Hipodrom Kobilarne Lipica - 14. september 2013, ob 11. uri


~P(h ¿UHtav
Primorski
št. 2 1 4(20.842) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339
GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Literarni natečaj
Založništva tržaškega tiska f 20
dnevnik
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA 2013 1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Globalno segrevanje nas vodi z dežja pod kap
Marko Marinčič
Rekordno sušnemu in vročemu poletju so naredile konec nevihte, ki znajo biti v tem času tudi silovite. Nič novega. Vtis pa imam, da postajajo vremenski pojavi vse bolj ekstremni. Pred dobrim mesecem sem se peljal na počitnice na jug po avtocesti bratstva i jedin-stva, ki se je tistega dne talila pri 39,5 stopinjah. Zdaj, ko pišem te vrstice, zebe, sunki burje preganjajo temne oblake, ki so zjutraj zalili nekatere predele Trsta. V Čedadu in okolici se ukvarjajo s posledicami še hujše povodnji, na Pordenonskem pa si ližejo rane po pustošenju zračnega vrtinca.
Gotovo so podobne pojave poznali tudi pred desetletji, res pa je tudi, da so iz leta v leto pogostej -ši, njihove značilnosti ekstremnej-še in posledice temu ustrezno hujše. Morda letošnje poletje ni bilo absolutno najbolj vroče v zadnjih sto letih, gotovo pa je v zadnjem desetletju bilo največ vročih poletij, odkar se vodijo vremenske statistike. Isto velja za neurja. Vselej so bila lahko huda, toda zdaj ga ni več letnega časa brez katastrofalne ujme kje v bližnji okolici.
Znanstveniki so si z redkimi izjemami edini, da so to posledice globalnega segrevanja oziroma našega za planet nevzdržnega gospodarskega in civilizacijskega modela. Potreben je radikalni zasuk na globalni in lokalni ravni, kjer nerazsodna urbanizacija še dodatno stopnjuje posledice vremenskih pojavov.
Vse to vemo tako dobro, da je ponavljanje teh ugotovitev že banalno. Vendar ne ukrepamo. Pa bi morali, saj nas stara modrost uči, da zvoniti po toči ne pomaga.
sirija - Vojaško posredovanje tudi uradno odloženo
Obama sprejel ruski kompromis
vilenica 2013 - Sinoči odprtje v Kopru
Navdih meja
V torek predvečer v Trstu, nocoj literarno branje v Devinu
TRST - Mestni muzej Sartorio je v torek zvečer gostil enega izmed Predvečerov Vilenice. Zanimiv literarni večer sta izoblikovala koroški pisatelj Florjan Lipuš in njegov tržaški kolega Marko Sosič.
V Kopru pa se je sinoči s slovesnim odprtjem začel 28. mednarodni literarni festival Vilenica. Med slovesnostjo so Artemu Čapaju iz Ukrajine podelili pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP).
Program letošnjega festivala bo zaznamovala tema Navdih meja. Festival, ki se bo v soboto sklenil v kraški jami Vilenica s podelitvijo nagrade (v višini 10.000 evrov) poljski pisateljici, esejistki in scenaristki Olgi To-karczuk, bo gostil preko dvajset avtorjev, med katerimi so tudi letošnji slovenski avtor v središču Florjan Lipuš ter častna gosta Boris Pahor in Ludwig Hartinger. Tržaški pisatelj bo nocoj (ob 20. uri) v avditoriju devinske-ga Zavoda združenega sveta predstavil biografijo Tako sem živel, ob 21. uri pa je na devinskem gradu predvideno literarno branje, ki se ga bodo udeležili Brian Henry, Olli Haikkonen in Miriam Drev.
Na 5. strani
ronke-doberdob - Rešitve problema prevoza še ni na obzorju
Avtobus se mora približati šoli, varnost otrok naj bo prioriteta
DOBERDOB - Štirideset otrok s trži-škega območja, kolikor jih obiskuje doberd-obsko nižjo srednjo šolo, je šolsko osebje včeraj pospremilo na avtobusno postajališče pred županstvom v Doberdobu. Spet je bilo vsem jasno, da ne postajališče ne pešačenje do občinske hiše ne zagotavljata njihove varnosti. Zahteva šole je, da se postajališče zato premakne v bližino šolske stavbe in da se avtobus uskladi s šolskimi urniki. »Angažirani smo, da se čim prej vsaj približamo rešitvi problema,« zagotavlja predsednik podjetja APT, ki pa dodaja: »Naši sogovorniki se morajo zavedati, da smo podjetje javnega in ne šolskega prevoza ter da so linijski avtobusi podvrženi strogim varnostnim normam.«
Na 12. strani
energija
Ali bo Italija res odpisala uplinjevalnik?
LJUBLJANA - Slovenski minister za infrastrukturo Samo Omerzel je med obiskom v Kopru zadnja dogajanja v zvezi z ža-veljskim terminalom ocenil kot velik uspeh slovenske politike. »Verjamem, da bodo Italijani predlagali novo lokacijo, ki bo za Slovenijo sprejemljiva,« je poudaril še minister. Kot poročajo Primorske novice je Omerzel tudi prepričan, da bo žaveljski upli-njevalnik umaknjen iz liste prednostnih evropskih projektov. V Sloveniji je marsikdo prepričan, da se Italija ne odziva na slovenska vabila k bilateralnim pogovorom na to temo, ki bo predmet današnjega trilateralnega srečanja Italija-Slovenija-Hrvaška v Benetkah.
Na 2. strani
DAMASK - Ameriški predsednik Barack Obama je zaprosil kongres, naj odloži glasovanje o resoluciji za odobritev vojaške akcije proti Siriji, ker obstaja možnost odstranitve kemičnega orožja iz Sirije brez uporabe sile. Ameriška vojska sicer ostaja na položajih blizu Sirije, na vojaški napad pa je še naprej pripravljena tudi Francija.
Rusija je sicer ZDA že predala načrt, v skladu s katerim naj bi sirsko kemično orožje prešlo pod mednarodni nadzor. Zunanja ministra obeh držav, ruski Sergej Lavrov in ameriški John Kerry, naj bi o načrtu razpravljala danes v Ženevi. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta Sirijo sicer pozvala, naj brezpogojno sprejme načrte mednarodne skupnosti za predajo nadzora nad kemičnim orožjem.
Na 15. strani
O divjih prašičih na Tržaškem in Goriškem
Na 3. in 13. strani
Neurje povzročilo večjo poplavo v Rocolu
Na 3. strani
Plesalka Daša Grgič nocoj v Dusseldorfu
Na 10. strani
Na Palkišču kulturni center Pavlina Komel
Na 13. strani
Trgovinska zbornica Videm vas pričakuje-'!
OOd 12. do 15. septembra^ 2013
FRIULI-DOC
i EZSOS >
h *
VINA - JEDI - DOŽIVETJA - RAZGLEDI
jf Pridite, odkrijte in uživajte v vseh okusih edinstvene dežele.
9771124666007
2 Četrtek, 12. septembra 2013	ALPE-JADRAN
koper - Stališče ministra za infrastrukturo Omerzela
Slovenija računa na novo lokacijo uplinjevalnika
Težave z drugim tirom železnice Koper-Divača, za katerega ni denarja
/
lipica - V soboto, 14. septembra, ob 11. uri državna slovesnost Primorska za vedno
Na proslavi vrnitve Primorske k matični
■	••	»V I	• •	v*	v •	v
domovini pričakujejo množico več tisoč ljudi
KOPER - Slovenski minister za infrastrukturo Samo Omerzel je med obiskom v Kopru zadnja dogajanja v zvezi z žaveljskim terminalom ocenil kot velik uspeh slovenske politike. »Verjamem, da bodo Italijani predlagali novo lokacijo, ki bo za Slovenijo sprejemljiva,« je poudaril minister. Kot poročajo Primorske novice je Omerzel tudi prepričan, da bo žaveljski uplinjevalnik umaknjen iz liste prednostnih evropskih projektov. V Sloveniji je marsikdo prepričan, da se Italija tudi ne odziva na slovenska vabila k bilateralnim pogovorom na to temo.
Številke, po katerih bi izgradnja drugega tira med Divačo in Koprom zahtevala 1,2 milijarde evrov, je zaskrbljujoča, v roku 14 dni pa bodo sprejeli odločitev o tem, kaj je prava opcija glede razvoja železniške infrastrukture, je v Kopru tudi poudaril minister Omerzel. Omenil je, da bo vlada Alenke Bratušek danes obravnavala predlog nove politike avtocestnega cestninjenja.
Omerzel je na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre povedal, da si v teh časih ne predstavlja, kje bi dobili denar za takšen projekt. Omenil je, da se kot ena od alternativ omenja tudi investicija v posodobitev obstoječega tira, kar bi zagotavljalo normalen pretok tovornega prometa prek Luke Koper. Takšna investicija bi bila težka med 200 in 300 milijoni evrov. Podobno je razmišljal tudi njegov predhodnik v Janševi vladi Zvone Černač.
Problematika drugega tira je zelo pomembna za razvoj celotne regije, zato je zbudila tudi precej živahno razpravo. Milan Jelenc je tako ob navajanju študije ekonomista Jožeta P. Damjana izpostavil, da se zaradi neiz-gradnje drugega tira vsako leto izgu-
bi okoli 800 milijonov evrov, v tej luči pa bi bilo po njegovem mnenju treba gledati tudi na milijardni znesek za to investicijo. Jelenc je opozoril tudi na pričakovan povečan obseg prometa skozi koprsko pristanišče, zaradi česar bi bil drugi tir smiseln. Do leta 2018 bi morali namreč biti sposobni prepeljati 120 vlakov dnevno, medtem ko jih trenutno v in iz Luke pripelje le okoli 60 na dan.
Omerzel je po srečanju v kratki izjavi za novinarje dejal, da si bo z veseljem prebral omenjeno študijo, da pa sicer čakajo na končne rezultate analiz, da bodo videli, kaj drugi
LIPICA - Letošnja proslava ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki bo v soboto 14. septembra (pojutrišnjem) v Lipici, bo potekala v znamenju še drugih za Primorsko posebej pomembnih obletnic, od ustanovitve IX. korpusa in Prekomorskih brigad do začetka delovanja partizanskih učiteljev. Slavnostna govornica na prireditvi bo predsednica vlade Alenka Bratušek. Proslava, ki jo organizira Združenje borcev za vrednote NOB Sežana ob sodelovanju in podpori občine Sežana, je poleg 66. obletnice priključitve Primorske namenjena tudi okrogli, 70. obletnici IX. korpusa, Prekomorskih brigad in partizanskih učiteljev, je za STA pojasnil predsednik organizacijskega odbora Bojan Pahor.
tir pomeni v širšem ekonomskem smislu za Slovenijo, in na osnovi vseh teh podatkov bomo v roku najkasneje 14 dni sprejeli odločitev, kaj je prava opcija glede razvoja infrastrukture na železnici.
Srečanja se je v drugem delu udeležil tudi predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, ki je predstavil projekt podaljšanja prvega in drugega pomola. Minister je ob tem ocenil, da za kaj takega ne bi bilo treba spreminjati obstoječega državnega prostorskega načrta, konkretno zamisel o podaljšanju obeh pomolov pa je podprl. (STA-CR)
Slavnostna govornica na proslavi bo premierka Alenka Bratušek
Pri tem je izpostavil poseben pomen vseh treh dogodkov za Primorsko. Kot je pojasnil, je IX. korpus namreč nastal z namenom povezati vse partizanske enote, ki so do tedaj delovale samostojno. Spomin na delovanje IX. korpusa pa nas po Pahorjevih besedah »opozarja na veličino slovenskega protifašisti-
čnega in narodnoosvobodilnega boja in prinaša sporočilo bodočim rodovom«.
Okroglih 70 let mineva tudi od kapitulacije fašistične Italije septembra 1943, ko so se mladi fantje s Primorske, ki so jih odpeljali v Afriko in južno Italijo, organizirali v Pre-komorske brigade in prek Visa prišli pomagat osvoboditi domovino. Pre-komorske brigade so skupaj štele okoli 27.000 borcev, je navedel Pahor.
Istega leta so se zbrali partizanski učitelji, ki so na Primorskem po 23 letih spet začeli poučevati otroke v slovenščini. Od uveljavitve Rapalske pogodbe leta 1920 dalje so namreč v šolah poučevali samo v italijanskem jeziku, je še pojasnil predsednik organizacijskega odbora letošnje proslave.
Na proslavi v soboto, 14. septembra, v Lipici pričakujejo nekaj tisoč ljudi. Kulturni program bodo oblikovali Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, otroški zbor Brinjevka iz Sežane ter godbi na pihala iz Sežane in s Proseka. Program bodo popestrili tudi lipicanci, slavnostna govornica pa bo premierka Alenka Bratušek.
Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe je 15. septembra 1947 velik del Primorske, ki je bil po koncu prve svetovne vojne dodeljen Italiji, pripadel Jugoslaviji. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Praznik vrnitve Primorske je državni praznik od leta 2006.
zgodovina - Od jutri do ponedeljka
V Portorožu srečanje nekdanjih internirank
PORTOROŽ - Taboriščni odbor Ravensbrück - Auschwitz organizira 19. vseslovensko srečanje bivših internirank, političnih zapornic in ukradenih otrok nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, njihovih svojcev in prijateljev. Srečanje bo potekalo od jutri do ponedeljka 16. septembra. Svečana proslava bo v nedeljo ob 11. uri v Kongresnem centru dvorane Colombo hotela Slovenija v Portorožu. V kulturnem programu bodo sodelovali Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki bo začel obeleževati 70-letnico svojega uspešnega delovanja, orkester Slovenske vojske s solisti ter recitatorja Aleksander Valič in Domen Valič.
Srečanje, ki je redno srečanje, je posvečeno ohranjanju spomina in vrednot. V Sloveniji imamo številne razloge, da ta spomin ohranjamo, piše v vabilu. »Naša domovina je bila med 2. svetovno vojno še posebno močno prizadeta. 63.000 ljudi je bilo iz Slovenije izseljenih v različna taborišča. V kolektivnem spominu slovenskega naroda so zato Auschwitz, Ravensbrück, Mauthausen, Dachau, pa tudi Rab, Gonars in številna druga. Skoraj vsaka slovenska družina ima kakšen spomin na to. Pomen spomina je velik in zaradi tega je prav, da vemo kako veliko in pomembno poslanstvo ima to srečanje. In prav je, da vemo, da so take priložnosti tudi dobro izhodišče, da se vprašamo vedno znova o razlogih, ki so privedli do tistih grozovitih trenutkov človeške zgodovine - do nastankov dveh zločinskih ideologij (fašizma in nacizma), ki sta povzročili 2. svetovno vojno in ki sta povzročili vse nadaljnje trpljenje«.
»Razmere doma in po svetu nas ponovno opozarjajo na aktualnost, pomen in sporočilnost, ki ga v slovenski prostor posreduje naše srečanje in proslava. Z udeležbo na srečanju in proslavi pokažimo, kako ponosen je naš zmagovit spomin, kako globoko je naše spoštovanje do velikega prispevka narodnoosvobodilnega boja naši državnosti in kako trdna je naša privrženost izročilu narodnoosvobodilnega boja. Njene članice in člani iz vseh generacij bomo odločno nasprotovali početju , ki na simbolni ravni in tudi v vsakdanjem življenju ponižuje ljudi , osebno čast, dostojanstvo in vrši diskriminacijo,« pišejo prireditelji srečanja.
vrntev primorske - Sporočilo evropskega poslanca Jelka Kacina
»Trenutek upanja in navdiha«
»Nujno je potrebno bolj pozitivno vzdušje, ki je predpogoj za izhod iz krize«
BRUSELJ - Evropski poslanec skupine Alde/LDS Jelko Kacin je ob sobotni proslavi vrnitve Primorske naslovil javnosti tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da »je bila kapitulacija fašistične Italije 8. septembra 1943 v dojemanju druge svetovne vojne pri nas bila velika prelomnica, ki je prinesla upanje in navdih. Po tem prelomnem datumu je bilo vse drugače in lažje, saj je en del fašistično/nacističnega tandema izpadel. Italijanska vojska se je iz Slovenije umaknila, razmere v Evropi so se drastično spremenile«.
Kacin je od pripadnikov generacije, ki so osebno doživeli tisti trenutek »prevzel njihovo osebno doživljanje in videnje trenutka, takratnega upanja ter prepričanja in navdušenja, ob iluziji, da je konec vojne blizu. Po dveh letih okupacije in trpljenja se je vojna prelomila, italijanska vojska je odhajala, za njo je ostajalo orožje, mladi so vstopali v partizane«, je v sporočilu zapisal Kacin in nadaljeval: »Primorska je vstala v vseh pomenskih odtenkih tega pojma. "Neprimorski" del današnje Slovenije"primorskega vstajenja" vedno ne razume, predvsem pa ne doživlja na način, da bi lahko razumeli
Evropski poslanec Jelko Kacin
enotnost in vse ponos, ki ga tudi današnje generacije Primorcev še kar črpajo od svojih nonotov in non.
Več kot 20 let fašizma ali 2 leti nacizma ni mogoče primerjati, še manj enačiti, zato so bili odzivi na izzive nadaljevanja nemške okupacije po letu 1943 različni v različnih delih Slovenije. Od tam izvirajo tudi različnosti v odnosu do vloge cerkve, do kola-biracije, do prihodnosti Slovenije in zlasti njene povojne usode. Od tam dalje se poglabljajo tudi ideološke razlike. So pa takrat povsod po Sloveniji razumeli, da Primorska in Istra, v širšem jugoslovanskem smislu pa tudi Dalmacija in otoki, pripadajo matičnima narodoma, Sloveniji in Hrvaški«, je še zapisal evropski poslanec.
»70. obletnica kapitulacije Italije in vse druge obletnice, ki jih bomo proslavili v soboto v Lipici, bi morale biti priložnost, ki je nebi smeli zamuditi. Prav bi bilo, da bi povsod doma razumeli pomen, zgodovinskost in enotnost tedanjega spoznanja in vsesplošne potrditve odločitve o priključitvi Primorske in Istre matični domovini. Prav je, da se poklonimo tedanji državotvornosti in političnim odločitvam, ki so jih sprejeli v tistem optimističnem in v prihodnost zagledanem trenutku. Še bolj prav in uporabno pa bi bilo, če bi se ob tej priložnosti zavedli, kako življenjsko pomembna je enotnost politike, javnosti in državljanov na eni strani, ter kako nujen je pozitiven odnos do prihodnosti, optimizem in zanos, da bi ustvarili tako nujno potrebno bolj pozitivno vzdušje, ki je predpogoj za izhod iz krize«, ugotavlja Kacin in so želi, da bi slovesnosti v Lipici bile navdih za vse, politike, birokrate, tehnokrate, poslovneže, zaposlene in tiste, ki delo še kar iščejo, pa tudi mlade in upokojence. »Politika bi se morala poenotiti in tako dati zgled drugim. Potrebujemo nekaj več širine in poguma, tudi odgovornosti do prihodnosti«, med drugim poudarja Kacin.
Četrtek, 12. septembra 2013
3
Močni nalivi so v torek ponoči in včeraj povzročili težave v Trstu in okolici. V Sežani je po nekaterih cestah drla voda, dež je povzročil preglavice na območju Furlanske ceste (Ulico Braidotti so zaradi padanja gramoza zaprli) in pri železniškem mostu v Barkovljah, voda je na raznih koncih Trsta zalila več kleti. Najbolj slikovita pa je bila poplava v Rocolu. Blizu območja, ki mu Slovenci pravijo Koradašče, je potok v nekaj urah dvakrat poplavil vrtove ter kleti na koncu Ulice Cumano - voda je ponekod dosegla višino dveh metrov. Potok Settefontane (v slovenščini je enostavno Potok) je eden redkih tržaških vodotokov, ki vsaj delno še tečejo na površju. S Katinare se potok spušča v Rocolsko dolino, včeraj pa je začasno spet zasedel zadnji del struge, potem ko je človek pred nekaj desetletji preusmeril tok pod zemljo.
»Zjutraj malo pred 8. uro sem opazil, da je na vrtu pet centimetrov blata, žal pa me je enak prizor pričakal v kleti, kjer imam razno pohištvo in svojo pisarno. Poklical sem na občino in opozoril pristojno službo, nekaj ur pozneje (okrog 13. ure) pa je prišlo do novega naliva in potok je popolnoma poplavil tukajšnje vrtove,« je povedal domačin Riccardo Rosin, ki je po poklicu inženir. »V življenju sem že gradil mostove, z jezovi pa nimam izkušenj,« je pristavil. Poplavo je povzročilo vejevje, ki ga je voda nanesla v dolino: povsem je zamašilo požiralnik, v katerega odteka potok Set-tefontane, kakih dvesto metrov od Trga Moissi (tam je končna postaja avtobusa št. 18). Požiralnik je na občinskem zemljišču, uredili pa so ga pred 20-30 leti, ko so »skrajšali« potok. Dotlej je voda tekla na površju do omenjenega trga. Na vrtu, ki ga ob-
čina daje v najem, je tudi še stari požiralnik, ki je včeraj »požrl« več litrov vode.
Zamašena cev je povzročila poplavo, kakršne domačini še niso videli. Ko so si gasilci začeli ogledovati okolico, je bila Ulica Grimaldi podobna deroči reki. »Požiralnik pod železniškim mostom so nekajkrat očistili, nazadnje pred nedavnim. Te veje je naneslo v zadnjem obdobju,« je povedal Marino Valle, ki stanuje tik ob občinski parceli. Voda je včeraj zalila njegov vrt, prikolico in manjše gradbišče. »Vse tržaške potoke so z betoniranjem potlačili v zemljo, ob močnem dežju pa se vra-
čajo na površje. Narava se upira,« je dejal Rosin. Občina je naročila pristojnemu podjetju, naj odmaši požiralnik in bager je iz dvometrske luknje, polne vode, potegnil na dan velik kup vej in hlodov. Ob 14.55 se je cev odmašila in potok je v hipu poniknil. Le Rosinov vrt je bil še vedno podoben bazenu, blatna voda mu je segala skoraj do boka.
Potok s sedmimi vodnjaki, po katerem so imenovali bližnjo Ulico Settefon-tane, izvira pri Katinari, »nekje med gostilno Gelmo in Melaro,« je včeraj po telefonu razložil domačin Joško Gerdol.
»Mi smo mu vedno pravili Potok. Vode je bilo vselej dovolj, tudi v sušnih obdobjih, saj so izvire trije in pri Ribniku je tudi manjši pritok. Ko sem bil otrok, so v teh vodah še prale perice,« je razložil Gerdol. Od Ulice Cumano nadaljuje Potok svojo pot vse do Ulice Carducci; sotočje tržaških potokov je bilo svoj čas pri stebrišču Portici di Chioggia, izliv pa v današnjem starem pristanišču. Poplavi je včeraj prisostvoval Fa-bio David, Rocolčan, ki je na potočnih bregovih preživel otroštvo in mladost. Z vrstniki se je odpravljal do katinarskega izvira, kjer so pili čisto in mrzlo vodo, nekoč
pa so šli v drugo smer - raziskovat predor pod Ul. Cumano. Na koncu so v temi dvignili pokrov jaška in pokukali na Ulico del-la Tesa pri Sv. Jakobu. »Takoj po vojni pa so domačini pri vhodu v predor našli razno nemško orožje,« je še pripovedoval. Pred kakimi 50 leti je skupina mladih potepinov za zabavo porinila v prepad avtomobil topolino, ki je pristal ravno v starem požiralniku, ga zamašil in povzročil povo-denj. »Ne vem, kako je bilo takrat. V zadnjih desetletjih pa je današnja poplava daleč najhujša,« je zagotovil domačin z dobrim spominom. (af)
kmetijstvo - Sestanek na sedežu Pokrajine
••	v« v« mm	v|
Divji prašiči: Kmečka zveza razmišlja o tožbi proti Deželi
Naraščajoča škoda, ki jo divji prašiči dnevno povzročajo kmetijstvu, posebno vinogradništvu, je bila predmet včerajšnjega delovnega srečanja med Kmečko zvezo in pristojnim pokrajinskim odbornikom Igorjem Dolencem. Franc Fabec, Edi Bukavec in Erik Masten so zastop-
niku Pokrajine izrazili veliko nezadovoljstvo nad širjenjem pojava, ki upravičeno skrbi domače kmetovalce.
Dolenc je sogovornikom predstavil ukrepe, ki jih Pokrajina izvaja za zajezitev populacije divjih prašičev ter obenem za zaščito ogrože-
Včerajšnji delovni sestanek na sedežu pokrajinske uprave
kroma
nega kmetijskega sektorja. Zadeva postaja vse bolj resna, tako da pokrajinska uprava tudi zaradi omejenih finančnih sredstev dejansko ni več kos krizni situaciji. Problem za-dobiva deželne in tudi državne razsežnosti, je poudaril Dolenc. Priznal je, da so odškodnine, ki jih dobivajo oškodovanci, smešno nizke, peša tudi preventiva, pomanjkljivo je tudi dogovarjanje z lovci, ki so odgovorni za odstrel divjadi. Skratka neke vrste izredno stanje, ki ga bo Dolenc v prihodnjih dneh predstavil vsem županom in obenem tudi odgovornim na Deželi.
Na srečanju je bilo največ kritik slišati prav na račun deželne uprave, ki očitno podcenjuje problematiko divjih prašičev na Tržaškem in na Goriškem. Da se Dežela izmika svojim odgovornostim je trdno prepričana Kmečka zveza, ki ne izključuje tudi tožbo (ali skupinske tožbe) na račun uprave Fur-lanije-Julijske krajine. Dežela je namreč močno omejila višino odškodnin za škodo, ki jo povzročajo divji prašiči in druga divjad (gre za t.z. de minimis odškodnine), kar ne ravno spodbuja prizadetih kmetov za odškodninske zahtevke.
4
Četrtek, 12. septembra 2013
TRST
/
železarna - Po odpovedi napovedanega srečanja med novim lastnikom in sindikati
Resen politični pomen
Do odpovedi je prišlo po polemikah ob napovedih, da družba Arvedi ne bo ohranila vseh delovnih mest - Zaskrbljenost in upanje, da bo do srečanja vendarle prišlo
Odpoved srečanja s sindikati glede železarne ima precej resen politični pomen: to prepričanje vlada v sindikalnih krogih po torkovem sporočilu novega lastnika obrata, družbe Arvedi, o odpovedi za včeraj napovedanega srečanja s predstavniki sindikatov, na katerem bi bili morali predstaviti novi delovni načrt, ki naj bi predvideval oblikovanje treh podjetij, ki bi skrbela za delovanje železarne, logistiko in hladno obdelavo železa, prav tako pa bi bili morali govoriti o postopku za preureditev obrata.
Novi lastnik sicer ni obrazložil razlogov za odpoved srečanja, vendar v sindikalnih krogih vlada prepričanje, da so na to odločitev vplivale polemike zadnjih dni, do katerih je prišlo, potem ko sta izredna uprava bivšega lastnika obrata, družbe Lucchini, in upravitelj nove hčerinske družbe Siderurgica Triestina, ki upravlja železarno, se pravi bivši sveto-
valec tržaškega župana Roberta Cosoli-nija in še prej tudi bivši direktor železarne Francesco Rosato, v pismih zapisala, da novi lastnik ne bo ohranil vseh delovnih mest. Na pismi so se sindikati odzvali zelo ostro: novega lastnika so obtožili poskusa izsiljevanja in napovedali prekinitev pogajanj in trd boj v slučaju, da se bo hotelo znižati število zaposlenih. Včeraj so napovedovali tudi skupno sporočilo, ki pa ga nismo prejeli, v katerem bi obrazložili svoja stališča in predloge, vsekakor pa ob zaskrbljenosti vlada tudi upanje, da bo do srečanja z novimi lastniki vendarle prišlo prihodnji teden.
Dogajanje je v prejšnjih dneh odmevalo tudi v krajevnih političnih krogih, kjer je Gibanje petih zvezd zahtevalo celo odstop župana Cosolinija, ker naj bi dogodki okoli železarne predstavljali poraz njegove politike v zvezi z vprašanjem obrata in okoljskega onesnaževanja.
CGIL bo prisluhnil in govoril mestu
Pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL prireja od jutri do nedelje tridnevno pobudo z naslovom CGIL iz Trsta posluša in govori mestu, ki bo potekala na obnovljenem dvorišču nekdanje gostilne Pavan v Ul. Frausin 7 in v okviru katere bodo predstavniki sindikata skupaj s politiki ter predstavniki civilnodružbenih in stanovskih organizacij in univerze razpravljali o aktualnih vprašanjih, s katerimi se sooča tržaška stvarnost. Tako bo jutri govor o perspektivah socialne politike, v soboto pa o načrtih za prihodnost Trsta in sodelovanju občanov in združenj, dalje o problematiki azbesta ter o gospodarski in socialni krizi, medtem ko bodo v nedeljo pozornost posvetili mladim. V okviru tridnevne pobude, ki so jo predstavili včeraj dopoldne na sedežu CGIL, bo poskrbljeno tudi za hrano, pijačo in glasbo.
občina trst - Predlog na torkovem srečanju z občani na Frnedu
Kmalu zeleno omizje?
Prisotnost odbornikov Laurenija in Marchigianijeve - Danes ob 17.30 novo srečanje v Kulturnem domu na Proseku
Tržaška občinska uprava namerava ustanoviti stalno mestno zeleno omizje, ki naj bi bilo odprto vsem stvarnostim, ki so pripravljene resno razpravljati in prispevati k reševanju odprtih okoljskih vprašanj: pripravljenost na ta korak je izrazil občinski odbornik za okolje Umberto Laureni na torkovem javnem srečanju z občani na Frnedu, kjer je skupaj z odbornico za prostorsko načrtovanje Eleno Marchigiani razpravljal o okolju in kakovosti ozemlja.
Na dobro obiskanem srečanju, ki je spadalo v niz javnih tematskih srečanj z občani, ki jih občinska uprava prireja na teritoriju, je bila prisotna tudi skupina prebivalcev Šked-nja, ki je, opremljena z maskami in transparentom, zgovorno izrazila svojo zaskrbljenost v zvezi s problematiko zdravja občanov na tistem območju, ki ga ogroža dejavnost železarne. Prav s tem v zvezi sta predstavnika občinske uprave med drugim poudarila, da je rešitev tega vprašanja eden od jasnih ciljev mandata uprave župana Roberta Cosolinija, pri čemer se upa v rešitev, ki bi ohranila zaposlitveno raven in privedla do odločnega okoljskega izboljšanja na tistem območju.
Načrte in vizijo občinske uprave na področju okolja sta razgrnila odbornika Umberto Laureni in Elena Marchigiani
Drugače, je bilo še rečeno, je temeljni cilj Cosolinijeve uprave na področju okolja varovanje zdravja in nadzorovanje onesnaževanja. Pri tem sta odbornika poudarila negativno mnenje občine o gradnji uplinjeval-nika pri Žavljah in možnosti gradnje novega reaktorja v Nuklearni elektrarni Krško, pozornost do tveganja, ki ga predstavljajo elektromagnetna polja, pa tudi odobritev akcijskega načrta za vzdržno energetiko ter velike projekte, kot sta npr. prostorski in prometni
načrt. V nadaljevanju so med razgovorom z občani prišla na dan zlasti vprašanja o železarni, ločenem zbiranju odpadkov in načetem hidrogeološkem ravnovesju ozemlja.
Prihodnje srečanje bo že danes na Pro-seku, kjer se bodo v tamkajšnjem Kulturnem domu z začetkom ob 17.30 z občani pogovarjali podžupanja Fabiana Martini ter odbornika za kulturo in javna dela, Franco Mi-racco in Andrea Dapretto, na temo sodelovanja in vrednotenja ozemlja.
trg ponterošo - Vlom v stanovanje
25 tisoč evrov »težka« tatvina
Tatovi so iz nekega stanovanja na Trgu Ponterošo (Rusi most) odnesli izredno bogat plen - z eno samo krajo so ukradli dragocene predmete za približno 25.000 evrov. V torek pozno popoldne se je stanovalec po nekajurni odsotnosti vrnil domov in ugotovil, da so neznanci vlomili v stanovanje. Ključavnica in podboj vhodnih vrat sta bila poškodovana, storilec je najverjetneje uporabil večji izvijač. Tatovi so prebrskali in razmetali dober del stanovanja ter našli nakit v skupni vrednosti okrog 25.000 evrov. Ukradli so zlate okraske, bisere, prstane, ogrlice in uro. Policija je uvedla preiskavo, stanovanje so si podrobno ogledali policisti forenzičnega oddelka tržaške kvesture. Iskali so predvsem prstne odtise.
Kuverta z belim prahom
Na tržaškem občinskem uradu za socialne storitve v Ulici Mazzini so včeraj prejeli kuverto s sumljivim be-
lim prahom. Na prizorišče so se morali odpraviti gasilci, policisti in kara-binjerji mestnega poveljstva iz Ul. Hermet, ki obravnavajo zadevo. Po neuradnih informacijah naj bi bil domnevni storilec organom pregona dobro znani tržaški pošiljatelj grozilnih pisem, belih praškov, tulcev in pištol, ki je bil že deležen večjega števila obsodb.
Kontrole na Fernetičih
Karabinjerji nabrežinskega poveljstva so v torek ponoči in zjutraj v sklopu cestnih kontrol na Fernetičih kazensko ovadili dve osebi. Najprej so v nočnih urah ovadili 47-letnega romunskega državljana iz Brescie, ki se je peljal z avtomobilom s ponarejenim zavarovalniškim potrdilom. Zjutraj pa so zasačili 42-letnega romunskega državljana, ki se je vrnil v Italijo kljub prepovedi, ki mu jo je septembra lani iz varnostnih razlogov izrekel prefekt iz Trevisa.
štivan - Skupini Burgo oznaka Eco-Label
Papirnica z evropsko ekološko znamko
Skupina Burgo je prejela evropsko ekološko znamko Eco-Label, ki jo podeljuje Evropska unija. Znamka z logotipom rože je priznanje, ki ga neodvisen laboratorij dodeljuje izdelkom in storitvam, ki se lahko pohvalijo z ekološko odličnostjo za varovanje okolja. Znamka potrjuje, da proizvajalec spoštuje okoljske predpise in zagotavlja skromne vplive na okolje. Skupina Burgo je znamko pridobila za rahlo premazani papir UNO, ki ga proizvajajo v papirnicah v Štivanu (na sliki) in Verzuolu v Piemontu.
tržiško pristanišče - Kritična ocena pristojne občinske komisije
Poglobitev morja bi prizadela
devinsko-nabrežinsko obalo
Izkopi za poglobitev morskega dna za potrebe tržiškega pristanišča bi prizadeli devinsko-nabrežinsko obalo, posebno na območju Ribiškega naselja in Devina. V to je prepričana pristojna komisija devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, ki predlaga, da bi se o izkopih negativno opredelil tudi občinski svet.
Pri tem ne gre toliko za poplave, ki redno prizadenejo Ribiško naselje (na posnetku), kot za nevarne posledice izkopov za morsko favno ter za obalno floro. Ne gre namreč pozabiti, da gre za okoljsko zaščiteno območje, kar izvajalci izkopnih del očitno ne upoštevajo dovolj ali pa sploh ne upoštevajo.
Komisija, ki ji predseduje občinski svetnik Maurizio Rozza, obžaluje tudi dejstvo, da se pri izkopih in odkopih blata z morskega dna, pristojni sploh niso zmenili za mnenje krajevnih dejavnikov, začenši z ribiči, gojitelji klapavic in turističnimi delavci. To je v popolnem nasprotju
z okoljsko zakonodajo na tem področju.
Občina Devin-Nabrežina ocenjuje, da so izkopna dela na morskem dnu pomembna za prihodnost trži-
škega pristanišča in torej za razvoj širšega območja. Zaradi tega računa, da bodo pristojni (med njimi je tudi deželna uprava) upoštevali ter spoštovala potrebe lokalnih dejavnikov.
/
TRST
Četrtek, 12. septembra 2013
5
vilenica v trstu - Zanimivo srečanje s Florjanom Lipušem in Markom Sosičem
»Z jezikom smo, z jezikom bomo ali pa tudi ne«
Predvečeri Vilenice so prijetna stalnica mednarodnega literarnega festivala, ki ga Društvo slovenskih pisateljev običajno prireja v Lipici in se je letos prvič preselil v Koper. V torek je eden izmed teh predvečerov potekal v tržaškem mestnem središču, natančneje v občinskem muzeju Sartorio, njegova protagonista pa sta bila starosta koroških pisateljev Florjan Lipuš in tržaški pisatelj Marko Sosič. Napovedan je bil tudi nastop Maura Covacicha, ki pa je sodelovanje odpovedal zaradi nenadne bolezni. Prisotni so lahko tako prisluhnili le odlomku iz njegove zbirke Trieste sot-tosopra, v katerem se na prepričljiv in hudomušen način spominja, kako je tvegal življenje v kopališču Ausonia ...
Literarnega večera, ki so ga v dvorani Costantinides priredili Zveza slovenskih kulturnih društev, Skupina-Gruppo 85 in Slovenski klub, se je udeležilo veliko italijanskih in slovenskih ljubiteljev književnosti. Vodila ga je Veronika Brecelj, besede obeh avtorjev je v italijanščino prevajal Peter Senizza, za prijetne glasbene predahe pa sta poskrbeli pianistka Jana Zupančič in flavtistka Lucia Jankovski (Glasbena matica).
Z desne Marko Sosič, Veronika Brecelj, Florjan Lipuš in Peter Senizza
kroma
Glavno besedo je seveda imela književnost, najprej tista, ki jo na Selah pri Zitari vasi ustvarja Florjan Lipuš. Pisatelju, pesniku in dramatiku, ki velja za največjega koroškega avtorja, posveča letošnja Vilenica posebno pozornost, saj je njen »avtor v fokusu«. Tržaškemu občinstvu je Lipuš prebral uvodno poglavje iz njegovega najbolj znanega romana, Zmote dijaka Tjaža, ki ga je Pe-
ter Handke prevedel v nemščino, Miha Obit pa v italijanščino (izšla sta tudi že francoski in angleški prevod). Li-puš v njem nagovarja dijaka, ki po poletnih počitnicah zapušča domačo vas, da bi se vrnil v semenišče. Veronika Brecelj je dejala, da mu je leta 1972 z njegovim izidom uspel »izreden jezikovni in stilistični preboj«: gre sicer za nekoliko hermetičen roman, ki pa bral-
posebni bataljoni - Jutri spominsko srečanje ob 70-letnici
»Hoteli so nas ustrahovati, a v nas so podžgali iskro upora«
Čemu naj služi potapljanje v zgodovino, če ne temu, da utrdimo svoje plavalne sposobnosti med valovi današnjosti, ki je običajno kar razburkana. Morda ne v takšni meri, kot je bila preteklost, vendar dovolj, da skozi prizmo nekdanjih težkih in tragičnih dogajanj lažje zaznamo čeri, ki se jim kaže izogniti, da bomo lažje dosegli obalo mirnejše prihodnosti.
Morda služijo prav temu namenu razne svečanosti, s katerimi je tačas posejano obzorje našega spominjanja. Od Bazoviških junakov do žrtev drugega tržaškega procesa, od 70. obletnice ustanovitve Prekomor-skih brigad in IX. korpusa do priključitve Primorske matični domovini, se vije pot proslavljanja, ki naj ohranja zgodovinski spomin in ki naj bo hkrati opomin.
V ta sklop proslavljanj sodi tudi 70. obletnica Posebnih bataljonov, ki tvorijo posebno poglavje v silno razgibani in mračni zgodbi o fašističnem dvajsetletju in prav tako razgibani, a dokaj svetlejši zgodbi o anti-fašističnem uporu. Posebni bataljoni, ki se jih bomo spomnili na pobudo VZPI-ANPI jutri, 13. septembra, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, so bili zgovoren primer fašističnega reševanja etničnega vprašanja v vojnih razmerah in hkrati odskočna deska pri utrjevanju osvobodilnega boja.
Posebne bataljone si je fašistična oblast omislila, da bi imobilizirala za vojsko godno mladino na zasedenih ozemljih Primorske in Istre. V resnici, še preden je fašizem prevzel oblast, je moral marsikateri mladenič daleč od doma, kajti primorski Slovenci in istrski Hrvati so predstavljali nevarnost za italijansko oblast. Zaradi svoje narodnosti so bili politično sumljivi in nezanesljivi, zato jih je bilo treba na nek način takorekoč izločiti iz igre. Kogar niso že prej, to je
v dvajsetih letih, deportirali na oddaljene otoke, zlasti na Sardinijo, so rekrutirali v posebne delovne čete italijanske vojske in odpeljali daleč od doma, v kraje, kjer je bilo bore malo možnosti, da bi kakorkoli ogrožali italijansko oblast, kasneje, z nastankom oboroženega osvobodilnega boja, pa da se ne bi priključili partizanskemu gibanju. Namesto resnega orožja so jih opremili z lesenimi puškami, ali še raje z metlami in lopatami, da bi služili kot neplačana delovna sila. Izpostavljeni so bili žalitvam in kratenju jezikovnih pravic.
Razmere so se zaostrile po 10. juniju leta 1940, ko je fašistična Italija stopila v vojno ob strani Hitlerjeve Nemčije. Vrhovno vojaško poveljstvo je tedaj izdalo povelje, ki je izrecno predvidelo namestitev Slovencev v posebne neoborožene bataljone, da bi s tem preprečilo njihovo vključevanje v partizanske vrste.
Fantje, ki so jih v letih 19401943 nasilno izgnali z domov in vključili v posebne bataljone, so bili stari 16, 17 in 18 let, dejansko so bili torej še mladoletni. »Akcija nasilnega zajemanja mladoletnikov na Primorskem je potekala celo zimo v letih 1942-'43«, se spominja dolinski borec Drago Slavec v svoji knjigi Zgodbe mojega življenja. »Ze na dan 8. marca 1943 sem opazil kamione, ki so vozili iz Istre mladeniče in mlade može. Akcijo so opravljali alpinci. S Krasa, iz Brkinov in iz Brega so nas odpeljali kakšnih 600. V Dolini so to akcijo izvedli v noči na 9. marec 1943. Iztrgali so nas tako-rekoč iz sna in nas odvedli v kasarno na Gorici, nato pa že zgodaj zjutraj odpeljali na tovornjakih v zbirno središče k Svetemu Justu, na vojaški naborni urad (Distretto militare) v Trst. Na hitro so opravili naborno proceduro, da bi upravičili akcijo in nas tudi uradno priznali, da smo pri-
pravni za vojsko. Mislili so, da nas bodo ustrahovali, a so v nas še bolj podžgali iskro upora. Vtaknili so nas v posebne bataljone in nas prepeljali v Abruce, v l'Aquilo. V l'Aquili se nas je zbralo kakšnih 2000, v posebnih bataljonih in delovnih skupinah pa je bilo vseh mladih in starejših Slovencev, nato pa še Hrvatov, nad 10.000. Življenje v taborišču je bilo grdo in neprijetno. Več kot mesec dni smo n.pr. čakali na uniforme. Mi pa smo jih medtem nakuhali vseh vrst; ko pa so nas hoteli kaznovati, smo zbežali iz taborišča in so nas ves dan lovili naokrog. (... ) Nekaj mesecev kasneje so vse skupine preustrojili in pre-številčili ter jih razmestili v različne kraje Srednje in Južne Italije. Našo skupino, štev. 401, so iz l'Aquile premestili v deset kilometrov oddaljeni San Demetrio. Teden dni prej so fašisti obiskali vas, da nam pripravijo bivališča, obenem pa so delali propagando med ljudmi, da naj se ne družijo z nami, češ da smo navadni banditi. Toda spet so dosegli obratni učinek. (...) Prebivalci, povečini ženske (... ) so nas sprejeli izjemno prijazno. Zenske so nas obdarovale s kruhom. Ljudje niso verjeli fašistom in njihovi podli propagandi.«
Takšnih in podobnih zgodb je nešteto. Zbranih je bilo veliko pričevanj, marsikaj pa še čaka zgodovinarje, da bo slika vsega, kar je zakrivil fašistični režim, čim popolnejša. Preživeli fantje, ki so jih pred 70 leti nasilno odvedli v južne kraje države, so danes petinosemdesetletiki in več. Mnogi med njimi so se kljub vsem poskusom fašističnega režima, da bi jih onesposobil, vključili v protifašistični boj. Večina se je vključila v pre-komorske partizanske brigade in pripomogla, da sta se zrušila najprej Mussolinijev in nato še Hitlerjev imperij. Vendar to je že druga zgodba.
Dušan Kalc
ca presune in ga kot neustavljivi tok povleče za sabo.
Koroški pisatelj je v pogovoru z mo-deratorko spregovoril o svojem odnosu do slovenskega jezika. Ze zgodaj mi je bilo jasno, da je jezik nekaj posebnega, sam na sebi vrednota, za katero se je treba nenehno boriti, je dejal Lipuš. »Jezik je pač bistvo naroda, z jezikom smo in z jezikom bomo, ali pa tudi ne.« Spomnil je, da je do pisanja in ukvarjanja z jezikom prišel »iz protesta do razmer v internatu na Plešivcu, kjer je bila četrtina dijakov Slovencev, a zanje nismo eksistira-li.« Skrb za jezik so zato vzeli na svoja ramena in začeli urejati dijaško glasilo Kres.
Tržaški pisatelj in režiser Marko Sosič je prebral odlomek iz romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, s katerim je bil med finalisti za nagrado kresnik; v italijanščino ga je začela prevajati Darja Betocchi, ki je že uspešno prevedla njegova romana Balerina, balerina in Tito, amor mijo. Zgodbo v prvi osebi pripoveduje tržaški profesor Ivan Slokar, navidezno srečen družinski oče, ki ga vse bolj preganja neka senca iz bližnje preteklosti. Velik protagonist romana je po mnenju Veronike Brecelj ravno tragična vojna, ki je razdejala Jugoslavijo in s katero »smo se vsi premalo ukvarjali«.
Tudi Sosič je spregovoril o svojem odnosu do jezika: če je slovenščina moja bit, je italijanščina jezik moje resničnosti, je dejal openski pisatelj. Ze v otroštvu, ko so bile hiše istrskih beguncev, ki so jih zgradili na robu kraške gmajne, za slovenske otroke neke vrste prepovedano mesto, je iskal stik z njimi, z italijanskim jezikom in kulturo. »Med slovensko in italijansko sekcijo srednje šole so bila v mojih časih zaklenjena vrata: otroci smo gledali le sence. Upam, da so jih medtem odklenili, saj živimo v drugačnih časih; mislim, da je tisti strah, ki ga je vcepilo 25 let fašizma, danes odveč.« (pd)
RTV Koper v satelitski mrk?
S preselitvijo programov Radia in TV Koper/Capodistria na nov satelit bi se lahko zgodilo, da bodo vse oddaje ... mrknile. Na to opozarja tržaški pokrajinski svetnik Ljudstva svobode Claudio Grizon, ki poudarja, da po zmanjšanju števila uslužbencev prihaja na vrsto zamenjava satelita, ki po njegovih besedah postavlja pod vprašaj obstoj italijanskega radia ni televizije ter 150 delovnih mest. »Na prvi pogled je to nepomembna tehnična zadeva, a če ne bo alternativnih rešitev, bo TV Koper/Capodistria postala nevidna za Italijane v Istri, Dalmaciji in Furlaniji-Julijski krajini. Oddaje bodo videli samo tisti, ki bodo vnesli spremembe na svojem sprejemniku,« opozarja Gri-zon, ki je včeraj vložil vprašanje v pokrajinskem svetu. RTV Slovenija je avgusta sporočila, da bo s 1. septembrom začela oddajati nacionalne radijske in televizijske programe prek novega satelita, zato bo treba zasukati anteno in na novo nastaviti programe. »Radijske in televizijske programe, ki jih je mogoče spremljati po Evropi, severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, bo RTV Slovenija namesto z dosedanjega satelita Eutelsat HotBird 13D na orbitalni poziciji 13° vzhodno, začela oddajati prek satelita Eutelsat 16A na orbitalni poziciji 16° vzhodno. Menjava se bo zgodila 1. septembra, vendar bodo vsi programi oddajani prek obeh satelitov še ves september. Zaradi prehoda na drugi satelit imetnikom ni treba zamenjati satelitskega sprejemnika ali kartice za dekodiranje,« je obvestila RTV Slovenija.
Baskovski terorizem
Knjigarna Lovat (Drevored XX. septembra) gosti danes ob 18. uri španskega pisatelja Joseja Angela Gonzaleza Sainza in njegov roman Ojos que no ven (Oči, ki ne vidijo). Avtor, ki že dobrih deset let poučuje na tržaški univerzi, obravnava baskovski terorizem. Z njim se bo pogovarjal novinar Alessan-dro Mezzena Lona.
Tri odprtja razstav
Danes bodo v Trstu odprli tri razstave. Ob 10. uri bo v avli Venezian na tržaški univerzi (Trg Evrope 1) predstavitev fotografske razstave o nepokretnih osebah, ki jo prirejata univerza in združenje AIAS Onlus (na ogled bo dva dni). Ob 18. uri bo v dvorani Fittke na Malem trgu 3 odprtje razstave Volti di donna umetnice Paole Pisani (do 17. septembra med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro), ob 19. uri pa bodo v studiu Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) odprli razstavo filmskih fotografij Roberta Caiellija, ki s fotografskim aparatom upodablja znane predvajane filme.
zskd - Roj dogodkov v srcu mesta
Priprave na Slofest
Danes sestanka s sodelujočimi organizacijami in prostovoljci
Zveza slovenskih kulturnih društev prireja sestanek za organizacije in sodelujoče na Slofestu. Sestanek bo danes ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani (sedež ZSKD) v Ul. S. Francesco, 20 (II. nadstropje) v Trstu.
Prav tako danes, ob 20. uri bo sestanek za prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati na Slofestu. Če bi se še kdo rad javil za prostovoljca, je vabljen, da se sestanka udeleži. Za dodatne informacije pokliči-
te telefonsko številko 040 - 635 626 (ZSKD).
Bralcem sporočamo, da bo Slo-fest, festival slovenske narodne skupnosti v Italiji, potekal od 20. do 22. septembra v Trstu. Program zaobjema zborovske, godbene, glasbene, plesne in gledališke nastope, literarna srečanja in predstavitve, slikarske in fotografske razstave, kotičke za šolo in izobraževanje in marsikaj drugega. Program bo v kratkem objavljen na spletni strani www.zskd.eu.
e
Četrtek, 12. septembra 201B
TRST
/
VČOraD daA es
Danes, ČETRTEK, 12. septembra 2013
GVIDO
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.22 - Dolžina dneva 12.42 - Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 23.39
Jutri, PETEK, 13. septembra 2013
FILIP
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, 36 km/h vzhodnik, nebo oblačno in deževno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj C.
CI3 Lekarne
Do sobote, 14. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 - 040 634144.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
FELLINI - 16.45 »Turbo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Elysium«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 18.20 »Il mondo di Arthur Newman«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una fragile armonia«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »L'intrepido«; 16.40, 20.00, 21.40 »Che strano chiamarsi Federico!«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.40, 20.00 »2 na muhi«; 17.50, 19.45 »Jobs«; 18.15 »Razredni sovražnik«; 19.20 »Adria Blues«; 21.10 »Elizij«; 20.20 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 15.50, 17.45 »One direction: To smo mi 3D«; 20.35 »Pred polnočjo«; 16.00 »Riddick - Vladar teme«; 15.40 »Smrkci 2«; 16.20, 18.30 »Smrkci 2 3D«; 15.15, 17.15 »Turbo«; 15.40 »Turbo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la fa-miglia«; 18.15, 22.00 »Riddick«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il potere dei soldi«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Monsters Uni-versity«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »R.I.P.D. - Poliziotti dall'aldilà«; 22.00 »Comic Movie«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.35, 19.10, 21.45 »Elysium«; 16.30, 18.50 »Monsters University«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »One Direction - This is us 3D«; 19.25, 21.50 »Riddick«; 21.30 »Comic Movie«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il potere dei soldi«; 16.40, 19.05, 21.30 »Come ti spaccio la famiglia«; 16.30, 19.00, 21.30 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; 17.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri 3D«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 20.10, 22.10 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 3: 17.30, 22.15 »Elysium«; 19.50 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri 3D«; Dvorana 4: 18.10, 20.00, 22.00 »L'intrepido«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Riddick«; 18.00 »This is us 3D«.
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Percy Jackson e gli Dei dell'Olimpo - Il mare dei mo-stri«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.45, 21.00 »Mood Indigo - La schiuma dei giorni«.
deljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, olj-karjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično toskansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Za informacije in vpis sta na razpolago Laura 0408990103 in Roberta 040-8990110, 8.30-12.30, oziroma pridite pri nas v Ul.Travnik 10 v Dolini.
S Poslovni oglasi
GROZDJE KVALITETNO,
sorte merlot in cabernet sauvi-gnon prodam.
Tel. št.(0)33-91 -99-7101
UGODNO PRODAJAM
kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta.
+38651655822
+38631770410
Hfl Osmice
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo 15. septembra, organizira pohod »Kraška gmajna in utrinki morja na hribu Stena«, naravoslovni sprehod namenjen spoznavanju kraške gmajne. Štart ob 10.00 uri z Jezera. Pohod je namenjen odraslim in družinam. Informacije in rezervacije izletov v slovenskem jeziku: tel. 0039040-8329237 (pon-pet, 9.0011.00), e-mail: info@riservavalrosan-dra-glinscica.it. Pozor: rezervacije se zaključijo v petek, 13. septembra, ob 11. uri!!!
SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v ne-
Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu)
sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844
Torek - petek 10.00 - 14.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844
-	v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6
Sobota 10.00-13.00
-	po telefonu na 800.912.775
-	po e-mailu na primorski@tmedia.it
-	po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke:
ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun.
OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049.
SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701.
V REPNU na Rovniku št. 230 so Batkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni!
H Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Fabio Severo, blizu univerze, 3/4 študentom. Tel. št.: 333-5627059.
GOSPA z izkušnjami ter z lastnim prevoznim sredstvom nudi pomoč pri gospodinjskih opravilih 1x/2x tedensko. Tel. št.: 331-7659986.
KUPIM Spacalove slike, srednje -male velikosti. Tel. 331-1388610.
PODARIM malega tigrastega mucka. Tel. št.: 335-8478333.
PRODAJAMO SLIVE za marmelado. Tel. št.: 040-231865 (v večerih urah).
PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194.
PRODAM električno pianolo casio CDP-100 za 300,00 evrov in rabljeno otroško sobo flexa (postelja, omara, police in miza) za 700.00 evrov. Tel. 335-7030421.
PRODAM mercedes a 160, letnik marec 2012, prevoženih 15.000 km, črno-metalizirane barve, cena 14.000 evrov. Tel. št.: 338-4288100.
PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Primeren za ljubitelje. Cena 30,00 evrov. Tel. št.: 340-2455929 ob večernih urah.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682.
PRODAM KNJIGE za vse razrede in smeri liceja F. Prešeren iz Trsta, za zavod Ž. Zois v Trstu in Gorici ter
za humanistični znanstveni in klasični licej v Gorici. Tel. št.: 040208002.
PRODAM KNJIGE za vse razrede Klasičnega liceja. Tel.: 346-7892641.
SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za 4-člansko družino z otroci. Tel.: 335-8045700.
TRI SIMPATIČNE, mesec in pol stare mucke, podarim. Tel. 334-1384216.
UGODNO PRODAM dve posteljni strukturi malm ikea, bela, 140x200 in jesenove barve 160x200 ter računalniško mizico ikea s policami in magnetno tablo. Podarim starejši delujoči računalnik tistemu, ki ga pride iskat. Tel. št.: 340-5962459 ali 040-212811.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete nudi pomoč pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi teden pouka potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju 7.45-12.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu 8.00-12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari 8.0012.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel danes, 12. septembra, s sledečim urnikom: vrtec od 7.30 do 12.30, osnovna šola od 8.00 do 12.00, srednja šola od 7.45 do 12.35. Danes, 12. in v petek, 13. septembra, ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel v petek, 13. septembra, ob 9. uri.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo do petka, 13. septembra, pouk samo v dopoldanskem času od 8. do 13. ure s kosilom, medtem ko bo od ponedeljka, 16. septembra, pouk potekal redno do 16. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča urnike za prvi teden pouka: za otroške vrtce bo do petka, 13. septembra, pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom); za nižji srednji šoli bo trajal pouk pet učnih ur.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABRE-ŽINI sporoča, da bo do petka, 13. septembra, pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah v Šempo-laju in Zgoniku do 13.00 s kosilom, v OŠ v Nabrežini in Devinu do 13.00 brez kosila.
SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do nedelje, 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00).
V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 15. septembra, ob 11. uri začetna šolska maša.
0 Prireditve
ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst: v petek, 13. septembra, ob 18. uri, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu javno srečanje ob 70-letnici prisilnega vključevanja mladih Primorcev v Posebne bataljone. Posegla bosta zgodovinarka Marina Rossi in pesnik ter akademik Ciril Zlobec. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Mi-liča. V mali dvorani bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in to-
variši in z Odsekom NŠK v Trstu.
DRUŠTVO DEBELA GRIŽA VOLČJI GRAD vabi na večer dalmatinskih pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Vesna iz Križa s tamburaši. Koncert bo v petek, 13. septembra, ob 20.00 na kržadi v Volčjem Gradu pri Komnu. Vstop je prost.
SKD JOŽE RAPOTEC vabi na ogled komedije »Vse o ženskah« v petek, 13. septembra, ob 20.00 v parku v Prebenegu. Nastopa gledališka skupina Kulturnega društva »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. Vstop prost.
KROŽEK ARCI »ZVEZDA« vabi v ljudski dom G. Canciani v Podlonjer (Ul. Masaccio,24) na tradicionalni praznik grozdja. V soboto, 14. septembra, od 20. ure glasbeni večer: Spero Promitto Iuro, Speedway, Black Pope, Criss Teo in dy set by Raul De Raul. V nedeljo, 15. septembra, ob 18.30 nagrajevanje najlepših »špronov«, sledi ples z Duom Melody. Odprtje kioskov ob 18. uri.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota in nedelja 10.30-13.00 ter 17.0021.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604.
SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežin-skih ribičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po Ribiški poti do razgledišča Oljščica. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki naj se za ogled predhodno najavijo. Najava in informacije na št. 3474033343.
VAŠKI ODBOR ZZB ORLEK vabi v nedeljo, 15. septembra, na pohod in odkritje spominskega obeležja komandantu Kraškega bataljona Ivanu Rozmanu - Petru Levcu. Zborno mesto bo ob 10. uri pri Lusci (na začetku vasi), od koder se bodo po-hodniki podali na kraj, kjer je bil ubit Peter Levec. Sledilo bo odkritje spominskega obeležja s krajšim kulturnim programom in pogostitvijo.
NARODNI DOM TRST: Na razstavi Fotomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavljajo svoje serije fotografij mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibegovic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled do petka, 20. septembra, 15.30-19.00.
KULTURNO ZDRUŽENJE MARINO SIMIC IN KONZORCIJ SKUPAJ NA OPČINAH Vas vljudno vabita v dvorano ZKB, ul. Ricreatorio 2 na Op-činah na ogled razstave »El tram de Opcina - Openski tramvaj, mojih prvih 111 let« do 21. septembra po sledečem urniku: pon.-pet. 9.0013.30 in 14.30-17.00, ned. 10.0012.00, sob. zaprto.
SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na spletni strani fotokrožka Fotovideo Trst80 www.trst80.com. Info: 3294128363 (Marko).
Prispevki
V	spomin na drago Marijo Bruno Fer-luga darujejo Olga, Miranda in Lia 45,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Alda Colje daruje družina Puntar Bettucci 100,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na drago Olgo Sulčič darujeta Alba in Iris 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
XPrimorski
~	dnevnik
cmedia
EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6
Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
/
TRST
Četrtek, 12. septembra 2013
7
SKLAD MITJA ČUK: v šolskem letu 2013/14 vsakodnevno pisanje nalog/učenje od ponedeljka do petka (sept.-maj) 14.30-16.00 na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo vpise do petka, 13. septembra. Vpisi in dodatne info: 040212289.
KRU.T obvešča, da izjemoma ta teden deluje društveni sedež v ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, s skrajšanim urnikom, in sicer od 9.00 do 13.00, s 16. septembrom pa od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 17.00. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DOMAČE NALOGE: Center otrok in odraslih Harmonija organizira struk-turirano pisanje domačih nalog ob vikendih. Poskusna brezplačna delavnica bo potekala v soboto, 21. septembra, zjutraj v ulici Canova 15. Za dodatne informacije in vpis: cen-ter.harmonija@gmail.com.
AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaj poklicne kvalifikacije za kuharja, ki je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v FJK; tečaj traja 1000 ur, od teh 300 ur delovne prakse. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in prijave: Ad formandum (ul. Ginnastica 72; tel. 040.566360; ts@adformandum.org).
KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JUS TREBČE vabi člane in lastnike parcel v Sloveniji na predstavitev čez-mejnega projekta Kras/Carso - Živi muzej Krasa danes, 12. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Prisotna bo gospa Katja Fedrigo - vodja projekta Kras/Carso na Občini Sežana.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja danes, 12. septembra, od 14. do 16. ure na kmetiji Radota Miliča, Salež 68 in od 17. do 18. ure na kmetiji Franca Fabca v Mavhinjah 54/a.
OBČINA TRST prireja javno srečanje z občani na temo »Sodelovanje za ovrednotenje teritorija« danes, 12. septembra, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prisotni bodo župan Roberto Cosolini in odborniki Fabia-na Martini, Franco Miracco in Andrea Dapretto.
OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED obveščata, da bosta prvi vaji v novi sezoni v Štalci v Šempolaju danes, 12. in v četrtek, 19. septembra, 16.00-17.30 (ti vaji sta zaradi nastopa na Slofestu namenjeni samo plesalkam, ki so sodelovale v plesni skupini lansko šolsko leto). 3. pevska vaja bo v četrtek, 26. septembra: za otroško skupino 16.00-17.00, za mladinsko skupino 17.00-18.00, vabljene so tudi nove plesalke. Info na tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3200220059, 380-3584580.
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377.
SKD IGO GRUDEN - BALET Vadba poteka ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše otroke. Za informacije: baletna.igogruden@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna).
SLOFEST - sodelujoče in organizacije vabi ZSKD na sestanek danes, 12. septembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, II. nadstropje.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so odprte vpisnine glasbenih tečajev za šolsko leto 2013/2014. Informacije nudimo na 320-4511592 ali na monika.pecchiari@gmail.com. Dnevi odprtih vrat glasbenih tečajev bodo v petek, 13. septembra, od 16.30 do 20.00 in v soboto, 14. septembra, od 9.00 do 13.00 v osnovni šoli Ivan Trinko Zamejski v Ricmanjih. Pričakujemo vas!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 13. septembra, ob 17.30 vaja v Lipici, v soboto, 14. septembra, ob 10.00 uri tehnična vaja na odru v Lipici, ob 11.00 nastop na proslavi v Lipici. V torek, 17. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja, vabljeni tudi novi pevci; v petek, 20. septembra, ob 17.30 nastop na Slo-festu v Trstu, ob 20.30 koncert v Bu-kavici.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
KROŽEK ARCI »ZVEZDA« vabi vinogradnike da se udeležijo v okviru praznika grozdja v Podlonjerju tekmovanja za najlepši »špron«. Grozdje lahko oddajo v ljudskem domu v soboto, 14. septembra, od 18. ure dalje in v nedeljo, 15. septembra, med 10.30 in 13.30. Nagrajevanje najlepših »špronov« bo v nedeljo, 15. septembra, ob 18.30.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE vabi mlade navdušene pevce od 3. do 10. leta starosti na prvo vajo, ki bo v soboto, 14. septembra, ob 11. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Zborček vodi Petra Grassi. Info: 339-1115880.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45-17.45, center M. Čuk (Repen-tabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OŠ Bevk: zajčki (7-10 let) pon. 16.30-18.30 in pet. 17.00-18.30; strele (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdan-cemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije tel. na 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina).
OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. (Info tel. 3284754182 - 3803584580) 1. vaja v ponedeljek, 16. septembra.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED
(za vrtec in osnovno šolo) pevske vaje vsak ponedeljek, 16.00-17.00 v Štalci v Šempolaju (tel. 328-4754182, 380-3584580). Prva vaja v ponedeljek,
16.	septembra, ob 17. uri bo sestanek s starši.
SKD IGO GRUDEN - MOŠKA POSTU-RALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih 20.00-21.00 od 16. septembra dalje. Info tel. 338-4563202 (Katja).
TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE v
Štalci v Šempolaju ob ponedeljkih in četrtkih, 18.30-19.30 (prvo srečanje v ponedeljek, 16. septembra) zjutraj ob torkih in petkih, 9.00-10.00 (prvo srečanje v torek, 17. septembra). Info tel.: 338-4563202 (Katja).
V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE, ulica Bonafata 6, bo Barbara Žetko vsak ponedeljek vodila skupinsko tapkanje (EFT-tehnika doseganja čustvene svobode) od 17.45 do 18.45. Začetek 16. septembra. Informacije: 040-415797 ali 347-2787410.
ZDRUŽENI MEPZ SKALA SLOVAN s Padrič in iz Gropade obvešča pevke in pevce, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 16. septembra, ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma v Gro-padi. Vabljeni stari in novi, še posebno mladi pevci in pevke.
MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Šker-kovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.30 (tel. 328-4754182, 3803584580). Prva vaja bo v torek, 17. septembra.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN začenja novo sezono, prvo srečanje bo v torek, 17. septembra, od 17.30 do 19. ure v društvenih prostorih. Dobrodošli novi člani, tudi fantje do 15. leta.
PILATES - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra obveščata, da se bo vadba Pilatesa v telovadnici nižje srednje šole v Dolini začela v torek, 17. septembra, ob 19. uri. Isti dan bo v telovadnici, z začetkom ob 18.30, informativni sestanek za nove in stare te-lovadke. Vabljene.
SKD BARKOVLJE Tudi letos bo Michael Bark vodil dva tečaja angleščine ob torkih. Začetek 17. septembra. Prvi tečaj: A2-Pre-intermediate English, družaben trenutek ob pitju čaja za tečajnike, ki imajo že osnovna poznavanja angleškega jezika, od 16.30 do 18.00. Drugi tečaj: ure pogovora v angleščini za spretnejše, družabna tedenska srečanja, pri katerih bo govora o sodobnih in lahkotnih dogodkih, od 18.00 do 19.00.
SKD TABOR - Prosvetni dom-Opčine vabi na tečaj klekljanja. Prvo srečanje bo v torek, 17. septembra, ob 20.15.
PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra bodo, ob zadostnem številu vpisanih, priredile tudi jutranjo vadbo Pilatesa v društveni dvorani občinskega gledališča v Bo-ljuncu. Prijavite se na tel.: 3333616411 od 14. do 15.30 ali na elektronski naslov skupinaboljunec@ya-hoo.it.
SKD TABOR - Prosvetni dom-Opčine vabi na plesno delavnico z Jelko Bo-gatec v sredo, 18. septembra, ob 15.30 in ob 16.30.
VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare in nove tečajnike, da bomo od srede 18. septembra, pričeli z redno vadbo: 17.30-19.00 začetniki, 19.00-20.30 nadaljevalci.
BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo v četrtek, 19. in v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 20. in v petek, 27. septembra, ob
17.	uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Marjetka Kosovac.
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge ob ponedeljkih (Hrpelje in Sežana), torkih (Ilirska Bi-
strica in Podgrad), sredah (Ajdovščina) in četrtkih (Sežana). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlago za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel.: 00386- 31-266617.
KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe. Informativni sestanek bo v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri na društvenem sedežu (Dom-jo 227, za banko). Informacije na tel. št.: 347-9534644 ali na damjan.kriz-mancic@gmail.com.
ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 20. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30 potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov.
SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu.
40-LETNIKI POZOR! Kdor se ni še prijavil na večerjo, ki bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhi-njah, naj to stori čim prej, da si zagotovi prostor pri mizi! Telefonirajte ali pošljite sporočilo na 329-8012528. Pohitite!
VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE
organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce -Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v ul. Cicerone 8, zaprt do nedelje, 22. septembra. Za vse informacije: www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org.
DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine, 2 začetniška, enega nadaljevalnega 1. stopnje in enega 2. stopnje. Tečaji bodo potekali enkrat tedensko ob ponedeljkih ali torkih od 23. septembra dalje. Informacije na tel. 347-5853166 (g. Zvezda).
PILATES - KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo vadba potekala od ponedeljka, 23. septembra, z naslednjim urnikom: ponedeljek 9.30 ter 18.30, četrtek 19.30. Informacije: tel. št. 040327053 ali 346-9520796 (Alenka). Vabljeni.
TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse
starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višješol-ci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.0014.00.
S.K.D. LIPA- BAZOVICA obvešča, da se začenjajo dejavnosti klekljarske sekcije Ribice za sezono 2013/14. Stare in nove članice ste vabljene/i na informa-tivno-načrtovalni sestanek v torek, 24. septembra, v društvene prostore v Ba-zovski dom ob 20.00.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opči-ne. Vpis in dodatne info: 040-212289 pon-pet, 10.00-14.00.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Za informacije: tel. 3484203196 (Niko).
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljene nove telovadke.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra. Na telefonski številki 00386-041-524310. Informacije: www.baletnodrustvosezana.si.
TEČAJ JOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.3020.00. Prijave: 349-0981408 Bruna, 339-7051338 Eva. Število mest je omejeno.
TELOVADBA za starejše pri Skladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in dodatne info: 040212289, pon-pet, 10.00-14.00.
TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in dodatne info: 040212289, pon-pet, 10.00-14.00.
V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info: 040-212289.
KRU.T obvešča, da se s 1. oktobrom začenja skupinska telovadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (od 3. do 5. leta) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.30-18.20 (od 6. do 10. leta) začetek 3. oktobra. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
KRU.T - v torek, 1. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave na: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, v ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569.
AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu od 20.30 do 22.00 »rekreacijo za odrasle« s pričetkom 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 349-7338101 (Tatjana), 3474421131 (Valentina).
BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta starosti in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojnečkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569.
8
Torek, 10. septembra 2013
ŠPORT
/
znanost - V Trstu 27. septembra na Velikem trgu
Noč raziskovalcev s poljudno znanostjo
Prireditev bo v Trstu - mestu znanja uvedla tudi salon Next
Vseevropski znanstveni dogodek z naslovom Noč znanstvenic in znanstvenikov bo tudi letos na sporedu zadnji septembrski petek, tržaški del znanstvenega dogodka pa so njegovi organizatorji in partnerji predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji. Na njem smo slišali, da bo pestro dogajanje osredotočeno na Veliki trg, dogodek z naslovom NEAR - North-East Researcher's Night, pa organizira tržaška Občina v sodelovanju s tržaškimi znanstvenimi ustanovami, ki bodo s to prireditvijo začele mednarodno znanstveno prireditev Trieste Next.
Tržaški župan Roberto Cosolini je uvodoma povedal, kaj pomeni Noč raziskovalcev. Gre namreč za pobudo, ki jo organizira Evropska komisija od leta 2005 dalje. Namenjena je promociji vloge raziskovalcev, istočasno pa poteka tudi popularizacija raziskovalnih poklicev med mladimi šolajočimi se ljudmi. Podrobnosti letošnje izdaje je predstavila občinska od-
bornica za šolstvo Antonella Grim, ki je izpostavila zlasti odlično sodelovanje z vsemi vpletenimi protagonisti, med katerimi je tudi Univerza v Trstu, ki jo je včeraj zastopal rektor Mauri-zio Fermeglia. Po njegovem prepričanju so tovrstni dogodki dobrodošli, ker približajo znanost širšim množicam. Rektor je pohvalil tudi delo, ki ga je opravilo kar 18 različnih ustanov, ki so pred nedavnim sklenile sporazum Trst - Mesto znanja. Po njegovi oceni so bili vsi sodelujoči zelo kreativni in odločni, ob tem pa je še dejal, da je tržaška Noč znanstvenic in znanstvenikov žensko obarvana, saj so za tri četrtine organizacijskega dela zaslužne ženske.
V nadaljevanju so predstavili tudi program, ki je zasnovan tako, da bodo občani vseh starosti dobili priložnost spoznati znanost s strani raziskovalcev samih. Dogajalo se bo na Velikem trgu, kjer bodo že ob 9. uri začeli izvajati različne ustvarjalne de-
lavnice. Na osrednjem tržaškem trgu se bodo predstavljale znanstvene ustanove, ki delujejo na Tržaškem, za šolarje pa bodo organizatorji pripravili vodene oglede, predavanja, delavnice, družabne igre ... Program bo sicer razdeljen na štiri dele: na delavnice, srečanja z znanstveniki, športne igre in razstavo. Slednja bo na ogled v bližnjem razstavnem prostoru Skladišče idej, v katerem bo Pokrajina Trst pripravila zelo zanimivo in poučno razstavo. Prav tako bo zelo raznolik program za šole, za katerega tudi letos skrbi Znanstveni imaginarij. Petkovo jutro se bo začelo z vodenimi ogledi, predavanji za učitelje in raznimi družabnimi igrami, šolarji pa bodo po-bliže spoznali nove tehnologije, fiziko, medicino, geografijo, astrofiziko in druge znanstvene vede.
Naj povemo tudi to, da bo celoten dogodek vstopnine prost, za nekatere delavnice pa bo potrebna vnaprejšnja rezervacija. (sč)
opčine - Ob razstavi o 111 letih tramvaja
Razglasili najbolje opremljene izložbe
Razstava o openskem tramvaju bo v dvorani ZKB na ogled do 21. septembra
kroma
Ob priložnosti razstave o 111 letih openskega tramvaja, ki je na ogled v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, so nagradili tudi umetniško opremljene izložbe: tako so za najlepšo razglasili izložbo slaščičarne Saint Honore, ki jo je opremil Fulvio Caz-zador, medtem ko je bila druga trgovina Verdementa, ki jo je opremil Paolo Hrovatin. V tehničnem smislu je najboljša izložba krožka ACS, ki jo je opremila Elena Blasco, na drugo mesto pa se je uvrstila trgovina Cobez, ki jo je opremil Luciano Plehan. Naj še omenimo, da bo razstava o openskem tramvaju odprta do 21. septembra od ponedeljka do petka od 9. ure do 13.30 in od 14.30 do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure.
bani - Praznik »Pod kostanji«
Slovo od poletja tokrat brez dežja
Ko se listnato drevje pričenja odevati v pastelno barvitost s katero pridobiva narava očarujočo melanholično podobo jeseni, se s praznovanjem pri Banih poslavljamo od poletja. Skoraj neverjetno, da so letos vsi štiri dnevi vaške šagre minili brez dežja. Čeravno so črni oblaki prekrivali nebo in grozili z dežjem v nedeljo, 1. septembra, ko so se zbirali pari v nošah za »mantenjado«, se je nebo usmililo in tako se je lahko pričel obhod po vasi z neobičajno spremljavo godbene skupine. Tokrat s triom glasbil: harmonike violine in nenavadnim ljudskim glasbilom škaf-basom, ki si ga je izdelal g. Ivan Bortolato iz Pliskovice. Na zaprtem škafu pritrjena struna na ročaj iz Koprivca daje značilni temni zvok temu brenkalu. Nenavadni trio z vokalom
Bortolata je spremljal parterce in parterje, tudi ko so se zavrteli in otvorili ples. Za ostale udeležence pa se je praznovanje nadaljevalo z ansamblom Souvenir. Drugi konec tedna je za zabavo in ples poskrbel ansambel Venera. Ves čas praznovanja je bila odprta tudi razstava idrijskih čipk klekljarske skupine »Ribice«, ki deluje v okviru društva Lipa iz Bazovice (na sliki).
Kot je povedala ustanoviteljica in mentorka klekljarske skupine gospa Iv-jana Štranj, se je vse pričelo v Borštu pri društvu Slovenec leta 2000. Leta 2007 je prišlo do preselitve v Bazovico k društvu Lipa, kjer pridno nadaljujejo z ustvarjanjem in vsake dve leti priredijo samostojne razstave z izdelki na določeno temo. Letos so bile na vrsti maske. Kot je povedala gospa Ivjana,
idrijske čipke niso samo prtički, so pravi okraski pri hiši, ki se jih da s fantazijo uporabiti na različne načine; v steklu, v keramiki, uokvirjene z lesom, na obleki, celo na uhanih. Lepi enkratni izdelki so obogatili vaško praznovanje, obenem tudi posameznika, ki si je ogledal razstavo.
Prireditev, ki se prenaša iz preteklosti, je v zadnjih časih dobila naziv
»Pod kostanji«, ker je bil ta vaški trg obdan s košatimi stoletnimi kostanji. Žal, teh dreves sedaj skorajda ni več. Od petih sta ostala dva in od teh dveh se eden že suši. Morda bi bilo primerneje imenovati praznovanje po ledinskem imenu tega prostora »V stajah« kot se je že imenovalo v preteklosti, ko je bil še ples na brjarju.
P.V.
gročana - Uspešen Septembrski praznik
Tipični pridelki Krasa in Brega popestrili vaško praznovanje
Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za stojnice s tipičnimi pridelki
kroma
V Gročani se je uspešno zaključil letošnji Septembrski vaški praznik z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega, ki je potekal prejšnji konec tedna v dneh od petka 6. septembra do nedelje 8. septembra.
Člani SKD Krasno polje so tudi letos poskrbeli za uspešno organizacijo in potek dogodka. Množica obiskovalcev je ob ugodnih vremenskih razmerah preplavila malo kraško vasico, ki je obiskovalce sprejela z raz-stavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega. Na njej so se predstavili kmetiji Mitje Zaharja in Bruna Le-nardona z vinom, kmetija Glauka Pe-tarosa z oljčnim oljem ter kmetija Vilme Abrami z medom in drugimi čebeljimi izdelki. Na voljo so bili različni čaji in zelišča, ki jih je ponujala gospa Jadranka Jerina. Zavod za poklicno izobraževanje Ad formandum je pri svoji stojnici nudil informacije
o poklicnih in drugih tečajih, ki jih nudijo v novem šolskem letu. Mlada umetnica Orjana Vatovec se je predstavila s fuzijo stekla in keramiko.
Ob sejmu je potekala vse tri dni tudi tradicionalna šagra s ponudbo jedi na žaru in pijače, za večerno zabavo pa so poskrbeli ansambli Ni panike, Orange juice band in Lisjaki. Nedeljski popoldanski spored je uvedel uradni pozdrav županje Občine Dolina Fulvie Premolin v imenu pokrovitelja dogodka. Sledil je nastop godbe Viktor Parma iz Trebč s koncertom v sklopu praznovanj ob njeni 100-letnici ustanovitve. Prireditev je sodila tudi letos v pobudo Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Dolina in Pripravljalnim odborom. Pobudo sta podprli še Zadružna kraška banka in družba SIOT-TAL. (Za)
DOMJO
Otroški zbor Venturini vabi mlade pevce
OPZ Fran Venturini od Domja, ki ga že trideset let uspešno in predano vodi zborovodkinja Suzana Žerjal, je v svojo dolgo zgodovino je vpisal številne nagrade in priznanja. Med njimi je tudi nagrada za najboljši zbor v kategoriji junior, ki so jo maja letos prinesli iz Malcesin na Gardskem jezeru. Zbor se lahko pohvali tudi s pevci, ki so se preizkusili na tekmovanju Zecc-hino d'oro.
Trideset let obstoja bo zbor obeležil 20. oktobra, da bi ohranil svojo mladost pa potrebuje vedno nove in sveže glasove. Če želite postati član pevske družine in imate od 6-14 let, vas OPZ Fran Venturini vabi na prvo vajo, ki bo v soboto, 14. septembra, ob 14. uri v domu Anton Ukmar pri Domju. Malo mlajše pevce (3-6 let) pa pod svoje okrilje vabi Mini Venturi-ni, prav tako v soboto, ob isti uri in na istem mestu. Za dodatne informacije pokličite na 329 8314399, na isto številko pa se lahko javijo tudi vsi bivši pevci OPZ, ki radi sodelovali v praznovanju tridesetletnice.
NABREŽINA
Moška posturalna in razgibalna telovadba
V Nabrežini bo tudi letos v prostorih SKD Igo Gruden posturalna telovadba, namenjena izrecno moškemu spolu. Tako kot lani jo bo vodila vaditelji-ca Katja Skerk, ki se že več let ukvarja z vodenjem skupinske telovadbe Body & Mind. Gre za posebno mešanico pilatesa, joge, stretchinga in postu-ralne telovadbe. Vadba je umirjena, saj temelji na koncentraciji, mentalni in telesni sprostitvi, koordinaciji gibov, pravilnem dihanju in poslušanju telesa. Preko nje izboljšujemo samozavest, telesno strukturo, fizično moč, telesno držo in gibljivost, ki so večkrat prizadeti zaradi zgrešenih gibov in prisilnih drž. Z vadbo dosegamo zmanjšanje mišične napetosti, ki pripomore k izboljšanju splošnega počutja, drže in preprečevanju stresa. Vadba bo ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00 od 16. septembra dalje.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 12. septembra 2013
9
G LOSA
Okroglica, 6. 9.1953: Pričevanje očividca
JoZe Pirjevec_
Pred kratkim sem v svoji knjižnici našel brošuro »Tri leta s Titom«, o kateri nisem vedel, da jo imam. Gre za spominski zapis pie-montskega časnikarja Stefana Terre, ki je bil med leti 1950 in 1953 dopisnik tiskovne agencije ANSA in italijanskega RAI-ja v Beogradu. Čeprav je bil antifašist, pristaš gibanja »Partito d'Azione« in nekaj časa tudi partizan, je imel do Titove Jugoslavije iz ideoloških, predvsem pa nacionalnih razlogov odkrito odklonilno stališče. Kaj si misli o maršalu in njegovem režimu je brez dlake na jeziku zapisal v omenjeni brošuri, pri čemer pa ni imel sreče. Ker je besedilo izšlo konec leta 1953, ko sta se Beograd in Rim pod pritiskom Anglo-Ame-ričanov domenila, da rešita tržaško vprašanje na miroljuben način, ni bila všeč nikomur. Ne italijanski ne jugoslovanski vladi. Tako se je zgodilo, da je po objavi na zagoneten način nekdo pokupil vse izvode in s tem knjigo spravil iz obtoka. Jaz imam drugo izdajo, ki je izšla leta 2004 s podporo Tržaške pokrajine in združenja Lega Nazionale.
Zakaj pripovedujem to zgodbo? Ker je bil Terra aretiran in izgnan iz Jugoslavije prav tistega dne, 6. septembra 1953, ko je Tito nastopil na Okroglici s svojim znamenitim govorom. Na razpolago imamo torej pričevanje očividca, ki nam podaja zanimivo sliko povojnega obdobja, ki je sicer kritično, če ne celo sovražno ubrana, a prav zato toliko bolj dra-žljiva.
Zaradi napovedanega maršalovega nastopa na partizanskem mitingu ob desetletnici ustanovitve IX. korpusa in italijanske kapitulacije, je Terra prišel v Ljubljano že 5. septembra in dobil sobo v hotelu Slon. Zdel se mu je še kar v redu, če ne bi manjkalo vode od zore do mraka, tako da se je bilo mogoče oko-pati samo ponoči. In tudi v tem primeru je bilo treba obvestiti osebje 24 ur prej. Mesto je bilo sicer mirno, a povsod v zastavah, medtem ko so se v izložbah trgovin bleščali Titovi doprsni kipi iz bronasto obarvanega mavca. Zraven so na žametno podlago, rdečo ali črno, ra-
zgibano v valovite gube, izložbeni aranžerji položili italijansko pehotno orožje v opozorilo na to, kdo je v drugi svetovni vojni zmagal.
Ob 3h zjutraj naslenjega dne, bila je nedelja, je Terra, razburjen zaradi te asociacije, odpotoval s svojim prevajalcem izpred agencije Putnik na Goriško. Vozili so se na tovornjaku, pokritem s ponjavo, ki ni bil natrpano poln, saj je marsikdo, od tistih, ki bi se morali udeležiti mitinga, raje ostal doma. Ob 7h so bili v bližini Okroglice, o kateri je Terra z zadoščenjem ugotavljal, da je bila pred vojno v lasti grofov Coronini in se je imenovala Rotonda. »Ob 8h smo po enournem maršu prišli do Rotonde oziroma Okruglize (sic), ploščate in travnate planjave, raztegnjene okrog tisoč metrov od velikega kmečkega poslopja do gozdnatega pobočja, na katerem je bil v ogromnih črkah napis: TITO. Kmetje, ki so se natrpali že prejšnji večer, so ležali v travi. Otroci so jokali, ker ni bilo vode, skupina Hrvatov pa je bentila, ker je bilo na štantih do konca govora prepovedano prodajati vino. A skoraj vsi so govorili italijansko. S težavo sem se prebijal med ležečimi in slabo razpoloženimi ljudmi, ko sem opazil praznično oblečeno skupino: bili so Slovenci iz tržaške periferije, ki so prišli z vespami in avtomobili. Zdelo se je, da so jezni in užaljeni, ker so bili v bližini tolikih »ovčarjev« (vsaj za njih, ki so bili že Zahodnjaki), in ki so poleg drugega govorili italijansko.«
Končno se je pojavil Tito v bleščeči beli admiralski uniformi. Pred njegovo tribuno so defilirale partizanske enote z zastavami, med katerimi je Terro posebno zbodla italijanska. Tito je začel govoriti s svojim ruskim naglasom, medtem ko so italijanskega dopisnika, ki je očitno začel protestirati, obkolili policaji v civilu, ga odpeljali in nato, po dolgih in mučnih zasliševanjih, izgnali v staro Gorico.
Tako Terra ni mogel slišati, da je na Okro-glici Tito predlagal tisto internacionalizacijo in avtonomijo Trsta, za katero se danes zavzemajo nostalgiki STO-ja.
VREME OB KONCU TEDNA
Letošnje poletje je odslej odpisano
Darko Bradassi

Ko smo zadnjič pisali članek in smo se še ubadali s septembrskim poletjem, je za ta teden kazalo na poslabšanje, vendar nekoliko manjše, od tistega, ki smo ga v resnici doživeli. Zgledalo je, da bo šlo za skoraj rutinsko septembrsko dogajanje, ko se itak bolj kot kdajkoli prepletajo severni tokovi z južnimi in so občasna poslabšanja z ohladitvami skoraj običajna. V resnici je prišlo do občutne prelomnice, anticiklon je popolnoma klonil, odslej pa bodo še zadnji poletni utrinki vse manj verjetni.
Pretekli četrtek je kazalo na le eno vremensko fronto in na obrobno pronicanje hladnega severnega zraka. V resnici sta bili fronti dve, z drugo izrazitejšo fronto pa se je severna advekcija poglobila in je povsem izpodrinila ostanke sub-tropskega zraka. Naenkrat smo se znašli v jeseni. Najhujše je sicer za nami, ob koncu tedna bo spet več sončnega vremena in se bo ozračje tudi nekoliko segrelo, vendar je težko misliti, da bo živo srebro letos še presegalo - razen morebitnih kratkotrajnih izjem - mejo 25 stopinj Celzija. Tu pa tam bodo razmere za nekatere še primerne za skok na plažo ali v morje, toda resnici na ljubo, letošnje poletje je odslej odpisano.
Torkova fronta je bila le predhodnica včerajšnje, ki je prinesla občutno večji zalogaj padavin, predvsem pa mrzlega severnega zraka. Ravno zaradi nagle višinske ohladitve je bila nestanovitnost na višku. Pojavljale so se povečini močne padavine, deloma plohe in nevihte, pogosti pa so bili tudi krajevni nalivi. V kratkih časovnih obdobjih so padale velike količine vode, kar je marsikje povzročalo težave.
Ohladitev je bila občutna. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila +6,8 stopinje Celzija, vrednost ki bi bila normalna sredi ali proti koncu oktobra. Ozračje se je od ponedeljka v povprečju ohladilo za 8 stopinj
Celzija. Ničta izoterma pa se je z višine več kot 4000 metrov spustila do nadmorske višine okrog 2700 metrov. Prizemna ohladitev je bila zaradi velike jakosti padavin zlasti v južnejših predelih zelo občutna. Na Višarjah se je zjutraj pojavil snežni metež, drugod v južnejših predelih, tudi ob morju, pa se je temperatura včeraj čez dan ob močnih padavinah spustila pod 15 stopinj Celzija.
Mrzel zrak bo vplival na vreme pri nas še zlasti danes, od jutrišnjega dne pa se bo znova prehodno okrepil anticiklon, ki pa ne bo več soliden kot v minulih dneh. Današnje jutranje temperature bodo za ta čas nizke. Še bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature pa bodo malo nad 20 stopinj Celzija. Ozračje bo še nekoliko nestanovitno, ob pogosti oblačnosti bodo sicer možne tudi delne razjasnitve, mestoma pa bo lahko še nastala kakšna ploha ali nevihta. Jutri bo že več sončnega vremena in se bo ozračje še dodatno umirilo. Konec tedna bo povečini sončen in toplejši. V soboto in nedeljo se bo živo srebro ponekod lahko približalo 25 stopinjam Celzija. V prihodnjem tednu zaenkrat kaže na precej spremenljivo in mestoma nestanovitno vreme.
Na sliki: nad našim širšim območjem se zadržuje vlažen in hladen zrak
ljubljana - Manu Chao ponudil izvrsten koncert številni publiki
Simbol upora kapitalistični globalizaciji, a navsezadnje odličen glasbenik in pevec
LJUBLJANA - Simbol alternativnih skupin, simbol uporništva in boja proti kapitalistični globalizaciji, a navsezadnje odličen glasbenik in pevec. Prav zaradi tega so koncerti Manuja Chaa vedno zelo dobro obiskani. In kdor se odloči za tak večer, točno ve, kaj ga čaka. Že nastop predskupine, slovenske rock zasedbe »Red Five Point Star«, je napovedal nov nastop v duhu enakih možnosti in protiglobalizma.
Torkov koncert v Ljubljani, ki sodi v sklop balkansko-vzhodno evropskega dela res neskončne turneje tega izvrstnega glasbenika, je bil nov dokaz o žilavosti in vedrini navsezadnje petde-setletnika (rojen je v Parizu leta 1961 od staršev, ki so tja zbežali pred španskim diktatorjem Francom). A José Manuel Thomas Arthur Chao, to je popolno ime špansko-francoskega borca za enakopravnost, človekoljuba in simbola »manj vrednih in zatiranih«, je tudi v Ljubljani pokazal izredno fizično formo, ki mu je omogočala brez težav pretrpeti več kot dvourno poskakovanje na odru hale A Gospodarskega razstavišča. Zadnji trenutek so organizatorji morali prestaviti koncert, ki bi se moral prvotno odvijati na odprtem. Nemogoče vremenske razmere - tokrat so vremenoslovci zadeli v polno, ko so napovedovali obsežne padavine nad Ljubljano - so prisilile Manuja Chaa in njegovo skupino La Ventura ter večtisočglavo množico na dodatno žrtvovanje. Ozvočenje v hali ni bilo vrhunsko, vendar je bilo najhuje za vse prisotne zdržati res visoki temperaturi, ki je ni
Manu Chao predsinoči v hali ljubljanskega Gospodarskega
ustvaril le Manu Chao s svojim izvrstnim koncertom. Protipotrošniško usmerjen pevec se podaja na zelo uspešne svetovne turneje, čeprav sega njegov zadnji studijski album »La Radiolina« v daljno leto 2007. Od takrat njegova glasbena žilica ni usahnila, a je izdal le nekaj singlov. Kljub temu je vsak njegov koncert, čeprav je bil na primer včerajšnji podoben tistemu izpred dveh let, ko je do zadnjega kotička napolnil ljubljansko halo Tivoli, novo doživetje.
Med samim koncertom je na velikem ekranu tik za odrom stalno vrtel film, ki je bil prizor za prizorom stalna kritika modernega sveta, kjer prednjači-jo vojne, sla po zaslužku, egoizem, neenakopravnost. Oster »j'accuse« celotnemu modernemu ustroju sveta, kjer se večajo razlike med ljudmi. In Manu Chao se v svojih pesmih jasno in neomajno postavlja na stran tistih, ki so »izginuli«. Rekli bi lahko izbrisani, da uporabimo besedo, ki je v slovenskem okolju veliko bolj
boleča in simbolična. In ravno pesem »Desaparecido« je bila med zadnjimi, ki jih je zapel v Ljubljani. A velik človekoljub se ne omejuje le na petje v bran najrevnejših in socialno emarginiranih, saj običajno v vsakem mestu, kjer nastopa, tudi konkretno pomaga s kako pobudo (del zaslužka vedno namenja dobrodelnim ustanovam).
Zasedba La Ventura, rockersko poskočni kvartet, ki ga sestavljajo še kitarist Madjid, bobnar Philipp Teboulom in baskitarist Gambeat, tudi tokrat ni zatajila. Zelo uigrani, so le s težavo zapustili oder, saj je vroča publika zahtevala povratek na oder, komaj so štirje člani skupine stopili z njega. In Manu Chao je takoj ugodil prošnjam občinstva. Navsezadnje je šlo za več kot dveurrni glasbeni spektakel brez pravih prekinitev. In v tem 140 minutnem nastopanju je Manu Chao potegnil iz rokava vse svoje adu-te. Nekatere celo v uvodnem delu koncerta, kot na primer morda njegovo najbolj znano uspešnico Clandestino. Vendar to ni motilo skoraj pettisočglave množice navdušenih, ki so domov odšli z idejo, da je drug svet mogoč.
Nedvomno bo tudi v Zagrebu, Beogradu, Sofiji in Skopju - naslednjih etapah njegove balkanske turneje - imel enak uspeh in množici posredoval ista sporočila. Saj tudi glasba, tako Manu Chao, lahko posreduje pomembna sporočila. Glasba ne sme biti le trenutek uživanja oziroma uživaštva. In to pride na koncertih špansko-francoskega virtuoza še kako do izraza. (I.F.)
metelkova mesto
Tematski zbornik ob 20-letnici
LJUBLJANA - Praznovanje 20. obletnice nastanka avtonomne kulturne cone Metelkova mesto so obeležili tudi s tematsko številko Časopisa za kritiko znanosti, ki so jo naslovili Metelkova. Publikacija, ki sicer izhaja pod okriljem Študentske založbe, prinaša nabor razmišljanj različnih avtorjev, ki so na Metelkovi vsakodnevno prisotni.
Pisci v zborniku, ki poleg člankov obsega tudi intervjuje, recenzije in nekaj dokumentarnega gradiva, ponujajo samo-refleksijo delovanja na Metelkovi. Med drugim se soočijo z vprašanji njene avtonomnosti, ekonomije in notranjih razprtij. Zbir razmišljanj o Metelkovi, ki tema-tizirajo tudi vlogo avtonomnih prostorov nasploh v času "opustošenja" družbe, sta, kot je včeraj na predstavitvi dejal urednik tematske številke Andrej Pavlišič, spodbudila splošen družbeni tok in ključno vprašanje njenega obstoja. »Metelkova danes ni naivna, idealistična in sama vase zaverovana skupnost, temveč je živa skupnost, ki se zelo dobro zaveda tako lastnih kontradikcij kot stremljenj, tako lastnih omejitev kot zablod,« je dejal Pavlišič.
Po besedah namestnice odgovorne urednice Študentske založbe Nine Kozinc zbornik predstavlja delček Metelkove. Publikacija je nastajala na prav poseben, "metelkovski" način - kakor so prihajali članki, tako so jih tudi pošiljali v obdelavo. Publikacija je po besedah ene od avtorjev prispevkov, Jasne Babic zanimiva zato, ker se prav zaradi avtentične vpetosti piscev v delovanje Metelkove razgrne ogromno različnih pogledov nanjo. (STA)
if
1 G
Četrtek, 12. septembra 2G1B
KULTURA
/
gledališče - Sezona 2013-2014 Stalnega gledališča FJK bo bogata in raznolika
Predstave za ljubitelje vseh gledaliških zvrsti
Predsednik Miloš Budin poudarja nujnost sodelovanja med gledališkimi ustanovami
V Stalnem gledališču Furlanije Julijske krajine tudi letos napovedujejo izredno bogato sezono, s kar sedeminse-demdesetimi predstavami zelo raznolikih žanrov, razdeljenimi v mnogotere abonmajske nize in tudi zunaj abonmajskih sklopov. Program so predstavili na tiskovni konferenci, ki je včeraj dopoldne kljub silovitemu nalivu privabila v Rossettije-vo kavarno veliko ljubiteljev gledališča, predstavnikov raznih ustanov in sponzorjev ter gledaliških delavcev. Poleg pozdravov je marsikdo od udeležencev poudaril težave, ki so v času krize močno udarile tudi po kulturnih ustanovah. Novi predsednik gledališča Miloš Budin je, denimo, v svojem uvodnem nagovoru navedel, da bi morala biti gledališča izvzeta iz seznama ustanov, za katere vladni odlok o krčenju stroškov predvideva rezanje in celo vračanje sredstev. Zlasti pa je predsednik poudaril nujnost sodelovanja med gledališkimi ustanovami v deželi in v širšem obzorju ter še posebej sodelovanja med Stalnim gledališčem FJK in Slovenskim stalnim gledališčem.
Sicer je na tiskovni konferenci za predstavitev sezone osrednje deželne gledališke hiše spregovorilo mnogo predstavnikov teritorialnih ustanov, denimo župan Občine Trst Roberto Cosolini, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat in deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti; nato je umetniški vodja gledališča samega Antonio Calenda
'v i :
-4 I-

y
predstavil, čeprav na kratko, prav vse predstave, ki bodo na sporedu, in se posebej pomudil na dveh, ki bosta odprli delovanje v veliki in v mali dvorani. V veliki bo 22. oktobra krstna uprizoritev predstave v lastni produkciji z naslovom Magazzino 18, ki jo je Calenda označil kot elegijo o množičnem izseljevanju Istranov po koncu druge svetovne vojne: v njej se prepletajo besede in glasba s pesmimi Si-moneja Cristicchija, ki bo tudi nastopil ob spremljavi ansambla Mitteleuropa Orchestra pod vodstvom Valterja Sivilottija.
Niz alternativne scene v mali Bar-tolijevi dvorani se bo začel 24. oktobra s predstavo Una giovinezza enormemente giovane, posvečeno Pier Paolu Pasoli-niju, prav tako v produkciji Stalnega gledališča, ki bo poleg tega na oder postavilo lahkotno delo Una Enrica Luttmanna in bo koproducent predstave La scena na besedilo režiserke Cristine Comencini. Od lanskih postavitev bosta na turneji drama Hedda Gabler in monodrama Il tormento e l'estasi di Steve Jobs. Nekaj predstav iz niza alternativne scene bo na
sodobni ples - Po zmagi na spletnem festivalu SideBySide
V	• V	•	B I	V • • •
Daša Grgic nocoj v Nemčiji z virtualnega na realen oder
Na odru gledališča Tanzhaus v Düsseldorfu bo nocoj na sporedu zaključno dejanje devetega mednarodnega spletnega plesnega festivala SideBySide: nastop njegove zmagovalke, Daše Grgič.
Tržaška plesalka je kot znano slavila med desetimi finalisti, ki jih je strokovna žirija izbrala med 151 prijavljenimi plesalci iz triintridesetih držav. Končno zmago so ji dodelili obiskovalci spletne strani www.side-by-side.net, na kateri je glasovalo preko deset tisoč ljudi. Največ glasov je prejel video Daše Grgič (re-žiral ga je Luca Quaia), plesalka pa si je tako prislužila zmago in pravico do nastopa v prestižnem düsseldorfskem Tanzhausu.
Plesalka, koreografinja in plesna vzgojiteljica Daša Grgič se bo nocoj predstavila s svojo koreografijo BodyunTitled, ki jo je januarja letos premierno uprizorila v tržaškem Slovenskem stalnem gledališču v sklopu festivala Dance-project, julija pa je z njo nastopila tudi na vrtu tržaškega muzeja Sartorio. Tisti performans, za katerega je navdih našla pri irskem pisatelju Jamesu Joyceu, je razvila in nadgradila v tridesetminutno plesno predstavo, s katero bo nocoj nastopila v Düsseldorfu. Njen solo nastop je v celoti zgrajen na telesu v gibanju, telo pa je predstavljeno kot sredstvo, s katerim spoznavamo telesnost in njeno ambi-valentnost. Stvari niso nikoli absolutne, pravi plesalka iz Padrič, čeprav skušamo v zahodni družbi vse racionalizirati in sistematizirati:
Tržaška plesalka Daša Grgič v predstavi BodyunTitled
luca quaia
njen BodyunTitled je zato tudi vabilo k spoznavanju realnosti preko naših čutov in teles. Celotno predstavo bo zato odplesala s prekritim obrazom, v čemer je mogoče razbrati tudi spogledovanje z islamsko kulturo. Plesna predstava, za kate-
ro je svetlobno oblikovanje podpisal Tržačan Rafael Cavarra, je zasnovana na raznoliki glasbeni kulisi, ki jo sestavljajo tako skladbe legendarne Billie Holiday kot tiste mehiškega ustvarjalca elektronske glasbe Murcofa. (pd)
sporedu v dvorani Miela zadruge Bona-wentura, s katero bo Stalno gledališče večkrat sodelovalo, denimo za postavitev predstave La coscienza di Zeno spiegata al popolo s Paolom Rossijem, medtem ko bo v novoletnem obdobju Pupkin Kabareti nastopil v Rossettijevi veliki dvorani.
V okviru tematskih sklopov musi-cala, plesa in koncertov je v prvih mesecih sezone napovedano gostovanje Mozartove Čarobne piščali v svojski postavitvi Petra Brooka, med večje dogodke spadajo nedvomno gostovanje cirkusa Cirque Eloize, svetovni show sedmih velikih iluzionistov The Illusionists, senčno gledališče plesne skupine Pilobolus z naslovom Shadowland, uspešnica edinbur-škega festivala Blam! in seveda ponovno gostovanje angleške postavitve musicala Cats. Tržaške gledalce bo gotovo navdušila tudi najnovejša predstava v deželi zelo priljubljene skupine Oblivion, ki nosi naslov Othello - la h e muta.
Kot je poudaril Antonio Calenda, je ponudba Stalnega gledališča FJK zelo raznolika, ker želijo zadovoljiti različno naravnane gledalce. Veliko pozornosti je namenjeno sodobnim avtorjem, predvsem italijanskim, veliko bo predstav za najmlajše, medtem ko so za mlade predvidene cenovno zanimive ponudbe.
Vpis abonmajev se začenja danes; poleg brošure z opisom predstav in abonmajskih sklopov je interesentom na voljo spletna stran www.ilrossetti.it. (bov)
filmi@primorski.eu
T
portorož
Začel se je 16. filmski festival
Že 16. Festival slovenskega filma se je začel sinoči v portoroškem avditoriju s projekcijo celovečerca Razredni sovražnik Roka Bička. Še pred uradnim odprtjem festivala, ki se bo zaključil v nedeljo, so vrteli retrospektivo kratkih filmov Karpa Godine, ki bo prejel letošnjo nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo. Na festivalu se predstavlja 42 filmov v tekmovalnem in 21 v netek-movalnem programu. Za nagrade -vesne - se bo med celovečernimi filmi poleg na Beneškem festivalu nagrajenega Razrednega sovražnika zvrstilo še šest naslovov: Adria Blues v režiji Miroslava Mandiča, Čefurji raus! Gorana Vojnoviča, Dvojina Nejca Gazvode, Gremo mi po svoje 2 Mihe Hočevarja, Panika v režiji Barbare Zemljič in Zapelji me Marka Šantiča.
Festival se bo Karpu Godini poleg z retrospektivo poklonil tudi z odprtjem razstave Karpo Godina -Umetni raj. Neuradni uvod v festival je bila že projekcija filma V začetku je bil greh v režiji Františka Čapa, s katero so se poklonili 100. obletnici njegovega rojstva. Ob zaključku festivala pa bodo predvajali še Čapov kratki film Piran - biser slovenskega primorja.
Včeraj so v netekmovalnem programu predstavili film Anje Medved Zbrani - zaupno o skupnem v produkciji goriškega Kinoateljeja, v soboto ob 22.30 pa bodo vrteli Tran-smedino koprodukcijo Zoran, moj nečak idiot v režiji Mattea Oleotta.
GREMO V KINO
Mood Indigo - La schiuma dei giorni
Francija 2013 Režija: Michel Gondry
Igrajo: Roman Duris, Audrey Tautou, Gad El-maleh in Omar Sy Ocena: ★★★
Colin je mlad moški, ki preživlja svoj vsakdan v nadrealni hiši, postavljeni v nadrealnem mestu.
Nekoliko poseben je tudi njegov status, saj je podedoval imetje, ki mu omogoča, da živi ne da bi delal.
Zanj skrbi mala miška in kuhar, ki se posveča dekorativni kuhinji in vseskozi omenja Julesa Goufféja.
Na razkošni zabavi pa Colin spozna in se zaljubi v nežno Chloé, ki jo tudi kmalu zaprosi za roko.
Ko je njuna sreča na višku, pa Chloé zboli za hudo boleznijo in Colin je pripravljen potrositi ves denar: njegov edini cilj je pomagati bolni zaročenki.
Za to potrosi ogromne vsote in njegovega premoženja je kmalu konec. Ko nima več od česa živeti, reven in osiromašen začne iskati delo, a hiša v kateri živi se iz dneva v dan manjša in svet v katerem je do tedaj živel, dobesedno ponori.
Raymond Queneau pravi, da je zgodba Borisa Viana, po kateri je režiser Michel Gondry posnel film, eden najbolj žalostnih ljubezenskih romanov, kjer se bolezen, ljubezen in smrt zlijejo v eno ob jazz zvokih Dukeja El-lingtona.
Kljub temi, ki si jo je Gondry privoščil z njemu običajno poezijo, pa mu je ponekod zbežala roka in onirika nekaterih scen je preglasila tragiko dogajanja. (Iga)
/
ITALIJA
Četrtek, 12. septembra 2013
1 1
politika - Imunitetna komisija senata se ne more zediniti niti o poteku del
Neskončno preklanje okrog Berlusconijeve izključitve
RIM - Problem izključitve Silvia Berlusconija iz senata na osnovi proti-korupcijskega zakona še vedno mono-polizira italijansko politično življenje. Kot znano, zadevo ta čas obravnava imunitetna komisija senata. V ponedeljek so se pripadniki vladne koalicije v njej dogovorili za odložitev glasovanja, saj je vse kazalo, da bi v nasprotnem primeru izbruhnila vladna kriza. Včeraj se je zbralo predsedstvo komisije, da bi določilo časovnico za nadaljnji potek obravnave, a se ni moglo zediniti.
Ljudstvo svobode je namreč predlagalo, naj bi glasovanje o izključitvi potekalo čez dva tedna, medtem ko se je Demokratska stranka zavzela za to, da bi se imunitetna komisija izrekla na začetku prihodnjega tedna. Ker po dvourni razpravi niso dosegli dogovora, je predsednik komisije Dario Stefano prevzel nalogo, da sestavi kompromisni predlog. Predstavil ga bo predvidoma danes.
Tajnik Ljudstva svobode in podpredsednik vlade Angelino Alfano je včeraj ponovno napadel demokrate, češ da ne vidijo ure, da bi se rešili prvaka desne sredine, kar je je po njegovem politično nesprejemljivo spričo dejstva, da gre za koalicijske partnerje. Alfano je napovedal, da bo v kratkem prišlo do oživitve gibanja For-za Italija in da Berlusconija ne bo mogel nihče politično utišati, pa naj se razvoj dogodkov kakor koli obrne.
Predsednik vlade Enrico Letta je včeraj med poročanjem v senatu o poteku vrha G20 v Sankt Peterburgu poudaril, da je politična stabilnost predpogoj za hitrejši izhod Italije iz krize. Opozoril je, da bi vladna kriza v teh hipu italijanske javne finance lahko stala milijardo evrov. Politične sile vladne koalicije je v tem duhu pozval k razsodnosti daljnovidnosti.
Kandidat za voditelja Demokratske stranke Matteo Renzi pa je sinoči v oddaji Porta a porta po prvi televizijski mreži RAI menil, da je Berlusconiju odklenka-lo. »V vsaki državi je pravnomočno obsojen politični voditelj zaključil politično kariero. Game over,« je dejal firenški župan. Po drugi strani pa je tudi zbodel Letto, ko je dejal, da Italija zdaj bolj kot politično stabilnost doživlja politično negibnost.
Predsednik imunitetne komisije senata Dario Stefano ob koncu včerajšnje seje
ansa
napoved - V zadnjem letošnjem četrtletju rast BDP
Confindustria: Recesija se po dveh letih bliža koncu
i
RIM - Italija je na točki, da se izkoplje iz rekordno dolge recesije, saj se bo njeno gospodarstvo v tretjem četrtletju nehalo krčiti, v naslednjem četrtletju pa bo zabeležilo rast, so včeraj sporočili iz vplivnega združenja italijanske industrije Confindustria.
Confindustria je v oceni gospodarskih gibanj napovedala, da bo prihodnje leto italijanski bruto domači proizvod (BDP) zrasel za 0,7 odstotka. Za letos je združenje napovedalo 1,6-odstotni padec BDP. Še junija je združenje za letos napovedovalo večji, 1,9-odstotni padec BDP, za prihodnje leto pa manjšo, 0,5-odstotno rast.
Na četrtletni ravni naj bi se po ocenah združenja BDP v zadnjih treh mesecih letos okrepil za 0,3 od-
Predsednik Confindustrie Giorgio Squinzi
ansa
stotka, potem ko je v tretjem četrtletju stagniral, v prihodnjem letu pa naj bi vsako četrtletje povprečno zrasel za 0,2 odstotka.
Recesija v tretjem največjem gospodarstvu v območju evra se je začela sredi leta 2011. "Izhod bo poča-
sen," ocenjujejo v italijanskem združenju, pri tem pa poudarjajo velik vpliv politične nestabilnosti pri gospodarskem okrevanju.
V združenju so prepričani, da politična nestabilnost povzroča nezaupanje pri tujih investitorjih, hkrati pa spodkopava poskuse za modernizacijo države, zmanjšuje zaupanje v načrte države ter hromi njeno konkurenčnost in načrte za rast.
Sicer pa je predsednik Confin-dustrie Giorgio Squinzi včeraj vlado pozval, naj sprejme nove ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. V tem smislu je predlagal, naj v snujoči se zakon o finančni stabilizaciji vlada vključi zmanjšanje davčne obremenitve stroškov dela.
cerkev - Dnevnik La Repubblica
Papež Frančišek pisal nevernemu Scalfariju
RIM - »Ob temeljni predpostavki, da božje usmiljenje nima meja, če se nanj obračamo z iskrenim in skesanim srcem, za tistega, ki ne verjame v Boga, je problem v tem, da uboga lastno vest. Tudi za neverujočega je greh ravnati proti lastni vesti. Poslušati jo in jo ubogati namreč pomeni odločati se glede na to, kar zaznavamo kot dobro ali slabo. Od te odločitve je odvisno, ali ravnamo dobro ali slabo.«
Tako je papež Frančišek med drugim zapisal v daljšem odgovoru na vprašanja, ki mu jih je zastavil novinar Eugenio Scalfari v dveh uvodnikih, ki jih je objavil dnevnik La Repubblica 7. julija in 7. avgusta letos in v katerih se je na papeža obrnil kot človek, »ki ne veruje in ne išče Boga«, a ki po drugi strani »že od nekdaj občuduje pridiganje Jezusa iz Nazareta, sina Marije in Jožefa, Juda Davidovega rodu«. Papež v svojem odgovoru, ki ga La Repubblica objavlja na prvih straneh svoje včerajšnje številke, poudarja, da je zanj in za celotno
Papež Frančišek
ansa
Cerkev bistvenega pomena dialog z vsemi ljudmi, tudi z neverujočimi. Sicer pa papež poudarja, da krščanska vera temelji v Bogu, ki je ljubezen in ki se je utelesil v Jezusu iz Nazareta. Ta očitno nagovarja tudi neverujoče, kot je Scal-fari. Vse to po papežu dokazuje, da verujoči in neverujoči morejo prehoditi vsaj delno skupno pot.
To je prvič, da kak papež odgovarja pisanju novinarja. Izstopa tudi iskrena ponižnost, ki preveva papeževa izvajanja.
cerkev - Z njo se bo vozil po Vatikanu
Duhovnik papežu podaril staro katrco
VATIKAN - Papež Frančišek se poslej po Vatikanu ne bo več vozil samo s šoferjem na zadnjem sedežu papamobila, pač pa bo lahko kar sam sedel za volan starega renaulta 4, nekoč priljubljene katrce, ki mu jo je podaril 70-letni duhovnik iz Verone. Beli renault 4 je star skoraj 20 let in ima prevoženih okoli 300.000 kilometrov. Katrco je ob koncu tedna papežu podaril duhovnik Renzo Zocca. Vidno zadovoljen papež, ki so ga ujele kamere fotografov, je urno sedel za volan in se odpeljal.
Duhovnika je zelo ganila Frančiško-va želja, da ustvari "revno Cerkev za revne", zato mu je poslal pismo, v katerem je opisal svoje delo z ljudmi s posebnimi potrebami, revnimi in zasvojenci z mamili v delavski četrti v Veroni. Kot je še razkril za revijo Famiglia Cristiana, je papežu želel nekaj podariti in "kaj bi bilo boljše kot moj stari renault 4", s katerim je Zocca sicer obiskoval svoje farane in otroke v poletnih kampih po Italiji.
Ko mu je 10. avgusta zazvonil telefon in je bil na drugi strani žice sveti oče, je sprva ostal brez besed. "Nisem vedel, kaj re-
Plin cenejši, davek IVA morda nespremenjen
RIM - Z mesecem oktobrom bo plin v Italiji za dobra dva odstotka cenejši. Po besedah predsednika agencije za energijo Guida Bortonija, ki je bil včeraj na avdiciji v pristojni senatni komisiji, bo to že tretja pocenitev, saj se je cena plina aprila letos znižala za 4,2 odstotka, julija pa za 0,6 odstotka. »Skupno bo letošnja pocenitev znašala 7 odstotkov,« je izjavil Bortoni. Za zvezo potrošnikov Codacons pa vse to ni dovolj, ker do pocenitev prihaja po večletnih podražitvah, »ki so privedle do tega, da Italijani plačujejo dražje račune v primerjavi s povprečjem v EU«. Minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato je medtem izjavil, da vlada skuša preprečiti povišanje davka na dodano vrednost IVA. Dejal je, da 1. oktobra zelo verjetno ne bo prišlo do povišanja. Po ocenah konzorcija podjetnikov CGIA iz Mester, ki se z ministrom ne strinja, pa naj bi skok z 21 na 22 odstotkov obremenil družine za največ 103 evre v prihodnjem letu ter za 28 evrov letos. Potrošniki naj bi letos skupno plačali približno milijardo, v letu 2014 pa 4,2 milijarde evrov več kot doslej.
»Stamina ni znanstveno utemeljena metoda«
RIM - »Stamina ni znanstveno utemeljena metoda« piše v poročilu, ki ga je italijanskemu ministrstvu za zdravstvo izročil pristojni znanstveni odbor. Mnenje tega odbora ni odločilno, zadnjo besedo o eksperimentiranju te tehnike ima ministrica Beatrice Lorenzin. Stamina je posebna metoda zdravljenja z izvornimi celicami, ki doslej še ni bila odobrena oz. potrjena, v italijanskem in mednarodnem znanstvenem svetu je bila v glavnem deležna kritik. Predsednik fundacije Stamina Foundation in izumitelj metode Davide Vannoni, ki ima leposlovno univerzitetno izobrazbo, je že pripravil priziv na deželno upravno sodišče proti mnenju znanstvenega odbora. »Parlament je že dovolil eksperimentiranje in mu namenil tri milijone evrov. Ne verjamem, da znanstveni odbor lahko to ustavi,« je komentiral Vannoni.
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
32.955,35 € +33,81
či. Ostal sem brez besed," je dejal za revijo. Papež je Zocci najprej predlagal, da bi avtomobil daroval v dobrodelne namene, na koncu pa je le sprejel darilo in se z njim dogovoril za srečanje v Vatikanu. 7. septembra se je nato Zocca s svojo katrco pojavil pred papeževo rezidenco v Vatikanu.
Ko je papežu izročil ključe, se je ta ob vidni nervozi svojih telesnih stražarjev s katrco tudi odpeljal. "Varnostnik, ki je stal zraven mene, je bil resnično zaskrbljen, saj se je zavedal, da se bo papež poslej po Vatikanu vozil z mojim vozilom," je dejal duhovnik.
"V prtljažniku sem mu pustil zimske gume. Nikoli ne veš," je še dodal.
Podarjena katrca, s katero se bo sedaj po Vatikanu vozil papež, bi lahko bila sicer izdelana v Sloveniji. Renault 4 so namreč po navedbah spletne strani Wikipe-dia izdelovali od leta 1961 do 1993 v kar 17 državah sveta, med drugim tudi v Sloveniji, in sicer sprva v Litostroju in kasneje v novomeškem IMV. Zadnji izdelan model na naših tleh se sicer nahaja v Tehniškem muzeju v Bistri. (STA)
I
I
SOD NAFTE
(159 litrov)
107,39 $ -1,98
EVRO
1,3268 $ + 0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
11. septembra 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 11. 9. 10. 9.	
ameriški dolar	1,3268	1,3240
japonski jen	132,96	132,80
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,783	25,830
danska krona	7,4587	7,4585
britanski funt	0,84140	0,84380
madžarski forint	299,44	299,28
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7027	0,7025
poljski zlot	4,2333	4,2595
romunski lev	4,4676	4,4598
švedska krona	8,6717	8,6887
švicarski frank	1,2395	1,2392
norveška kron	7,8500	7,8610
hrvaška kuna	7,5865	7,5875
ruski rubel	43,5373	43,7732
turška lira	2,6690	2,6766
avstralski dolar	1,4288	1,4255
braziljski real	3,0222	3,0007
kanadski dolar	1,3716	1,3684
kitajski juan	8,1187	8,1029
indijska rupija	84,0730	84,5900
južnoafriški rand	13,1680	13,2383
1 2 Četrtek, 12. septembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
ronke-doberdob - Rešitve problema prevoza še ni videti na obzorju
»Avtobus se mora pripeljati do šole«
Štirideset otrok s tržiškega območja, kolikor jih obiskuje doberdobsko nižjo srednjo šolo, je šolsko osebje včeraj pospremilo na avtobusno postajališče pred županstvom v Doberdobu. Spet je bilo vsem jasno, da ne postajališče ne pešačenje do občinske hiše ne zagotavljata njihove varnosti. »Pod temi pogoji ne bom dovolila našim učencem, da se odpravljajo čakat avtobus podjetja APT. Takšna masa otrok ne more sama in brez varstva do postajališča. Zadržala jih bom v šoli, zanje odgovarjam,« je včeraj pribila ravnateljica večstopenjske šole Sonja Klanjšček, potem ko na obzorju ni še videti razpleta.
Ravnateljica se je na to temo včeraj sestala z doberdobskim podžupanom Fabiom Vižintinom in s funkcionarjem redarske službe iz Škocjana, ki je pristojen tudi za Doberdob. Njena zahteva je, da se avtobusno postajališče premakne v bližino šole - na primer pred cerkev - in da se avtobus uskladi s šolskimi urniki. »Čakam jasne odgovore. Če jih ne bo v nekaj dneh, bom prosila občino, da skliče sestanek z navzočnostjo vseh, ki se jih problem tiče, zato da ponovno in dokončno preučimo zadevo. Norme in predpisi so zato, da probleme rešujejo ne pa, da jih ustvarjajo in zapletajo,« dodaja Klanjščkova.
APT: »NI PRIMERNE LOKACIJE«
»Angažirani smo, da se čim prej vsaj približamo rešitvi problema,« je včeraj izjavil Paolo Polli, predsednik pokrajinskega podjetja APT, ki naj bi z linijskim avtobusom nadomestilo ukinjeni ronški šolabus. »Naši sogovorniki pa se morajo zavedati, da smo podjetje javnega in ne šolskega prevoza. Postajališča morajo zato odgovarjati normam in varnostnim predpisom za javni prevoz. Dobro vemo, da je ronški šo-labus prihajal po otroke pred šolo, vendar gre za manjši avtobus, medtem ko so naša vozila dolga dvanajst metrov. V bližini šole zanje ni lokacije, kjer bi se lahko ustavila, niti ne pred cerkvijo, v bližini katere so nepregleden ovinek, vpadnica in križišče. V teh razmerah se naš avtobus ne more varno ustaviti in spet odpeljati. Tudi če bi vprašali dovoljenje za novo postajališče, motorizacija nam ga po vsej verjetnosti ne bi izdala. Vsekakor si bomo ponovno ogledali kraj in preučili alternativo, ki je danes še ne vidim,« trdi predsednik APT in tudi sam daje pobudo za omizje, pri katerem naj bi vse zainteresirane strani skupaj poiskale najboljšo rešitev.
Učenci na čakanju na premajhnem postajališču in hoja po preozkem pločniku
STARŠI: »VZTRAJALI BOMO«
»Kljub nastalemu problemu starši s Tržiškega nameravajo vztrajati in ne razmišljajo o tem, da bi svoje otroke prepisali drugam,« potrjuje predsednica romjan-skega združenja staršev, Damiana Kobal: »Povezani smo in si neprestano izmenjujemo informacije o tem, kako se problem skuša reševati. Naša vloga je biti v pomoč vsem pristojnim osebam, da se najde rešitev, ki bo za naše otroke najboljša. Prepričani pa smo predvsem, da moramo poiskati strukturno in trajno rešitev, ki naj velja za romjansko, doberdobsko in tudi špetrsko šolo, pri čemer mora vlogo odigrati tudi dežela.« Kobalova računa na večjo angažiranost ronškega župana Roberta Fontanota, s katerim so se romjanski starši sestali pred dobrim tednom: »Zagotovil nam je, da išče finančna sredstva za strukturno ureditev šolskega prevoza. Naše prepričanje je, da mora občina Ronke odigrati pri zadevi ključno vlogo.« Tudi Kobalova soglaša z zahtevo o spremembi lokacije za postajališče: »Premakniti ga je treba pred šolo. To je edino jamstvo za varnost otrok. Poskrbeti je treba tudi za sobotni prevoz nižje-
šolcev in zagotoviti postanke avtobusa za skupino tržiških otrok. Njihove družine so danes prepuščene same sebi.« K temu pa dodaja še vprašanje-opozorilo: »Kaj bi se zgodilo, ko bi bila zaradi pomanjkanja prevoza prekinjena kontinuiteta med osnovno šolo v Romjanu in nižjo srednjo šolo v Doberdobu? Bi se starši še odločali za vpis otrok v slovenski vrtec v Laškem?»
ŽUPAN: »EDINA REŠITEV JE ŠOLABUS«
»Tudi naše prepričanje je, da naj se avtobusno postajališče uredi pred cerkvijo. Obenem se zavedamo objektivnih omejitev in predpisov, ki jih avtobusnemu podjetju nalaga zakonodaja o varnosti v prometu. Tehniki naj vsekakor še enkrat preučijo zadevo. Zdi pa se mi, da bo v sedanjih okoliščinah težko uskladiti zahteve šole in pravila za linijske avtobuse ter najti najboljšo rešitev. Rešitev je sicer lahko samo ena: da se poišče denar in da občina Ron-ke v dogovoru z ostalimi občinami trži-škega območja ponovno vzpostavi prevoz s šolabusom. Varnost otrok mora biti edino vodilo pri iskanju rešitve,« je odločen doberdobski župan Paolo Vizintin. (ide)
gorica
Drzen tat na mopedu
Peški iztrgal z vratu ogrlico
Tat na mopedu
arhiv
Med vožnjo z mopedom se je približal peški in ji z vratu iztrgal ogrlico ter pobegnil. Tatu še iščejo.
Do drzne kraje je včeraj prišlo v Ulici Favetti, žrtev pa je Goričan-ka, ki je v poznih dopoldanskih urah nič hudega sluteča stopala po nekoliko odmaknjeni goriški ulici. Naenkrat je na sebi začutila nasilno roko, ki ji je z vratu pobrala ogrlico. Ni se takoj zavedela, kaj se ji je pripetilo, ko pa si je opomogla od šoka, ji ni preostalo drugega kot, da pokliče policijo. Na kraj je prišla patrulja letečega oddelka goriške kvesture, ki je prisluhnila njeni vznemirjeni pripovedi. Ugotovljeno je, da je bil tat drobne postave, star od 16 do 18 let, pripeljal pa se je na motornem kolesu, morebiti tipa Piaggio Ciao. Policija vodi preiskavo in zaradi bližine meje ne izključuje, da gre za tatu iz Slovenije, kjer je Ciao razširjen moped.
tržič - Revščina
V trgovino po košek solidarnosti in pomoči
Po zgledu goriškega emporija solidarnosti, posebnega supermarketa za ljudi v stiski, bo podobna struktura kmalu zagledala luč tudi v Tržiču. V njej bodo enkrat tedensko brezplačno zagotavljali hrano in osnovne življenjske potrebščine osebam, ki so se zaradi gospodarske krize in izgube delovnega mesta znašle v težavah. Dogovarjanja med tržaško občinsko upravo in družbo Ater so v polnem teku. Zanj so že našli najprimernejše prostore v Verdijevem drevoredu, blizu križišča z Ulico Roma, ki so opremljeni tudi s pripravno kletjo, ki bo nedvomno koristila kot skladišče. Tu je imela doslej svoje urade družba Ater, Občina pa ji v zameno ponuja prostore nekdanjega sedeža sodnije.
Škofijska Karitas je za uresničitev solidarnostnega marketa za pomoč zaprosila goriško fundacijo Carigo, tako kot je pred dvema letoma storila za goriški emporij, ki beleži (žal) vse več obiskovalcev. Direktor Karitas, duhovnik Paolo Zuttion, si prizadeva, da bi trgovina odprla svoja vrata že v začetku prihodnjega leta. »Seveda je to odvisno od finančnega kritja in dejanske razpoložljivosti prostorov, ki jih bo treba prej primerno urediti oz. poskrbeti za osebje, ki bo tam pomagalo.
Pobuda se vključuje v t.i. območne načrte, ki naj bi spodbudili sodelovanje in integracijo med zdravstvenim oz. socialnim sektorjem ter seveda družbenim tkivom in združenji, ki delujejo na teritoriju. Pri projektu o solidarnostnem marketu sodeluje tržiška občinska uprava že eno leto namreč tudi s socialnimi združenji kot so že omenjena Karitas, Rdeči križ in center Bassa soglia. Od-bornica za socialne zadeve Cristiana Morsolin je ocenila, da je lokacija v Verdijevem drevoredu odlična, saj so ti prostori vsem z lahkoto dosegljivi in hkrati ne predaleč od samega centra. Market bo razpolagal predvsem s hrano, ki je supermarketi ne uporabijo oz. hrano, ki je tik pred potekom roka uporabe, se pravi s tisto hrano, ki bi jo drugače odvrgli. Emporij bo deloval po principu zbiranja točk: posebna komisija bo najprej preverila realno stisko vsakega prosilca pomoči in jim bo nato porazdelila izkaznice za zbiranje točk.
šempeter - Do državne meje
Kar 90 tisoč evrov za sto metrov kolesarske steze
V Šempetru bodo med zaselkom Mlini in državno mejo s pomočjo evropskega denarja pridobili dobrih sto metrov kolesarske steze. Investicija znaša 91 tisoč evrov, občina Šempeter-Vrtojba bo zanjo prejela 95% nepovratnih sredstev, saj se bo naložba izvajala v okviru evropskega projekta CroCTaL - Krajina in čez-mejne kolesarske poti. Glavni cilj je izdelava mreže kolesarskih poti v čez-mejnem območju, se pravi ureditve kolesarskih tras, ki vodijo proti meji z Italijo.
Začetek gradbenih del, ki jih bo izvajalo Cestno podjetje Gorica, je predviden še v tem mesecu, zaključek
pa v prvi polovici leta 2014. Nova kolesarska pot bo na severni strani preko klančine do obstoječe brvi čez Vrtojbico povezana z že obstoječo kolesarsko potjo, na jugu pa se bo navezala na asfaltirani del poti, ki vodi do Ulice Franca Kramarja. Vzdolž celotne poti je predvidena še postavitev javne razsvetljave, svetil, primernih za osvetlitev kolesarske steze. Ob poti bodo na novo urejene tudi zelene površine z dodatno zasaditvijo dreves in grmovnic, v osrednjem delu pa še utrjene zelene površine. Na tem mestu je predviden tudi vkopani zbiralnik za meteorne vode z možnostjo uporabe vode za zalivanje. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 12. septembra 2013
13
gorica - Kmečka zveza na pokrajini
V boj proti divjim prašičem z novimi predpisi o lovu
Da so divji prašiči vse bolj zaskrbljujoč pojav v našem prostoru, ni nobena novost. Med kmeti in vinogradniki se v zadnjih desetih letih nepregledno širijo le nezadovoljstvo, zaskrbljenost in jeza, saj jim čokati škodljivci včasih povsem uničijo ves pridelek tako na polju kot v vinogradu. O prepotrebnih ukrepih je v torek znova tekla beseda na goriški pokrajini, kjer je delegacijo Kmečke zveze - goriškega predsednika in tajnika Stanka Radikona oz. Wal-terja Mikluža ter deželnega tajnika Edija Bukavca - sprejela podpredsednica in hkrati odbornica za kmetijstvo Mara Čer-nic.
Pokrajinska uprava je naredila, vse, kar je bilo v njenih močeh in pristojnostih, da bi rešila problem divjadi, predvsem divjih prašičev, nam je potrdila Černičeva. »Lovce stalno spodbujamo in odredili smo tudi izredni odstrel v Brdih - samo lani so jih tam pobili 615.« Vse to pa žal ne zadostuje, saj so potrebne zakonske spremembe, za katere pravi Černičeva bodo vztrajali tako na institucionalni kot na politični ravni. »Vinogradništvo je treba zaščititi, zato moramo nujno spremeniti zakon, ki upravlja lov, oz. ga uskladiti z veljavnimi predpisi v Sloveniji, saj so navsezadnje Brda in Kras le delček večjega območja v Sloveniji.« Pri sosedih lahko namreč loviš tudi ponoči in to skozi vse leto, pri nas pa so za to točno določena obdobja in točno določeni urniki ...
»Če pa ne bo prišlo do spremembe zakona o lovu, bomo kot Kmečka zveza zahtevali njegovo spremembo. Naj se ponovno uvede tisti deželni zakon o lovu, ki je veljal leta 1969 in po katerem so škodo morali poravnati lovci.« "Cuius commoda, eius et incommoda" ocenjuje Bukavec, se pravi, kdor ima neko korist, naj nosi tudi njeno breme. Lovci namreč upravljajo lov in torej naj plačujejo tudi škodo, ki jo divjad povzroča, tako kot se dogaja v sosednjih Sloveniji in Avstriji. Morda bi jih nove odgovornosti stimulirale in potrudili bi se več.
Bukavec nam je še pojasnil, da prejema Dežela FJK za postavko o lovu tako od lovcev kot od drugih pristojbin milijon evrov letno. »500 tisoč jih porazdeli med štirimi pokrajinami za kritje odškodnin in za preventivne dejavnosti. Kaj pa ostali denar?« Srečanja s pokrajinskimi upravitelji (včeraj je bil na vrsti podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Igor Dolenc, op.av.) so torej vezana tudi na to vprašanje, saj si Kmečka zveza prizadeva, da bi s skupnimi močmi nastopili na Deželi in od nje zahtevali več posluha. »Še pred letom 1989 je bila divjad "res nullius", se pravi nikogaršnja
stvar, danes pa je državna last, kar pomeni, da je država odgovorna zanjo in posledično za škodo, ki jo povzroči. Slednjo bi morala seveda tudi v celoti poravnati.«
Kmečka zveza hkrati odločno obsoja tudi spremembo (leta 2010) deželnega zakona o lovu, zlasti v tistem odstavku, ki je vezan na odškodnine. Po novem oz. na podlagi direktive Evropske unije so dotacije dodeljene po pravilu »de minimis«, kar pomeni, da v triletnem obdobju bo kmet prejel 7500 evrov odškodnine za izredne intervencije. To pa je nepojmljivo, meni Bu-kavec, saj mora Dežela poravnati vso škodo, ki jo je povzročila divjad in ne le manjši prispevek. Posledica tega je danes ta, da so ljudje naveličani in razočarani. Prijava škode postaja prava izguba časa in človek se počuti opeharjenega, pravi Bukavec. »Pri Kmečki zvezi vabimo kmete in proizvajalce nasploh, naj nam posredujejo informacije o vsakršni škodi, saj so to vendar dokazi, da problem obstaja, da je realen. Edino prijava je namreč pogoj, da se opozori na neznosno stanje.«
No skratka, od Dežele zahtevajo ob
Povečana populacija divjih prašičev povzroča vse več težav
bumbaca
spremembi zakona o lovu več finančne pomoči - za preventivo, se pravi za ograditev vinogradov in kmetijskih površin, ter za 100% poravnavo škode. »Budget za poravnavo škode in preventivne dejavnosti, pa tudi za kritje stroškov morebitnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo divji prašiči na cestah, je danes nezadosten. Goriška po-
krajina prejema 80 tisoč evrov letno, potrebovala pa bi vsaj dvakrat tolikšno vsoto,« je ocenila Černičeva, ki se z divjimi prašiči v pokrajinski upravi »bori« že šest let. Divjega prašiča bi bilo treba proglasiti za škodljivca in okrepiti lov nanj, saj je danes pri nas njegov edini sovražnik človek ... s puško. (sas)
šmartno - Od jutri
Glasbeni utrip ne pozna meja
Festival kreativne sodobne glasbe
Šmartno v Brdih bo letos gostilo že tretjo izvedbo festivala kreativne in improvizirane sodobne glasbe Brda (Brda Contemporary Music Festival). Jutri in v soboto se bodo na priložnostnih zunanjih prizoriščih, trgih, galerijah in dvoranah občinstvu predstavili mladi glasbeniki, ki si na slovenski oz. italijanski glasbeni sceni utirajo pot, ter mednarodno priznani glasbeni umetniki, kot so na primer Giovanni Maier, Giorgio Pacorig ter Zlatko Kaučič, ki je med drugim tudi umetniški vodja festivala.
V dveh festivalskih popoldnevih oz. večerih se bodo udeleženci lahko prepričali o uspešnem spajanju slovenske, furlanske in italijanske kulture, ki se bo konkretiziralo na odrih z nastopom mladih glasbenih upov. Poskrbljeno bo tudi za spremljevalni program s plesnimi točkami, projekcijo fotografij in branjem poezij.
Festival se bo v soboto zaključil s koncertom uglednega gosta, saksofonista in člana amsterdamskega orkestra ICP Aba Baarsa ter Zlatka Kau-čiča (tolkala). Sledil bo še nastop Orkestra brez meja, to je slovensko-ita-lijanskega godbenega sestava, ki je nastal ob priliki prve izvedbe festivala.
dol-poljane - Društvo Kras
Kulturno-športni center na Palkišču posvečajo spominu na Pavlino Komel
Konec tedna bo na Palkišču minil v znamenju tridnevnega praznovanja v priredbi društva Kras Dol-Poljane ob slavnostnem odprtju kulturno-šport-nega centra oziroma njegovem poimenovanju po Pavlini Komel.
Kakor nam je povedala predsednica društva Katjuša Kosič, »je poimenovanje centra poklon, ki smo ga Pavlini skorajda dolžni.« Od očeta, slovenskega skladatelja Emila Komela, je gospa Pavlina podedovala strast do petja, ki ga je 32 let spodbujala na čelu domačega zbora. »Bila je dejansko pobudnica nastanka društva leta 1951, saj se je vse začelo ravno z druženjem vaških fantov v zboru in šele nato so se razvile tudi ostale dejavnosti.« Gospa Pavlina, ki je umrla 5. marca 1999, je domačim prijateljem in sodelavcem društva pustila bogato spominsko in kulturno premoženje, hkrati pa tudi ne-zanemarljivo zapuščino, s katero so lahko center naposled uresničili.
Praznovanje se bo začelo jutri ob 20. uri z odprtjem razstave, ki je pos-
večena Pavlini Komel, njeni družini in delovanju društva. Na ogled bodo raz-norazni predmeti, dopisi, dokumenti, knjige ter priznanja. Udeležence bo nagovoril Milan Pahor, za klavirsko spremljavo pa bo poskrbela domačinka Katarina Vizintin. V soboto bodo ob 11. uri člani društva položili cvetje na grob gospe Pavline na glavnem pokopališču v Gorici, kamor vabijo tudi širšo goriško javnost. Večer pa bo fol-klorno-plesno obarvan: ob 18. uri bosta na odprtem nastopili plesni skupini AKŠD Vipava z muzikalom »Mam-ma mia« in srbska folklorna skupina Sloga, sledila pa bo zabava za mladino z DJ-jem. Obiskovalci se bodo lahko okrepčali pri kioskih s pijačo in hrano.
Slavnostno odprtje centra pa bo v nedeljo, 15. septembra, ob 15. uri. Častna govornica bo pokrajinska odbor-nica in predsednica ZSKD za Goriško Vesna Tomšič. Za kulturno kuliso bodo poskrbeli pevci MPZ Jezero in bivši pevci zbora Kras Dol - Poljane, ki že pridno vadijo.
Center na Palkišču
bumbaca
šempeter - Nocoj odprtje stalne razstave
Coroninijevi se vračajo v dvorec
Danes so tam urejeni prostori občinske uprave - Razstava skozi fotografije, dokumente, oblačila in predmete pripoveduje zgodovino rodbine
Šempetrski dvorec Coronini foto k.m.
Dolgo načrtovani projekt o postavitvi stalne razstave o šempetrski rodbini Co-ronini von Cronberg se uresničuje nocoj v obnovljenem dvorcu Coronini v Šempetru. Razstavo so pripravili občina Šempeter-Vrtojba, Goriški muzej in Društvo žena in deklet Šempeter, o njej bo ob 19. uri spregovorila avtorica Katarina Brešan.
Šempetrski dvorec, ki je danes sedež Občine, je bil dom omenjene družine vse od izgradnje v 17. stoletju do prodaje v tridesetih letih 20. stoletja. Osrednji del dvorca so med letoma 2005, ko ga je kupila Občina, in 2009 obnovili. Rodbina Co-ronini se je pred koncem 15. ali v začetku 16. stol. preselila v Gorico iz okolice Ber-gama. Šempetrsko vejo naj bi začel Alek-
sej Coronini (1580-1679), ki je bil leta 1656 povišan v barona von Oelberg. Grofovski naziv von Cronberg je rodbina dobila leta 1687. Do prve svetovne vojne so imeli v lasti obširno posestvo. Leta 1930 so dvorec prodali italijanskemu vojnemu letalstvu in se preselili v bližnji dvorec Mafejšče, od koder so se leta 1947 preselili v Gorico, v novejšo vilo, ki je še danes last družine.
V šempetrskem dvorcu Coronini so sedaj urejeni prostori občinske uprave, v prvem nadstropju pa je nameščena stalna razstava o rodbini. Pripravila jo je Katarina Brešan v sodelovanju z Goriškim muzejem in Društvom žena in deklet Šempeter, gradivo pa prihaja iz številnih zbirk.
Razstava opisuje zgodovino rodbine
Coronini s posebnim poudarkom na dveh osebnostih, cesarskem vzgojitelju Janezu Krstniku Coroniniju (1794-1880) in njegovem sinu, šempetrskem županu Francu Karlu (1833-1901). Opisana je tudi zgodovina šempetrskega dvorca in nekaterih drugih vil, ki so jih imeli v lasti. Poudarek pa je še na zemljiških posestih rodbine v Šempetru ter okoliških naseljih. V vitrinah so razstavljeni nekateri predmeti in oblačila ter repliki oblek župana Franca Coro-ninija in njegove žene Selme Cristalnigg. Poleg tega so na ogled še fotografije družinskih članov in dvorca, reprodukcije zemljevidov z zemljišči, faksimili dokumentov o vodenju posestva, dokumenti ter načrti za obnovo po prvi svetovni vojni. (km)
lori rijavec
Spomin na učiteljico
Pogreb bo jutri v Gorici
Lori Rijavec se je trajno zapisala v spomin otrok, ki jih je poučevala in vzgajala na svoji službeni poti po Goriški. V svojem 93. letu je umrla v torek v goriški bolnišnici.
Rojena je bila v Bovcu na sve-čnico 2. februarja 1920, vendar njeno šolanje in življenje je bilo vezano na Gorico. Tu je obiskovala učiteljišče in kmalu po vojni sprejela poučevanje risanja na slovenski nižji srednji šoli v Ulici Randaccio. Šolsko okolje je ni obdarjalo le z zadoščenji, obdarilo jo je tudi z življenjskim sopotnikom. Na nižji srednji šoli je spoznala Lucijana Dro-leta, ki je nato dolga leta tam poučeval slovenščino, zgodovino, zemljepis in latinščino. Poklic je Lori Rijavec popeljal v različne goriške kraje, kjer je poučevala na osnovnih šolah. K srcu ji je posebej priraslo službovanje na Vrhu sv. Mihaela, kjer je preživela daljše obdobje med otroki, ki so jo vzljubili. Zaradi navezanosti na kraj je tam praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Nazadnje in do upokojitve je poučevala nemščino na osnovni šoli v Števerjanu; nemški jezik ji je posebej ležal, saj je bila njena mati Avstrijka, zgledno lepa pa je bila tudi njena slovenščina - odraz njene narodne zavednosti. Z možem Lucijanom sta bila vseskozi zavzeta spremljevalca kulturnega utripa goriških Slovencev. Srečevali smo ju tudi med sprehodi po severni mestni četrti, kjer sta živela, dokler ni bolezen priklenila moža na posteljo. Umrl je marca letos, do zadnjega pa mu je bila Lori ljubeče ob strani. Spet bosta povezana na Šentviški Gori, kjer jo bodo položili v možev grob. Goričani se bodo od pokojne učiteljice poslovili jutri ob 11. uri v cerkvi Sv. Ivana v Gorici.
1 4 Četrtek, 12. septembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Pokal Skala
V desetih dneh na gabrskem igrišču dvajset ekip iz desetih društev z nad 250 nogometaši
V Gabrjah se danes začenja deveti mladinski turnir za pokal Skala. Odmevni športni dogodek prireja kulturno društvo Skala in bo deset dni potekal na gabrskem malem nogometnem igrišču. Udeležilo se ga bo dvajset ekip iz desetih društev z nad 250 nogometaši v treh starostnih kategorijah.
Pobudo so pred dnevi predstavili na sedežu pokrajinske uprave ob navzočnosti pokrajinske odbornice za šport Vesne Tomsič, ki je v svojem dvojezičnem nagovoru potrdila voljo uprave, da podpre mladinske športne dejavnosti. Nakazala je tudi možnost, da bi gabrski športni dogodek našel mesto v kakem evropskem projektu ali vsaj v pobudah deželnega značaja. V imenu prirediteljev turnirja je Edi Sambo najprej orisal prehojeno pot z izgradnjo igrišča in slačil-nic, z iskanjem sodelavcev med krajevnimi društvi in z zahvalo javnim upravam, ki gabrskemu društvu izkazujejo
pozornost. Nato je predstavil program gabrskega dogajanja. Od danes do sobote bodo na igrišče stopali začetniki, od 16. do 21. septembra bodo na potezi cicibani, 22. septembra pa mladi privrženci nogometa. Sambo je tudi izrazil željo, da bi se nogometu v prihodnje pridružile še druge panoge, saj kulturno in športno središče v Gabrjah omogoča razvoj tudi drugih dejavnosti. Pobudo sta pozdravila predstavnika športnih društev Juventina (Giorgio Pelesson) in Sovod-nje (Rudi Devetak), ki že nekaj let sodelujeta z Gabrci. Igor Tomasetig pa je v imenu ZSŠDI izpostavil mladinski značaj prireditve in sodelovanje med društvi.
Turnir se bo začel danes ob 16. uri in se nadaljeval jutri ob isti uri. Pomerile se bodo ekipe začetnikov A7; nastopili bodo Sovodnje, Juventina, Audax Sanrocchese, Mossa, Isontina in Pro Farra. Finale skupine bo v soboto, 14. septembra. (vip)
S predstavitve na sedežu goriške pokrajine
foto vip
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
Koncerti
FESTIVAL ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI: danes, 12. septembra, ob 20. uri na Borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači koncert Ansambla Okarin iz Budria; več na www.echosproject.eu. DNEVI STARE GLASBE 2013: v sodelovanju s festivalom dvorne glasbe »Musica Cortese« v petek, 13. septembra, ob 20. uri v gradu Kromberk nastopa The Unicorn Ensemble s koncertom »Minnesang - viteške pesmi nemških dežel«; vstop pros. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE »KOGOJEVI DNEVI«: v petek, 13. septembra, ob 20.30. uri v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu pesniški večer s Tatjano Pregl Kobe ob glasbeni spremljavi klarinetista Aleksandra Miklavca..
Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da do sobote, 14. septembra, lahko stari abonenti potrdijo svoje abonmaje, od 19. septembra pa bodo na razpolago abonmaji za vse zainteresirane; blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-383601) bo odprta od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo ob nedeljah in od ponedeljka, 16., do srede, 18. septembra, ter v petek, 11. oktobra. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo potekal do 27. septembra jesenski vpis glasbenega abonmaja; informacije po tel. 0038653354016 ali na elektronskem naslovu blagajna@kulturnidom-ng.si. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: v soboto, 14. septembra, ob 20. uri »Sljehrnik« (Iztok Mlakar).; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Čestitke
V Štandrežu je danes šolski zvonec pozvonil, na ta lepi dan, ko ESTER praznuje 6. rojstni dan. V šolo bo prvič vstopila, dosti lepega se naučila in nove prijatelje dobila. Želijo ji vse najboljše v življenju nona Leda in vsi domači.
uk Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 -22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 17.40 - 21.00 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 17.40 - 21.00 »Una fragile armonia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 20.10 -22.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Co-me ti spaccio la famiglia«. Dvorana 3: 17.0 - 22.15 »Elysium; 19.50 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo -Il mare dei mostri« (digital 3D). Dvorana 4: 18.10 - 20.00 - 22.00 »L'In-trepido«.
Dvorana 5: 18.00 »This is us« (digital 3D); 20.00 - 22.10 »Riddick«.
gradišče-tržič
Poklon Spacalu
Na ogled bo več razstav
Kulturno združenje Gra-disc'Arte si je zamislilo serijo spominskih pobud ob trinajsti obletnici smrti tržaškega umetnika Lojzeta Spacala. V glavnem gre za postavitev razstav, ki bodo obiskovalcu razkrile različna obdobja oz. tehnike, s katerimi se je umetnik uveljavil na mednarodni ravni.
Prvi umetniški poklon velikemu slikarju bo zaživel jutri v galeriji Antiche Mura v Tržiču, kjer bodo slovesno odprli razstavo posvečeno umetniku. Do 3. oktobra bo na ogled kakih trideset del in fotografij, ki jih je umetnik ustvaril za notranje oblikovanje ladij; med njimi je tudi risba z osnutkom mize za ladjo Raffaello.
Tržiška odbornica za kulturo Paola Benes je ocenila, da bi lahko razstava, pri kateri sodeluje tudi domače združenje Vivacentro, poživila dogajanje v mestu. Hkrati pa je lahko zgled uspešnega sodelovanja med različnimi kulturnimi realnostmi. Sklop dogodkov v poklon Spacalu bo namreč zaživel na različnih lokacijah - v galeriji Fortezza in v sodobni galeriji Lojzeta Spazzapana v Gradišču ter v državni knjižnici v Gorici - vsakič pa bo obiskovalec lahko spoznal različne govorice Spacalovega umetniškega izražanja, od zgodnjih tridesetih let do zadnjih del.
Naj zabeležimo, da bodo v Spazzapanovi galeriji v Gradišču (Ulica Ciotti 51) v soboto ob 19. uri odprli razstavo Spacalovih del iz 60. in 70. let, v katerih izstopata zlasti kraška krajina in obala.
H Šolske vesti
STRATEŠKI DESIGN, 80-urni tečaj po univerzitetni diplomi za specializacijo na področju upravljanja organiziranih enot. Od metologij analize do tehnik project managementa s posebnim poudarkom na marketinških strategijah v gostinstvu. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Namenjen je odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adforman-dum.org).
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije ter vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508).
KELTSKA HARFA IN SOLOPETJE na Glasbeni matici v Gorici; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508).
MLADINSKI DOM obvešča, da bo danes, 12. septembra, ob 19. uri na sedežu v Gorici, Ul. don Bosco 60, potekalo uvodno informativno srečanje s starši gojencev. Še so prosta mesta. Pošolski pouk se bo začel v ponedeljek, 16. septembra; informacije po tel. 0481-546549, 0481536455 ali 328-3155040.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Celje in Olimje, da bo v soboto, 21. septembra, odpeljal avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri lekarni (okrog 7.20), v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni (7.25), v Podgori pri telovadnici in spomeniku, pri vagi, na Goriščku (Trgu Me-daglie d'oro). Organizatorji priporočajo točnost.
SPDG prireja v nedeljo, 15. septembra, kolesarski izlet na Berta Huette v Avstriji (Karavanke). Predstavitev izleta bo danes, 12. septembra, ob 21. uri uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v nedeljo, 15. septembra, ob 7. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada. Zaželjena je prijava udeležencev.
SPDG prireja v četrtek, 19. septembra, ob polni luni nočni kolesarski izlet po kraški gmajni. Zbirališče ob 19. uri na parkirišču za občino v Doberdobu. Obvezni čelada in dobra svetilka, zaželjena prijava udeležencev; informacije po tel. 328-8292397 (Robert).
SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol-Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Deveta-kih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Se-molič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest.
I!3 Obvestila
SPDG obvešča svoje člane, da se izteka rok za poravnavo članarine PZS (Planinske zveze Slovenije). Člani SPDG bodo lahko članarino za leto 2013 poravnali še danes, 12. septembra, in v četrtek, 19. septembra, na sedežu društva od 19. do 20. ure.
KŠD KRAS DOL-POLJANE sporoča, da bo seja za porazdelitev funkcij ob otvoritvi centra danes, 12. septembra, ob 20. uri na sedežu društva na Palkišču.
KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v petek, 13. septembra, ob 19.uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu vaje za bivše pevce zbora Kras Dol-Poljane; informacije po tel. 338-3176605 (Katiuša).
OBČINA SOVODNJE obvešča, da se bodo 16. septembra začela dela za popra-
vilo cestišča občinskih ulic Štradalta od hišne št. 9 do križišča z Ul. 4. novembra (v smeri Peč) in Ul. 4. novembra od križišča s Štradalto do križišča z Ul. Polje (pokopališče v Rupi). V omenjenih ulicah bo promet potekal izmenično z zožitvijo voznega pasu. Odsek ceste med križiščem z državno cesto 55 in Ul. Polje (pokopališče v Rupi) bo zaprt za promet za ves čas poteka del.
KD DANICA prireja tečaj zumbe; prva brezplačna lekcija bo v ponedeljek 30. septembra, ob 19. uri. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek od 19. do 20. ure od 7. oktobra dalje; vpisovanje in informacije najkasneje do 20.septembra po tel. 339-7484533 (Dolores).
KRUT - od torka, 1. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje v goriškem uradu, Kor-zo Verdi 51/int, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah. Brezplačna poskusna lekcija bo v ponedeljek, 30. septembra, od 20. do 21. ure. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in četrtek, od
20.	do 21. ure, začetek 3. oktobra; informacije po tel. 338-5755060 (Bruna).
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med
21.	uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam).
H Prireditve
ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja »Nedeljo umetnosti v Gorici« v nedeljo, 15. septembra; vpisovanje in informacije na sedežu združenja v Raštelu 74 v Gorici, tel. 0481-281658, nuovolavo-rogorizia@gmail.com.
KŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v soboto, 14. septembra, ob 11. uri na polaga-
-/
Delno odprta Ul. Don Bosco
V	Ulici Don Bosco v Gorici potekajo vzdrževalna dela družbe Irisacqua zaradi obnove vodovodnih cevi. Od danes bodo ulico delno odprli za promet, in sicer samo za vozila, ki se bodo po pevmskem mostu peljala v mestno središče; tista, ki bodo namenjena v nasprotno smer, pa bodo morala mimo parkirišča. Dela naj bi trajala še 10 dni.
Okrogla miza o Goriški fronti
V	Šempetru bo jutri ob 18. uri okrogla miza na temo 70. obletnice Goriške fronte in osvoboditve ter priključitve Primorske k matični domovini. Dogodek bo potekal v Coroninijevem dvorcu, organizira ga zveza borcev NOB. Gost večera bo Janez Stanovnik, spregovorili bodo še Jožko Martelanc, Aldo Rupel in Branko Maru-šič. Kulturni program bo oblikoval moški pevski zbor Šempeter pri Gorici in reci-tator osnovne šole Ivana Roba. (km)
Počastili bodo stoletnika
V	Štandrežu bodo v nedeljo počastili domačina, ki bo istega dne praznoval svoj stoti rojstni dan. Jubilant je Attilio Assi-relli, sicer po rodu iz Emilie Romagne, ki pa na Goriškem živi od leta 1959. Javno voščilo mu bodo izrekli ob 10.55 na trgu pred cerkvijo, kjer mu bo zapel moški zbor pod vodstvom Aleša Hobana in mu bo Marjan Brescia v imenu vaške skupnosti izročil plaketo. Napovedana je tudi udeležba župana Gorice. Sledila bo maša zahvalnica, ki jo bo daroval štan-dreški župnik.
Dvorna glasba na gradu
Na goriškem gradu bo drevi ob 21. uri za-donela stara glasba. V okviru mednarodnega festivala dvorne glasbe bosta nastopili Ilaria Fantin in Katerina Ghannudi, ki bosta postregli s srednjeveškimi in baročnimi melodijami.
nje cvetja na grob Pavline Komel na glavnem pokopališču v Gorici.
PROSLAVA OB 25. LETNICI POBRATENJA med krvodajalci iz Doberdoba, Kranja in Kamnika bo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v soboto, 14. septembra, ob 17. uri. Nastopili bodo zbor Veseljaki, vokalno-inštrumen-talna skupina OŠ Stranje, harmonikaš iz Kranja Žiga Markič.
VZPI-ANPI GORICA IN ZDRUŽENJE VO-LONTARI LIBERTA" (AVL) iz Gorice vabita ob 70-letnici Odporništva 19432013 in 70-letnici Goriške fronte 8.-29. septembra 1943 na predavanje z naslovom »Vloga italijanskih vojakov v Gorici« v četrtek, 19. septembra, ob 16.30 v kasarni Federico Guella na Trgu C. Battisti 9 v Gorici.
0 Mali oglasi
POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok; tel. 003864-0272290.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Giovanna (Gianna) Bosco iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 11.00, Sara Bor-gato vd. Garra z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.50, Sonia Pertotti vd. Lucc-hesi iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče.
Ob izgubi drage MAME
izrekamo profesoricama Eleni in Anni Lucchesi ter svojcem iskreno sožalje.
Ravnateljica, profesorji in neučno osebje
šol Vega, Cankar, Zois
/
SVET
Četrtek, 12. septembra 2013
15
sirija - Rusija ZDA že predala načrt za prevzem nadzora nad Asadovim kemičnim orožjem
Obama odložil napad
DAMASK - Ameriški predsednik Barack Obama je zaprosil kongres, naj odloži glasovanje o resoluciji za odobritev vojaške akcije proti Siriji, ker obstaja možnost odstranitve kemičnega orožja iz Sirije brez uporabe sile. Ameriška vojska sicer ostaja na položajih blizu Sirije, na vojaški napad pa je še naprej pripravljena tudi Francija.
Obama je v ponedeljkovem televizijskem nagovoru iz Bele hiše Američanom dejal, da nihče ne oporeka dejstvu, da je bilo v Siriji uporabljeno kemično orožje in da ZDA vedo, da je kriv režim predsednika Ba-šarja al Asada. "Če se ne zoperstavimo kemičnemu orožju, bo to opogumilo Asado-vega zaveznika Iran, ki se mora odločiti, ali bo z izdelavo jedrskega orožja zanemaril mednarodno pravo ali pa bo stopal po bolj miroljubni poti," je opozoril Obama.
Ob tem je Obama znova zagotovil, da bo ameriško posredovanje v Siriji omejeno in ne bo podobno Iraku ali Afganistanu, pa tudi ne Libiji ali Kosovu. "Vojakov ne bom poslal v Sirijo. Šlo bo za napad, usmerjen proti jasnemu cilju, kar je odvračanje od uporabe kemičnega orožja in zmanjšanje Asadovih zmogljivosti," je dejal.
Kritikom, ki pravijo, da "zbadanje z iglo" ne bo naredilo nič, je predsednik ZDA zagotovil, da ameriška vojska ne zbada z iglo. "Tudi omejen napad bo Asadu poslal sporočilo, ki mu ga ne more poslati nobena druga država na svetu." Na bojazen, da se bo Asadov režim maščeval, pa je Oba-ma odgovoril z zagotovilom, da Asad nima zmogljivosti za ogrožanje ameriške vojske, prav tako pa mu ni v interesu poglabljanje sporov z ZDA.
Ameriški senat je bil pripravljen, da v naslednjih dneh glasuje o resoluciji, ki bi odobrila vojaške ukrepe proti Siriji. Ameriška javnost je večinoma proti posredovanju, resoluciji pa ni kazalo dobro v predstavniškem domu kongresa. Pobuda, da Sirija preda in uniči kemično orožje, je tako prišla prav tako Obami kot tudi kongresu, ki ga je zaprosil, naj z resolucijo počaka.
Za sklepanje o uspehu pobude je sicer še prezgodaj, a vendar obstaja "možnost, da se grožnja kemičnega orožja odstrani brez uporabe sile," je izpostavil Obama in zagotovil, da je mirna rešitev njegova "globoka preferenca".
Tako je poudaril, da se bodo ZDA skupaj s Francijo in Veliko Britanijo posvetovale z Rusijo in Kitajsko o tem, da bi
Barack Obama
ansa
VS ZN potrdil resolucijo, ki bo od Asada zahtevala, naj preda kemično orožje in ga pod mednarodnim nadzorom uniči. "Prav tako bomo dali priložnost inšpektorjem ZN, da poročajo o tem, kaj se je zgodilo 21. avgusta," je poudaril Obama.
Ob spravljivih tonih pa je Obama po lastnih navedbah po drugi strani vojski ukazal, naj ostane, kjer je, ohranja pritisk na Asada in ostaja pripravljena na odgovor, če diplomaciji ne uspe. Zagotovil je tudi, da bodo ZDA še naprej zbirale podporo zaveznikov, ki se strinjajo s potrebo po ukrepanju v Siriji.
Iz Bele hiše so sporočili, da se je skupni izjavi v podporo ostremu mednarodne-
mu odgovoru na napade s kemičnim orožjem 21. avgusta pridružilo skupno 33 držav, med katerimi sicer ni Slovenije.
Podobno je tudi Francija včeraj sporočila, da je pripravljena dati priložnost pogajanjem za vzpostavitev "učinkovitega in preverljivega" mednarodnega nadzora nad sirskim kemičnim orožjem v okviru VS ZN. Hkrati pa so iz urada francoskega predsednika Francoisa Hollanda sporočili, da bo država "ostala v stalnih stikih s svojimi partnerji, pripravljena, da kaznuje uporabo kemičnega orožja s strani sirskega režima in da mu prepreči ponovno uporabo tega orožja".
Rusija je sicer ZDA že predala načrt, v skladu s katerim naj bi sirsko kemično orožje prešlo pod mednarodni nadzor. Zunanja ministra obeh držav, ruski Sergej La-vrov in ameriški John Kerry, naj bi o načrtu razpravljala danes v Ženevi.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta Sirijo sicer pozvala, naj brezpogojno sprejme načrte mednarodne skupnosti za predajo nadzora nad kemičnim orožjem. Ashto-nova je ob tem v Evropskem parlamentu iz-
postavila "ključno in nenadomestljivo" vlogo VS ZN in menila, da bi se prizadevanja za izvedbo mirovne konference v Ženevi morala nadaljevati, kakor hitro bodo razmere to dovoljevale. Barroso pa je v nagovoru o stanju v uniji poudaril, da je uporaba kemičnega orožja "strašno dejanje, ki si zasluži jasno obsodbo in močan odgovor". (STA)Ruski predlog je sicer Barroso označil za "potencialno pozitiven razvoj".
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je medtem kritiziral "kolektivni neuspeh" mednarodne skupnosti pri reševanju sirskega vprašanja. Ta bo ostal "težko breme na ramenih ZN in njihovih držav članic", je dejal Ban. Spomnil je tudi na doktrino "odgovornost zaščititi", ki po njegovem mnenju ostaja "pomembno orožje".
Izraelski predsednik Šimon Peres je medtem menil, da bi morale ZDA nadaljevati s pripravami na vojaško posredovanje v Siriji, če režim sirskega predsednika Bašarja al Asada ne bo uničil kemičnega orožja. Iranski vrhovni verski voditelj, aja-tola Ali Hamenej pa se je ponovno izrekel proti vojni v Siriji in posvaril, da bi ameriško posredovanje v regiji povzročilo tragedijo.
ZDA obeležile 12-letnico terorističnih napadov
NEW YORK - Američani so včeraj s spominskimi slovesnostmi v New Yorku in Washingtonu obeležili 12. obletnico najhujših terorističnih napadov na domačih tleh, ko so teroristi Al Kaide z ugrabljenimi potniškimi letali pobili skoraj 3000 ljudi v New Yorku, Pentagonu in Pensilvaniji. Ameriški predsednik Barack Obama in podpredsednik Joe Biden sta se s soprogama spominu na žrtve najprej poklonila z minuto molka na trati pred Belo hišo. Obama je nato ob spominskem obeležju pri Pentagonu, prav tako prizorišču napada, položil venec.
V New Yorku so se medtem sorodniki tistih, ki so umrli, ko sta ugrabljeni letali treščili v stolpnici dvojčka WTC, zbrali na t. i. Ground zero. Slovesnost se je začela z minuto molka ob natančno 8.46 po lokalnem času, ko se je v stolpnici zaletelo prvo letalo. Zbrane je nagovoril Rudolph Giuliani, ki je v bil v času napadov newyorški župan. Že zjutraj po krajevnem času je bilo slovesno tudi v pensilvanskem Shanksvillu, kjer se je po uporu ugrabljenih potnikov in članov posadke zrušilo letalo United Airlines. Tako kot v New Yorku so se žrtev tradicionalno spomnili s prebiranjem njihovih imen. (STA)
španija - Regionalni predsednik Artur Mas je za prihodnje leto obljubil referendum
Katalonci sklenili 400 kilometrov dolgo
človeško verigo, da bi zahtevali neodvisnost
BARCELONA - Katalonci, ki so naklonjeni odcepitvi svoje pokrajine od Španije, so včeraj sklenili 400 kilometrov dolgo človeško verigo. V podporo prizadevanjem za izvedbo referenduma o politični usodi Katalonije, ki mu Madrid nasprotuje, si je v mestih in vaseh ob obali pokrajine na severovzhodu Španije roke podalo več sto tisoč Ka-taloncev. Udeleženci so verigo sklenili na nacionalni praznik, s katerim v Kataloniji obeležujejo dokončni poraz lokalnih vojaških enot s strani sil španskega kralja Filipa V. leta 1714. V spomin na leto, ki za številne katalonske nacionaliste predstavlja začetek treh stoletij zatiranja v okviru španske države, so si roke odločili podati natančno ob 17.14.
Katalonci so se v 86 mestih in vaseh ob obali Katalonije v pripravah na človeško verigo zbirali že ves dan. Po navedbah organizatorjev se je na dogodek prijavilo okoli 400.000 ljudi. Avtomobili in stavbe so imeli izobešene katalonske nacionalistične zastave z rumenimi in rdečimi progami ter belo zvezdo na modri podlagi. Z verigo, imenovano Katalonska pot proti neodvisnosti, so organizatorji posnemali največji protest proti sovjetski oblasti, ko je leta 1989
okoli dva milijona ljudi sklenilo roke in s 600 kilometrov dolgo človeško verigo od Vilniusa prek Rige do Tallinna izrazilo zahtevo po neodvisnosti. Estonija, Latvija in Litva so neodvisne postale dve leti pozneje.
Katalonski regionalni predsednik Artur Mas je sicer za prihodnje leto obljubil referendum o morebitni odcepitvi Katalonije od Španije. Vlada v Madridu prizadevanjem nasprotuje in napoveduje, da bo izvedbo referenduma blokirala.
Kot je v torek dejal španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo, bi bil referendum "enostranska razglasitev neodvisnosti, ki bi imela resne posledice za Španijo pa tudi Katalonijo". Slednja bi se po njegovih besedah morala "posloviti od Evropske unije". Mas mu je odgovoril z besedami, da je Katalonce prihodnje leto "treba povprašati o njihovi politični prihodnosti". Napovedal, je, da bo v ta namen uporabil vsa "pravna in demokratična sredstva". Včrajšnjega zborovanja se sicer ni udeležil, saj je, kot je dejal, politični voditelj vseh prebivalcev Katalonije, tudi tistih, ki želijo ostati del Španije. (STA)
evropska unija - Letna razprava o stanju unije v Evropskem parlamentu
Barroso: Gospodarsko okrevanje je na obzorju, za povezavo je največja nevarnost politična apatija
STRASBOURG - Gospodarsko okrevanje je na vidiku, največja nevarnost je politična apatija, je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v govoru o stanju EU na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, ki je bil osredotočen na novačenje Evropejcev, naj sodelujejo na evropskih volitvah maja prihodnje leto.
"Čas je, da se dvignemo nad izključno nacionalne teme. Čas je za tiste, ki jim je mar za Evropo," je poudaril Barroso. "Sodelujmo. Če vam Evropa, kakršna je, ni všeč, jo izboljšajte, a ne obrnite se stran," je pozval.
Sicer pa je v govoru, v katerem je povzel dosedanje dosežke tega mandata in razgrnil ideje za naprej, ocenil, da je "okrevanje na vidiku", da je Evropa "na pravi poti", a obenem opozoril, da ne sme počivati na lovorikah. Evropa je po njegovih besedah od začetka krize prišla daleč. Lani sem dejal, da še nismo prepričali ljudi in trgov, leto po tem lahko rečem, da smo jih začeli prepričevati; zaupanje trgov in ljudi se vrača, je ocenil.
Največja nevarnost je sedaj "politična" - pomanjkanje stabilnosti in odločnosti, je še ocenil Barroso in dodal, da je naloga vlad zagotoviti gotovost in predvidljivost, ki jo trgi potrebujejo. "Ni poti nazaj v normalne čase. Ta kriza je drugačna - ni ciklična, temveč strukturna. Ne moremo nazaj v normalnost, ustvariti moramo novo normalnost," je še dejal.
Kot najnujnejšo nalogo do konca tega mandata parlamenta je Barroso izpostavil postavitev drugega stebra bančne unije - enotnega mehanizma za reševanje bank.
Sicer pa je v govoru še posvaril pred populizmom in radikalizmom ter pred izkrivljanjem slike Evrope: "Čez osem mesecev bodo volivci odločili ... Od nas je odvisno, kakšno verzijo Evrope jim bomo pokazali - populistično in ekstremno ali realistično." Pogosto se namreč po njegovih besedah pišejo scenariji, ki izkrivljajo realnost. Kljub napovedim mnogih Grčija ni odšla iz območja evra, temveč se je, nasprotno, EU razširila na 28 članic, območje evra pa se bo kmalu na 18, je ponazoril.
Poleg tega Evropa tokrat na vrhu G20 za razliko od minulih let ni poslušala na-
Jose Manuel Barroso
ansa
ukov, temveč pohvale, je šef komisije podkrepil svoje ocene o premikih na bolje.
Barroso, ki naj bi se potegoval še za tretji mandat na čelu komisije, je sicer v govoru tudi citiral knjigo o pomenu stalnosti belgijskega filologa in humanista iz 16. stoletja Justusa Lipsiusa, po katerem se imenuje stavba, v kateri se sestajajo ministri in voditelji članic EU. "Ne smemo biti vzvišeni, moramo pa biti ponosni," je še položil na srce Evropejcem in spomnil na to, da stara celina v svoji zgodovini nikoli ni poznala tako dolgega obdobja miru, kot ga uživa zdaj. "Naša dolžnost je, da ga ohranimo in poglobimo," je pozval.
Odzivi evropskih poslancev so bili kot vselej zelo različni. V Barrosu politično sorodni in sicer največji skupini, desnosre-dinski Evropski ljudski stranki (EPP), so ga podprli, češ da je "Evropa na pravi poti, a da se reforme morajo nadaljevati". Prvak EPP Joseph Daul je ob tem podprl tudi Bar-rosov poudarek pomena evropske enotnosti ter se zavzel za poglabljanje evropske integracije - pravo evropsko diplomacijo in skupno obrambo. "Manj Evrope pomeni več porazov," je opozoril.
Bolj kritičen je bil prvi mož evropskih socialistov in demokratov (S&D), druge največje politične skupine, Hannes Swoboda, ki je Barrosu očital, da kot vselej napol poln kozarec predstavlja kot polnega, čeprav je ta dejansko pogosto prej napol prazen.
Swoboda je šefa komisije tudi opozoril, da se je zaupanje vlagateljev v Evropo sicer izboljšalo, a da se zaupanje državljanov še zdaleč ni. "Okrevanje je neverjetno šibko ... Ljudje, ki trpijo po Evropi, še ne občutijo izboljšanja," je poudaril.
Tudi vodja tretje največje skupine, evropskih liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt, sicer bivši belgijski premier, je posvaril, da
krize še ni konec in da znaki okrevanja kažejo le to, da "smo zadeli dno recesije in da vstopamo v drugo fazo krize". Prvak evropskih liberalcev je ob tem tudi izrazil željo, da naslednje volitve ne bi bile velika bitka med desnico in levico, temveč med proe-vropskimi silami in evroskeptiki. "Proe-vropske sile bi se morale združiti, da premagajo evroskeptike," je pozval.
Sicer pa je Barroso v razpravi slišal tudi veliko še bolj kritičnih besed, na primer vprašanje, na katerem planetu živi, poziv, naj prebije "evrobalon" ter spozna, da ni nobenih razlogov za šampanjec, ter željo po novem predsedniku in novi smeri.
Evroskeptični evropski poslanec iz Velike Britanije Nigel Farage se je odzval na Barrosov poudarek pomena stalnosti, češ da res že deset let iz njegovih ust posluša enake stvari, a da je ta "stalnost" morda dobra zanj, ne pa za ljudi.
Šef komisije je na očitke odgovoril, da EU "zmore dati ljudem upanje" in znova poudaril, da se stvari premikajo na bolje. "Evropa ni popolna, a ni ustvarila problema, je žrtev problema in nedvomno del rešitve," je sklenil. (STA)
1 6 Četrtek, 12. septembra
2013
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Kje parkirati med EuroBasketom?
LJUBLJANA - Parkiranje na parkiriščih v okolici ŠRC Stožice bo med tekmami EuroBasketa brezplačno - dve uri pred in uro po prireditvi. Parkiranje bo mogoče tudi v garažni hiši Stožice (uvoz 1 ali 5). V okolici ŠRC Stožice so naslednja brezplačana parkirišča: Žale, Nove Žale, Hipodrom Stožice, možno pa bo parkiranje tudi pri Hali Tivoli. Priložnostno bodo vozili avtobusi na dveh linijah, prva bo med Halo Tivoli in Stožicami, druga pa bo povezovala parkirišča v okolici z dvorano Stožice.
»To je tekma, ne vojna«
LJUBLJANA - Legendarni Dino Menegin je pred današnjo tekmo na portalu siol.net povedal: »Bomo pač igrali (smeh). To je le tekma, ne vojna. Všeč mi je način igre Slovenije, deluje kot ekipa in vsak igralec je vključen. Nihče noče biti superzvezda, to pa je nevarno za vse tekmece.« Kaj pa lahko doseže Slovenija? »Lahko osvojite naslov. Imate dobro ekipo in igrate doma. Maljkovič? Oh, on je superman (smeh). Je super trener, ima veliko izkušenj, ve, kako nadzorovati igro in igralce. Je šesti mož na igrišču.«
intervju - Janez Drvarič, nekdanji selektor slovenske in jugoslovanske reprezentance, pred tekmo Slovenija - Italija
Odločala bo igra pod košema
Janez Drvarič, nekdanji selektor slovenske in jugoslovanske izbrane vrste, bivši trener Jadrana in drugih italijanskih ekip, skrbi zdaj za razvoj mladih pri Unionu Olimpiji in predaja svoje znanje mladim trenerjem na številnih košarkarskih seminarjih. Slovenijo bo še naprej spremljal v živo (ogledal si je vse tekme v Celju, zdaj pa se »seli« v Stožice), ostale tekme pa na televizijskem ekranu.
Kdo bo po vašem mnenju zmagal na tekmi med Italijo in Slovenijo?
Mislim, da bo zmagala Slovenija, ker bo uveljavila premoč pod košem, kjer je Italija šibkejša. Obenem pa ima še prednost domačega igrišča. Dvoboj med Belinellijem in Dragičem pa bo lahko izenačen.
Kaj pa mora storiti Italija, da lahko premaga Slovenijo?
Nadaljevati mora s predstavami, ki jih je že pokazala, obenem pa mora Sloveniji preprečiti, da igra po globini. Cu-sin, ki ga sicer zelo cenim, in mladi Mel-li se pa bosta težko kosala s slovenskimi centri.
Kdo bo odločilni igralec?
Pri Slovencih Goran Dragič ob sodelovanju z ostalimi, saj posameznik ne more zmagati. Pri Italijanih pa bo to Marco Belinelli, ki je ključni mož v ekipi.
Vas je doslej Slovenija prepričala s svojimi predstavami?
V tekmi s Španijo, prav gotovo. Proti Poljski pa ne, čeprav je bil splet okoliščin drugačen. Ne morem pa sprejeti pristopa slovenskih igralcev. Verjamem, da so sposobni boljše igre, saj so to dokazali proti Španiji, kjer so igrali nadpovprečno kvalitetno. Taka predstava pa bo težko ponovljiva, vendar če bo Slovenija želela biti uspešna v nadaljevanju, se bo morala vsaj približati nivoju igre, ki so jo pokazali na tekmi s Španci.
Selektor Maljkovič je po porazu s Poljsko sicer dejal, da igralci niso ho-
teli tvegati poškodb in porabiti preveč energije ...
Mislim, da je vedno dobro dati vse od sebe, še zlasti, ker te po tisti tekmi čaka daljši odmor. Tekma je tudi najboljši trening. Proti Poljakom bi lahko določene stvari popravili in natrenirali. Pristop igralcev tudi navijačem ni bil najbolj po godu.
Zakaj smo doslej videli dva obraza Slovenije?
Proti Poljski že začetek tekme ni obetal nič dobrega. Trener je zamenjal peterko, rotacije so bile drugačne, kar je si-
cer normalno v tem delu tekmovanja. Če pa bi začeli v takšnem ritmu kot vse ostale tekme, vključno s pripravljalnimi, bi lahko to tekmo bistveno boljše izkoristili.
So vas vsi slovenski igralci že zadovoljili s prikazano igro?
Ne, pričakujemo, da bodo posamezni igralci pokazali še več. Osebno pričakujem več od Jake Lakoviča.
Poleg Finske, ki je prvo presenečenje prvenstva, je nase opozorila tudi Italija, ki je nihče ni uvrščal med resne kandidate za napredovanje v drugi del. Je presenetila tudi vas?
Zgoraj Janez Drvarič. Bivši selektor je slovensko izbrano vrsto vodil na EP 1993, veselil se je olimpijskih medalj kot pomočnik Mirka Novosela in Dušana Ivkoviča, z zadnjim pa je leta 1989 sredi Zagreba popeljal Jugoslavijo na evropski vrh. Jugoslovanski reprezentanci je poveljeval na sredozemskih igrah. Desno: Marco Belinelli
kroma
GORICA
VZHODNI KRAS
ZAHODNI KRAS
	Predvčerajšnja napoved		
DAVID SANZIN KOŠARKAR DOMA Latvija - Ukrajina Ukrajina za 6 točk Belgija - Srbija Srbija za 10 točk Litva - Francija Francija za 8 točk Največ točk zmagovalca na tekmi Litva - Francija	PETRA GRGIČ ODBOJKARICA ZALETA Latvija - Ukrajina Latvija za 15 točk Belgija - Srbija Srbija za 5 točk Litva - Francija Francija za 2 točke Največ točk zmagovalca na tekmi Latvija - Ukrajina Dnev	IGOR ŠKERL ODBORNIK SOKOLA Latvija - Ukrajina Latvija za 5 točk Belgija - Srbija Srbija za 8 točk Litva - Francija Francija za 6 točk Največ točk zmagovalca na tekmi Latvija - Ukrajina ni izid	ERIK GREGORI KOŠARKAR JADRANA Latvija - Ukrajina Ukrajina za 7 točk Belgija - Srbija Srbija za 11 točk Litva - Francija Francija za 8 točk Največ točk zmagovalca na tekmi Litva - Francija
3	7 Skup	9 ni izid	6
18	17 Današnja	23 napoved	22
MATEJ FERLETIČ NOGOMETAŠ MLADOSTI Finska-Hrvaška Hrvaška za 6 točk Grčija-Španija Španija za 9 točk Slovenija-Italija Slovenija za 12 Največ točk na tekmi Slo-Ita Datome	ALEKSANDRA GREGORI BANČNA URADNICA Finska-Hrvaška Finska za 2 točki Grčija-Španija Španija za 3 točke Slovenija-Italija Slovenija za 2 točki Največ točk na tekmi Slo-Ita Z. Dragič	MARTINA MILIČ KRAS NAMIZNI TENIS Finska-Hrvaška Hrvaška za 6 točk Grčija-Španija Španija za 9 točk Slovenija-Italija Italija za 4 točke Največ točk na tekmi Slo-Ita Datome	DANJEL CREVATIN KOŠARKAR BORA Finska - Hrvaška Finska za 3 točke Grčija - Španija Španija za 10 točk Slovenija - Italija Slovenija za 6 točk Največ točk na tekmi Slo-Ita Datome
Legenda: pravilno napovedan izid = 5 točk; pravilno napovedan izid v razponu treh točk= 3 točke, pravilno napovedan zmagovalec = 1 točka, dodatno vprašanje = 3 točke			
TRST IN OKOLICA DOLINA MILJE
Pokazalo se je, da je Italija zelo kohezivna reprezentanca, dober kolektiv, kjer veljajo zelo dobri medsebojni odnosi. Pomembno je, da igralci sodelujejo, saj če so v skupini težave in če posamezniki igrajo zase, je rezultat težko dosegljiv. Igrajo sodobno košarko, z dobro obrambo in s posebno razporeditvijo igralcev - s štirimi zunanjimi igralci in enim centrom. In tu so zelo uspešni. Italijanska košarka ima nedvomno kvaliteto.
Ali so Italijani boljši kolektiv kot Slovenci?
Mislim, da niso. Prepričan sem, da tudi naši dobro sodelujejo. Nenazadnje sta si ekipi podobni: kot pri Italijanih je tudi pri Slovencih v ekipi samo en igralec iz lige NBA, vsi pa so povezani. To je ključno, če želiš biti dober.
Zakaj so koprske ekipe imele težave proti Italijanom, tudi Grki, ki so bili prvi favoriti v tej skupini?
Italija igra netipično, še posebej, ko
igra s štirimi zunanjimi igralci. Take postavitve ni enostavno braniti. Doslej se temu stilu niso uspeli zoperstaviti, videli bomo, kako bo v nadaljevanju.
Lahko Italijani ohranijo tak ritem
igre?
Prav gotovo bodo tako nadaljevali. Pričakujem pa, da bo tekma izenačena. Zdaj bo zanimivo primerjati kakovost med skupinami. V današnji (včerajšnji) prvi tekmi je Latvija izrazito visoko premagala Ukrajino, kar pomeni, da je bila skupina v Jesenicah zelo kvalitetna, v Ljubljani pa ne.
Kdo se bo torej uvrstil v četrtfi-nale?
Italija je že zelo blizu uvrstitvi, napredovali bosta še Španija in Slovenija. Za zadnje mesto pa ne bi odpisal nikogar: Finska ima najmanj možnosti, a kljub temu je ne smemo podcenjevati, največ možnosti pa ima Grčija.
Veronika Sossa
Ko sem sprejel vabilo, da v času evropskega prvenstva pišem to kolumno, sem se najbolj bal današnjega dne, ko se nič ne dogaja, ko je prvenstvo odjadralo iz Kopra, ko sem doma ob (mislim zasluženem) počitku, ko pravzaprav nimam kaj povedati. Seveda, danes (včeraj za vas) so se odigrale prve tekme drugega dela skupine, v kateri ne igrata ne Slovenija ne Italija, torej skupine, ki ne zanima točno nobenega, razen kakega jugonostalgika med vami, ki navija za Srbe. Mene, moram priznati, me izidi te skupine zanimajo le v toliko, da skušam uganiti, kdo utegne igrati proti Italiji in, upajmo, ali tukaj je upanje res šibko, Sloveniji v četrtfinalu.
Če pa preberem to, kar sem do sedaj napisal, vidim, da se nisem še dotaknil nečesa, kar me tare že od začetka prvenstva. Na kratko: sojenje, ki smo ga bili do sedaj priča, je katastrofalno. Druge besede nimam. Začelo se je takoj prvega dne. Vi tega niste videli, ker tekme ni prenašal nihče. Finska-Turčija, prva tekma prvenstva. Vodijo Finci +4 na začetku zadnje minute. Žogo vodi Rannikko v napad, Preldžic ga udari po roki tako, da so točno vsi v dvorani slišali pok, mu pobere žogo in gre na koš za -2. Hvala bogu, da so bili Turki, kot se je potem izkazalo v ostalih tekmah, v neprekinjenem omamljenem stanju in da so Finci kljub vsemu zmagali. Če ne bi, bi to bil prvovrstni škandal. Prav v istem trenutku so Črnogorci povlekli mrežico svojega koša ob zadnjem odločilnem metu Makedoncev. Tudi tu sodniki niso ničesar videli in Makedonija je izgubila in s tem se je njeno prvenstvo začelo (in potem tudi žal končalo) na krivi nogi. Rekord vseh rekordov so sodniki postavili ob sicer popolnoma nepomembni tekmi med Švedsko in Italijo. Italija, ki je začela nonšalantno, na koncu noče izgubiti in se začne truditi v obrambi. Tekma se lomi, ko dobi Aradori lepo žogo v kotu. Eden švedskih Pastirssonov gre na njega, Aradori mu pravilno naredifinto, pusti Šveda, da odleti v zrak in ko pade na njega skuša metati. Nasprotnik ga seveda podere, vsi čakamo pisk in znak za tri proste mete, in tekma se ob osuplosti vseh nadaljuje. Nezaslišano! Nekaj takega ni moč videti niti na igriščih prve divizije. V Kopru sem osebno videl le enega sodnika košarke, Srba Beloševica, drugi so bili obupno nesposobni. Prav vsi, brez izjeme. Ni bilo tekme, ki bi zanjo lahko izjavil, da so jo dobro sodili. Na derbiju med Italijo in Grčijo so se dogajale zanimive stvari. Nekega trenutka so skočili na noge Italijani, začeli psovati sodnike, samo nekaj sekund pozneje so točno isto naredili Grki, navijači so se spogledali, vsi so začeli zmajati z glavo in se vdali usodi, da je sojenje pač psihedelično in da ga je treba vzeti v zakup takega, kot je.
Tisto, kar sem videl v drugih skupinah mi daje občutek, da je bilo več ali manj isto. Hočete, da povem nekaj, kar ne bi smel, ker je zelo malo patriotično? Kje bi bila Slovenija, če bi piskali osebno na Bartonu ob zadnjem češkem napadu ali če bi sodili očitne korake Zoranu Dragicu ob zadnjem košu proti Gruziji? Doma? Jaz nisem nič rekel.
Take katastrofe, moram priznati, nisem pričakoval. V zadnjih letih so v Evroli-gi, pod vodstvom šefa vseh sodnikov, bivšega odličnega grškega sodnika Kostasa Riga-sa, sojenja dosegla res zelo dobro raven in so večkrat prav sojenja najboljši del tekme. Predvsem pa ni videti takih osnovnih napak, kot so se dogajale zdaj na prvenstvu. Med drugim vse sodnike, ki so sodili v Kopru, razen seveda Beloševica, v Evroligi nisem nikoli videl. To mora nekaj pomeniti. Od kod hudiča jih jemlje FIBA?
/
ŠPORT	Četrtek, 12. septembra 2013 17
Plišati Lipko in pravljica pravi uspešnici
LJUBLJANA - Evforija okrog EuroBasketa se pozna tudi pri prodaji izdelkov iz uradne kolekcije Eurobasket 2013. Največja hita sta maskota Lipko - doslej je bilo prodanih že 12.000 teh plišastih maskot tekmovanja, kar je nekaj manj kot dve tretjini celotne razpoložljive kolekcije - in otroška knjiga Primoža Suhadolčana z naslovom Lipko in Košorok. Prodanih je že 9000 izvodov v prosti prodaji, kar je več kot 80 odstotkov celotne naklade.
Po tekmi ... Crvena jabuka
LJUBLJANA - Središče ob-prvenstvenega dogajanja bo Kongresni trg z neposrednimi prenosi tekem in koncerti priljubljenih glasbenih skupin. Po drugi današnji tekmi bo na odru skupina Veseli Begunjčani, po tekmi Slovenije z Italijo pa Crvena jabuka. V dnevih, ki sledijo bodo na velikem odru nastopili tudi Mambo Kings, Halid Bešlič, Jinx, Nu-ša Derenda, Soul Fingers, Zoran Predin z bendom, Orlek, Rock'n'band, Samuel Lucas, Alenka Godec, Bajaga, Giboni, s finalnim večerom 22. septembra v režiji Vlada Kreslina (na fotografiji) in Magnifica.
naša anketa - Navijači so napovedali, kdo bo zmagovalec današnje tekme
Slovenija - Italija 6:3
Desetim košarkarskim navijačem smo pred današnjo tekmo Slovenija -Italija postavili tri vprašanja. Povprašali smo jih, 1. kdo bo zmagovalec tekme med Slovenijo in Italijo in zakaj?, 2. za katero izmed ekip bodo navijali, 3. kdo se bo iz skupine F moral posloviti od EuroBasketa.
Zoran Lazarevski, trener Sokola
1.	Zmagala bo Slovenija, saj bo zdaj igrala v večji dvorani, več gledalcev bo in še lepše vzdušje. Prav gotovo želijo
popraviti vtis po zadnjih dveh porazih. Igrali bodo 110 % in najbrž bodo maksimalno motivirani, saj igrajo proti nasprotniku, ki še nima poraza. Proti Španiji so že dokazali, kaj zmorejo.
2.	Za Slovenijo.
3.	Čeprav igrajo Finci dopadljivo košarko, dvomim, da bodo zdržali ta ritem. Izpadla pa bo še ena ekipa med Grčijo in Hrvaško.
Marko Ban, predsednik ŠD Kontovel
1. Če bi upšteval pripravljalno tekmo med Slovenijo in Italijo v pokalu Adecco, bi brez dvomov napovedal zmago Slovenije. Vendar je prvenstvo nečitljivo.
Izkazalo se je, da je Italija zelo solidna, Slovenija pa igra nihajoče, vendar je po mojem mnenju po potencialu bojša, ne-nazadnaje pa igra pred domačimi gledalci.
2.	Za Slovenijo.
3.	Finska gotovo, in Italija ali Hrvaška.
Denis Salvi,
odbornik Brega
1.	Zmagala bo Italija, ker igra bolj skupinsko. Slovenija me je razočarala.
2.	Za nobeno od dveh.
3.	Skupina je zelo izenačena, zdaj tega še ne bi znal napovedati.
Ivan Kralj,
bivši igralec Bora
1.	Če bi mi vprašanje postavili pred EuroBasketom, bi napovedal zmago Slovenije. Zdaj pa mislim, da bo zmagala Italija. Res so me navdušili s prikazano igro, vsi tečejo, se trudijo ... S težavo jih bodo Slovenci branili. Vsekakor pa mislim, da bodo odločili beki obeh ekip, torej, odločilno bo, kdo bo dosegel več metov za tri točke. Če pa bodo Gentile, Aradori in Belinelli igrali dobro, bodo Italijani neustavljivi.
2.	Za Slovenijo.
3.	Finska ali Hrvaška in pa Grčija.
Carlo De Petris,
igralec Jadrana
1.	Favoriti so Slovenci, saj imajo neverjetne zmožnosti in tudi igralci so zelo kvalitetni. Omenil bi brata Dragic, pa tudi Nachbar ima izkušnje v ligi NBA. Igrajo skupinsko in bodo zaradi kaosa z vstopnicami prav gotovo imeli veliko več podpore navijačev kot Italijani. Res je tudi, da so Italijani doslej zaigrali vedno prepričljivo in mislim, da bodo oni edino zmago, ki jo še potrebujejo za napredovanje v četrtfinale, dosegli proti Hrvaški.
2.	Za Italiijo.
3.	Hrvaška in Finska.
Jana Croselli,
trenerka
minibasketa
1.	Zmagala bo Slovenija. Po dveh porazih bodo reagirali in zaigrali bolj prepričljivo.
2.	Za Slovenijo.
3.	Hrvaška in Finska.
David Abrami,
košarkar Doma
1.	Slovenija, ker Italijani ne bodo imeli toliko podpore navijačev. Slovenija je tudi bolj popolna ekipa.
2.	Za Slovenijo.
3.	Hrvaška in Finska.
Jessica Cergol,
nekdanja košarkarica Intercluba
1.	EP po pravici povedano nisem veliko spremljala. Videla pa sem prijateljsko tekmo med Slovenijo in Italijo v Kopru. Italijo je zame boljša ekipa. Odlikuje jo skupinska igra. Slovenija pa ima močnejše posameznike pod košema.
2.	Za Italijo.
3.	Finska in Grčija.
Alex Sedmak, maser kriške Vesne
1.	Italija je doslej prikazala lepšo košarko in je boljša od Slovenije, ki ima pa prednost domačega igrišča, kar bi lahko pogojevalo sodnike. Možnosti so tako 50:50.
2.	Za Slovenijo.
3.	Izpadli bosta dve izmed Grčije, Hrvaške in Finske.
Dejan Faraglia, trener Bora
1.	Zmagala bo Slovenija, ker želi dokazati, da sta bila poraza proti Hrvaški in Poljski samo spodrsljaja. Italijani pa se mi zdijo že utrujeni.
2.	Za Slovenijo.
3.	Italija in Hrvaška. (V.S. in jng)
halo slovenija
G. Dragic: »Pokazati jim moramo zobe«
LJUBLJANA - Slovenija in Italija sta se nazadnje pomerili v pripravljalni tekmi v Kopru 24. avgusta. Slovenija je zmagala z 92:84. »Vsi se zavedamo, da je bila tista tekma nekaj povsem drugega. Italijani so igrali malce oslabljeni, hkrati pa smo oboji kar precej skrivali določene taktične zamisli,« pravi Goran Dragic. »Na evropskem prvenstvu zdaj ni več lahkih tekmecev, zato je treba dati na vsaki tekmi maksimum, sicer ne moreš računati na zmago. In Italija je prva priložnost. Pokazati jim moramo zobe,« dodaja starejši od bratov Dragic.
»Italija je v Kopru naredila rezultat, ki ga ni nihče pričakoval. Očitno imajo dobro vzdušje v slačilnici, igrajo zelo hitro košarko, hkrati so zelo čvrsti v obrambi, predvsem pa odlično zadevajo za tri točke. Vzeti jih bo treba nadvse resno. Upam, da bodo navijači pripravili vsaj podobno vzdušje tistemu v Celju, ki je bilo enostavno neverjetno in precej lažje igrati,« dodaja Neboj-ša Joksimovič.
Slovenija zaenkrat ne blesti v nobenem segmentu posebej. Selektor Božidar Maljkovic je na uvodnih tekmah dokaj enakomerno razporedil minutažo. Največ jo je namenil bratoma Dragic, Domnu Lorbku in Boštjanu Nachbarju, ki so tudi najboljši štirje strelci. Prvi je Goran Dragic s povprečjem 13,8 točk, drugi je Lorbek (11,4), pa Zoran Dragic (8,6) in Nachbar (8,2). Najboljša skakalca sta Mirza Begic (5,8) in Gašper Vidmar (5,6), najnižjo minutažo pa imata Uroš Slokar in Joksimovič. (STA)
halo italija
Pianigiani: »Tu nismo naključno«
LJUBLJANA - »Zdaj se šele začenja najzahtevnejši del prvenstva, a smo na to pripravljeni,« zagotavlja dan pred tekmo s Slovenijo selektor italijanske reprezentance Simone Pianigiani. »Mesta v drugem delu si nismo priigrali naključno, obenem pa med dvanajstimi ekipami nismo zadnji. Zdaj bo seveda težje kot v Kopru, a pripravljali smo, da bomo kos takim tekmah, ki nas še čakajo in da se torej vrnemo spet med najboljše v Evropi,« pravi Pianigiani, ki poziva igralce, da morajo na koprske uspehe čim prej pozabiti. Začenja se namreč povsem nova zgodba.
»Veseli me, da nas po uspehih v Kopru vsi več spoštujejo na igrišču, občutki so čisto drugačni kot pred desetimi dnevi. Vse to pa smo dosegli s trdim delom,« še dodaja selektor, ki ima seveda že izdelano taktiko za tekmo s Slovenci: »Slovenci igrajo zelo intenzivno v napadu in obrambi. Stalno tečejo. Pomembno bo, da jim bomo stalno za petami, v odločilnih akcijah pa moramo prevladati.«
Trener Simone Pianigiani večino igralnega časa namenja sedmim igralcem, ostalih pet pa ima bolj stranske vloge. Vodilni strelec ekipe je član Chicago Bulls Marco Beli-nelli s povprečjem 15,8 točk, 4 skoke in 2,5 podaje na tekmo. Sledijo mu Alessandro Gentile s povprečjem 14,4 točk, Pietro Ara-dori (13,6) in Luigi Datome (12,2). Italija je statistično gledano tretja najbolj napadalno usmerjena ekipa na prvenstvu, saj v povprečju dosega nekaj več kot 78 točk, hkrati pa najbolj učinkovita izza polkroga, saj ima preko 46-odstotni met. (ANSA, STA)
Simone Pianigiani	ansa
skupina e
Srbi so se že uvrstili v četrtfinale
LJUBLJANA - Prvi dan drugega dela prvenstva je pokazal, da je bila jeseniška skupina res kvalitetna. Zmagale so vse ekipe, ki so tam zbrale prve točke. Po uvodni »enosmerni« tekmi v Ljubljani, na kateri se je Latvija dobesedno poigrala z Ukrajino in jo premagala s 85:51, je Srbija v drugem obračunu po racionalni predstavi ugnala Belgijo in se že matematično uvrstila v četrtfinale. Nekoliko presenetljiva udeleženka drugega dela evropskega prvenstva Belgija je bila sicer tri četrtine tekme enakovredna košarkarsko potentni srbski izbrani vrsti. Najboljši strelec je bil Krstic z 29 točkami, Kalinic in Bog-danovic, avtor zadnje odločilne trojke, pa po 26 točk.
V večernem derbiju pa je pred maloštevilnimi gledalci Litva s 76:62 odpravila Francijo in je tako naredila velik korak k uvrstitvi v četrtfinale, saj jo sedaj čakajo manj nevarni Belgijci in Ukrajinci. Francozi nikakor niso uspeli razviti fizične igre, ki so jo prikazali v prvem delu, Litovci, absolutni gospodarji tekme, so se odlično pripravili na prvega zvezdnika Parkerja, ki je zbral zanj skromnih 11 točk. Pri Litvi je blestel Renaldas Seibutis, ki je bil tudi najučinkovitejši igralec tekme (15 točk).
Skupina		lil	Izidi Latvija -
Ukrajina 85:51,	Belgija	- Srbij	a 69:76, Litva -
Francija 76:62			
Srbija	3	30	219:196 6
Litva	3	21	199:184 5
Francija	3	21	211:212 5
Latvija	3	12	215:198 4
Ukrajina	3	12	180:219 4
Belgija	3	03	191:216 3
RAZPORED TEKEM: jutri, 13.			9.: 14.30 Litva -
Belgija, 17.45 Ukrajina		- Srbija, 21.00 Francija	
- Latvija; nedelja, 15. 9.		14.30 Latvija - Belgija,	
17.45 Ukrajina	Litva, 21.00 Srbija - Francija.		
Četrtfinale (Ljubljana, Stožice): sreda, 18. septembra: 17.30 E1 - F4 (T79); 21.00 F2 - E3 (T82); četrtek, 19. septembra: 17.45 F1 - E4 (T81); 21.00 E2 - F3 (T80). Polfinale, petek, 20. septembra: 17.45 zmagovalec T80 -zmagovalec T81 (T86); 21.00 zmagovalec T79 - zmagovalec T82 (T85). Finale, nedelja, 22. septembra: 17.30 za 3. mesto;21.00 finale.
Skupina F
Italija	220	143:116	4
Španija	2 1 1	137:118	3
Slovenija	2 1 1	152:145	3
Finska	2 1 1	130:139	3
Hrvaška	2 1 1	116:142	3
Grčija	202	149:167	2
RAZPORED TEKEM: danes, 12. 9.: 14.30 Finska
-	Hrvaška, 17.45 Grčija - Španija, 21.00 Slovenija
-	Italija; sobota, 14. 9.: 14.30 Hrvaška - Italija, 17.45 Španija - Finska, 21.00 Slovenija - Grčija; ponedeljek, 16. 9.: 14.30 Hrvaška - Grčija, 17.45 Italija - Španija, 21.00 Slovenija - Finska.
drugi del ep
Kaos s kartami je ... rešen
LJUBLJANA - Po koncu prvega dela evropskega prvenstva v košarki je bil zaradi televizijskih zahtev spremenjen časovni razpored tekem. Slednje pa je povzročilo nekaj zapletov. Nekateri navijači oziroma obiskovalci, ki so vstopnice na uradni spletni strani kupili pred spremembo, imajo zdaj v rokah napačne vstopnice. Na to problematiko sta včeraj opozorila Fiba Europe in Lokalni organizacijski odbor prvenstva EuroBasket 2013, ki sta skušala navijače oziroma obiskovalce prvenstva pomiriti z nasvetom, da lahko vstopnice še vedno zamenjajo. »Tisti navdušenci, ki so kupili vstopnice za napačne tekme oziroma za tekme ob napačnem terminu lahko zahtevajo povračilo denarja ali pa zahtevajo zamenjavo vstopnic za želene. Slednje je mogoče le, če so vstopnice še vedno na voljo. Zahtevo se lahko pošlje na elektronski naslov euroba-sket2013@eventim.si. Fiba Europe in Lokalni organizacijski odbor se ob tem navijačem opravičujeta za nastale nevšečnosti,» so zapisali v izjavi za javnost. Kot je povedal predstavnik za odnose z javnostmi EuroBasketa 2013 Anže Blažič Slovenci so vedeli, da so tekme ob 21. uri in so kupili prave vstopnice. Za tuje navijače pa se je spremenil razpored. Med najbolj oškodovanimi navijači naj bi bilo prek tisoč Italijanov, ki so si nameravali v Stožicah ogledati današnjo tekmo proti slovenski izbrani vrsti. Še včeraj zvečer pa je bilo nekaj vstopnic na voljo na spletnem portalu www.bolha.com, nekaj vstopnic za dvoboj med Italijo in Grčijo pa je bilo na razpolago na www.ebay.it.
18
Četrtek, 12. septembra 2013
ŠPORT
/
Vuelta: etapa Nizozemcu
MADRID - Nizozemec Bauke Mollema (Belkin, na sliki ANSA) je zmagal v 17. etapi kolesarske dirke po Španiji, Italijan Vicenzo Nibali (Astana) pa je ostal v skupnem vodstvu. Za 26-letnim Mollemom je bil v etapi od Calahorre do Bur-gosa (189 km) drugi Norvežan Edvald Boasson Hagen (Sky), tretji pa Argentinec Maximiliano Ariel Richeze (Lampre-Merida). Zelo aktiven je bil tudi slovenski kolesar Grega Bole, ki se je včeraj uvrstil na šesto mesto.
Kimi Raikkonen se vrača v Maranello
MARANELLO - Finski dirkač Kimi Raikkonen bo v naslednji sezoni svetovnega prvenstva formule 1 vozil za ekipo Ferrari. Potem ko je drugi voznik te ekipe Felipe Massa sporočil, da v prihodnje ne bo več član rdečih, so prosto mesto v Maranellu že zapolnili. Finec bo v Ferrariju ostal dve sezoni. Raikkonen, ki je v preteklosti že dirkal za Ferrari in bil s to ekipo leta 2007 tudi svetovni prvak, se bo tako v sezoni 2014 preizkusil ob boku Španca Fernanda Alonsa.
nogomet - V pričakovanju zadnjih dveh kvalifikacijskih tekem za SP 2014 v Braziliji
Slovenija znova v igri
Italija se je dva kroga pred koncem kvalifikacij zanesljivo uvrstila na svetovno prvenstvo, ki bo v Braziliji prihodnje leto. To ni uspelo ne Bear-zotu leta 1982 in Lippiju leta 2006. Vstopnico za »mundial« so si poleg »azzurrov« zagotovili še Zaccheronijeva Japonska, Avstralija, Iran, Južna Koreja, Nizozemska, ZDA, Kostarika in Argentina, poleg seveda gostiteljev Brazilcev. Za las se ni uvrstila Nemčija, ki bo bržkone vstopnico staknila na zadnjih dveh oktobrskih tekmah. Brez svetovnega prvenstva pa bo ostala Irska Giovannija Tra-pattonija, ki je po torkovem porazu proti Avstriji tudi odstopil od selektorskega mesta.
Slovenija pa je z dvema zmagama še v boju za drugo mesto. V septembrskem kvalifikacijskem ciklusu so Slovenci osvojili načrtovanih šest točk, nazadnje so v torek na Cipru slavili z 2:0. Na obeh septembrskih tekmah, proti Albaniji in proti Cipru, se je nogometašem poznal poletni premor in pomanjkanje kakovostnih tekem. »Veliko je treba
popraviti. Pomembno je, da mladi dobivajo izkušnje. Tudi Kampl je naredil večjo napako, a to je dobro, da bo naslednjič vedel, kaj mora popraviti. Pol ure prvega polčasa je bilo tokrat res OK, nato se je žogo preveč vračalo nazaj. Tukaj se lahko kaj zgodi in ni lepo na pogled. V igri je še veliko prostora za napredovanje, a bolj si moramo upati igrati,« še dejal selektor Srečko Katanec. Re-zultatske cilje je reprezentanca v septembru dosegla in se v kvalifikacijski skupini prebila na tretje mesto za Švico in Islandijo.
Do konca kvalifikacij za SP bo Slovenija čez mesec dni (11. oktobra) gostila Norveško, 15. oktobra jo čaka še gostovanje v Švici.
Drugouvrščene ekipe bodo 15. in 19. novembra igrale še dodatni play-off tekmi. Žreb skupin za finalni del SP bo 6. decembra v kraju Costa do Sauipe. Svetovno prvenstvo se bo začelo 12. junija 2014 v Sao Paolu, medtem ko bo finale 13. julija v Riu de Janeiru.
Slovenski selektor Srečko Katanec
tenis
Lara Betocchi osvojila prvi turnir v 3. kat.
Lara Betocchi, 13-letna igralka tenisa pri padriško-gropajski Gaji, je pred dnevi osvojila svoj prvi turnir tret-jekategornic. Betocchijeva, dijakinja nižje srednje šole Svetega Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, je svoje nastope na turnirju v Porcii začela v četrtfinalu. Vismaro (3.4) je premagala z 2:0. Odločilno srečanje proti prvi nosilki 20-letni Federici Colmari (igralka Campa-gnuzze, 3.1) je osvojila po treh nizih: prvega je izgubila s 6:3, drugega zmagala šele po tie-breaku, v tretjem pa je bila boljša kar s 6:2. V finalu jo je pričakala 16-letna Eleonora Cecchinato (3.3), prav tako igralka goriške Campagnuzze: Be-tocchijeva, igralka kategorije 3.5, je prvi niz izgubila z istim izidom kot v polfinalu 6:3, nato pa je v drugem in tretjem nizu zmagala v tie-bre-ku 6:7. V obeh nizih je sicer zasledovala nasprotnico, odločilne točke pa dosegla šele v končnici.
Z zmago bo Betocchijeva, ki tenis trenira od tri do štirikrat tedensko, napredovala med tretjeka-tegornici do 3.3.
ŠAH - Turnir Vivante
Tudi več zamejskih šahistov
Pred kratkim se je v palači Vivante v Trstu zaključil 15. mednarodni šahovski Festival, ki ga organizira tržaško društvo SST 1904. Letos je v dveh turnirjih nastopilo kar 105 šahistov.
Zmagovalec B turnirja Sežančan Aleksander Uršič
A turnir (elo rating vsaj 1800) je bil letos zelo zahteven, saj je bil najmočnejši letošnji turnir v Italiji. Na koncu je konkurenco devetih velemojstrov ugnal komaj šestnajstletni ruski mednarodni mojster Grigorij Oparin (6,5/9), ki je s to zmago tudi dosegel velemojstrski naslov. Najboljši Slovenec je bil mednarodni mojster Leon Mazi (6/9) na 9. mestu.
V B turnirju je po šestih letih spet stopil na najvišjo stopničko dolgoletni mentor naši mladih šahistov, Se-žančan Aleksander Uršič, ki se je z briljantnimi domislicami marsikdaj izvlekel tudi iz zelo kočljivih situacij. V tem turnirju je nastopilo tudi več zamejskih šahistov: najboljši je bil Enrico Genzo (4,5/9), ki je osvojil 26. mesto. Ostali so dosegli naslednje izide: Marko Oblak 4/9, Mitja Petaros in Matej Gruden 3,5/9, Kristjan Milič, Lejla Juretič in Bruno Jankovič 3/9, Boštjan Petaros in Mateja Tavčar 2/9. Gre vsekakor za zelo spodbudne izide, saj je bil tudi ta turnir zelo kakovosten. Predvsem naši mladi šahisti pa bodo pridobljene izkušnje s pridom uporabili na mladinskih turnirjih.
Marko Oblak
prej do novice
www.primorski.eu1
primorski_sport facebook ^
primorski_sport
y fcuuifefeer
nogomet - Mladi
Od danes v Gabrjah Pokal Skala
Danes se bo na malem nogometnem igrišču v Gabrjah začel 9. mladinski turnir za Pokal Skala. KD Skala je namreč organizator športnega dogodka, ki se bo deset dni odvijal na ga-brskem travnatem pravokotniku. Športno prireditev, ki se je bo udeležilo 20 ekip z nad 250 mladimi nogometaši v treh starostnih kategorijah, so prejšnji teden tudi predstavili v prostorih goriške Pokrajine. Med 12. in 14. septembrom bodo na igrišče stopili začetniki, od 16. do 21. bodo igrali cicibani, v nedeljo 22. septembra pa bodo prišli na vrsto mladi prijatelji. Pri organizaciji turnirja sodelujeta tudi društvi Juventina in Sovodnje.
SPREMEMBA URNIKA
Od nedelje ob 15.30
Od nedelje se bodo tekme v deželnih amaterskih ligah začele ob 15.30. Ob tem času se bodo tekme začele vse do 27. oktobra, ko bo vstopila v veljavo sončna ura. Od 27. oktobra do 2. februarja pa se bodo tekme začele ob 14.30.
PLANINSKI SVET
Matterhorn, 4.478 m
... na lestvi Jordan visim ... previsna je, vzpenjanje z derezami po lesenih stopnicah je mučno, nahrbtnik je težak in me z vso silo vleče v prepad. Pa saj je praktično prazen! Višinomer kaže 4.400 metrov... višina pač naredi svoje. Mukoma premagam previs, mišice v rokah pokajo, toda najtežje je za mano! Pa glej ga zlomka. Pred mano je spet drugi previs, daljši je in z njega visi le gladka vrv iz konoplje. Tokrat bo treba čez le z močjo rok. Stopov za noge ni. Presneto, pa saj mi je spanec rekel, da po lestvi bom praktično na vrhu!Mimo mene švigne Kilian Jornet, ki trenira za rekord, spočit je in se mi nasmehne, jaz pa vanj nemo buljim. Čez nekaj dni bo opravil v treh urah to, kar smo mi opravili v treh dneh!!!
V	gorah je pač tako, kar je za nekoga podvig, je za izurjenega le lažji trening.
V	rokah nimam več moči, pa se vseeno spravim čez, uredim varovanje in počakam prijatelje. Za mano prisopiha Sebastjan. »Koliko manjka?« Tudi v njega buljim. »Malo,« odgovorim, čeprav nimam pojma. »Kje je Andrej?« »Prihaja.« Počakava ga, skupaj premagamo še zadnje metre, neskončni so, a vendarle se naenkrat strmina zlomi in končno dosežemo tako zaželjeni vrh Matterhorna. Leto dni sem pričakoval
ta trenutek, si predstavljal, kako se bomo na vrhu objemali, stiskali pesti in dvigali roke. Vsega tega pa v tem trenutku ni. Samo ena misel mi bije v glavi: »Prepozni smo, noč nas bo zajela v steni, dol moramo.« Šele v dolini se bom veselil vzpona. Vem, da moja so-plezalca mislita isto, zato na silo poslikamo ter oddrvimo v dolino.
Letos smo se Tibor, Andrej, Se-bastjan in Jana na teden velikega šmarna odpravili v dolino Aosto, da bi osvojili vrh Matterhorna, 4.478 m. Aklimatizirali smo se na Punti Gior-dani (4.046 ms, II/III, detajl IV) nato smo se v treh uspešno povzpeli na
New Zealand vodi
SAN FRANCISCO - Izzivalci v letošnjem pokalu Amerike, jadrnica Nove Zelandije, je pred obalo San Francisca dosegla nov zmago in ima v dvoboju z ameriškimi branilci naslova, ekipo Oracle, zdaj že štiri zmage prednosti.
Ulaga si želi denarnih nagrad
LJUBLJANA - Predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga je sklical skupščino, na katero je uvrstil tudi obravnavo sprememb statuta, v skladu s katerimi bi bil v primeru dobrega dela upravičen do (denarne) nagrade. Funkcija predsednika zveze je sicer častna oziroma nepoklicna. ODBOJKA - Žensko evropsko prvenstvo, četrtfinale: Srbija - Italija 3:0.
Ü3 Obvestila
■
■
ansa
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da se bodo začeli treningi ritmične gimnastike in akrobatike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maja, za predšolska dekleta ob torkih (17.30 - 18.30) in petkih (16.30 - 17.30), za osnovnošolska dekleta ob torkih (16.30 - 17.30) in petkih (17.30 - 18.30). Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) bodo ob sredah za predšolska dekleta (16.30 - 17.30) in osnovnošolska dekleta (17.30 - 18.30). Za informacije 3282733390 (Petra). Prvi trenihg bo v torek, 24.septembra, na Stadionu 1.maj, in na Opčinah v sredo, 25. septembra. MINIBASKET AŠD BREG obvešča, da bo prvi trening in informativni sestanek za letnike 2002 in mlajše v petek, 13. septembra, ob 17. uri v telovadnici S. Klabian v Dolini.
AŠD SOKOL obvešča, da se 11. septembra v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mladinska dejavnost 2013/2014, z naslednjim urnikom: MINIMOTORIKA - za letnike 2008-0910: ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA - za letnike 2006 -07 : informativno srečanje in vpis jutri od 16.15 do 17.15; MINIKOŠARKA - za letnike 2003-04-05: ob ponedeljkih od 18.15 do 19.30 ter ob meseca oktobra dalje ob sredah od 17.30 do 18.30 v telovadnici sesljanske srednje šole; MINIODBOJKA - za deklice letnik 2003-04-05: ob sredah v nabrežinski telovadnici od 17.15 do 18.30 ter od petkih od 16.15 do 17.15. Dodatne informacije v telovadnici na dan vadbe. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je vadba že v teku po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 -17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 17.30 -18.30 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINIBASKET MLAJŠI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it.
AŠD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli 1. oktobra, od 16.00 do 18.00 v zgoniški telovadnici. Za info: Sergij Štoka 3492566134, Barbara 3473955129.
Matterhorn po italijanski smeri (jugozahodni greben - Cresta del Leone III+ AD+/D), Jana se pa je odločila za lažji štiritisočak Breithorn pod vodstvom gorskega vodnika.
Vzpon na Matterhorn je dolg in naporen, treba je premagati 2.100 m višinske razlike, plezalni del grebena pa je dolg vsaj 1100 m. Težave se v glavnem sučejo med II. in III. stopnjo, težji deli so zavarovani z gladkimi vrvmi pod vrhom je urejena celo lestev (drugače bi v teh odsekih težavnost plezanja dosegla V stopnjo). Kočljiv je predvsem sestop. V glavnem smo plezali z derezami, ker je bil še sneg, gneča je bila velika, čakalne dobe ob vrveh za spuščanje prav tako dolge. Na višini 3.835 m je urejen Bivak Carrel, v katerem smo kar dvakrat prenočili, saj smo se po vzponu vanj vrnili šele ob 23:00. Na srečo je bilo vreme ves čas čudovito in se je vse srečno končalo.
Tibor Drassich
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 12. septembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vse najboljše, Boris Pahor!, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
Centovetrine 14.45 Nad.: Il segreto 15.45 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Serija: Baciamo le mani, Palermo -New York 1958 23.30 Super Cinema
O Italia 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Pro-vaci ancora prof 23.10 Aktualno: Porta a porta
7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: A tutto ritmo 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Serija: Hannibal 23.00 Film: Amabili resti (dram.)
Rai Due
La 7
6.40 Risanke 8.25 Nad.: Heartland 9.05 Nan.: Settimo cielo 10.30 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.20 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Coffee break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.40 La7 Doc 12.00 Nan.: Suor Therese 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le stra-de di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik
16.15 Nan.: Ghost Whisperer (i. Jennifer L. Hewitt)17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Senza traccia 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Kviz: Un minuto per vincere 23.35 Odd.: Emo-zioni Gold - Lucio Battisti
V" Rai Tre
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agora Estate 10.20 Film: Un americano in vacanza 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 13.05 Nad.: Terra Nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 15.45 Film: Dean Spanley 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Sulle tracce del crimine 23.40 Dok.: Doc 3
u Rete 4
6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.45 Film: Airport 75 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.:
kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 9.40 Slovenska kronika 10.40 17.50 Kronika 12.00 Odbor za finance in monetarno politiko, prenos 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.05 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Evropski premislek 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 23.10 Od-
Koper
14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 City folk 16.00 Avtomobilizem 16.15 Slovenski magazin 16.45 Le parole piu belle 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Soča 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Blue hole 20.00 Dok.: K2 20.30 Istrska potovanja 21.10 Dok.: La Grande Epoque 22.50 Bri-njevka
Tv Primorka
8.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 Literarni večer s Tomažem Šalamunom 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Primorska znamenja 21.00 Dogaja se v Brdih 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
21.10 Film: Balla coi lupi (voj.)
^ Tele 4
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
Slovenija 1
6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 11.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.40 Risanke in odd. za otroke 16.35 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Ugriznimo znanost 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Film: Hvala, ker kadite 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Osmi dan 23.40 Panoptikum
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro 13.05 23.30 Točka 14.15 Košarka: EP, Finska - Hrvaška, prenos 16.30 Migaj raje z nami 17.00 20.00 Košarka: EP 17.35 Košarka: EP, Grčija - Španija, prenos 19.50 Žrebanje deteljice 20.50 Košarka: EP, Slovenija - Italija, prenos
(T Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska
6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.00 Nan.: Trafika 13.30 Nad.: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 22.15 24UR - novice 20.00 Film: Helenca na preizkušnji (ZDA, '04, i. K. Hudson) 22.45 Nad.: Nepremagljivi dvojec 23.40 Nan.: Obdarjen
Kanal A
6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.0513.00 Nan.: Policisti v Los Angelesu 9.55 17.05 Serija: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.50 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.20 Film: Kot noč in dan 16.30 18.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Izdaja 21.35 Film: Nevidni bojevnik 23.45 Film: Krvava Marie
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.30, 9.45 Prva izmena; 9.00 Maša; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: V imenu besede - 14. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi;
IRIS
Četrtek, 12. septembra
Iris, ob 21.00
La mia Africa
ZDA 1996
Režija: Sydney Pollack Igrajo: Klaus Maria Brandauer, Meryl Streep in Robert Redford
Leta 1914 se priznana danska pisateljica Karen Blixen z možem baronom Bror von Blixen-Fineckejem, preseli v Nairobi, da bi vodila plantažo kave. V Keniji pa sreča tudi ljubezen svojega življenja, očarljivega pustolovca Denysa, in se sooča z vsakodnevnimi težavami življenja v Afriki. Sijajno posneta drama z domiselnim scenarijem, povzetih iz petih knjig spominov Blixenove, je bila deležna sedmih oskarjev, med njimi za najboljšega režiserja ter najboljši film.
VREDNO OGLEDA
8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La va-ligia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'esta-te; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35, 18.00, 19.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 I magnifici 22; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Spassiunatamente; 22.00 My radio estate; 23.00 Radio indie music like; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni noktur-no;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 12. septembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010
Ciklonsko območje, ki se nahaja nad srednjo Evropo se pomika proti Balkanom. Nad našo deželo dotekajo sorazmerno hladni tokovi a postopoma tudi bolj suhi. V naslednjih dneh se bo nestanovitnost postopoma zmanjšala.
Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno vreme. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja. Možne bodo sicer posamezne plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše popoldne in v hribih.
Ponoči in danes bo pretežno oblačno. Občasno bo še deževalo, v bližini morja bo še možna kakšna nevihta. Popoldne in zvečer bodo padavine od zahoda povsod ponehale, pričelo se bo jasniti. Na Primorskem bo pihala večinoma šibka burja.
Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo v hribovitem svetu in popoldne, ko bo v predgorju možna kakšna ploha. Ob morju bo zjutraj sprva pihala zmerna burja, popoldne pa zmorec.
Jutri bo delno jasno, po nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije posamezne plohe.
Apple z nizkocenovno različico mobilnika Iphone
SAN FRANCISCO - Ameriški tehnološki velikan Apple je predstavil novi različici pametnega mobilnega telefona Iphone. Ena od teh je Iphone 5C, pri kateri gre za nizkocenovno različico enega najbolj priljubljenih pametnih mo-bilnikov na svetu. Druga nova različica je Iphone 5S, novost pa je tudi povečanje števila barv ohišij Applovih mobilnikov. Apple želi s sicer pričakovanim vstopom v nižji cenovni razred povečati svoj delež na rastočem trgu pame tnih mobilnikov, zlasti v hitro rastočih državah, kot sta Indija in Kitajska. Na trgu pametnih mobilnikov trenutno vodilni položaj zasedajo cenejši pametni mobilniki z Googlovim operacijskim sistemom Android, katerih največji proizvajalec je južnokorejski Samsung Electronics. (STA)
Španske poslance je zalilo, kriva naj bi bila dela na strehi
Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska
Slugov glas
S slugo Martinom sva se spustila v grajsko ječo preverit stanje. Da bi zanesljiveje stopala po vlažnem stopnišču, sva vzela s seboj še leščerbo.
To so bili časi, ah, spomnim se, kot da bi bilo včeraj, časi, ko nas ni bilo strah. Vedno sem bil mnenja, da plašnost pristaja le mo-drokrvim deklicam plemiškega rodu z veliko drobnih figuric in igračk, ki se nikoli ne zaprašijo, saj vendar nikoli ni bilo zares dobro pojasnjeno, kako lahko kar iz zraka nastane prah. Kako je sploh mogoče nekaj takega kot umazanija, ta ura vsakdanjika? Deklicam, če jo že imajo, ta ura stoji ali pa ni naravnana po soncu. In prav zato se boje: če te ne ogroža nič nebistvenega, kot na primer nesnaga, potem nate preži resnična nevarnost in na kakšnem stopnišču te pričaka pošast, ki iz tebe izterja zvonki krik. Zato so dekliške sobe obkrožene s prostranstvi: da lahko kriki odmevajo v šire in na veke.
Z Martinom pa sva bila običajno obdana z masivnimi rečmi, ogromnim pohištvom, preprogami, jagnjetino in vinom. Rada sva imela tople obroke, mehkobo, goste barve z robovi brez kontur. On je najraje molčal; srečnež je imel glasbeni posluh, tako da mu je bilo uho zmeraj zaposleno in se mu ni bilo treba kar naprej baviti z raznimi pomembnostmi in pomeni. Z menoj je bilo drugače. Boleče sem pogrešal pogovor, predvsem pa to, da bi komu verjel. Gosti zvoki ne razpadejo kar tako, jezik pa. Ko sem še bil premožen, sem si nabavljal pripovedovalcev: »in na koncu je umrla«, »in tako sta se spet našla«, »nikoli več mu ni bilo hudo«; njihova predvidljivost me je spravljala v smeh, oni pa so mislili, da se zabavam ob njihovih zgodbah, in se čudili, kadar sem se zasmejal na neprimernem mestu.
V resnici sem bil obupno potrt. Človeku niti ni tako težko, če izgubi smisel on ali njegovo življenje. Nesmisli ponujajo svojevrsten užitek: jezik jih še vedno nese naprej, četudi vzvratno. Ko pa razpada jezik, takrat se čas ustavlja in, čeprav imamo smer, ne zmoremo narediti niti koraka.
Pa sem na tistem temačnem stopnišču nehvaležnemu Martinu, ki mi nikoli ni hotel kaj dosti govoriti, začel pripovedovati kar sam, in sicer svoj priljubljeni domislek o tem, zakaj je majhne deklice v svojih sobah tako strah. Ni me razumel in zamomljal je nekaj o tem, da on že ve, zakaj njihove igračke niso zaprašene. Tako sem se raje vrnil v svoje lepe misli. Pa mi je na spolzkem stopnišču kmalu spodrsnilo; moral sem se ponovno zbrati in, ne da bi vedel,
SIFRA: ŠTIRI
koliko časa se že mudiva tam doli, sem nekoliko presenečen spet naletel na Martinovo kletev, ki se očitno sploh ni bila končala. Še vedno je škropil gnev nad kičastimi figuricami, ki ne služijo ničemur, medtem ko življenje njegove žene - moralo je iti za ljubkovalno ime, saj vendar ni poročen - njeno življenje mineva, medtem ko lošči blesave figure - stavim celo, da bi si nikoli ne upal nagovoriti ženske, do katere bi gojil nežno čustvo - kot da bi bil njihov čas, ki ga, lesene, kot so, premorejo na pretek, vrednejši od njenega, ki je iz mesa in krvi ... - Fant je zaljubljen v sobarico angelske Hijacinte in cvetozale Tamare, sem se namuznil in se naslajal ob misli, da se bom pozanimal, katera je mojemu Martinu takole ogrela srce. Nato pa se mi je iz nerazvozljive gmote njegovih besed, ki ji ni bilo videti konca in na katero se nikakor ni dalo pripeti, zazdelo, da v resnici govori o ženi nekega prijatelja - torej ima prijatelja? Srečuje se z ljudmi, ki jih ne poznam, me - slina se je prebila čez moj golt - me obrekuje? Nespodbitno, čemu bi sicer potreboval prijatelja, ko ima mene, vedno pripravljenega prisluhniti njegovim majcenim tegobam. Celo njegove ugovore in negodovanja prenašam s potrpljenjem in ga nenehno naprošam, naj se druži z mano. Pod očesom me je zapekla krokodilja solza - jaz njemu povem vse. In kaj bodo rekli moji vrli tovariši, če jim pride na uho, da imam tako raz-puščeno služinčad? Sem mar slab gospodar? Spodobi se, da sluga gospodu naznani srečanje s komerkoli že.
Ze sem se nemočno vdal njegovim krutim negodovanjem in sramoti, v katero me je pahnil v svoji robati neobzirnosti, pa sem hitro uvidel, da sem ga bil vse narobe razumel. V hipu je pošla moja sijajna sposobnost intuicije, ki celo takrat, ko mi svet ne ponudi ničesar razen gorja, razprostre vse možnosti v takšni nazornosti, da ni treba ničesar več nadalje razviti in ničesar novega pričakovati. Zdaj sem lahko mislil le še na to, da mislim le še v času, tako kot tudi Martinov govor napreduje v času. Bil je sila užaljen in vendar sem razumel, da govori zato, da bi se mi približal. Bržkone je verjel, da je govor sredstvo komunikacije. A zastran mojega zaostanka se mi je z vsako novo besedo le odtegoval in, aj, daljave so nevarne, daljave ponujajo nešteto nevarnih stranpoti, nešteto pomenov, ki nas razdvajajo, ko si imamo povedati kar največ. Bil je iz sebe in leščerba v njegovi roki je nihala v čudnih lokih, ves vidni svet pa se nama je po njej kobacal sem in tja. Kakor vkopani vlečni konj sem si v prazno vrte-
MADRID - Posledice močnega deževja so včeraj na lastni koži občutili tudi španski poslanci. Prostore parlamenta je namreč poplavilo, zato so bili prisiljeni prekiniti sejo. Voda je pričela kapljati s stropa ter s sedežev pregnala nekaj deset poslancev. Zaposleni v parlamentu so prvo pomoč zagotovili v obliki brisač in veder. Predsednik parlamenta Jesus Posada je sicer poplave pripisal vzdrževalnim delom na strehi. Novinarji so Posado vprašali tudi, ali bi lahko incident simbolično povezali s korupcijskim škandalom, ki obremenjuje vlado. "Ne maram simbolike," je odvrnil Posada. (STA)
če kočijsko kolesje ponavljal ukaz, da je treba pohiteti, ne da bi ga mogel ponoviti z močnim Martinovim glasom.
Takrat sem se ustavil. To je bilo eno tistih rahlo vrtoglavih stanj, ki jim hočeš ubežati. Torej sem sklenil bežati, kaj pa drugega, gremo. V teku se mi je nemudoma povrnila okretnost in zajel me je val življenjskih sil, popadla me je igrivost, kakor da bi me urnost utegnila zapustiti, če ne bi kolen dvigoval malce previsoko se ne bi malce pretvarjal, da sem kakšen zajec ali srnjak.
Brezhibno sem dosegel vhod v ječo, bogve zakaj iz žepa potegnil nesrečni ključ in kakor po nareku sanjske koreografije ali parti-ture velike umetniške vrednosti, večje od sveta, za sabo zaklenil težka vrata, da bi se ječarska prigoda zaokrožiti v čutno nazoren zaključek.
Ko sem zaslišal bližajoče se Martinove klice izza vrat, sem že vedel za sramotnost svoje geste. Njegov glas je v čudni konsistenci izdajal, da se trga in tudi meni se je paralo srce. Dolg svetel hodnik pred mano je kot tiho odrešujoče jutro po mori povabil v nadaljnji beg. Spominjal je na samevajoče sejmišče ali na hipodrom, da, na hipodrom v zgodnjih jutranjih urah, ko ga nihče ne vidi, in dokler bi ga še slišal, bi si lahko zamislil, da me Martin kliče z druge strani in da tečem proti njemu. Martina bi mi ugrabili razbojniki in jaz bi postopoma, a zanesljivo izgubljajoč bitko tekel za vozom, ki bi mi ga bil peljal stran. Zasanjal sem se in videl, da je dobro.
Pa je bilo vendarle treba končati in izbrati trenutek, ko bom ponovno obrnil ključ, po možnosti pa si namisliti še kakšno pojasnilo za svoje početje: da me je neprevidno užalil, da sem se doli ustrašil ogromnega pajka, da sem hotel jaz za šalo prestrašiti njega, karkoli. A težava je bila globinska: onkraj sanjskih partitur noben trenutek nikoli ni po meri nobene izbire, če se že ravno ne izbere sam. Izbral sem torej drugo najboljšo možnost in izbral, namreč neki trenutek, ko sem zvestemu družabniku slugi Martinu odklenil vrata. Našel sem ga roteče sključenega, s gromozansko kapljo potu na čelu, predvsem pa nedvomno rešenega skrbi za tisto žensko. Videl sem, da je moja vzgojna grožnja s kaznijo uspela, in že sva hitela novim prigodam naproti.
Jsr..
Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska
GLASUJEM ZA:
ŠIFRA:
Slugov glas	Štiri
Objavljeno v Primorskem dnevniku dne 12. septembra 2013
IME IN PRIIMEK _
KONTAKT (telefon ali e-mail)_
Odrezek pošljite na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Mon-tecchi 6,34137 Trst ali oddajte v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.