasij k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov in k lokacijski dokumentaciji pri graditvi objektov in drugih posegih v gozd, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
6. člen
Območna skupnost je pravna oseba, je nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti.
Območna skupnost upravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki so združena v njej, ter odgovarja za obveznosti, ki jih je prevzela z vsemi sredstvi.
Pravice, obveznosti in odgovornosti območne skupnosti odločajo poleg ustave in zakonov še ta sporazum in statut območne skupnosti.
7. člen
Območno skupnost predstavlja predsednik skupščine območne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine območne skupnosti.
8. člen
Območno skupnost zastopa predsednik izvršilnega odbora območne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik izvršilnega odbora območne skupnosti.
Zastopnik območne skupnosti je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti z vsemi pooblastili brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja, kot tudi zastopati območno skupnost pred sodišči in drugimi organi.
Predsednik izvršilnega odbora območne skupnosti in namestnik predsednika izvršilnega odbora območne skupnosti lahko izdajata v mejah svojih pooblastil drugi osebi pooblastilo za sklenitev posameznih vrst pogodb in druge vrste pravnih dejanj in druga posamezna pooblastila.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
1.	Skupščina območne skupnosti
9. člen
Območno skupnost upravlja delegatska skupščina kot mesto za samoupravno sporazumevanje udeležencev sporazuma;
Skupščino sestavljata:
— zbor uporabnikov kot zbor delegatov organizacij — porabnikov gozdnih lesnih sortimentov, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter samoupravnih organizacij in skupnosti s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja ter drugih zainteresiranih samoupravnih organizacij in skupnosti;
— zbor izvajalcev kot zbor delegatov delavcev temeljnih organizacij združenega dela s področja gozdarstva in delegatov združenih kmetov in delavcev, organiziranih V temeljnih organizacijah kooperantov s področja gozdarstva.
Zbor uporabnikov šteje 18 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 18 delegatskih mest.
10. člen
Organizacije združenega dela in skupnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma tvorijo konference delegacij, katere delegirajo delegate v skupščino območne skupnosti.
Konference delegacij, poleg obravnave gradiva za sejo skupščine območne skupnosti, razpravljajo, obravnavajo in dajejo predloge ter pobude zlasti o naslednjih zadevah:
— o uskladitvi interesov med kmetijstvom, gozdarstvom in drugimi porabniki zemljišč in o skrbi za ohranitev vloge gozdov kot sestavine kulturne krajine;
— o usklajevanju interesov med porabniki gozdnih lesnih sortimentov ter stranskih gozdnih proizvodov in gozdarstvom;
— o razglaševanju gozdov za trajno varovalne gozdove ali gozdove s posebnim namenom;
— o ukrepih za odpravo posledic imišij v gozdove;
— o drugih zadevah iz pristojnosti območne skupnosti.
11. člen
Razdelitev delegatskih mest v skupščini območne skupnosti je naslednje:
število
delegatskih
mest
nosilec delegacije	v skupščini
— konference	območne
član	delegacij	skupnosti
A. ZBOR UPORABNIKOV (18 delegatskih mest)
1.	Porabniki gozdnih lesnih sortimentov — primarna mehanična predelava lesa
a)	Gozdno gospodarstvo	Gozdno gospodarstvo
Brežice, TOZD	Brežice, TOZD ŽAGA
ŽAGA Sevnica	Sevnica	1
KONFERENCA DELEGACIJ
b)	Kopitarna Sevnica	Kopitarna Sevnica	1
c) Slovenijales, Tovarna pohištva Brežice
d) Lesnina, TOZD Lesna industrija Sopota,
Radeče
e) Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas, Mirna 0 Lesno industrijsko odjetje Bohor, entjur pri Celju g) Novoles Novo mesto,
TOZD Lipa, Kostanjevica na Krki
2. Porabniki gozdnih lesnih sortimentov — primarna kemična predelava lesa KONFERENCA DELEGACIJ
a) Tov. celuloze in papirja »Buro Salaj« Krško, TOZD priprava lesa Krško
b) Tov. celuloze in papirja »Buro Salaj« Krško, TOZD proizvodnja celuloze
c) DO Belinka, Kemična industrija Ljubljana,
TOZD Jugotanin Sevnica
3. Organizacija združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti s področja kmetijstva KONFERENCA DELEGACIJ
a) Merkator, Agrokombinat, proizvodnja trgovina, storitve Krško, TOK kmetijstvo, trgovina, storitve, Krško
b) Agraria, proizvodnja in trgovina eksport — import Brežice, TOZD kmetijstvo
c) Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica, TOZD Proizvodnja Sevnica
d) Kmetijska zadruga Gabrovka, Dole pri Litiji
KONFERENCA DELEGACIJ
a) Kmetijska zemljiška skupnost Krško
b) Kmet. zemljiška skupnost Brežice
c) Kmet. zemljiška skupnost Sevnica
d) Kmet. zemljiška skupnost Laško — del
e) Kmet zemljiška skupnost Trebnje — del
f)	Kmet. zemljiška skupnost Novo mesto — del
g)	Kmet. zemljiška skupnost Šentjur — del
h)	Kmet. zemljiška skupnost Šmarje — del
i)	Kmet zemljiška skupnost Litija — del
4. Organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti s področja vodnega gospodarstva
a)	Vodno gospodarsko podjetje	Vodnogospodarsko
Novo mesto	podjetje Novo mesto	1
b)	Nivo, podjetje za urejanje voda Celje
5. Lovske organizacije in lovske družine KONFERENCA DELEGACIJ
a)	Lovska zveza »Posavje«	Lovska zveza »Posavje«
Krško, lovske družine:	Krško	1
Artiče, Bizeljsko,
Brežice, Brestanica,
Boštanj, Cerklje ob Krki, Čatež, Dobova,
Globoko, Kapele, Krško,
Kostanjevica, Mokrice,
Podbočje, Pišece, Raka,
Veliki Podlog, Veliki Kamen, Videm, Senovo,
Sevnica, Studenec,
Zabukovje, Bučka
b) Lovska zveza Celje, lovske družine: Bistrica ob Sotli, Podsreda, Kozje,
Planina
c) Lovska zveza »Zasavje«
Trbovlje, lovske družine:
Loka pri Zidanem mostu,
Radeče, Dol pri Hrastniku,
Dole pri Litiji
Merkator, agrokombinat proizvodnja, trgovina, storitve, Krško,
TOK kmetijstvo, trgovina, storitve.
Krško
Kmetijska zemljišča skupnost Krško
Tov. celuloze in papirja »Buro Salaj«
Krško, TOZD priprava
lesa Krško	1
Občinska turistična zveza Brežice:
d) Lovska zveza Novo mesto, lovske družine: Tržišče,
Šentjanž, Škocjan, Šentjernej,
Šentrupert, Mirna,
Mokronog, Trebelno
e) Lovska zveza Ljubljana, lovska družina: Gabrovka,
Turistične organizacije in društva
KONFERENCA DELEGACIJ
a) Občinska turistična zveza Brežice, turistična društva: Artiče, Bizeljsko,
Brežice, Cerklje ob Krki,
Čatež ob Savi, Dobova,
Globoko, Kapele, Krška vas,
Mokrice, Pišece, Sromlje,
Velike Malence
b) Občinska turistična zveza Krško, turistična društva:
Brestanica, Kostanjevica na Krki, Krško
c) Celjska turistična zveza, turistična društva: Kozje,
Planina pri Sevnici,
Radeče, Šentjur pri Celju,
Šmarje pri Jelšah
d) Dolenjska turistična zveza, turistična društva: Mirna,
Mokronog, Šentrupert
f) turistična društva: Sevnica,
Litija
Samoupravne organizacije in skupnosti s področja varstva okolja
KONFERENCA DELEGACIJ
a) Planinsko društvo Sevnica, Klub za varstvo narave,
b) SZDL Brežice, Komisija za varstvo okolja
c) Skupščina občine Laško Komisija za varstvo okolja
d) SZDL Krško, Medobčinski svet Komisija za varstvo okolja
Krajevne skupnosti
KONFERENCA DELEGACIJ
a) Občina Brežice: Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi,
Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele,
Krška vas, Mrzlava vas,
Pečice — Križe, Pišece,
Skopice, Sromlje, Šentlenart, Velika Dolina, Velike Malence, Zakot — Bukošek — Trnje
b) Občina Krško: Brestanica, Dolenja vas, Gora, Koprivnica pri Brestanici, Kostanjevica na Krki, Krško,
Krško polje, Leskovec pri Krškem, Podbočje, Raka, Rožno — Presladol, Senovo, Senuše, Veliki Podlog,
Veliki trn, Zdole
KONFERENCA DELEGACIJ
c) Občina Sevnica: Blanca, Boštanj, Bučka, Krmelj,
Loka pri zidanem mostu, Primož, Sevnica, Studenec, Šentjanž, Tržišče, Zabukovje
KONFERENCA DELEGACIJ
d) Občina Laško: Zidani most, Radeče, Vrhovo, Jagnjenica, Svibno
KONFERENCA DELEGACIJ
e) Občina Litija: Dole pri Litiji, Gabrovka
KONFERENCA DELEGACIJ
f) Občina Šentjur: Planina pri Sevnici
KONFERENCA DELEGACIJ
g) Občina Šmarje pri Jelšah: Kozje, Bistrica ob Sotli, Podsreda,
Lesično
PD Sevnica Klub za varstvo narave
Krajevna skupnost Brežice
Krajevna skupnost Krško
Krajevna skupnost Sevnica
Krajevna skupnost Radeče
Krajevna skupnost Dole pri Litiji
Krajevna skupnost Planina pri Sevnici
Krajevna skupnost Kozje
KONFERENCA DELEGACIJ
h) Občina Novo mesto, Šentjernej, Škocjan
KONFERENCA DELEGACIJ
i) Občina Trebnje: Mirna,
Krajevna skupnost Šentjernej
Krajevna skupnost
Mokronog, Trebelno, Šentrupert Mokronog
B. ZBOR IZVAJALCEV (18 delegatskih mest)
1. Temeljne organizacije združenega dela s področja gozdarstva in delegati združenih kmetov in delavcev
a)
b)
c)
d)
e) 0
g)
h)
i)
0
TOZD Gozd. Brežice TOZD Gozd. Kostanjevica TOZD Gozd. Radeče TOZD Gozd. Mokronog TOZD Gozd. Sevnica TOZD Gozd. Senovo TOZD Transport in mehanizacija Brežice TOZD Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice
Temeljna organizacija kooperantov Sevnica s kooperacijskimi enotami:
— KE Brežice
— KE Kostanjevica
— KE Mokronog
— KE Sevnica
— KE Senovo Temeljna organizacija
TOZD gozdarstvo Brežice TOZD gozd. Kostanjevica TOZD gozd. Radeče TOZD gozd. Mokronog TOZD gozd. Sevnica TOZD gozd. Senovo TOZD Transport in mehanizacija Brežice TOZD Hortikultura, plantaže in gradnje Brežice
TOK Sevnica s kooperacijskimi enotami
K E Brežice K E Kostanjevica KE Mokronog KE Sevnica KE Senovo TOK Radeče
1
kooperantov Radeče Temeljne organizacije združenega dela s področja gozdarstva, ki niso vsestavi
gozdno gospodarske organizacije, upravljajo pa z gozdovi v družbeni lastnini KONFERENCA DELEGACIJ
Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica,
TOZD Proizvodnja Sevnica	I
a)
Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica TOZD Proizvodnja Sevnica
b) Merkator, Agrokombinat, proizvodnja, trgovina, storitve Krško, TOK kmetijstvo, trgovina, storitve Krško
c) Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas, Mirna
12. člen
Skupščina občine skupnosti opravlja naloge, določene v 5. členu tega sporazuma, in druge naloge, določene s tem sporazumom.
13. člen
Delegati v skupščini območne skupnosti odločajo:
— na skupni seji obeh zborov,
— enakopravno v obeh zborih,
— samostojno v posameznem zboru.
14. člen
Skupščina območne skupnosti odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o naslednjih zadevah:
— sprejema statut, poslovnik in druge samoupravne splošne akte skupnosti;
— določa predlog saoupravnega sporazuma o ustanovitvi;
— ugotavlja in razglaša sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi;
— daje izvirna tolmačenja samoupravnih splošnih aktov;
— voli predsednika in namestnika predsednika skupščine;
— voli in razrešuje stalne in občasne organe skupščine;
— voli predsednika in namestnika predsednika stalnih in občasnih organov skupščine;
— imenuje in razrešuje tajnika območne skupnosti;
— določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti po predhodnem izjavljanju delavcevvsamoupravnihorganizacijah in skupnostih in po predhodnem izjavljanju delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih na podlagi elementov, ki jih uskladijo uporabniki in izvajalci;
— sklepa o zadevah s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
— sprejme ukrepe za celovito in stalno obveščanje javnosti o delu območne skupnosti;
— odloča o drugih zadevah in vprašanjih v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti območne skupnosti.
Kadar zbora odločata na skupni seji veljavno sklepata z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
15. člen
Delegati v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev enakopravno razpravljajo in odločajo zlasti o naslednjih zadevah:
— sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne planske akte,
— sprejemajo finančni načrt ter zaključni račun območne skupnosti,
— usmerjajo sredstva za gpzdnobiološko reprodukcijo,
— zagotavljajo in usmerjajo sredstva za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami,
— določajo osnove in merila za cene storitev v zvezi s 3. in 4. alinejo tega člena in oblikujejo cene za te storitve,
— odločajo o drugih zadevah iz 5. člena tega samoupravnega sporazuma,
— določajo o drugih zadevah in vprašanjih v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti območne skupnosti.
O zadevah, o katerih odločata oba zbora skupščine območne skupnosti enakopravno, je odločitev sprejeta, če je bila sprejeta z večino glasov vseh delegatov v posameznem zboru v enakem besedilu po opravljenem ločenem glasovanju.
Če med zborom ni doseženo soglasje, se izvede usklajevalni postopek.
16. člen
Delegati območne skupnosti odločajo samostojno v posameznem zboru zlastio naslednjih zadevah:
— o izvolitvi in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika zbora,
— o elementih za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti,
— o oblikovanju delovnih teles zbora ter o izvolitvi njihovih članov,
— o drugih vprašanjih, določenih s statutom območne skupnosti.
Vsak zbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Odločitve so sprejete z večino glasov vseh delegatov zbora.
17. člen
Delegati zbora uporabnikov oziroma izvajalcev razpravljajo in odločajo samostojno o zadevah iz 16. člena tega sporazuma.
Delegati lahko odločajo na seji zbora ločeno, lahko pa tudi na skupni seji skupščine območne skupnosti.
Predsednik, ki vodi sejo zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev, je pri svojem delu samostojen.
18. člen
Če med zboroma ni dosežen sporazum, ki bi ga oba zbora lahko potrdila z ločenim glasovanjem, morata izvesti medsebojni usklajevalni postopek in poiskati ustrezno samoupravno rešitev, kije potem predmet ponovnega glasovanja skupščine območne skupnosti v posameznem zboru.
Če zbora s prvim predlogom, doseženim v usklajevalnem postopku, pred zboroma ne uspeta, se lahko usklajevalni postopek ponovi, zbora papredlagatadrugo rešitev.	■
Usklajevalni postopek izvede paritetna komisija, sestavljena iz delegatov obeh zborov.
Podrobnejše določbe o usklajevalnem postopku določa statut območne skupnosti.
19. člen
Če med zboroma skupščine območne skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanju s področja gozdnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena, obvesti o tem predsednik skupščine območne skupnosti izvršne svete skupščin občin na področju gozdnogospodarskega območja Brežice.
20. člen
Mandat delegatom skupščine območne skupnosti traja 4 leta.
Predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine, predsednik vsakega zbora in namestnik predsednika vsakega zbora se voli za dobo 2 let in ne more biti več kot dvakrat izvoljen na to funkcijo.
2.	Skupni organi skupščine območne skupnosti
21. člen
Za urejanje skupnih zadev, pripravo in izvrševanjesamoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščine območne skupnosti, uresničevanje sistema družbenega planiranja in za izvajanje posameznih nalog skupnega pomena oblikuje skupščina območne skupnosti skupne samoupravne organe.
22. člen
Skupščina območne skupnosti oz. njena zbora lahko oblikujeta stalna ali začasna delovna telesa za organiziranje in usklajevanje priprav za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v skupščini območne skupnosti ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev.
23. člen
Člane skupnih samoupravnih organov voli skupščina območne skupnosti izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev oziroma izmed članov delegacij uporabnikov in izvajalcev skupščine območne skupnosti.
Delo skupnega samoupravnega organa vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa namestnik, kiju voli skupščina območne skupnosti.
Predsednika, namestnika predsednika in člane skupnih samoupravnih organov se voli za 4 leta.
24. člen
Stalni organi območne skupnosti so:
— izvršilni odbor.
— odbor samoupravne delavske kontrole,
— odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
a) Izvršilni odbor
25.	člen
Med dvema sejama skupščine območne skupnosti opravlja naloge območne skupnosti izvršilni odbor ki zlasti:
— izvršuje in sprejema ukrepe za izvrševanje sklepov skupščine,
— pripravlja gradivo za sejo skupščine,
— pripravlja, obravnava in predlaga samoupravne sporazume o temeljih plana območne skupnosti,
— pripravlja, obravnava in predlaga dolgoročne, srednjeročne in letne planske akte območne skupnosti,
— pripravlja, obravnava in predlaga letni finančni načrt območne skupnosti,
— skrbi za informiranje uporabnikov in izvajalcev o zadevah iz pristojnosti območne skupnosti,
— v skladu z zakonom o gozdovih in drugimi podzakonskimi predpisi, samoupravnimi splošnimi akti območne skupnosti in sklepi skupščine in njenih organov rešuje vloge občanov in društveno pravnih oseb,
— opravlja druge naloge iz pristojnosti območne skupnosti, če ni z zakonom, tem samoupravnim sporazumom ali statutom območne skupnosti določeno, da jih opravlja skupščina območne skupnosti kot je določeno oz. napisano.
26. člen
Izvršilni odbor šteje 11 članov: predsednika, njegovega namestnika in člane izvršilnegaodbura ali skupščine območne skupnosti izmed naslednjih članov konference delegacij:
a) Konference delegacij zbora uporabnikov:
1. porabniki gozdnih lesnih sortimentov primarna mehanična predelava lesa
2. porabniki gozdnih lesnih sortimentov — primarna kemična predelava lesa
3. organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti s področja kmetijstva
4. organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti s področja vodnega gospodarstva
5. krajevne skupnosti
6. lovske organizacije in organizacije združenega dela s področja lovstva, turistične organizacije in društva, samoupravne organizacije in društva s področja varstva okolja.
b)	konference delegacij zbora izvajalcev:
1. temeljne organizacije združenega dela s področja gozdarstva
2. temeljnih organizacij združenih kmetov in delavcev (kooperantov)
3. temeljne organizacije združenega dela s področja gozdarstva, ki niso v sestavi gozdno gospodarske organizacije, upravljajo pa z gozdovi v družbeni lastnini	1	član
b)	odbor samoupravne delavske kontrole
27. člen
Samoupravno delavsko kontrolo uresničujejo uporabniki in izvajalci v območni skupnosti po svojih delegatih v njeni skupščini, njenih skupnih samoupravnih organih in delovnih telesih kot tudi v odboru samoupravne delavske kontrole.
28. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje sprejete politike, uveljavljanje pravic in obveznosti delegatov območne skupnosti, nadzoruje pa zlasti:
— uporabo sredstev, ki se združujejo na podlagi zakona o gozdovih,
— izvajanje letnega finančnega načrta, finančno in materialno poslovanje ter smoterno in namensko uporabo sredstev območne skupnosti,
— izvajanje določil samoupravnih splošnih aktov območne skupnosti in sklepov samoupravnih organov,
— izvajanje sporazuma oz. pogodbe, po kateri delovnaskupnostopravljadelain naloge za potrebe območne skupnosti,
— izpolnjevanje planskih aktov.
29. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Predsednika, namestnika predsednika in člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo in odpokličejo delavci in drugi delovni ljudje po svojih delegatih v območni skupnosti izmed članov konferenc delegacij: porabnikov gozdnih lesnih sortimentov — 1 član; izmed organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti s področja kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma in varstva okolja— 1 član; krajevnih skupnosti— 1 član, izmed temeljnih organizacij združenega dela s področja gozdarstva — 1 član, izmed temeljnih organizacij združenih kmetov in delavcev (kooperantov) — 1 član.
1 član 1 član
1 član
1 član
1 član
1 član
2 člana 2 člana
30. člen
Način dela odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznost organov skupščine območne skupnosti, da sproti obveščajo odbor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo, ter da dajo na voljo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, določa statut območne skupnosti.
c)	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
31. člen
Za neposredno uresničevanje in izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščiteimaobmočna skupnost odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki opravlja predvsem naslednje naloge:
— pripravlja samoupravne akte, kijih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejema skupščina območne skupnosti in skrbi za izvajanje teh aktov;
— spremlja in ocenjuje varnostne in obrambne razmere ter pripravlja ukrepe za primer izvedenih razmer ali vojnega stanja;
— sprejema obrambni in varnostni načrt;
— neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, v skladu z zakonom, predpisi izdanimi na njegovi podlagi, planskimi akti območne skupnosti in družbenopolitičnih skupnostih ter usmeritvami pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti.
32. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, namestnika in 3 člane.
Predsednik skupščine območne skupnosti je predsednik, namestnik predsednika skupščine območne skupnosti pa namestnik predsednika odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito po položaju. Člane odbora imenuje skupščina območne skupnosti izmed delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV, PLANIRANJE
33. člen
Planski akti območne skupnosti so:
— dolgoročni plan,
— samoupravni sporazum o temeljih plana,
— srednjeročni plan,
— letni planski akt.
34. člen
Dolgoročni plan sprejme skupščina območne skupnosti v skladu z dolgoročnim planom družbenopolitičnih skupnosti.
Z dolgoročnim planom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo tudi obvezna izhodišča in družbene usmeritve za pripravo in oblikovanje srednjeročnega plana območne skupnosti.
Samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti morabiti usklajen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana republiške skupnosti.
Na osnovi samoupravnega sporazumao temeljih plana območne skupnosti ter v skladu z izhodišči in družbenimi usmeritvami za pripravo in oblikovanje srednjeročnega plana, sprejema skupščina srednjeročni in letni plan območne skupnosti.
35. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti vsebuje zlasti:
— obseg, dinamiko, strukturo poseka drevja, usklajeno s stanjem gozdov in postavljenimi cilji ter s pogoji za realizacijo poseka,
— obseg, dinamiko, vrsto in strukturo del za varstvo, gojenje in urejanje gozdov ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami,
— standarde in normative za opravljanje del za varstvo, gojenje in urejanje * gozdov ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami,
— osnove in merila za oblikovanje cen storitev v dejavnostnih iz prejšnje alinele,
— obseg in način zadovoljevanja potreb porabnikov po gozdnih lesnih sortimentih,
— obseg potrebnih sredstev za izvajanje dejavnosti posebnega družbenega pomena ter obveznosti udeležencev,
— obseg sredstev za gradnjo gozdnih cest, ki ga območne skupnosti združujejo pri republiški skupnosti,
— obseg in vrsto storitev ter obseg združevanja sredstev za potrebe kmetijstva, vodnega gospodarstva, lovstva, turizma, rekreacije in varstva okolja,
— obseg in vrsto ukrepov za zagotavljanje biološkega ravnotežja v gozdovih,
— kriterije in merila za ugotavljanje usklajenosti gozdnega in lovnega gospodarjenja,
— način nadzpra nad izvajanjem sporazuma.
36. člen
Samoupravni sporazum o temeljih planaobmočneskupnosti je sklenjen, koga sprejme več kot polovica udeležencev.
Če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil, se postopa v skladu z zakonom.
37. člen
Za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov sprejema skupščina območne skupnosti letni planski akt.
38. člen
Sredstva za izvrševanje nalog območne skupnosti in za delo ter poslovanje območne skupnosti se zagotavljajo v skladu z zakonom o gozdovih, s planskimi akti in samoupravnimi splošnimi akti območne skupnosti in udeleženk tega sporazuma zlasti iz naslednjih virov:
— sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo,
— iz dohodka, kije rezultat izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka,
— z združevanjem sredstev gozdnogospodarskih temeljnih organizacij temeljnih organizacij kooperantov in temeljnih organizacij porabnikov gozdnih lesnih sortimentov za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami,
— z združevanjem sredstev, pridobljenih od povračil za uporabo gozdnih cest,
— z združevanjem sredstev iz naslova prodaje in zamenjave gozdov ali gozdnih zemljišč,
— z drugimi oblikami povračil in združevanja sredstev.
39. člen
Stroške za delo in poslovanje skupščine območne skupnosti, njenih organov in stroške opravljanja strokovnih in administrativnih pomožnih opravil za območno skupnost določa skupščina območne skupnosti z letnim finančnim načrtom.
V. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
40. člen
Statut območne skupnosti ureja:
— ime in sedež območne skupnosti;
— delovno področje in naloge območne skupnosti;
— samoupravno organiziranost območne skupnosti;
— pristojnost organov območne skupnosti;
— druge zadeve in naloge po veljavnih predpisih.
Drugi samoupravni splošni akti območne skupnosti so:
— samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti;
— plan območne skupnosti;
— poslovnik skupščine območne skupnosti;
— samoupravni splošni akt, s katerim se določijo kriteriji in merila za oprostitev plačila sredstev za gozdnobiološko reprodukcijo in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami;
— drugi pravilniki in navodila, v katerih se podrobneje opredelijo pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev oz. njihova odgovornost za izvajanje planskih in drugih aktov ali zakona o gozdovih;
— samoupravni splošni akti, ki jih določa zakon, ter samoupravni sporazum in statut skupnosti.
VI. OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNO STROKOVNIH OPRAVIL IN TAJNIK OBMOČNE SKUPNOSTI
41. člen
Za opravljanje strokovnih in administrativnih pomožnih opravil, ki so potrebna za delo skupščine in njenih organov, sklene območna skupnost pogodbo ali samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z Gozdnim gospodarstvom Brežice, Delovno skupnostjo skupnih služb.
Območna skupnost lahko poveri s pogodbo ali samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena Gozdnemu gospodarstvu Brežice, Delovni skupnosti skupnih služb, zlasti naslednja dela in naloge:
- pripravo planskih aktov in pripravo analiz izvrševanja teh aktov,
- pripravo samoupravnih splošnih aktov in pravno pomoč,
- finančno računovodska dela,
- pripravo študijskih elaboratov ali razne tehnične dokumentacije,
- pripravo gradiva za seje samoupravnih organov območne skupnosti. '
- vsa administrativna dela (odprema pošte, vodenje delovodnika, strojepisna dela, Irazmnoževanje gradiv in drugo),
- druga dela in naloge, določene s pogodbo ali samoupravnim sporazumom iz 1. lodstavka tega člena.
42. člen
Če skupščina območne skupnosti ugotovi, daje za uspešno izvedbo kakšnega strokovnega opravila potrebno opraviti določeno razvojno raziskovalno ali strokovno delo, ki ne sodi v delovno področje Gozdnega gospodarstva, poveri takšno delo specializirani organizaciji ali posameznemu strokovnjaku.
43. člen
Območna skupnost ima tajnike.
Tajnik območne skupnosti opravlja zlasti naslednja dela in naloge:
— organizira delo območne skupnosti in izvaja tajniška dela pri delovanju skupščine in njenih organov,
— pripravlja in sodeluje pri pripravi gradiva za seje samoupravnih organov,
— pripravlja in sodeluje pri pripravi poročil in strokovnih gradiv za samoupravne organe območne skupnosti,
— skrbi za realizacijo planskih aktov območne skupnosti, sklepov skupščine in njenih organov,
— skrbi in odgovarja za zakonitost dela in poslovanja območne skupnosti,
— opravlja strokovno administrativna in druga dela s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— opravlja strokovno kolavdacijska dela za območno skupnost na podlagi inv obsegu, določenem s planskimi akti območne skupnosti,
— sprejema vloge občanov in društveno-pravnih oseb, sestavlja in skrbi za sestavo in odpošiljanje pismenih odpravkov sklepov skupščine območne skupnosti in njenih organov,
— v obsegu svojega delovnega področja in pooblastil sodeluje in skrbi za sodelovanje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in skupnostmi,
— opravlja druga dela in naloge za skupščino območne skupnosti in njene organe.
44. člen
Tajnika imenuje in razrešuje skupščina območne skupnosti napredlograzpisne komisije.
Razpisna komisija šteje 3 člane, od katerih enega imenuje zbor uporabnikov, enega zbor izvajalcev in enega pristojna družbenopolitična skupnost.
Za tajnika je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima visokošolsko izobrazbo gozdarske smeri,
— da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih in nalogah v gozdarstvu.
Pri izbiri kandidata se upoštevajo načela in merila iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike na območju občine Brežice.
Mandatna doba tajnika traja 4 leta. Izvršilni odbor je dolžan najmanj tri mesece pred potekom mandata razpisati prosta dela in naloge tajnika.
45. člen
Tajnik območne skupnosti združuje delo v Gozdnem gospodarstvu Brežice, Delovni skupnosti skupnih služb. Vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja uveljavlja tajnik območne skupnosti pri Gozdnem gospodarstvu Brežice, Delovni skupnosti skupnih služb, v skladu s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti in v skladu z samoupravnim sporazumom ali pogodbo o svobodni menjavi dela iz 1. odstavka 41. člena tega samoupravnega sporazuma.
46. člen
Tajnik območneskupnostijepri delu samostojen. Zasvojedelo in za izvrševanje delovnih obveznosti odgovarja skupščini območne skupnosti.
53. člen
K temu samoupravnem sporazumu lahko pristopijo na novoorganiziranesam-oupravne organizacije in skupnosti, ali druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki iz kakršnega koli razloga k njemu niso pristopile, na način, da pošljejo izjavo o svojem pristopu k sporazumu na sedež območne skupnosti.
54. člen
Izvirno besedilo tega samoupravnega sporazuma in pristopne izjave udeležencev sporazuma se hranijo na sedežu območne skupnosti.
Sprejem samoupravnega sporazuma ugotavlja in razglaša skupščina območne skupnosti.
55. člen
Statut in druge samoupravne splošne akte je potrebno uskladiti z določbami tega sporazuma v roku 6 mesecev od uveljavitve tega samoupravnega sporazuma.
56. člen
Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o konstituiranju samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo VIII. gozdno gospodarskega območja Brežice z dne 24. decembra 1974.
57. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, ko ga poprej potrdijo izvršni sveti skupščin občin na področju gozdnogospodarskega območja Brežice.
Udeleženci:
VII.	REŠEVANJE SPOROV
47. člen
Uporabniki in izvajalci so soglasni, da bodo medsebojne spore reševali sporazumno na osnovi sporazumevanja in dogovarjanja v organih območne skupnosti.
48. člen
Če spora ni bilo mogoče rešiti po določbah prejšnjega člena, se ustanovi notranja arbitraža kot občasno samoupravno sodišče.
V notranjo arbitražo imenuje vsak udeleženec v roku 5 dni po neuspešni rešitvi spora iz prejšnjega člena tega sporazuma po 2 člana, predsednika arbitraže pa imenujeta stranki v sporu sporazumno. Če se o predsedniku arbitraže ne moreta dogovoriti, ga imenuje izvršilni odbor območne skupnosti.
Če stranki v sporu v zahtevanem roku ne imenujeta članov arbitraže, jih imenuje presednik arbitraže izmed delavcev strank.
49. člen
Kadar notranja arbitraža odloča o samoupravnih sporih, se uporabljajo določbe republiškega zakona o samoupravnih sodiščih iz zveznega zakona o sodiščih združenega dela, če pa odloča o poslovnih sporih se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.
Arbitraža odloča z večino glasov svojih članov.
50. člen
Odločba notranje arbitraže ima moč pravnomočne sodbe in jo izvrši tista enota temeljnega sodišča, na območju katere je sedež zavezanca.
Udeleženec v sporu lahko vloži v 3 mesecih od pravnomočnosti odločbe predlog za preizkus zakonitosti. Zakonitost odločbe notranje arbitraže v samoupravnem sporazumu presoja sodišče združenega dela, v poslovnem sporu pa redno sodišče.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina ustanoviteljev območne skupnosti.
52. člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko sproži vsaka delegacija preko svojega delegata v skupščini.
O predlogu delegata se mora skupščina izjasniti najkasneje na prvi prihodnji seji skupščine.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i a občin« ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje izdaja DIC tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije. delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 500 din, izvod v prosti prodaji stane 20 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto. Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200 Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15,11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od'prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi:	DIC,	tozd Grafika, Novo
mesto Tisk: Tiskarna Novo mesto.