GENA LIR 25 Poštnina plačana — Speti, abbon. post, — II gr. GOSPODARSTVO Trgovina ♦ finance ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo LETO VII. ŠT. 149 SOBOTA, 6. JUNIJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 Gospodarska in duhovna kriza V Franciji | Ameimi gospodarstveniki za svobodnejšo trgovino; Pl __ __ I v »Tednu svetovne trgovine«, ki so Ijeval Carson, da računa sovjetski blok jflUOCljB flG ll6ll3Gi|8 ! ** Poraja se 23. vlada po vojni Eden najmlajših francoskih državnikov Mendes France (rojen 1907) se-stavlja 23. vlado po osvoboditvi. Poprečno niso posamezne francoske vtede po drugi svetovni vojni živele niti ®°i 3 mesecev. Ni dvoma, da narod, ki vsakih 5 mescev menja svojo vlado, preživlja hu-“b krizo, ki ni samo potlitična, tudi ne ^mo gospodarska ali socialna, niti ne sa®o kriza vladavine, temveč mora i®eti korenine globlje; to so korenine duhovnega značaja. Glede te ugotovit-!!e se strinjajo sami francoski misleci. V^glabljanje v tej smeri bi nas seve-43 Privedlo predaleč. Ostanimo rajši v gospodarskem in so-C1ainem okviru, ki nam ga postavlja zhačaj našega lista. Pierre Boissier na-^aJa v švicarskem listu »Journal de Oeneve« med splošnimi vzroki pogo-sHh političnih kriz v Franciji in ne-u8odja francoskega naroda, iz katere-Sa te izvirajo, okolnost, da se franco-ski narod ne more prilagoditi zahte-Va® sodobnega življenja, kakor jih pojavlja današnja proizvodnja. Francoz Je preveč izbirčen, ne more se prilagoditi okusu in povprečju, ki ga ustvariš Proizvodnja v masi. Njegova srajca, ojegova ovratnica in njegova obleka karajo biti nekaj »ekstra«, kar ustreza Njegovemu osebnemu okusu in njego-Ve®u načinu življenja; to ne smejo biti Množični proizvodi, izdelki, ki so plod Droizvodnje na trak in specializacije a° skrajnosti. Zato ne morejo biti po-£er>i, kakor morda drugod po svetu, ka-k°r jih zahteva današnji čas. Ker ni-Poceni, je treba potrošiti zanje več uenarja, kar ima za posledico povišanje *lvijenjskih stroškov. To zopet zahte-va povišanje plač. Marsikatera fran-c°ska vlada je padla, ker je hotela 11 rancoza prilagoditi današnjemu svetu. čeprav niso življenjske razmere v Eranciji slabše kakor vsosednih drža-Vat>, čeprav dokazuje statistika, da so s? celotno plače bolj povišale kakor Zlvljenjski stroški, ni povprečni Fran-zadovoljen z njimi. Od tod zahteve D? zvišanju plač in stavke, med kate-rimj v zadnjem času stavka luških delavcev. . Gospodarsko škodo, ki jo je povzroča zadnja vojna, so Francozi že v ve-"Ei meri poravnali predvsem z ameri-“Eo pomočjo. Toda dolga in utrudljiva Č^na v Indokinfi je odprla ne samo za ,rancoske matere in neveste, temveč tutii za francoske finance novo poglavja. Nemiri v Tunisu in Maroku ovirajo razvoj francoske trgovine. (O neugodnem razvoju francoske zunanje trgovine v preteklem letu smo priobčili v eni izmed zadnjih številk »Gospodarstva« poseben črtež). Vsi ti neugodni pojavi političnega in gospodarskega značaja se seveda odracajo na francoskih financah. Izdatna a®eriška pomoč, neposredno v dolar-hh. posojilih ali v vojaških naročilih ?e krije izdatkov, ki nastajajo za dr-cavne finance. Klub vsem poskusom, bi se državni proračuni uravnove-Jti'> ostaja vedno primanjkljaj dobrih 190 milijard frankov, osedanje vlade se ■tiso upale poiskati kritje tega primanjkljaja z razpisom novih davkov, ki bi seveda zahtevali od vsega naroda Večje odpovedi, pač pa si vlade pomagajo iz trenutne zadrege s posojili pri •francoski banki. Tako je n. pr. zad-uja vlada konec marca najela posojilo milijard frankov, ki bi ga morala Vrniti zadnji dan maja. Nastopila je vladna kriza in začasna vlada se je morala dogovoriti z banko za podalj-sanje roka do 16. junija. V aprilu in maju se je položaj državne blagajne nekoliko zboljšal, toda dosedanji fi-nančni minister je napovedal nove te-fave v juniju in juliju, ko bo primanjk-‘iaj državne blagajne narastel za no-vih 100 milijard — poleg 80 milijard, ki jih državna blagajna še ni vrnila banki. Vlada si bo pomagala z ameriškimi v°jaškimi naročili (off shore) v znesku 25S milijonov dolarjev iz tekočega ameriškega proračuna; 100 milijonov dolarjev teh naročil hoče eskomptirati Ufi Export-import banki. Iz novega ameriškega državnega proračuna za 'eto 1953-54 pričakuje Francija predu-fem 6o milijonov dolarjev. Poleg tega fr prejšna vlada imela namen v začetku julija razpisati novo notranje poso-tilo. Tako bi prebrodila finančne te-cave, ki bi se pojavljale v teku junia. f°da Američani so izjavili, da ne bodo dajali novih kreditov, ako Francija temeljito ne uredi svojih financ. Primanjkljaj, ki nastaja vi trgovinski bilanci nasproti Združenim državam, krije Francija z ameriško pomočjo. Francozi se zadolžujejo zaradi neugodnega razvoja zunanje trgovine Uri Evropski plačilni zvezi. Primanjk-tiaj, ki je nastal do 15. maja (51 mi-ujonov dolarjev), je Francija porav-ua’3 z izrednim ameriškim darom v doiarjih. Dne 15. junija zapade rok, ko mora Francija poravnati novi pri-manjkojaj, pri Evropski plačilni zvezi. Proti koncu junija bo finančni poio-caj še težji, ko zapadejo roki za po-ravnavo obrokov raznih posojil ame-r>ške države in Export-import banke. Erancoski finančniki računajo, da bo vlada za vse to potrebovala okoli 100 milijonov dolarjev. Njene rezerve pa ne Premorejo te vsote; vendar se v ^dnjem času bolje razvija zunanja tr-g°vina. Zato računajo francoski gospodarstveniki in finančniki, da bo •'rancija prebrodila sedanjo krizo že s samim eskomptiranjem ameriških vo-•mških naročil. 2nani reformtaor francoskega gospodarstva Monnet je na propagand-fm® potovanju po Združenih državah kjer razlaga pomen premogovne in jedrske skupnosti, neposredno pa tudi Pridobiva ameriško javno mnenje za rancijo. Premogovna in jeklarska kupnost je zamisel Monneta, ki je Jjjmtislavnik tvornih sil povojne Fran- (Po zadnjih vesteh ni niti Mendeš-rance uspel sestaviti vlado.) V Indokini, ki jo predstavlja naš zemljevid, krvavi francoska vojska in z njo vred tudi francoske finance že 7 let. Kakor na Kareji, se bije boj med severnjaki (Vietminh), ki jih vodi komunistični vodja Ci-minh, in južnjaki (Vietnam), ki jih podpirajo Francozi. Puščice kažejo smer zadnjega navala severnih čet, ki so navalile na državico Laos. V 14 dneh je napad popustil. Laos je ena izmed državic (s poldrugim milijonom prebivalcev), ki sestavljajo zvezno indokitajsko državo; Francozi so tej leta 1949 priznali neodvisnost. Zvišanje železniških lani v Frani Dne 15. maja so "bile tarife na francoskih železnicah za prevoz potnikov zvišane za 25%, to je za 1,25 franka na kilometer v III. razredu. Zvišanje ne velja za vožnje na dopust do 30. septembra. Prav tako ostanejo neiz-premenjene tarife v pariškem okraju. Nasproti letu 1938 je danes prevoz potnikov na francoskih železnicah 17-krat dražji; obratni stroški železnic pa so se povišali 27-krat. V naslednji razpredelnici navajamo razvoj potniških tarif v frankih za kilometer od leta 1938 dalje. Leto III. razr. H.razr. I.razr. 1938 0,32 0,43 0,61 1942 0,51 0,67 0,95 1945 0,90 1,15 1,65 1947 0,80 2,34 3,60 1948 3 4,20 6,40 1950 4 5,25 7,50 1952 5 6,25 8,50 1953 (maj) 6,25 7,80 10,60 Zanimiva je primerjava francoskih potniških tarif s tarifami v drugih državah. Ta primerjava pokaže, da je potovanje po francoskih železnicah še vedno cenejše kakor drugod po svetu. Vožnja v daljavo na 300 km stane v I. in III. razredu: 4.326 in 1.709 frankov v Belgiji, 3.608 in 1.804 franke v Švici, 3.150 in 1.900 frankov v Angliji, 5.670 in 1.890 frankov na švedskem, medtem ko stane v Franciji 2.588 in 1.523 frankov. Povišane so bile tarife tudi za prevoz blaga, in sicer za poštne pošiljke 10—18% različno po teži, majhne železniške pošiljke 20—25%, vagonske pošiljke: 12 ton 2,5%, 10 ton 2,5%, 8 ton 5—7,6%, 7 ton 5—7,5%, 5 ton 13%, 3 tone 13%, 2 toni 25% in 1,5 tone 25 odstotkov. Tarife za ves vagon (75% naložen) ostanejo nespremenjene. Znižano tarifo bodo uporabljali za izvoz sadja in povrtnin. Železniška družba S.N.G.F. bo odpustila precej nameščencev, katerih število znaša danes 70.000, da bi skrčila stroške. Celotno računa družba, da bo skrčila izdatke za 26 milijard frankov. trgovine«, ga priredili v Združenih državah, so se ameriški gospodarski strokovnjaki in poslovni ljudje izrekli za izvedbo ukrepov, ki se zdijo potrebni za razvoj trgovine med zahodnimi državami. »Naša industrija — je izjavil trgovinski poverjenik države New York, Harold Keller — ne more pogrešati raznih pridelkov in izdelkov, ki jih u-važajo iz tujine. Našo visoko življenjsko raven omogoča tudi uvoz raznih živil in specialitet, ki prihajajo preko Atlantika«. James Carson, predsednik komisije za svetovno trgovino, je izjavil, da se po Stalinovi smrti vedno bolj pojavlja težnja, da komunizem in kapitalizem lahko drug poleg drugega živita, trgujeta in uspevata. Vse kaže, je nada- ljeval Carson, da računa sovjetski blok s tem, da bi lahko preplavil zahodna tržišča s cenenim blagom. Ta »dumplng« se je začel v Skandinaviji, v Indiji in v Egiptu. Predsednik za mednarodne odnose Prentis je omenil, da bodo Združene države čez 20 let potrebovale 50 odstotkov več surovin kot leta 1950 in 90 odstotkov več rudnin. Predsednik Standard Vacuum Oil družbe, Harry Prioleau, je poudaril, da trgovina in svetovni napredek nista samo važno gospodarsko dejstvo, ampak tudi socialno in politično zaželena. Večina narodov, ki žive na zemlji, želi doseči življenjsko raven, ki ne bo nezdružljiva z ameriškim standardom. Ameriška pomoč naj se ne skrči za 2 milijardi? V ameriških finančnih krogih so mnenja, da kaže plačilna bilanca evropskih držav nasproti dolarskemu področju z dolarskim prebitkom. Ne gre za uspeh evropskega izvoza v Združene države, temveč za rezultat ameriške denarne pomoči. Evropska trgovinska bilanca je nasproti dolarskemu področju še vedno pasivna, vendar se je zmanjšala. Računajo, da znaša danes smo še okoli 2 milijardi dolarjev. To razliko krijejo danes že izdatki Združenih držav in sicer za gospodarsko pomoč Evropi, za vzdrževanje a-meriških oporišč v Evropi in za ameriška vojaška naročila »off shore«. Tl ameriški izdatki ne krijejo samo trgovinskega primanjkljaja Evrope v znesku 2. milijard dolarjev, temveč ga presegajo za okoli 500 milijonov dolarjev. Evropa ima torej v celotni plačilni bilanci nasproti Združenim državam prebitek okoli 500 milijonov dolarjev. Zato računajo ZDA, da bo v prihodnjih letih čedalje bolj pojemala ameriška gospodarska pomoč Evropi. Ako bi leta 1955 že prenehala, bodo že sami ameriški izdatki v Evropi dosegli takšno višino, da bodo lahko pokrili evropski trgovinski primanjkljaj. Republikanski poslanec Daniel Reed, predsednik finančnega odbora v pred- stavniškem domu, je predložil znižanje ameriške pomoči tujini za 2 milijardi1 na 3,8 mad dolarjev. Reed je dodal, da so ZDA od leta 1945 potrošile že 40 milijard dolarjev za pomoč tujim državam. Pri tem se je skliceval trudi na poročilo 50 ameriških poslovnih ljudi, ki so prepotovali Evropo. AMERIKA FINANSIRA RAZISKOVANJA V NEMČIJI Iz Marshallovih kreditov (ERP) je bilo doslej dodeljenih za raziskovanja v Zahodni Nemčiji 54,125.800 nemških mark. Poleg tega je v ta namen odobrila zahodnonemška vlada v finančnem letu 1950-51 370 milijonov DM in razna nemška podjetja 16,5 milijona DM. Pred vojno je Nemčija trošila v ta namen mnogo več. Tako je samo znano nemško podjetje I. G. Farben-industrie A. G. izdalo 100 milijonov mark na leto. Za raziskovanja potrošijo ZDA ogromne zneske: v letu 1951 1.310 milijonov dolarjev iz državnih kreditov; ako k temu prištejemo še 1.280 milijonov dolarjev, ki jih potrošijo zasebna podjetja, predstavljajo izdatki za raziskavanja 1,4% narodnega dohodka. Hamburg kot Izvozna luko (Od našega stalnega nemškega dopisnika) Vsako leto v maju praznuje Hamburg svoj rojistni dan; tega dne obhaja letos tudi svoj »čezmorski dan«. Ob tej priložnosti pregledajo hamburški izvozniki svoje uspehe v preteklem letu; tisti, ki so si na tem področju pridobili posebne zasluge, so deležni tudi javnega priznanja. Letos je bila svečanost 'združena s 50-letnim jubilejem Združenja hamburških izvoznikov (Ve-rein Hamburger Exporteure). Ob tej priložnosti je bila naglašena posebno misel, da je usoda luke v veliki meri odvisna od razvoja izvoza. Statistično ni lahko ugotoviti, kako velik je delež hamburških podjetij pri izvozu iskozi Hamburg. Ugotovljeno je bilo, da so hamburška podjetja v letu 1952 sodelovala pri izvozu v skupni vrednosti 1,8 milijard nemških mark. Od tega izvoza odpade 55,5% na trgovino s čezmorskimi državami. Od izvoza iz vse Zahodne nemške republike odpade 71,6% na Evropo in samo 29,4% na čezmorske dežele. Hamburška podjetja usmerjajo tud; IX) vojni izvoz v določene dežele, kakor je bil običaj pred vojno. Tako predstavljajo srednjeameriške države med Mehiko in Kolumbijo, Karibiški-mi otoki, Bolivijo in Perujem tipične irge hamburške trgovine-. Od vsega izvoza iz Zahodne nemške republike v te dežele gre 40% skozi Hamburg. Se večji je delež Hamburga na izvozu na afriške trge, v Sudan, Francosko in Portugalsko zahodno Afriko, Vzhodno Afriko in Madagaskar. Skozi Hamburg je šlo 77,1% zahodnega nemškega iz- voza v Liberijo, 69,4% izvoza v Nigerijo, 57,8% izvoza na Zlato obalo in 52% zahodnonemškega izvoza v Jugozahodno Afriko. Hamburške tvrdke se bavijo z izvozom tudi na druge trge, zlasti na vzhodnoazijske, kakor Burmo, Tajland (Siam), Malajo, Hongkong in Filipine, pa tudi na severnoameriška področja. Navada je, da hamburški izvozniki opravljajo tudi vlogo svetovalcev proizvajalcem o položaju na čezmorskih trgih in tako posredujejo med nemškim proizvajalcem in kupcem v tujini. Prav tako prevzamejo polno jamstvo, da bo prevzeto blago tudi izročeno — kar ni navada pri izvoznikih drugih evropskih industrijskih državah. Izvoznik prevzame tudi finansiranje in tako zaključi kupčijo na lasten rizik. V pogostih primerih nastopa hamburški izvoznik tudi kot uvoznik kolonialnih proizvodov in surovin. Hamburg ima danes ■pomorske zveze — neposredne ah s pretovorom —• s 779 pristanišči po vsem) svetu. Te izredno dobro razvite pomorske zveze velikega nemškega pristanišča ob Labi privabljajo izvoz in promet sploh iz vse nemške republike. Nad 40% zahodnonemške trgovine s čezmorskimi deželami gre skozi Hamburg. —a— VIZUM ZA NEMČIJO ODPRAVLJEN Nemško diplomatsko zastopstvo v Londonu je obvestilo britansko vlado, da bo Nemška zvezna vlada s prvim julijem ukinila pri pptovanjih v Nemčijo vizum za pripadnike držav članic Evropskega sveta in Organizacije za evr.psko gospodarsko sodelovanje za obiske do treh mesecev. (GUY SIMS FITCH) V ameriških gospodarskih krogih se veliko razpravlja o novi politiki finančnega ministrstva ki ju, objavilo zvišanje obrestne mere za enoletna posojila na 2,5% od dosedanjih 1,7/8%, kar je največja obrestna stopnja za kratkoročna posojila po letu 1932. Nekateri tožijo, da je nov program finančnega ministrstva za financiranje državnega dolga, ki nudi višjo obrestno mero vsem upnikom, drastično deflacijski. Skupina demokratskih članov Kongresa Je zahtevala, naj vlada zniža obrestno mero s podpiranjem cen državnih varnostnih papirjev ali pari. Toda Federalna rezervna banka je opustila ta način že leta 1951. Dokler je državna banka kupovala te papirje ali pari, ja bilo prosto za vse zasebne trgovske banke, da so ves razpoložljivi denar uporabljali za posojila, V) svojem zadnjem govoru je pomočnik finančnega ministra Randolph Burgess močno podpiral novo finančno politiko, ki naj prepreči prav tako inflacijo kot deflacijo. Pojasnil je tudi, da je vlada bolj zaskrbljena zaradi inflacijskega pritiska kot zaradi deflacijskega. »Deflacija je šele domneva, ne stvarnost,« je izjavil, ter dostavil: »Cene nekaterih kmetijskih pridelkov so sicer padle in so razen tega še nekatere šibke točke v lumeiiiškem gospodarstvu, vendar je dejstvo, da je brezposelnost na najnižji stopnji ter industrijska proizvodnja na rekordni višini mirnega časa.« Treba je pripomniti, da bo višja o-brestna mera, ki jo bo finančno ministrstvo plačalo za te obveznice, v prvi vrsti koristila zavarovalnim družbam, hranilnicam, pokojninskim skladom in posameznikom ter bo tako koristila milijonom rodbin, ki sta jih oškodovala inflacija in neprimerno povračilo njihovih prihrankov, vse to zaradi umetno nizke obrestne stopnje. Vladi sta služili kot podlaga dve poročili o davčni politiki, ki sta jih predložila pododbora združenega kongresnega gospodarskega odbora. Obe poročili se strinjata, da je treba pustiti državni banki proste roke pri omejevanju kreditov in dviganju obrestne mere v cilju splošne stabilizacije, čeprav se bodo izdatki v obrestni službi zveznega dolga znatno povečali. Ce finančno ministrstvo krije primanjkljaj z bančnimi posojili, je to inflacijski ukrep, ki ustvarja več denarja ter zvišuje življenjske stroške. Na drugi strani doseže s posojanjem Izven bank čiste prihranke. Denar, ki bi šel sicer v druge investicije, gre namesto tega v obveznice. Finačno ministrstvo se poteguje bolj za dosegljiva posojila kot za večje tiskanje denarja. To preprečuje inflacijo, varuje cene hrane, obleke in gradbenega materiala pred padcem. Prva naloga finančne politike je, doseči, da državna banka lahko vrši svojo statutarno nalogo, da stabilizira gospodrstvo brez kakršnega koli vmešavanja. To pomeni, da finančno ministrstvo prodaja svoje varnostne obveznice na trgu ob možni obrestni meri' in ne ob umetni meri, ki jo podpira državna banka. Druga naloga je, da je treba prodati več obveznic manj premožnim. Do te izpremembe naj bi prišlo postopno. Burges je potem pojasnil, da finančno ministrstvo ni določilo obrestne mere 3,1/4%, Postavil jo je trg. Vzrok je bil ta, da je lansko leto in letos več ljudi skušalo doseči dolgoročne kredite kakor kdaj koli prej v ameriški zgodovini. Obrestna mera se dviga že dve leti. Stari zakon povpraševanja in ponudbe žene obrestno mero navzgor. Tudi državna banka je napeto držala denarni trg, odkar je leta 1951 delno ponovno dosegla svobodo. po svcru Kronanje Elizabeto II. Dne 2. junija je bilo v Londonu izredno slovesno kronanje mlade angleške kraljice Elizabete II. Svečanost je kvarilo slabo vreme. V London so prispeli ob tej priložnosti predstavniki Britanske skupnosti in posebna odposlanstva iz tujih držav. ANGLEŠKA ODPRAVA NA MOUNT-EVERESTU Neki Novozelandec, član angleške odprave, je te dni prvi v zgodovini splezal na naj višjo goro na svetu Mount Everest. PRED 300 LETI Dne' 29. maja je preteklo 500 let, od kar je turška vojska pod poveljstvom sultana Mehmeda II. zavzela Carigrad, kjer je bila 1000 let prestolnica (Bizanc) vzhodnorimskega cesarstva. ZSSR ODBILA POGAJANJA Z AVSTRIJO Sovjetska vlada je sporočila, da njen predstavnik ne bo prisostvoval pogajanjem namestnikov zunanjih ministrov za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, češ da ni upanja, da bi takšna pogajanja uspela. Pripravljena je pa, pogajati se po običajni diplomatski poti. Hkrati se pogaja z Avstrijo za povrnitev nove električne centrale Ybbs-Persenbeug, ki so jo zgradili Nemci med zadnjo vojno in ki/ so jo Rusi zaplenili 1 kot nemško premoženje. Avstrijci bodo plačali Rusom odškodnino za elektrarno v smislu prvotnega osnutka mirovne pogodbe. 3 CESARSKEGA DVORA V BANKO V juniju se v New Yorku poroči najmlajši sin bivšega avstrijskega cesarja Karla Rudolf s hčerko grofa Besobra-sova. Rudolf Habsburški je bančni u-radnik v New Yorku. Grof Bagration Muhranski, ki je poročen s sestro Rudolfove bodoče žene, je tudi bančni u-radnik v New Yorku. Za poroko se zberejo vsi preostali člani habsbuške rodovine, med temi najstarejši brat Oton in mati Cita, bivša avstrijska cesarica. VOLITVE SO JIM PRINESLE ZASLUŽEK V nedeljo bodo v Italiji volitve v parlament in senat. Stranke, ki so na vladi, sp si1 lepo postiljale z novim volilnim zakonom o vezanih listah, ki smo ga preizkusili že v Trstu na občinskih volitvah; zakon zagotavlja povezanim strankam popolno premoč. Slovenci v Gorici bodo oddali bele (prazne) glasovnice v protest proti volilnemu zakonu, ki onemogoča postavljanje list malim skupinam. Volilna agitacija je bila po Italiji sicer živahna, toda omenjeni zakon ji je vzel pravi polet. Poročila iz Rima navajajo, da plačujejo stranke svoje a-gente, ki se zbirajo v) galeriji pri trgu Colonna in agitirajo zanje bolj prikrito, 1500-2000 lir na dan. To sicer ni mnogo, vendar v današnjih časih, ko je malo zaslužka, že nekaj pomenni. DELEGACIJA IZ BURME V JUGOSLAVIJI Sredi teta meseca prispe v Jugoslavijo posebno odposlanstvo iz Burme pod vodstvom ministra za socialne zadeve. Odposlanstvo bo proučilo možnost nabave nekaterih jugoslovanskih proizvodov; Burma se zanima za proizvode strojne industrije in tehnične opreme ter za poljedelske stroje. DAM-DAS Holandska vlada je obvestila francosko, da Holandija ne bo več uvažala francoskega vina, ker' Francija ne kupuje več sira v Holandiji že od oktobra 1952. Letno je Francija v, Holandiji kupila za 8,800.000 florintov sira, medtem ko je prodala Francija Holandiji za 5 milijonov 300.000 florintov vina. Ko bo letos ves kulturni svet dne 29. junija obhajal 160-letnico rojstva enega izmed največjih izumiteljev v zgodovini človeškega napredka Josipa Ressla, roj. 1. 1793 v Chrudinu na Češkem, naj se tudi Trst oddolži na primeren način spominu tega moža, ki je v Trstu preživel najlepša leta svojega življenja in v njem prvič v zgodovini človeštva splovil morski parnik s pogonom na ladijski vijak, ki je pozneje osvojil skoro ves promet na svetovnih morjih, zbližal med seboj vse dežele in kontinente ter omogočil svetovno izmenjavo in trgovino kakor tudi potniški promet. J. Ressel ima velike zasluge tudi za vrsto drugih iznajdb, s katerimi je hotel koristiti človeštvu, mu omogočiti tehniški in gospodarski napredek ter izboljšati njegovo življenje. Slavljenec je bil strokovnjak tudi v svoji lastni stroki — v gozdarstvu, v katerem je tako kot drugod pokazal genialnost svojega duha, ki je prehiteval svoje sodobnike in ustvaril deta, ki še danes zanimajo ne le Trst, marveč tudi vso Slovenijo in Jugoslavijo; pri tem mislim na njegove načrte za pogozdovanje istrskega in tržaško-go-riškega Krasa, ki so še dandanes močno aktualni. Ressel se je rodil kot sin davčnega uradnika-Nemca, ki je prišel v čisto češko mesto Chrudin iz severne Češke, mati pa je bila Čehinja, ki ni znala nemški. V Chrudinu je obiskoval češke šole, pozneje gimnazijo v Linču, artilerijsko avstrijsko tehniško visoko šolo — gozdno akademijo v Maria-brunmi; tu je bil najboljši učenec. Na to akademijo je presedlal, ko mu je zmanjkalo zaradi očetove upokojitve in drugih težav sredstev za študij na univerzi in je za miniaturno sliko bitke pri Lipskem (na svili) prejel štipendijo iz cesarjeve osebne blagajne. Na univerzi je res študiral 5 glavnih predmetov, ne drži pa trditev (»Primorski dnevnik« z dne 9. decem- Tudi izumitelj ladijskega vijaka priznan po smrti Resslov izum so izkoristili Angleži, ko so ga Avstrijci odbili - Poskusi v Trstu in po Krki bra 1952 »Ulica Resslu — star problem Trsta«), da bi bil petkratni doktor. Iz njegovega poznejšega delovanja na vseh področjih tehnike vidimo, da je ta pestri študij zelo razširil njegovo obzorje in zlasti tehniško znanje ter mu omogočil številne, danes večinoma povsem pozabljene iznajdbe. Na Dunaju je baje že proučeval delovanje Arhimedovega vijaka za pogon zračnih balonov ter celo slučajno v navzočnosti ruskega carja Aleksandra za časa Dunajskega kongresa preskušal svoj ladijski vijak na čolnu. Znana je tudi njegova risba vijaka, opremljena z zajamčeno lastnoročnim njegovim podpisom in pripombo Wien 1812. S tem preidemo na njegov danes najbolj cenjeni izum, ki naj bi nadomestil . nele jadrnice, marveč tudi sila nepraktične parnike z lopatastim kolesom, ki so primerni kvečjemu za reke, nikakor pa ne za razburkano morje. ) isba je narmeč zelo pomembna za presojo vprašanja, kdaj je nastala ta iznajdba. Pojavili , so se namreč dvomi ne o pristnosti omenjene risbe, ki je potrjena po dveh pričah, marveč o datumu, češ da je Ressel pričel delati na iznajdbi vijaka šele leta 1825 v Trstu, kjer je! leta, 1827 tudi dosegel patent za svojo epohalno iznajdbo in je omenjeni datum Wien 1812 dodal šele pozneje. Vendar je izsledil znanstveni sodelavec ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mohorič slučajno nekoč v nekem slovenskem listu, katerega ime pa žal doslej ni mogoče natančneje ugotoviti, podatke o tem, da je spuščal čoln s pogonom na vijak že po reki Krki v Kostanjevici na Dolenjskem, ki je spadala v njegov revir, ko je nastopil leta 1817 svojo prvo službo kot distriktni gozdar v bližnjih Pleterjah, kjer je sedaj sedež znane kartuzije. Dokler se ne najde omenjeni članek, pa se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo ljubljanskih Novic št. 3 z dne 21. januarja 1863, torej ob 70-letnici Resslovega rojstva, da je v Pleterjah »napravil prvi model take ladje«, V Pleterjah je služboval do svoje prestavitve na Primorsko, t. j. do začetka januarja 1821, S tem torej pade trditev, da je pričel delati na poskusih z vijakom šele leta 1825. Prve poskuse moramo torej premakniti vsaj za 5 let nazaj. Malo verjetnejši postaja s tem tudi datum Wien 1812. ; Vsekakor so ti podatki pomembni za prioriteto njegove iznajdbe. Njegove poskuse na Dunaju z vijakom je opisal češki pisatelj Jan Severin, ki je bil svoj čas češko-slovaški vicekonzul v Ljubljani in Trstu; Severin je proučil gradivo o Resslu v arhivih v Ljubljani, Trstu in Benetkah ter napisal dva Resslova življenjepisa, prvega za mladino z naslovom Ohnivč pe-rute (Ognjene peroti), Praga 1944, drugega z naslovom Zelezny pk>nyr (za-odrasle) v Pragi 1947. Kje je iztaknil podatke o dunajskih poskusih, bi bilo treba pri njem šele poizvedeti, prav tako o raznih njegovih drugih navedbah, ki doslej niso bile znane. Zlasti mladinsko knjigo bi bilo treba prevesti v slovenščino, saj se dogaja kot večina Resslovega življenja na slovenskem ozemlju, s katerim je bil povezan tudi po svoji drugi ženi Tereziji Kastelic iz Višnje gore na Dolenjskem; z njo se je poročil leta 1830, 4 leta po smrti svoje prve žene Jakobine roj. Orebič iz Bakra. O obeh je treba po- hvalno omeniti, da sta imeli veliko razumevanje za njegove iznajdbe in poskuse, ki so zahtevali mnogo gmotnih žrtev in časa ter povzročali skrbi vsej družini, ki je živela v upanju na priznanje njegovih resničnih zaslug. O nadaljnji usodi vijaka vemo, da ga je hotel v Trstu najprej namestiti na prednjem delu ladje, dokončno pa je izbral pravilno lego predi krmilom. Vemo, da ni imel sreče z uresničenjem svoje genialne zamisli. Tako mu je kljub dovoljenju cenzure tržaška policija prepovedala razširiti prospekt za ustanovitev paroplovne delniške družbe, ker je imel tedaj Anglež Morgan privilegij za redni prevoz z nerodnim lopatastim parnikom na edini rentabilni progi Trst'—Benetke in je povzročal Resslu težave. Egiptovski vicekralj za katerega je bil izdelal uspeli čoln s pogonom na vijak zaenkrat še brez parnega stroja, je sicer naročil po prvih uspelih poskusih s čolnom na Nilu 4 motorne čolne z vijakom, toda Ressel naročila zaradi pomanjkanja sred1 štev ni mogel izvršiti. Prva paroplov-na družba se je razbila z odhodom glavnega udeleženca v Ameriko, tako da je končno Ressel stopil v družbo s tržaškim kapitalistom Ot. Fontano, ki je založil nekaj denarja, vendar tudi ni imel pravega zaupanja in se je bal zlasti težav zaradi Morganovega privilegija. Posebne težave so bile tudi z izdelavo parnega stroja (6 konjskih sil) za Resslovo ladjo »Civetto« (33 ton), ker je tovarna strojev v Sv. Stefanu na Zgornjem Štajerskem zaradi nespretnosti zavlačevala izdelavo. Ko je nekega julijskega dne leta 1829 »Civet-ta« ob prvotnem velikanskem navdu- šenju skeptičnih Tržačanov prevozila s hitrostjo 6 italijanskih milj razdaljo pol milje, je 100 korakov za tržaškim svetilnikom počila neka slabo zalota-na cev in posledica je bila, da je tržaška policija prepovedala vse nadaljnje poskuse kot smrtnonevarne, dasi bi se bila dala napaka popraviti za pol ure. Vijak se je izkazal v najboljši luči, napaka je bila le v parnem stroju. Tako je avstrijska birokracija preprečila nadaljevanje poskusov, ki bi bili Trstu lahko prinesli svetovno slavo in najbrže tudi bogastvo! Resslovo iznajdbo so deloma skušali izkoristiti pariški tovarnarji Malar, Piccart in Rivere, ki so Resslu omogočili spomladi leta 1829 poskuse 2 ladjico na Seini, nadalje neznani angleški trgovec Cummerow, ki je dobil angleški patent za vijak očitno po Resslovih podatkih in risbah, leta 1832 pa je pridobil patent Francoz Sauva-ge, leta 1836 Anglež Smith in Šved Ericson za Ameriko. Menda leta 1849 je Ressel na svoje veliko iznenadenje zagledal v Trstu prvo angleško ladjo s pogonom na vijak. Ko je angleška admiraliteta pozneje razpisala ogromno nagrado 20.000 zlatih funtov za iznajditelja lacjij&kega |vijakhj ni nagrade kljub prizdevanju samega nadvojvode Maksimilijana prejel Ressel, marveč pet povsem neznanih Angležev. Resslova prošnja z vsemi potrebnimi prilogami pa se kljub številnim urgencam na admiraliteti sploh ni mogla najti; niti prilog mu niso vrnili. Uradnega priznanja za prvenstvo svoje iznajdbe je bil deležen Ressel šele tik po svoji smrti, ki ga je doletela na službenem potovanju v Ljubljani v noči od 9. na 10. oktober 1857. V Ljubljani ima svoj nagrobni spomenik na Navju poleg drugih odličnih ljudi, ki tam počivajo Po opustitvi starega pokopališča pri Sv. Krištofu. dr. Vladimir Murko (Konec prihodnjič) Mi so anotte Me orevažale kitajske čete? Ameriški senator Mac Carthy vodi neizprosno borbo proti podpiranju severne korejske Vojske, Kitajske in Sovjetske zveze v kakršni koli oblik1 MacCarthy vodi preiskovalni odbf" a-meriškega senata, ki se zanima za podobne zadeve. Na pobudo tega senatorja, ki ga je podprl zlasti republikanski senator Mundt, je ameriško 'Zunanje ministrstvo izvedlo prei&kkVd. ali so angleške ladje res prevažale kitajske čete, ki so se borile leta 1952 na strani severnih Korejcev. Angleži so ta očitek zavrnili. Zdaj je ameriško zunanje ministrstvo navedlo imeni dveh ladij, ki sta se bavili po njegovem zatrdilu s tem poslom. To naj bi bila ladja »Perico«, ki je registrirana pri družbi »Wallem and Co. Ltd, Hongkong«, in »Miramar«, katere Lastnik je podjetje Wheelock Marden and Co. tudi v Hongkongu. Angleška plovna družba Wheelock Marden and Co. je takoj po objavi tega očitka izjavila, da ladja »Miramar« ni v tistem' času (junija 1952) več plula v sklopu njenega ladjevja. Ladja se avgusta 1951 ni odzvala pozivu družbe, nj «e vrne v Hongkong. Plula je pod panamsko zastavo. Verjetno so jo Kitajci zaplenili. Tudi ladja »Perico« je plula pod panamsko zastavo. Panamskim ladjam ni bil takrat prepovedan vstop v kitajske luke. Angleška družba, ki je lastnica te ladje, noče pojasniti vse zadeve. Angleški poslanik v Washingtonu je medtem izjavil, da ne drži, da bi ladje pod angleško zastavo prevažale kitajske čete. Kapitan ladje »Perico« je izjavil, da so ga oblasti na južnem Kitajskem prisilile, da je leta 1951 v Kovnčeovnu vkrcal 462 kitajskih vojakov, o katerih so izjavile, da so bolni, in da jih je prepeljal v Kanton, oddaljen 300 milj. V Kantonu je natovoril riž in ga prepeljal v Svatov. Grozili so mu s smrtjo, ako ne bi tega storil. m igralke in ..Flenrog1 Prav v tistem tržaškem listu, ki je priobčil volilni govor italijanskega ministrskega predsednika De Gasperlja v V. Venetu pod ogromnim naslovom »Bodočnost Trsta zagotovljena«, smo nekaj dni nato naleteli na strasten poziv, naj tržaška občina ne dovoli, da bi jugoslovanski avtobusi prišli v Trst po švicarske turiste, namenjene v Opatijo. Ta list je tudi vodili gonjo proti jugoslovanskim avtomobilom, ki so pred meseci hoteli prepeljati skupino Švicarjev v Opatijo; tedaj se je tudi »U-stanova za pospeševanje turizma« uprla prihodu jugoslovanskih avtomobilov, češ da bi izzvali lahko razgrajanje nacionalistov. Po tej poti bo torej bodočnost Trsta zagotovljena! Sijajna bodočnost, ako ne smejo v Trst avtobusi iz zaledja, s katerimi je bil Trsi) stoletja politično in gospodarsko povezan in kateremu se Trst ima zahvaliti, da je postal iz ribiškega naselja svetovna luka. Ako bi v Trstu tako strupeni nacionalizem samopašno vladal samo nekaj deseffle-tij, potem bi se tržaški iredentisti lahko s posebnim zadovoljstvom sprehajali po zelenih tratah tržaškega pristanišča. Tedaj gotovo ne bo več stanovanjske krize. Človek se ne more načuditi, s kakšno lahkomiselnostjo ženejo ti ljudje naše mesto v gotovo propast. Kakor da ne bi videli pretrde resničnosti pred seboj. 2e danes trka na vrata huda gospodarska kriza. Denarja je vedno manj, brezposelnost narašča, tradicionalne veje tržaškega prometa polagoma usihajo. Stopite samo k tržaškemu trgovcu, pa boste videli, kako je zadovoljen, ko nekaj proda v zaledje, v cono B ali v Jugoslavijo. Videli boste, kako cvete tiha trgovina z zaledjem in kako se trgovci bojijo, da se nekega dne ne zapre tudi ta vir dohodkov, ki mu dovaja življenjske sokove tudi turizem. (Pri tem se nočemo dotakniti posredniške vloge Trsta v trgovini na debelo z zaledjem.) Preveč smo navezani drug na drugega, da bi si v teh težkih časih lahko privoščili šport igračkanja z avtomobilčki, ki morda pristojajo otročičem, in se prepirali, po kateri cesti sme voziti ta ali drugi avtomobilček. To vendar ni za odrasle, najmanj pa za javne delavce, ki so odgovorni za usodo 300.000 ljudi! Ker smo že pri turizmu, poglejmo malo, kako delajo drugod. Prav na križišču, kjer se stikajo 4 narodi in kjer so medsebojni spopadi v preteklosti sosedom zasekali hude rane, vstajajo danes pogumni ljudje s predlogi za sporazum in pametno sodelovanje. Prof. Paul Weber, glavni tajnik trgovinske zbornice v Luksemburgu, Je gospodarskim krogom sosednih držav (Belgije, Francije in Nemčije) predložil, naj bi vse turistično področje med Mozelo in Ardeni podredili skupni upravi, ki bi jo vodili predstavniki Luksemburga, Francije, Nemčije in Belgije. Ta skupna uprava bi vodila tudi propagando v zunanjem svetu za pospeševanje turizma. To drzno zamisel, ki jo je pobudnik imenovali »Fleurop turizma«, so takoj pozdravili listi v sosednih državah. Prav na tem področju, ki je doživelo strašne prizore krvavega medsebojnega obračunavanja (Trier, Metz, Verdun, Bastogne, Ar ion itd.) si hočejo zdaj podati roko in sodelovati na področju turizma. Kaj pa pri nas? Pulijo se za vsakega turista, ali pojde v Opatijo ali v Ra, pallo, v Portorož ali v Gradež. Po listih blatijo letovišča v sosedni državi in poskušajo že v kali zatreti vsako turistično pobudo v našem mestu, ki ni v njihovih rokah, čeprav bi posredno koristila tudi Trstu, namesto da bi sedli za skupno mizo! ZAGREBŠKI VELESEJEM VSEDRŽAVNEGA ZNAČAJA Novi proizvodi na sejmu - Pohvalno mnenje tujcev (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 25. maja V nedeljo, 17. maja se je zaključil Zagrebški spomladanski velesejem, o katerem smo že poročali v našem listu. Čeprav so se na sejmu pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba pripisati nespretnosti podjetij, ki so prvič nastopila na sejmu, lahko trdimo, da je ta sejem uspel v vsakem pogledu. Glavni njegov namen je bil utreti pot prirejanju splošnih nacionalnih velesejmov. Sejem ni dosegel samo tega namena, temveč j.e vsa prireditev imela značaj splošnega jugoslovanskega sejma. Za sejem se je priglasilo 653 podjetij; poleg tega so nekatere prijave prispele neposredno pred otvoritvijo. Sejma so se udeležila podjetja iz vseh jugoslovanskih ljudskih republik. Zastopane so bile naslednje vrste proizvodnje: strojna industrija, kovinska industrija in proizvodnja vozil s 775 proizvodov, kemična farmacevtska in papirna industrija, založniška podjetja, steklo (s 531 artikli), lesna industrija (110), gradbena (81), tekstilna (46), usnjarska, krznarska, industrija gumija in plastičnih mas (196), proiz-vodnja živil, raznih pijač in tobaka (246), domače obrti, glasbeni instrumenti, športne in gospodinjske potrebščine (326). Vsega je bilo razstavljenih 2671 predmetov. Razstavljalo je 4 uvoznih in izvoznih ter raznih trgovinskih podjetij, 11 rudnikov, kamnolomov in solin, 10 založniških in grafičnih podjetij ter 592 proizvodnih podjetij, delavnic in proizvodnih zadrug. Po strukturi se razstavljale! delijo takode: 40 zadružnih delavnic in prodajalnic, 34 zasebnih obrtniških delavnic, 21 podjetij raznih organizacij, kakor gospodarskih podjetij vojnih invalidov in narodne fronte, 24 državnih obrtnih mojstrov in državnih 'obrtnih delavnic in 554 podjetij državnega sektorja. Na tem prvem splošnem jugoslovanskem sejmu so podjetja razstavljala najrazličnejše proizvode, med lemi tudi takšne, ki ih Jugoslavija niti pred vojno niti po vojni še ni proizvajala. Med takšne proizvode lahko štejemo stroje zagrebške tvornice »Jedinstvo«, poleg tega najrazličnejše stroje in o-preme kakor tudi predmete široke potrošnje, od telefonskih central, električnih gramofonov, fluorescentnih žarnic, zračnih pušk, proizvodov precizne mehanike, Roentgenovih aparatov do patentnih kavčev, zložljivih pbstelj; rebrastih cevi, raznih lakov in tudi medicinskih instrumentov. Pozornost je vzbujala razne vrste ambalaža. Nikakor nočemo prikriti, da so bili predmeti nekaterih manjših podeželskih podjetij, oziroma delavnic na precej zaostali stopnji po svoji kakovosti. Tudi ti proizvodi so bili prav dobrodošli, ker je bila tako dana priložnost njihovim proizvajalcem, da primerjajo svoje proizvode s popolnejšimi proizvodi. To jih bo gotovo podžigalo k napredku. Velesejem ima tudi ta vzgojni namen. MNENJE TUJCEV Tujci, ki so prihajali na velesejem, so se pohvalno izražali o sejmu. Ža tujca, ki se hoče seznaniti z jugoslovansko proizvodnjo, je ta spomladanski sejem zanimivejši kakor jesenski, ki je mednarodnega značaja. Poleg poslovnih ljudi so velesejem obiskali tudi italijanski, tržaški, nemški, francoski in indijski časnikarji. Med tujimi obiskovalsci so vzbujali pozornost ameriški gospodarstveniki, člani National Sales Executives iz New Yorka, ki jih je vodil R. Whitney. Med tujimi poslaniki je sejem obiskal tudi italijanski poslanik Vanni d’Archirafi. A-meriški gospodarstveniki so se pohvalno izrazili o jugoslovanskih proizvodih prehranbene industrije. Mnenja so bili, da ti jugoslovanski proizvodi pogosto po svoji kakovosti nadkriijujejo tuje proizvode, toda zaostajajo po am-balaži in nimao privlačne etikete. Dodali so, da jih je napredek jugoslovanske industrije iznenadil. KAJ ZANIMA ITALIJO Tudi italijanski poslanik se je zlasti delj časa zadržal v oddelku prehranbene industrije, še bolj pa so ga zanimali proizvodi lesne, gradbene in kovinske industrije. »Železo, les, cement,« je izjavil poslanik, »to so proizvodi, ki predvsem zanimajo Italijo. V zadnjih letih smo kupovali les celo v oddaljeni Finski, medtem ko proizvaja najboljši les v iLvropi naš najbližji sosed.« Poslanik je dodal, da si bo prizadeval, da bi se odnosi med obema državama popravili' in da bi se čim bolj razvila, trgovinska izmenjava, ki bi ustrezala dejanskim gospodarskim možnostim in potreban* obeh držav ter bi koristila njihovim narodom. ZADOVOLJIVI REZULTATI Celotno je spomladanski zagrebški velesejem obiskalo 117.851 Jugoslovanov in tujcev. To število je v popolnem skladu z zmogljivostjo sejma, tako da ni bil sejem prenatrpan z obiskovalci, kakor se je včasih dogajalo. Obiskovalec si je lahko mirno ogledal predmete, ki so ga zanimali. Z druge strani je prav tako poslovni človek nemoteno izvrševal sejmska opravila. Poslovni rezultati majskega sejma So zelo zadovoljivi. Konkurenca je bila zelo številna in močna. Vsota vseh zaključkov je dosegla okli 24 milijard, medtem ko je bilo na mednarodnem sejmu 1952 v notranjem jugoslovanskem prometu zaključenih za okoli 8 milijard poslov. Posamezne industrije so dosegle naslednji uspeh (v milijardah din): Prehranbena industrija 8,3 Strojna in kovinska ind. 5,7 Tekstilna industrija 3,250 Kemija, zdravila, papir 2,150 Ind. kože, gume in obutve 2,050 Elektrika in radio 1,050 Gradbena industrija 0,900 Lesna industrija 0,250 Keramika, igračke 0,150 Skupaj 23,6 Na podlagi navedenih podatkov ni pretirano trditi, da bodo bodoči zagrebški sejmi še. bolj uspeli.. Mnogi razstavljale! na tem sejmu bi hoteli razstavljati tudi na jesenskem, toda prostor na tem sejmu je rezerviran samo za tuja podjetja in domača u-vozna in izvozna podjetja. Tudi letoš-no jesen bo večidel velesejma na razpolago tujcem. H tka le ('e (uje države so Življenjski stroški v Angliji razmeroma nizki že kupile cele paviljone. Tako je Grčija zasedla paviljon Gr-2, Švica paviljon E in Francija paviljon D. Lastne paviljone bodo imele tudi Belgija, Avstrija, Italija, Holandija in Anglija. ZDA bodo razstavljale na odprtem prostoru zlasti avtomobilska vozila. oM. V. Mika iuooslovanske razstave »Milanu Kritika nekaterih jugoslovanskih listov jugoslovanske razstave na milan-skme velesejmu ni bila ugodna. Tako n. Jjr. uigoitavija Slavko Viišnjar v »Slovenskem poročevalcu«, da je jugoslovanski paviljon v Milanu v ‘glavnem dajal vtis izložbe zanikrnega o-brtniškega značaja. S svojimi kritičnimi pripombami odgovarja pisec B. Kosiču, ki je v beograjski »Politiki« branil Zvezno trgovinsko zbornico v Beogradu, ki je organizirala razstavo, in je krivdo za neuspeh zvalil na sama podjetja, ki so razstavljala. »Slovenski poročevalec« ugotavlja, da je v Milanu razstavljalo samo eno slovensko podjetje (Slovenija-itekstil), ki je v Milanu doseglo tudi lepe uspehe, medtem ko so bile ostale jugoslovanske republike močneje zastopane. »Slovenijtekstil« je sklenilo pogodbo za dobavo 250.000 m bombažnih in svilenih tkanin Perziji; pogaja se še za dobavo 1 milijon metrov bombažnih tkanin. Pogodba z Libanonom predvideva dobavo 500.000 metrov bombažnih tkanin; podjetje se pogaja za dobavo nadaljnjih 1,600.000 m. Z Malto se pogaja za dobavo 500,000 m bombažnih tkanin, s Pakistanom za 2 milijona m bombažnih izdelkov. Za izdelke »Slo-venijatekstila« (100.000 m svilenega brokata) se zanima Avstrija. Saudova Arabija je interesent za izdelke Indu-plati (Jarše). »Slovenijatekstil« se pogaja še s Sirijo, Irakom in Južno' Afriko za skupno 4 milijone metrov bombažnih tkanin, z Združenimi državami pa za dobave 1 milijona metrov bombažnih tkanin. JUGOSLAVIJA NA SEJMU V BRUSLJU Mednarodnega sejma v Bruslju se je udeležilo tudi 14 jugoslovanskih podjetij. Razstavljala so na površini 100.000 kv. metrov. Znižanje polniili tari! v Jugoslaviji Potniške tarife na jugoslovanskih' železnicah so bile povprečno znižane za 15%. Na razdaljah do 150 km' se prevoznina zniža za 15%, od 150 do 500 km 15-40%. Na razdaljah čez 500 km. se znižajo za 40%. Skrčen je bil obseg dosedanjih izrednih znižanj, tako'da obstoje samo 4 vrste izrednega znižanja, in sicer 25, 40, 50 in 75 odstotkov. Znižanja 75% so deležni člani sindikatov pri odhodu na letni dopust, nosilci partizanske spomenice, Karadžordževe zvezde in Belega orla z meči, invalidi, slepci, dijaki na vožnji v šolo ter udeleženci raznih skupnih izletov. Znižanje 40% velja za nedeljske povratne karte. Znižane so bile tudi prejcusniue v pomorskem in rečnem prometu, in sicer na relacijah do 85 morskih milj za 29%, na relacijah 86-280 milj’ 'za 29-50%. V rečnem prometu so. bile prevoznine znižane po potniškem kilometru v istem razmerju kakor na železnicah. Celotno povprečno znižanje potniških tarif na železnicah, na morju ir. na rekah doseže 26%. Milanski gospodarski list »II Sole« je nedavno priobčil zanimivo poročilo o življenjskih stroških v Angliji v primeri z življenjskimi stroški v Italiji. Dopisnik ugotavlja, da v Angliji ni črne borze, ker bi se nabavljanje živil ali drugih predmetov, ki jih je vlada racionirala, upiralo angleški miselnosti. Anglež spoštuje voljo vlade v tem pogledu. Angleži splošno niso izbirčni glede hrane, ako jih sodimo po običajih na evropski celini. Znano je, da zelenjave niti ne zabelijo. Danes ne potrošijo mnogo za hrano. V velikih restavracijah »Lyons« stane obrok 2 šilinga (160 lir). Ce hočeš jesti nekoliko finejše in si n. pr. naročiš biftek s krompirjem in močnato jedjo, plačaš okoli 4 šilinge (320 lir). V penzionu staneta zajtrk in večerja -3 funte in pol na teden (5840 lir). Popolna prehrana v boljšem londonskem penzionu stane .5 funtov in poi (9200 lir) na teden, se pravi 1300 lir na dan. V dobrem londonskem hotelu stane soba z zajtrkom 15-17 šilingov (1200-1400 lir). Na podeželju je cena še nižja Vse, kar nabaviš v Angliji, je splošno cenejše kakor v Italiji. Za 4 funte šterlinge (6700 lir) nabaviš lep »tail-leur« iz volne, ki bi v Rimu stal okoli 30.000 lir. Za dežni plašč (blago ga-bardin), podložen s krznom, plačaš v Londonu 5 funtov (8000 lir). Zensko . volneno krilo stane 29 šilignov (2140 lir). Par čevljev kupiš za 5 funtov šterlingov (8000 lir); edino glede čevljev bi se dalo reči, da so dražji kakor v Italiji. Zato se često dogaja, da Angleži in drugi turisti kupujejo čevlje v Italiji. Moška srajca stane 1-1,5 funta šter-linga (16(XP2400 lir). Vstopnica za kinematografsko predstavo stane poldrugi šiling (126 lir). VI tem razmerju se gibljejo cene tudi za gledališke predstave. Znani politični dnevnik »The Times« stane 27 lir, podeželski listi stanejo 20, ljudski okoli 13 lir. Morda bo kdo mislil, da so glede na cene raznih potrebščin rpliače nizke. To ni res. Navajamo plače, ki so bile določene v skupnih pogodbah med sindikalnimi organizacijami in delodajalci novembra 1952. Plače veljajo za teden: mehanik 5 funtov 18 šil. 4 pen. (9467 lir), kvalificiran mehanik 6/14/ /4 (10.747 lir); ladjedelniški delavec 5/18/6 (9480 lir); kvalificirani ladje-delniški delavec (6/18/6 (11.080 liri); električar v kinematografu 13/18 (21.440); strojepiska 12-16 funtov šterlingov (19.200-25.600). Plače gospodinjskih pomočnic (služkinj, kuharic, otroških vzgojiteljic itd.) so v Angliji zelo visoke. Zato je iz Evrope pravi naval žensk, ki opravljajo te poklice. Ravnanje, s služinčadjo je na Angleškem prav gosposko. Uslužbenka ima pravico prejemati prijatelje in prijateljice in jim ponuditi čaj v sprejemnici, zvečer je večkrat prosta. Prav tako je prosta popoldne dvakrat na teden. Blokirane najemnine so nizke. Navajamo še nekaj cen raznih živil na podlagi podatkov za december 1952. Funt (450 gramov) masla slane 3 šilinge (240 lir); slanina in mast 1 1/2 šilinga (120 lir), margarina, ki jo zelo uporabljajo za kuhanje, 1 šiiing 4 penije (107 lir), sir 2 šilinga 2 penija (173 lir), trebušna slanina 3 šil. 10 pen. (305 lir), sladkor 7 penijev (47 lir). Cene veljajo za 1 funt blaga. Nameščenci kakor tudi delavci so splošno bolje plačani kakor v Italiji; vendar so sindikalni prispevki in davki na plače višji kakor v Italiji. Življenjski stroški za hrano, obleko in druge življenjske potrebščine ter zabavo) so vsekakor mnogo nižji. Zdravniška oskrba je skoraj popolnoma brezplačna. To visoko življenjsko raven čuvajo angleški sindikati prav odločno in ne dopuščajo priseljevanja delavcev iz Evrope. Zahteve povprečnega Angleža čedalje naraščajo. Ena izmed zadnjih preiskav je dognala, da londonska družina s štirimi člani potroši povprečno za pijačo (pivo in gin) ter tobak prav toliko kolikor za prehrano. Narašča prav tako izdajanje denarja za razne stave (nogometne in druge) kakor tudi za konjske dirke. BRITANSKA TRGOVINSKA MORNARICA Britanska trgovinska mornarica ima danes približno 400.000 brt več kot pred vojno. Lansko leto so britanski brodolastniki naročili za 1,8 milijona brt novih tovornih in potniških ladij; brodovje petrolejskih ladij pa se je povečalo za kakega četrt milijona ton. Sedanja naročila britanskih brodolast-nikov za ladje-cisterne znašajo skoro 2 milijona brt. Britanske tovorne in potniške ladje so lansko leto, po odbitku izplačil v tujini, zaslužile kakih 225 milijonov funtov šterlingov v tuji valuti. »COMETI« SO PREPELJALI 27.000 POTNIKOV V enem letu, od kar so na progi London-Johannesburg uvedli prvi civilni letalski promet z reakcijskimi letali, so »Cometi« prepeljali 27.000 potnikov. Na 250 poletih v obeh smereh so »Cometi« v enem letu rednega potniškega prometa v 9.450 urah preleteli nad 168.000 km. Mednarodna trgovina PieositNlev češkoslovaške trgovine Izmenjava Jugoslavija-Anglija V prvih treh mesecih letošnjega leta je V. Britanija uvozila iz Jugoslavije blaga v vrednosti 1,360.529 funtov šterlingov proti 5,8 milijona funtov šterlin-gov v istem razdobju v letu 1952. V istem razdobju je Vel. Britanija izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti 98.500 funtov šterlingov proti 3 milijonom funtov šterlingov v prvih treh mesecih leta 1952. Poročilo britanskega trgovinskega ministrstva navaja naslednji pregled britansko-jugoslovanske trgovine za posamezne vrste blaga v prvem četrtletju 1953 (v funtih šterlingih); Britanski uvoz iz Jugoslavije: jan.-marc 1953 1952 Žito in moka — 3,470.140 les 1,527.510 3,605.353 pisane kovine in izdelki 253.051 415.251 Britanski izvoz v Jugoslavijo; železo, jeklo in izdelki 81.653 166.128 rezila, železnina in t orodje 54.292 169.266 električni aparati 182.842 173.451 stroji in pribor 453.507 362.360 bombažna preja in izdelki 5.309 307.977 kemikalije, droge in barve 150.090 206.247 motorna vozila in nadomestni deli 2401078 2,267.212 Tržaški lesni trg Na italijanskem lesnem trgu vlada splošno mrtvilo, ki ga ni mogoče razlagati samo z volilno agitacijo. Avstrijskemu lesu konkurira v zadnjem času romunski les, zlasti v južni Italiji. »Wiener Kurier« poziva avstrijske. izvoznike, oziroma avstrijske oblasti, naj znižajo cene avstrijskemu lesu, ker bosta sicer romunska in sovjetska konkurenca izpodrinili Avstrijom-na italijanskem trgu. Tržaški trgovci, ki so nedavno obiskali Avstrijo, so ugotovili, 'da^so se ce-' ne lesa f.co na žagi učvrstile, in celo napredovale za okoli 100-140 šilingov pri kubičem metru. Cene v avstrijsko-itaiijanskem kliringu: jeloviha tom- bante 0-3 O-III 22/22.50 za kub. meter f.co meja Trbiž za neocarinjendl blago, 12.800-13.000 tramovje. Tržaški trgovci, ki so obiskali te dni Slovenijo, poročajo, da so cene jugoslovanskega lesa za izvoz v Italijo^sia-slednje: jelovina »tombante« . O-III 23.000-24.000 lir za kub. meter f.co postaja Sežana neocarinjeno, tramovje 14.000 lir; »tombante« III-IV 19.000-19.500, »opiata« 18.000-19.000 lir. Jugoslavija vztraja pri teh cenah, ker še m izvršila- vseh naročil iz Turčije, Anglije in Nemčije. Poročila 'z Bližnjega vzhoda govorijo o neizpremenjenem položaju. Kupci ne kažejo volje, da bi nabavili avstrijski les po sedanjih cenah, ker jim nudijo Romuni cenejše blago. Avstrijci zahtevajo za blago fob Trst 38-40 dolarjev za kubični meter. TRENTO. Blago fco vagon odhodna postaja na viru proizvodnje; jelka; hlodi 11-12.000 lir; tombante 24.500-26.500; deske I. sort. 20x20 mm 37-39.000, II. sort. 29.600-31.600, III. sort. 22.400-24.400; stebri 23.500-25.500; tramovi 4-7 m 24:800-26.200. Macesen: hlodi 11.500-14.500; deske tombante 25.800-27.800; deske I. sort. 20-60 mm 39.500-41.500, II. sort. 31.200-34.200, HI. sort. 22-24.000; stebri 25-27.000; tramovi 4-7 m 26.500-28.100; drva za gorivo 750-850 lir za stot. Gena nemškega in francoskega jekla V smislu odločbe Visoke oblasti, ki vodi premogovno in jeklarsko skupnost, so 20. maja uveljavili nove cene jekla v Zahodni Nemčiji in Franciji. Te osnovne. cene bodo v bistvu' ostale. Po nemških virih navajamo cene -jekla (v nemških markah) v Zahodni Nemčiji in Franciji: jeklo Thomasova liva v palicah 403 DM v Z. Nemčiji, 402,02 v Franciji in jeklo Siemens-Martin 421 v Nemčiji in 440,08 v Franciji; jeklena žica Thomas v Nemčiji 415 DM, v Franciji 407,58, SiehMiis-Martin 439 oziroma 450 457,89 DM. /'(j (J ( NEMŠKI IZVOZ V ZDA NAPREDUJE Nemški dolarski primanjkljaj se je V marcu zmanjšal od 16,7 na 14,7 milijona dolarjev; v januaru je znašal še 17,8. V marcu so Nemci izvozili v ZDA za 27,04 milijona dolarja, fo11 je za 32% več kakor v februarju in 54 več kakor marca 1952. Uvoz'" se je v marcu povišal na 41,8 mil. dol. (37,2 v februarju). 'O. V Leta 1948 je češkoslovaška zunanja trgovina s kapitalističnimi državami predstavljala 70% vse zunanje trgovine, medtem ko je zunanja trgovina s Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami dosegla komaj 30%. Dane^ je položaj povsem obrnjen. Trgovina s Sovjetsko zvezo in zavezniškimi državami predstavlja 70%, medtem ko odpade na trgovino s kapitalističnimi državami samo okoli 30%. To povezava s Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami je dovedla tudi do sprememb v sami češkoslovaški industriji. Tako izdeluje sedaj Češkoslovaška aluminij iz madžarskega boksita. S poljsko pomočjo je Češkoslovaška uvedla proizvodnjo karbida in nitro-genične pločevine in pričela graditi tovarne za pridobivanje cinka. S pomočjo Vzhodne Nemčije so pričeli na Češkoslovaškem izdelovati umetni gumi j. Z druge strani so češkoslovaški strokovnjaki pomagali pri izgradnji industrije v zavezniških državah. Tako so gradili termično električno centralo v Doicesti v Romuniji. Pomagali so pri uvedbi industrijske proizvodnje kristalnega penicilina na Poljskem. ČEŠKOSLOVAŠKI INSTITUT ZA ZUNANJO TRGOVINO V začetku aprila je pričel poslovati v Pragi Institut za zunanjo trgovino, ki ga je vlada zamislila že lansko leto. Institut posluje v okviru ministrstva za zunanjo trgovino in proučuje razvoj svetovnih tržišč. Razdeljen je v dva oddelka: I. proučuje razmere, II. sestavlja poročila. Dvakrat na teden izdaja kratka poročila, enkrat na mesec daljša, medtem ko bodo izhajala pregledn poročila zunanje trgovine v daljših razdobjih. fcclotni ^ UTRINKI Plače pred vojno in danes Po podatkih Združenja lombardskih industrijcev je znašala letna plača industrijskega uradnika II. kategorije 1. julija 1938 14.219 lir, 1. decembra 1352 pa 847.677 lir, se pravi, • da je bila plača v letu 1952 60-krat višja kakor pred vojno. Izdatki za delovno moč so narasli 63-krat. Nameščenka III. kategorije je stala konec leta 1952 63-krat več, delavec v usnjarski industriji 78-krat, v papirni 81-krat, v keramični 77-krat, v kemični 79-krat, v farmacevtski 88-krat več; strokovni zidar je stal 73-krat več, stavec v grafični industriji 63-krat več, delavec v lesni industriji 74-krat, v mehanični 76-krat, delavka v tekstilni industriji 110-krat več. Poglavje brez konca Po ostrem besednem dvoboju med predsednikom FLRJ Titom in predsednikom italijanske vlade De Gasperi-jem je Beograd po ameriškem tisku (»New York Timesu«) prišel na dan z novim predlogom za rešitev tržaškega vprašanja. Jugoslavija naj bi dobijia izhod na morje v pasu, ki bi obsegal Skedenj in Zavllje« v zameno bi odstopila Italiji obalni pas med Miljami in Piranom. K Jugoslaviji bi se priključili tudi slovenski kraji cone A. Iredentistični tisk odbija tudi ta jugoslovanski predlog, ki je po mnenju nekaterih zahodnih publicistov predvsem poskusnega značaja. Kljub temu poročajo nekateri (listi iz Rima (»Neue Zuercher Zeitung«), da italijanska diplomacija resno proučuje ta predlog. List pravi, da bi Italija bila pripravljena ustanoviti v Trstu »mednarodno prosto luko«, ki naj bi privlačevala promet iz zaledja. Zaledne države bi sodelovale pri upravi pristanišča. Italija bi v tem primeru priznala Jugoslaviji posebne pravice na železnicah med prosto luko in jugoslovanskim ozemljem. (2e mirovna pogodba predvideva ustanovitev mednarodne komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki 4 velesil iz zalednih držav, in bi nadzirala luko. Vse kaže, da je Italiji glavno, da ji priznajo vrhovno oblast nad Trstom.) Italijanski tisk se, razburja zaradi napovedanega obiska jugoslovanskega zu-nnjega ministra Popoviča na Dunaju, ker se boji, da ne bi jugoslovanska diplomacija pridobila Avstrije za skupen nastop v tržaškem vprašanju. (s>ofOf®cffO CŽL C# * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter krnskega terana Skladišče in uradi: TCKST, UIUIDJEIto TIRIOj^JITO ŠT. 3 T 3E IL, ]E IF O IST Š X JE V. 33=43^9 -K iS- JO O M TJ: T JE JU ŠT. 4=11-1^3 XVI. Po nočnem nalivu je bilo ozračje nenavadno čisto in s prostim očesom smo lahko razločili evropsko in afriško obalo. Končno je le prišel čas, da smo zaplovili skozi ta mogočna vrata v Atlantski ocean, ki naj bi nas več kot dva meseca pozibaval na »Genovi«. Od njegove dobre volje naj bi zaviselo, če bomo dosegli Ameriko s to našo »lupino«. Razpoloženje na brodu je bilo odlično. Zapuščali smo staro, napol porušeno in obubožano Evropo ter jadrali Novemu svetu naproti. Kakšen je ta in kakšno je v njem življenje, ni nihče izmed nas prav natančno vedel. Dovolj nam je bilo, da gremo naproti novemu življenju; saj je vse, kar je nejasno in skrivnostno, tem bolj zanimivo. Dobro se spominjam, kako sem olajšano vzdihnil, ko smo kasno zvečer izgubili izpred oči evropsko celino. Odkrito pa priznam, da je dve leti kasneje ob povratku, moje srce veselo zavriskalo, ko so prvi jutranji žarki obsijali to isto sliko. Tudi tedaj mi je ušel vzdihljaj, toda to pot zato, ker sem za seboj puščal vse ono, kar sem v tem času videl in doživel. Ne vem v katero deželo so bezale misli našemu pesniku Zupančiču, ko je pel o Indiji in Koromandiji. Videl sem dežele Vzhoda in Zahoda; dežele, kjer prebivajo ljudje belih, rumenih in črnih obrazov. Videl sem Indijo in Koromandijo, kjer ni dreves, iz katerih se cedi med; kjer pravtako brezdomci prenočujejo .v mrzlih kolodvorskih ča- ss^tTbž I VU-A J i slovenskega pomorščaka; kalnicah in kjer glad ter pomanjkanje z isto vztrajnostjo zasledujeta svoje žrtve. Pot me je zanesla v naselja naših izseljencev. Med njimi so bili bogati in revni, siti in lačni, toda niti na enega nisem naletel, ki bi bil srečen. Tujec jim je krojil zakone in rezal vsakdanji kruh. Vsem sem lahko bral v očeh edino željo, da bi še enkrat lahko Videli svoj rojstni kraj in svojo domovino. ,oc KONČNO NA OCEANU Prvi sončni zahod na oceanu je bil prekrasen. Preteklo je že precej časa, od kar je sončna obla utonila v neizmerno, rahlo valovito vodno površino, ko je morje okrog nas še vedno blestelo v svoji sinje-modri prozornosti. Zdelo se nam je, da prihajajo končni žarki zdaj iz temnih globočin, kamor so se malo prej skrili. V smeri zahoda je naše oko izapian iskalo obrisov celine. Modro-vijoliča-sta površina morja se je razprostirala v nedogled in šele tam daleč nekje prehajala v škrlatno rdeč pas, ki se je vedno bolj širil in nato spreminjal zopet v modri obok neba, na katerem ni bilo najmanjšega oblačka. Na vzhodni strani so obrisi rta Spar-tel z goro Jebel Kabir žareli v oranž-no-rumenem odsevu zarje, medtem ko so se daleč v notranjosti visoki vrhovi pogorja Atlas še vedno kopali v sončni svetlobi. Zdelo se nam je, da ropotanje ladijskega stroja zmanjšuje to prirodno lepoto. Ustavili smo ga in dvignili jadra, ki so se v svežem zahodniku močno napela. 4 M DOLGI KLADIVAR Ko so se kasneje vse te prekrasne barve začele naglo temniti, smo tik ladjinega boka opazili enega izmed najbolj čudnih morskih prebivalcev. Nad 4 metre dolg kladivar (Zggaena malleus) nas je s svojimi izbuljenimi očmi radovedno opazoval. Kladivu podobna glava daje tej ribi nenavadno in skoraj bi rekel smešno zunanjost. Je najožji sorodnik somov ali morskih psov in ni od njih nič manj nevaren človeku. Na srečo se največ mudi v globinah in le redko se prikaže na površino morja. Ker sem lo pošast prvič videl v svojem življenju, sem skočil po fotoaparat, da jo uvrstim med zbirko zanimivosti v albumu slik. Na žalost mi pa ta posnetek zaradi slabe razsvetljave ni uspel. Smešni glavač nas je še nekaj časa spremljal, potem se je pa veselo pognal v globino. Gotovo se mu, je mudilo, da bi svojim požrešnim nidlč-kom pripovedoval, kaj je videl in doživel v nadmorskem svetu. Od Gibraltarske ožine pa do Kaza-blanke je obala za plovbo zelo nevarna, ker nima dobrih zaklonišč v primeru viharja. Čeprav zaradi lepega vremena ni bilo pričakovati nenadnih presenečenj, smo se oddaljili od obale, da bi nas zahodnik in močni morski tokovi ne zanesli preveč blizu nevarnih čeri. Sele ko smo odpluli iz Tangerja, smo namreč ugotovili, da nam prav za te predele manjkajo natančni pomorski zemljevidi, brez katerih je plovba v nepoznanih vodah zelo nevarna. Kmalu se je tako stemnilo, da srno lahko videli daleč za seboj le še svetlikanje svetilnika na rtu Spartel. Mislim, da je ta svetilnik najvažnejši med vsemi na svetu, saj kaže kapitanom ladij, ki prihajajo iz Severne Evrope, Anglije, Severne in Srednje Amerike ter onim, ki so prepluli polutnik, kjer je 20 milj široki preliv med Evropo in Afriko, po katerem bodo lahko zaplovili v Sredozemsko morje. Zgrajen je bil leta 1865, potem ko so predstavniki vseh obmorskih držav v ta namen posredovali pri maroški vladi ali Magh-zenu; tako se je namreč tedaj ta imenovala, ko so si Maročani še sami odrejali postave. Ne vem, ali si lahko predstavljate veselje kapitana, ki po večtedenski plovbi po odprtem morju nenadoma zagleda pred seboj tako vabeče svetlikanje, ki potrjuje pravilnost njegovih naporov v določevanju smeri ladje in v nasprotnem primeru preprečuje na-sukanje na obalo, ki je polna nevarnih čeri. K. P. (se nadaljuje; TEČAJI NEMŠKE NARODNE BANKE Die Bank dc-utscher Lacnder obračunava, tuji denar tako-le (G = Geld — valute in B = BriefkurS — devize); Egiptski funt 12,05 DM G, 12,07 DM B; 100 italijanskih lir 0,671 DM G, 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,398 DM G, 1,42 DM B; 100 norveških kron 58,74 DM G, 58,86 DM B; 100 avstrijskih šilingov 16,15 DM G; 100 portugalskih eskudov 14,59 DM G; 14,63 DM B; 100 češkoslovaških kron 8,39 DM G, 8.41 DM B; 1 ameriški dolar 4,195 DM G, 4,205 DM B; 100 grških drahem. 0,014 DM G. DENAR V ZDA DRAŽJI Država je v zadnjem času plasirala tridesetletno posojilo 1 milijarde dolarjev proti obrestim 3 1/4, to se pravi, po najvišjih obrestih, ki so bile dosežene- v zadnjih 20 letih. Zaradi tega so newyorške banke zvišale obrestno mero za posojila za eno četrtino. PRENEHANJE VELJAVNOSTI BANKOVCEV Ukaz ZVU št. 73 določa, da začasni bankovci »Banca dTtalia« po 5000 lir in po 10.000 lir, kakor tudi razne vrste bankovcev po 500 in po 1000 lir (razen bankovcev po 500 lir in po 1000 lir »tipa 1946«, o katerih govori ital. ministrski odlok z dne 15. marca 1947) prenehajo veljati kot zakonito plačilno sredstvo na področju dne 30. junija 1953. . Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremljenih sob; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. NOČNIBAR — TENIS IGRIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROŽ, — Telefon štev. 44 TVRDKA KNEZ VALTER Nabrežina 156 - Tel. 22-523 Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike najboljših znamk — Dvokolesa znamke ..LEGNANO” in ,.W0LS1T” ter nadomestne dele ; radio aparate in električni material =£C ENE UGODNE! == Stavbeni in gradbeni izvedenec Carli - Kralj Atfilio Trst, Trg Ponterosso 5/HI tel. 29-060 Izvršuje vsakovrstne načrte za zasebne, industrijske in kmetijske gradnje, opremo, ureditev, preureditov, prilagoditev- Sestav* Ija ocene preskrbi vknjižbe, ugotovitve, pri* pravlja listine za gradnje po Aldisijevem načrtu, vodi delo in prevzema odgovornost za gradnje. Proti nizkemu plačilu GIUSEPPE MASU MILANO VIA G. e C. VENINI, 81 (gid Via Settembrini, 147) Telefono N. 287-833 I M P O R T - E X P O R T PLiUTOVII^JG in vseh vrst izdelkov HOTEL »JELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komfortom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316. SILVIO SERIN Importo/ Export T R I E S T E VIA MAOONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 C U S CIN E T TI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Jvroglinni in valjem ležaji TO VARNA SODA VICE in zastopnik piva DREHER Za nai'oČila kličite nas na našo telefonsko Štev. 22'506 Se priporoCa Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 KAROSERIJA Mario Gregorat Trst. ulica F. Severe 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugodne Bali - Batni obročki Stroalni obrobki Batni svornjaki za vse vrste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje industrijskih in poljedelskih strojev Pooblaščeni zastopnik; TUFANI dott. GIUSEPPE Trst - Ul. Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 Uvozno in izvozno podjetje Ul. XXX Ottobre 8, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plutoviue ter vse vrste lesu, Teleg. KAPI KAROSERIJA B C 1*1 B I C Izvršujemo vsa popravPa avtomobilov in predelavo karoserij TRST, ul. Cologna 48- Tel. 52-32 Elektro-inštalacijsko podjetje -V v Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in na' ročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! r? GOSTILNA *4EX ESSARO, fitifiul Ivan TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 IZVOZNO - UVOZNO P0DUZECE JSTRA" IMP0RT-EXP0RT RIJEM - RADE RUNČARd 44/IV. Pošt. pret. 35, telefon: 38-09, 24-15, 22-58, 33-18, 33-14 Telegrami: ISTRAIMPEX, Rijeka IZVAŽAMO; vse vrste rezanih in tesanih hlodov, drva. ogle kot vse ostala proizvode lesne industrije in lesne galanterije. UVAŽAMO : avtomobile, kamione, avtobuse kot tudi vsa ostala motorna vozila in njihove rezervne dele; cevi, spojnice, armature, ladijske motorje, popoln pribor za opremo vodovodnih in sesalnih napeljav, kable, električne agregate in generatorje, medicinske aparate in električne aparate za gostinstvo. PREDSTAVNIŠTVA: Zagreb, Trg Zrtava fašizma št. 3 - Trst, Tvrdka ILupena & Co., ulica Udine 15 - Generalni zastopnik za Italijo in STO i i i > i 2 2 ) eh 122 0 [a B, k* :e STOVTOŠPOmRSKRGA ZDRUZENJAl Dopusti vjgovinski stroki ^ Podjetjih trgovske stroke pripada Uslužbencem letni dopust, kot sledi: Osebje z uradniško kvalifikacijo: Po neprekinjenem enoletnem službovanju 12 dni; po dveh letih do dopol-Ujenih 6 let službe 16 dni; po 6. letu do uopolnjenega 10. leta službe 20 dni; po letu do dopolnjenega 20. leta služ-ue 25 dni; po dopolnjenih 20 letih s užbe 30 dni. Pripominjamo, da se v smislu kolek-hvne pogodbe za trgovsko stroko va-lenci za trgovskega pomočnika in trgovski pomočniki imajo za uradnike. Osebje z neuradniško kvalifikacijo: Po dopolnjenem enem letu službe do dopolnjenih 10 let 12 dni; od dopol-njenega 10. leta službe do dopolnje-nih 20 let 15 dni; po dopolnjenih 20 le‘ih službe 18 dni. dopustu se uslužbenec ne more odpovedati. Za časa dopusta pripadajo , uslužbencu vsi redni prejemki. Dopust ne sme začeti na soboto ali nedeljo ntti na (jan prect praznikom ali na. Praznik, razen za dopuste, ki se pričajo na 1. ali na 16. v mesecu. Nede-‘le in prazniki, ki padejo v dobo do-Pusta, so všteti v dopust. PREJEMKI uslužbencev Na dan 2. junija, praznik pomladi, "i se ima za splošni praznik, pripadajo uslužbencem redni prejemki, čeprav ta dan niso delali. Ce bi pa ta dan delali, jim pripada poleg rednih Prejemkov še plača za stvarno izvrše-ne ure dela s poviškom, kot je v posameznih kolektivnih pogodbah predviden za delo ob praznikih. Na dan 4. junija — Sv. Rešnje telo j" pripadajo uslužbencem redni prejemki, četudi na ta dan niso delali, bi pa na ta dan delali, jim pripada plača za stvarno izvršene ure dela brez poviškov, razen uslužbencev pri metalmehaničnih podjetjih, katerim pripada 40% povišek in za uslužbence pri kinematografih, katerim pripada 75% .povišek. POLETNI URNIK TRGOVIN Od 1. junija velja poletni urnik trgovin. Po tem dnevu odprejo trgovine na drobno popoldne pol ure kasneje in zaprejo tudi pol ure kasneje. Dosedanji urnik pa še velja za prodajalce kruha, vina in leda, slaščičarne, skladišča gradbenega materiala, trgovine motociklov, električnega materiala, železarne, strojev. Cvetličarne pa zaprejo trgovino pol ure kasneje. DAVEK NA POSLOVNI PROMET IN VINKULIRANI POLOG Ponovno opozarjamo člane, ki so vpisani v spisku pridobninskega kat. B (R.M. cat. B) z dohodkom najmanj 150.000 lir, da so dolžni odpreti poštni tekoči račun v smislu člena 10 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762, Višina pologa, ki se mora blokirati v prid finančne uprave in vplačati, ko se odpre poštno tekoči račun, je določena na 20.000 lir. Ce davčni obvezanec opusti to dolžnost, se v smislu člena 35 citiranega zakona kaznuje z denarno kaznijo, ki ne sme biti nižja od polovice pologa in ne višja od višine pologa, t. j. od 10.000 lir do 20.000 lir. Priporočamo članom, da pregledajo davčne plačilne liste in ugotovijo, ali njihova davčna osnova za pridobnin-ski davek kat. B (R.M. cat. B) presega 150.000 lir. Ce davčna osnova ta znesek presega, naj nemudoma izvršijo omenjeni polog ter se tako izognejo denarni kazni. Nove zahonske določbe V številkah Uradnega lista ZVU, ki so izšle v teku meseca, so bile priobčene naslednje nove zakonske določbe: Ukaz št. 66 (18. 4. 1953); Enotno besedilo ukazov in predpisov o industrijskem prisltanišču v Trstu. Ukaz št. 67 (20. 4.): Nova dovoljenja za začasni uvoz. Ukaz št. 68 (20. 4.); Sprememba tržaškega glasbenega liceja v državni zavod. Ukaz št. 69 (20. 4.): Odbor za pospeševanje gradnje stanovanj — sprememba ukaza št. 26-1951. Ukaz št. 70 (21. 4.): Sprememba najmanjšega zaslužka v pogledu prispevkov, ki jih morajo plačevati obrtniki od vajencev. Ukaz št. 71 (21. 4.): Prenos lastnine nepremičnin od javne imovine na imo-vino državnega zaklada. Ukaz št. 72 (28. 4.): Začasna zaščita izumov, prikazanih na tržaškem vzorčnem velesejmu. Ukaz št. 73 (9. 5.); Prenehanje uradnega tečaja in veljavnosti začasnih obveznic ter novčanic banke Banca dTtalia. Ukaz št. 74 (9. 5); Predpisi o izvrševanju javnih del — sprememba kr. odloka z dne 8. 2. 1923 št. 422. Ukaz št. 75 (14. 5); Nova dovoljenja za začasni uvoz. Ukaz št. 76 (14. .5.); Predpisi o nakazovanju hiš za brezdomce — sprememba ukaza št. 147-1952. Ukaz š't. 77 (16. 5); Predpisi v prid ladjedelniške industrije. Ukaz št. 78 (18. 5.): Prehodni predpisi o. natečajih za zdravniško osebje v bolnišnicah — podaljšanje veljavnosti ukaza št. 52-1952. Za naše šolstvo ®ef jugoslovanske delegacije v Trstu Prof. Jože Zemljak je 30. maja obiskal Poveljnika zavezniške vojaške uprave gen. Wintertona in mu izrazil zaskrbljenost zaradi novih diskriminacij pro-‘1 tržaškim' Slovencem glede sloven-^ega šolstva. V zahtevi, ki jo je izro-CR gen. Wintertonu, je rečeno, naj se osnuje neodvisna uprava za slovenske ®°le; naj se zagotovi daljel stalnost teh S°1 in slovenskega osebja; odprejo naj Se tudi nove šole, ki so nujno potreb-P®- Prav tako naj se ustanovi poseben Pddelek za slovenske šole v uradu za Prosveto ZVU; v komisijo za učbenike za slovenske šole naj se postavijo Sio-Venci. Sedanja uredba o šolstvu v coni A naj se izpremenii in slovenskemu šolskemu osebju naj se zagotovi red-Po prejemanje plač. (Rimski funkcio-rtarji so odpravili slovensko šolsko nad-Zornlštvo pri ZVU, v komisijo za učenike so imenovali prav toliko Italijanov, kolikor je Slovencev.) Sefa jugoslovanske delegacije je po-Prej obiskalo posebno odposlanstvo slo-yenskih šolnikov in mu razložilo položaj slovenskih šol. Ustvarjanje etnične linije »Primorski dnevnik« poroča, da je ^alijanska vlada nakazala 300 mdlijo-nov iir za nakup zemlje ob obali v ^esljanu, kjer bodo izgradili novo itali-iansko kolonijo s 400 stanovanji. Na Opčinah je Komarjevo gostilno prevzel Ralijan Pizzaria Pasquale. Acegat, Plestno podjetje za dobavo plina, elektrike ter vode, je dosedanje slovenske uralce števcev na Opčinah zamenjalo s Priseljenci z juga. indija NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Tržaškega velesejma se bosta udeležile tudi državi Indija in Pakistan s kolektivno razstavo. Turška podjetja bodo razstavila predvsem vzorce bombaža, in sicer po Zadrugi za proizvod-hjo bombaža iz Smirne. P VE NOVI LADJI ZA INDONEZIJO V Trstu so ,te dni splovili dve ladji, ki jih je naročila indonezijska vlada; tonaža posameznih ladij znaša 250 ton. bilanca delavskih zadrug »Zadrugar« priobčuje bilanco Delavskih zadrug (ki jih list naziva “Cooiperative operaie di Trieste, Istria e Friuli«, ne da bi navedel označbe v slovenskem jeziku). Premoženjsko sta-n)e dne 31. decembra 1952 ne kaže bistvenih sprememb v primerjavi S prejšnjim letom. Aktiva znaša 762,120.906 Med 16. in 30. majem se je promet skozi tržaško pristanišče gibal takole: tržaške in italijanske ladje »Albatros« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Costanzo. »Iris« Pripeljala iz Norfolka 7647 t pre-*n°ga in odplula v Kazablanko prazna. »Pescara« je priplula iz Benetk Prazna in odplula v Cagliari antovor-jena z lesom. »Esperia« je prispela iz Bejruta s 67 t blaga in se vrnila natovorjena. »Anna Maria« je priplula iz Genove s 17 t in je odplula na Malto natovorjena. »Carso« je priplula iz Ca-Ngrada s 347 t in se vrnila natovorjena. »Chioggia« je priplula iz Bejru-4a s 116 t in se vrnila natovorjena. ^Bnri« je priplula iz Aleksandrije s t in odpeljala v Ravenno 2110 t. »Giosue Borsi« je prispela iz Neaplja Prazna in odplula v Hamburg. »Gaspa-te« je pripiuia iz Iskenderuna s 508 t kroma in odplula v Ravenno prazna. »Barletta« je priplula iz Carigrada s t in se vrnila natovorjena. »Celio« le Priplula iz Valence prazna in se vr-niJa natovorjena. »Campidoglio« je Priplula iz Aleksandrije z 217 t in odplula' v Smirno natovorjena. PRIPLULE SO: »Floriana« iz Benetk prazna, »Olga« iz Chittagonga s pR t, »Sparta« iz Ravenne prazna, . atrizia« iz Carigrada z 86 t, »Primo« 12 Benetk prazna, »Treviso« iz Carigrada s 1555 t, »Lamone« iz Benetk Prazna, »Maria Cosulkh« z Reke s 5 t Prosa, »Samarine« iz Benetk prazna, »Otranto« iz) Carigrada z 886 t in »Tri-one« iz Vancouvra z 980 t blaga. ODPLULE SO: »Citta di Messina« v Plencio z 33 t, »Giovanni Bottiglieri« v Kazablanko natovorjena z lesom, »Generoso« v Ravenno prazna, »Sandra Maria« v Carigrad natovorjena, »Irma« v Bejrut natovorjena, »Messa- in pasiva 760,537.478 lir; pribitek torej 1,583.428. KOLAVDACUA STANOVANJSKIH HIS Koristniki posojila ia »Sklada za pospeševanje gradbene delavnosti« (Aldi-sio) še niso pričeli odplačevati posojila v določenih mesečnih obrokih. Zakon določa, da :se odplačevanje prične 1. maja, oziroma 1. novembra, ako se je koristnik vselil v času do 1. maja, oziromai do 1. novembra. Odplačevanje se ni začelo, ker še ni komisija urada za javna dela izvršila kolavdacije novih hiš, oziroma stanovanj, ki so bila grajena v kondominiju. S kolavdacijo odlašajo oblasti iz previdnosti, ker pogosto le čas pokaže mrebitne tehnične napake pri zidavi. Sele1 v zadnjem časiu jej Ikfamfisiija za pospeševanje gradbene dejavnosti razposlala koristnikom poziv, naj predložijo listine, ki so potrebne za kolavdacijo. Hiše, zidane po tako imenovanem Aldisijevem načrtu, morajo prestati dve kolavdaciji: prvo izvrši odposlanec mestnega higienskega urada, drugo pa komisija, o kateri poročamo. Predstavnika higienskega urada zanima stavba s higienskega vidika (vprašanje vlage, ureditev kanalizacije itd.). NAROČNIKE V TUJINI opozarjamo, da znaša naročnina za »Gospodarstvo« 2 dolarja. Prosimo jih, da denar nakažejo na tržaško podružnico zavoda »Banca dTtalia« (filiale di Trieste) za »Časa Editrice L’Eco-nomia Gospodarstvo di Obad Vlladimi-ro«. Ni dvoma, da je vsaka hrana toliko bolj tečna in zdrava, kolikor je bolj sveža. To velja seevda tudi za mleko. Do pred kratkim je Trst prejemal sveža. To velja seveda tudi za mleko, so ga dovažali v mesto iz neposredne okolice. V zadnjih letih pa so začele mlekarne, ki jih je podprla posredno tudi tržaška občina, izpodrivati naše mlekarice. Temu je do neke mere doprinesla tudi razmejitev, ki je odrezala neposredno okolico od Trsta. Za uvoz z jugoslovanskega področja je potrebno uvozno dovoljenje. Tudi glede dobave mleka ima seveda prednost Italija in italijanski kapital, ki naj bi tudi na tem področju prodrl na Tržaško. Značilna je v tej zvezi ugotovitev nemškega lista »Frankfurter Allge- pia« v Larmako, od koder je priplula z 93 t, »Elena Parodi« v San Lorenzo prazna, »Sileno« na Reko prazna, »Ferruccio« v Gruž prazna. »Valprato« v Šport Sudan natovVrjena, »Nereo« v Palermo prazna, »S. Sergio« v Alžir prazna, »Isa Parodi« je odplula, »A-nita« v Benetke prazna, »Arcobaleno« v Alžir prazna, »Europa« v Capetovvn s 770 t, »Aguglia« v Smirno z 220 t in »Tenta« v Drač natovorjena. AMERIŠKE LADJE »Catherine« je priplula iz New Orleansa z 9350 t žita in odplula v ZDA prazna. »Exchester« je priplula iz Bostona z 28Q t in odplula v Smirno natovorjena, »Emery Victory« je prispela iz New Yorka prazna in odplula. »Eston Hall Victory« je prispela iz New Yorka s 146 t in odplula v Neapelj prazna. »William Lykes« je priplula iz New Orleansa natovorjena z bencinom. »Gibbes Lykes« je odplula v Aleksandrijo z 282 t in »Solon Tur-man« v Havano natovorjena. GRŠKE LADJE »Christina« je priplula iz Pireja s 6 t in odplula v Smirno. »Kozani« je prispela iz Pireja s 78 t in se vrnila, »A-ristodemos« je prispela s Krfa prazna. ANGLEŠKE LADJE »Laurentian« je pripeljala iz Daire-na 9601 t in se vrnila prazna. »Ban-tria« je odplula v Benetke s preostalim tovorom. »Empire Ken« je odplula v Port Said prazna. SVEDSKA ladja »Maria Gorilr n« je priplula iz Avguste prazna in odplula v Aleksandrijo natovorjena z mineralnim oljem. TURSKA »Hopa« je priplula iz Carigrada s 40 t in se vrnila. HOLANDSKA »Flevo« je priplula iz Rotterdama z 200 t. EGIPTOVSKA »Star of Alessandria« je odplula v A-leksandrijo prazna. LIBERIJSKA »Don Manuel« je odplula v Tripolis prazna.. Živahna knpčija s češnjami V kupčiji s češnjami se je na Vipavskem razvila močna konkurenca med podjetjema »Slovenija-sadje Ljubljana in »Rastlina« (Gorica). Slovenija-sadje je postavilo svoje zbirališče v Volčji dragi. Cene so šle navzgor od 35 na 45 in celo 50. dinarjev za kilogram. Nenadoma pa je nastopil iz neznanih vzrokov hud padec, in sicer kar na 20 in še niže. Morda je k temu nekoliko pripomoglo tudi slabo vreme. Vse kaže, da so nastopili tudi drugi vzroki, in sicer v zvezi s plasiranjem blaga v inozemstvu. Vprašanje je1 namreč, v kakšnem stanju so češnje prispele na tuje trge, Ali so bile morda storjene napake že pri zbiranju? Pridelovalci se n. pr. čudijo, da se češnje ne sortirajo takoj na mestu nakupa, kakor so to delali nekdaj, in ne šele na glavnem zbirališču, kjer gre zaradi velikih količin vse bolj na debelo. Na srednjem Vipavskem so češnje dobro obrodile. PRAVIČEN MIR ZA VSE Z ameriške strani je bilo v Trstu razširjeno celotno besedilo govora o najvažnejših političnih vprašanjih, ki ga je imel ameriški predsednik Dwight Eisenhotver dne 16. aprila pred združenjem ameriških založnikov listov. Govor je bil preveden v slovenščino. »Rudarsko-metalurški zbornik« je pričela izdajati fakulteta za gospodarstvo in metalurgijo v Ljubljani. Izšlo bo nekaj številk na leto. »OFF SHORE« ZA NEMČIJO Ameriška vojska je naročila pri nemškem podjetju Telefunken v okviru vojnih naročil »off shore« za 2 milijona 185.000 dolarjev radijskih aparatov za avtomobilska vozila. meine Zeitung« (9. maja), da je zadevna preiskava pokazala, da želijo gospodinje sveže mleko, neposredno od kmetovalca. Prav ta list ugotavlja, da se v Švici nabavlja 90% mleka neposredno pri kmetovalcu. Ker pripravljajo v Nemčiji nove zakonske določbe, ki naj uredijo prodajo mleka, svari list pred poskusom, da bi uvedli obvezno razpečavi nje mleka po mlekarnah in zahteva v tem pogledu popolno prostost, da si gospodinje lahko nabavijo mleko po svoji volji.______ KOLIKO PLAČA ITALIJA GRČIJI Med grško vlado in italijanskim poslanikom v Atenah so bila Izmenjana' pisma s katerimi se ukine člen 708 mirovne po’ godbe med Ilalijo in Grčijo pod pogojem, da plača Italija Grčiji odškodnino 3 mi. lijarde lir. IZRAELSKA »Kinneret« je prispela iz Haife prazna. BOLGARSKA »Cristo Smirnensk« je priplula iz Carigrada prazna. Napovedane ladje Do 19 junija je napovedan prihod naslednjih ladij: Proga Jadransko morje — Malta — Tirensko morje »Maria Carla« prihod 5/6, odhod 6/6; »Citta di Alessandria« prihod 9/6, odhod 12/6; »Pescara« prihod 15/6, odhod 20/6; »Farncesca« prihod 19/6, odhod 20/6. Proga Grčija — Turčija — Sirija — Libanon — Izrael — Egipt »Loredan« prihod 5. jun, odhod 10 jun.; »Maria« prihod 6. jun., odhod 10.-15. jun.; »Chrisb delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 s Proseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE [Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob delavnikih: 1.30, ,15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA- DEŽA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA V TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-lita), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) i.45, 10.50. > d h o d i: Iz TRSTA v VELIKI REPEN ob delav-likih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (sko-d Ferneče in Repinič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 1EPEMTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnlkih: 5.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz REPENTAJBRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (skali Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-leče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, 1030. Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: /.30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v VABREZINO ob delavnikih: 7.30 (sana-orij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v toaprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sar latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Mavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, 13.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iz 5EMPOLAJA ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; ob nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE-tlNE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 6.47, 14.12, 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: 1.50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABREZINE-TRG ob delavnikih: 7.05, 3.50, 9.45, 12.35, 14.15, 17.10, 18.15; ob ne-deljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, 00.10/ ' V i w Odhodi; Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55; 7.30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, 10.30, 23.30; ob nedeljah: 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14,00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih: 5.15, 6.00, 6.30, r.OO, 7.20, 8.10, 9.10, 10.00, 11.00, 11.30, 11.40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00. . 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob ledeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, 11.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; .7,50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; '.2.00, 23.20, 00.20. AVTOPODJETJE S. T. A. K. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga-. Trst » Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA. (Avtobusna postaja) o delavnikih ob 13. — in ob 20,- ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13.45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Umetna gnojita - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine EKPRESS TRADING CORP. E X P O R T - IMPORT 27-18 401-h Avenue, Long Island CiFy I, N. Y. Telephone Stilwell 6*9083 pošilja preko svojega zastopstva v Trsta „RUNEXIM‘ Ulica GHega 2 - Tel. 28-363 vsakovrstne DMILHE PAKETE. — Ako imate svojce v Ameriki, pišite jim, naj se p o s lužu j e j o naše tvrdke. Tako boste najhitreje in točno postreženi „PARK HOTEL" na Bledu Mednarodno znani hotel, ki leži tik ob pravljičnem Blejskem Jezeru, nudi cenjenim gostom s svojim komfortom, priznano, izborno kuhinjo- in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248. 200 ležišč — Tekbča hladna in topila voda — Kavarna — Bar v kazinb — Lastne garaže in teniško igrišče. SPlOBlM TRGOVSKA l d. - KOPER S. i. CmUElO IN HI' CAPm IMPORT - E X P O R T Zaslepi za TRST: I. ADAMI!!, olica Valiivo 13 - Tel. 28-449 iflcmmija Ulm L JUBU AN A, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: VINEXPORT Ljubljana Bavažann® s»a.Jlb©Il$ŠA vipav-&riž2la iia istrsKa vina Sou* G>3*Š£ginaIni HSrašHni teran ■Stalno na salogi najodlič- nejša Ibela sortna »teSSlenična vina is ŠtaJersBte PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO FRATELLI imti«fiEn ® UVOZ - IZVOZ NADOMESTNI DELI ZA AVTO IN ZASTOPSTVA BOSCH - MAItBLIil - MERCEDES Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TKST — Ul. COKONEO, št. 88 - Tel. 24-055 IMPEZPORT Trst, ulica Cesare Battisti št. 23-Tel. 44-208 UVAŽAMO : Gradbeni material in vsakovrsten les IZVAŽAMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje MILANO Sedaž in uprava: Via Tertulliano, 70 Tei. 54670, 5303B, 581556, 584920 Poslovalni ca:Viate Bligny, 23-Tel. 5.12.07 Torino; Via Principi D’Acaja 57 - Tel. 7.04.94 - Padova P.zza della Stazione N. 1 -Tel. 2.79.54 Bologna Via Amendola N. 2 -Tel. 3.83.03 Roma -Vialo Aventino N. 88/90/92 Tel. 59.36.97 50.95.22 - Napoti Via ligo Foscolo N. 4 -Tol. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Roma 146198 C. C. Napoti 139488 S. A. FAB8RICA ACCUMULATORI NAJBOLJŠA BATERIJA TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Srednje cene kave na viru proizvodnje: brazilska: Rio N. Y. 5 55 dolarjev za 50 kg fob; Rio N. Y. 3 57 dol. za 50 kg fob; Santos Superior 59,50 dol. za 50 kg fob; Santos extra prime crivello 18 64,50 dol. za 50 kg fob; srednjeameriška: za 50 kg cif: Haiti naravna 62,50 dolarja; Kostarika 68 dol.; Salvador 63 dol.; arabska, v šilingih za cwt cif: Gimma 395; Moka Hodeidah 1 450; afriška, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 365; indonezijska, v holandskih florin-tih za 100 kg cif: Bali Robusta 10-12% nečistoče 365. Povprečne cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto ponovno tehtano blago: brazilska: Rio N. Y. 5 1275; Rio N. Y 3 1290; Santos Superior 1365; Santos extra prime crivello 18 1400; srednjeameriška: Haiti naravna 1385; Salvador 1440, Kostarika 1510; arabska: Gimma 1260; Moka Hodeidah 1 1370; afriška: Uganda prana in prečiščena 1185; indonezijska: Bali Robusta 1CM2% nečistoče 1175. Ostale kvotacije: Guatemala pripravljeno v Trstu za tranzit 140 dolarjev za 100 kg; Kostarika cachi ali vinas 140 dolarjev za 100 kg; Minas II Crivello 18 118 dolarjev za 100 kg. KAKAO TRST. Zadnje kvotacije kakava so: Accra good fermented 266 šilingov za 50 kg cif proti izročitvi v maju-julija in juniju-avgustu; Accra good fermented 245 šilingov za 50 kg cif proti izročitvi v oktobru-decembru pridelek 1953-54; Accra good fermented 242 šilingov za 50 kg cif proti izročitvi v no-vembru-januarju, pridelek 1953-54; NI-geria good fermented Main crop 240 šilingov za 50 kg cif proti izročitvi v oktobru-decembru; Nigeria good fermented Main crop 237 šilingov za 50 kg cif proti izročitvi v novembru-decem-bru; Bahia Superior 252/6 za 50 kg) cif proti izročitvi v juliju-septembru; Summer Arriba Superior 267 šil. za 50 kg cif proti izročitvi v maju-juniju; Grenada fin 262-265) šil. fob proti izročitvi v juniju*juliju; S. Tome Planta-tion) 260-265 šib za 50 kg cif proti izročitvi v juniju; Summer Arriba Superior 36,25 dolarja za 50 kg cf; Ceylon EA 1 300 šilingov za cwt cif blago pripravljeno za vkrcanje; Ceylon A 1 299 šil.; Ceylon B 1 277 šil.; Ceylon standard 20 280 šil.; Ceylon B 2 240 šil. Holandski kakao v prahu odlične kakovosti 850-900 lir ocarinjeno blago fco skladišče prodajalca. SLADKOR Češkoslovaški sladkor v vrečah 50 kg iz jute, pripravljen za vkrcanje 127 dolarjev za tono fco vagon v metu. Italijanski trg Na italijanskem notranjem trgu nastopa mrtvilo. Kupci na debelo ne kažejo posebnega zanimanja za kmetijske pridelke. Zaradi tega cene splošno popuščajo. Volilna agitacija ni vplivala na razvoj cen. Splošno ne pričakuje javnost od volitev nikakšnega posebnega presenečenja, zato tudi ni bilo morda navala na trg, ki bi povzročil skakanje cen. Približuje se žetev pšenice. Cenitve so splošno ugodne. Pšenica je dobro obrodila; pridelek cenijo na 76 milijonov stotov. Ugdne cenitve so vplivale na razvoj cene pšenici, ki je padla 50-100 lir pri stotu. Cena koruze je ostala neizpremenjena. Cena klavne živine je popustila. Ta pojav ni iznenadil, ker so cene v zadnjem času razmeroma preveč napredovale. Cena prašičev je v glavnem ostala neizpremenjena. Za krmo ni bilo posebnega zanimanja. Cena masla je sicer nazadovala, toda to omejeno nazadovanje je sezonskega značaja. Cene sira so v glavnem šibke. Cena olivnega olja je ostala neizpremenjena. živahna pa je bila kupčija z vinom; cene so bile čvrste. Razvoj cene svežemu sadju in povrtnini je povsem običajen. Čvrstejše so cene limonam; cena suhega sadja, zlasti mandeljnov, je pričela padati. ŽITARICE TREVISO. Srednje cene za stot fco. skladišče prodajalca ali grosista postavljena na prevozno sredstvo. Mehka pšenica fina 7700-7800, dobra 7500-7600; navadna 7400-7500; koruza majski pridelek 6300-6500; činkvantin rumeni 6500-6600; činkvantin beli majski 6400-6500; pšenični otrobi 4000-4100; koruzni otrobi 5000-5200. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 6300-6800; Pierrot 6400-6800; Roncaro- 10 5800-6700; Allorio 6500-7000; Ardiz-zone 6500-7100; Maratelli 6800-7300; Rizzotto 6700-7200; Razza 77 7200-7900; R. B. 7500-8200; Sesia 6800-7300: Arbo-rio 7600-8300. Oluščeni riž: navaden 9400-9800; Pierrot 10.600-10.800; Roncarolo 10.900-11.400; Ardizzone 10.500-10.900; Maratelli 11.400-12.100; Razza 77 13.000- 13.500; R. B. 12.600-13.200; Arborio 15.000-15.900. ŽIVINA PARMA. Klavna živina: voli in junci I 290-310 lir kg, II 260-290; krave I 210-240, II 180-210; voli in krave slabše vrste 140-160; biki I 270-300, 11 230-260; telički I 440-470, II 350-400; teleta 6-12 mesecev 1250-280, II 220-240; junci 280-310, II 250-280; prašički za rejo 16-20 kg 5000-5500 lir za glavo, BOSO kg 280-300 lir kg; suhi prašiči 50-70 kg 260-280, 80-100 kg 250-260; debele svinje 120-150 kg 265-275, 150-180 kg 275-280, nad 180 kg 280. PERUTNINA MILAN. Cene za kg: race žive 525-575; zajci živi 380-420, mrtvi s kožo 450-550, brez kože 480-550; pegatke mrtve 1000-1100; kokoši žive italijanske 650-675; mrtve 825-875; inozemske zmrznjene kokoši 500-600; gosi mrtve 325-350; gosi za rejo 450-1000; golobi živi 700-750, mrtvi 850-900; piščanci živi I 975-1000, II 750-850; piščanci mrtvi 1200-1300, II 950-1050; inozemski zmrznjeni piščanci 750-800; purani mrtvi 550-600; inozemski zmrznjeni purani 500-550; sveža jajca I 27,50; navadna 25-26; inozemska jajca sveža 24-26 lir komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 810-820; maslo II 680-700, III 660-670, IV 630-650; cremonski trdi sir svež 550-580; zimski proizv. 1952-53 680-730, majski proizv. 1952 800-820, zimski 1951-52 900-920; emmenthal svež 490-550, star 3 mesece 560-580; italico svež 390-410; taleggio svež 290-300; sbrinz svež 450-490, star 3 mesece 560-580; provolone svež 450-490, star 3 mesece 540-550. OLJE PIRENZE. Za kg fco proizvodnja: olivno olje extra do 1 stop. kisi. 445-455, do največ 1,5% kisi. 435-445, do največ 2,5% kisi. 425-435, do največ 4% 415-425; dvakrat rafinirano »A« 450-455, »B« 405-410; semenske! olje navadno 330-335; olje iz zemeljskih lešnikov 375-385. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Dvakrat in trikrat koncentrirana paradižnikova konserva v škatlah od 0,200 kg z kg: dvakrat koncentrirana 300, trikrat 315; v škatlah 0,500 kg: dvakrat koncentrirana 280, trikrat 295; v škatlah 1 kg: dvakrat koncentrirana 265, trikrat 280. KOŽE GENOVA. Telečje kože z repom 3-8 kg 880-900 lir kg, 8-12 kg 700-720, 12-20 kg 525-540, 20-26 kg 420-440; krave in voli z repom, glavo in parklji nad 40 kg 290-310, nad 40 kg 290-310. Kož« iz čezmorskih dežel: južnoafriške, osoljene, suhe 80/20, 20/30 Ibs, 420-44f); 80/20, 30/40 Ibs 420-440; suhe I in II 50/50, 18/20 490-510, III in IV 50/50, 16/18 390 400; Adis Abeba suhe, zlo- žene 40/50/10 Ibs 0/4 410-430 lir kg; 40/50/10 Ibs 4/8 460-480 lir; 40/50/10 Ibs 8/12 420-430, 40/50/10 Ibs 12 in več 370-390; Asmara osoljene, suhe 70/30, 10/12 kg z glavo 300-310 lir; Eritrea carova-na, suhe originalne kože 30/40/30 7/8 kg 320-330; Mogadiscio 310-330. PAPIR FIRENZE. Fco skladišče prodajalca: beli tiskovni papir 140-160; srednje vrste za pisanje 155-170, fin za pisanje 185-300; barvani papir za lepake 170-195, tiskovni barvani srednje vrste 160-170; ovojni papir fin 150-220; karton siv 70-75 lir kg. MILAN. Cene za stot od1 proizvajalca do grosista: tiskovni papir v valjih 10.100, v polah 13-14.000; tiskovni papir satiniran navaden 14.500-15.500, srednje vrste 18-20.000; papir za pisanje navaden 15-16.000, srednje vrste 18-20.000, fin 24-30.000; trikrat klejen za obrazce 24-30.000; registrski navaden 18-20.000, srednje vrste 21-26.000, fin 24-32.000; pisemski papir srednje vrste 22-25.000; fin 27-31.000; extra 25-38.000; prepisni papir za kopije 42-46.000; risarski papir 42-46.000; pološčeni srednje vrste 26-29.000, fini 36-40.000; pelure 26-30.000; ovojni papir navaden 8500-9000, srednje vrste 12.000-13.500; per-gamin navaden 18-20.000, extra 25-28.000. VINO PADOVA. Cene za' hl/stop. klet proizvajalca: črno f.uriansko vino 9-9,5 stop. 560-570, 10-11 stop. 570-580; Merlot 11-12 stop. 590-610; Raboso 9-10,5 stop. 560-570, 10,5-11 stop. 570-580; Clinton 9,5-10 stop. 450-470; Piave belo 10-11 stop. 590-610, 11-12 stop. 610-620; belo s Colli Euganei 10-12 stop.. 7000-7500 lir stot; Raboso del Piave 10-11 stop. 570-590 lir za hl/stop.; Soave belo 10-11 stop. 620-630; Valpolicella navadno 10-11 stop. 570-580; Valpolicella fino 11-11,5 stop. 590-630. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Cene za kg fco prodajalec na debelo: celi paradižniki v škatlah 1200 g 155-165 lir, v škatlah 600 g 165-175; grah v škatlah 1/2 kg 200-210; fižol v stročju 175-190; gobe v kisu 1200-1500 lir; čebulice v kisu 240-260; sardine v olju v škatlah 200 g 80-90; marmelada boljše vrste v škatlah 5 kg 230-260, v škatlah 1/2 kg 260^280; marmelada iz jabolk in sliv v .zabojih 175-185; v škatlah 1/2 kg 21O-2Ž0. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel).... Koruza „ „ „ ............ NEW VORK Baker (stot. dol. za funt)...... Cin it a a •»•••••••< Svinec „ „ „ ......... Cink tj tj n . Aluminij „ „ „ . Nikelj „ „ „ . Bombaž „ „ „ . z., srebro dol. za steklenico .. LONDON Cin (f. šter. za d. tono)........ Cink n a ........ Svinec „ „ u » .......... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 5/V. 19/V 3/VI. 2177. 214./, 204.7. 157 158 155./, 30 - 30.— 30 — 98.75 100.50 96 - 12.50 13. 13.25 11.— 11. 11.— 20.50 20.50 20.50 60.— 60. 60,— 34.07 34.22 34.10 198.—' 198.- 198. - 718 70./. 71./, 72 79.V4 83.i/, 84 7« 204.80 205.40 208.20 Med dogodki mednarodnega gospodarskega pomena navaja kronika zadnjih dni ponovno otvoritev terminske kupčije z elektrolitičnim bakrom v New Yorku. Ta terminska kupčija }e bila zopet uvedena 1. junija. V Londonu bodo odprli terminsko kupčijo bakra 5. avgusta. Kronika mednarodnega trga navaja tudi nadaljnje nazadovanje cene pšenici. V Kanadi, Avstraliji in Ameriških Združenih državah napovedujejo obilen pridelek. Britanija ni pristopila k mednarodnemu sporazumu o žitu in je sklenila kupovati žito na svobodnem trgu. Gotovo je tudi ta okolnost pripomogla k padanju cen. Američani se nameravajo braniti z o-mejitvijo proizvodnje. Tako je bil parlamentu že predložen zakon o omejitvi pridelka v letu 1954. ŽITARICE Kakor že omenjeno, je v tednu do 29. maja cena pšenici v Chicagu padla od 210 7/8 na 205 proti izročitvi v juliju in od 214 5/8 na 208 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Nazadovala je tudi cena koruzi, in sicer1 do 158 3/8 na 155 1/4 proti izročitvi v maju. V ZDA cenijo bodoči pridelek koruze na 3,1 milijarde bušlov. Ob koncu te sezone bo ZDA ostalo 800 milijonov bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je v New Vorku zopet nazadoval, in sicer od 3,77 na 3,63 v tednu do 29. maja. Nasprotno kažeta kava in kakao težnjo navzgor; kava je napredovala v New Yorku od 54,4 na 54,55 proti izročitvi v juliju, in kakao pa od 30,45 na 30,87 stot. dol. za funt. VLAKNA Cena bombaža nazaduje: v New Vorku od 34,40 na 34,05 stotinke dolarja proti takojšnji izročitvi. Uprava za mednarodno vzajemnost je nakazala Franciji in Italiji visoke kredite za nabavo bombaža, in sicer Franciji 22.500.000 dolarjev in Italiji 25 milijonov dolarjev. Gre za skupno nabavo 240.000 bal. V Aleksandriji je bombaž popustil, in to kamak od 62,89 na 61,45 in aš-muni 53,10 na 51,94 talarja za kantar. V Roubaixu (Francija) je cena volne napredovala od 1085 na 1590 frankov za kilogram. Volna kaže težnjo navzgor, in sicer je v New Yorku napredovala od 142,5 na 145,7 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi, in to v tednu od 29. maja. V Londonu ni bilo opaziti posebnih kupčij, kar spravljajo v zvezo s proslavo kronanja angleške kraljice. Zabeležili so nenaden skok jute, ki je napredovala čez; 100 funtov. Vesti o pridelku v Pakistanu so neugodne. Napredovala je tudi cena sizala, in sicer od 91 na 93 funtov za tono blaga. postavljenega cif evropska pristanišča. KAVČUK Glede cene kavčuka ugotavljajo, da se je cena naravnega kavčuka na new-yorški borzi približala ceni sintetičnega, ki znaša 23 stotinke za funt. Dne 29. maja je kavčuk v New Vorku no-tiral 24,6. V Londonu je bila cena mirna. R.S.S. proti izročitvi junij-ju-lij-avgust je stal 29. maja 23/8 penija za funt (teden poprej 95/8). KOVINE V) New Yorku je svinec nekoliko napredoval. Cena živega srebra je ostala neizpremenjena pri 195 do 200 dolarjev za steklenico. Cena antimona La-redo Texas se v New Yorku suka okoli 34,50, lito železo Pennsylvania 57, Buffalo 55. Cena starega železa povprečno 38,17 stotinke dolarja za funt, v glavnem neizpremenjena. Cene barvnih kovin v Nemčiji: baker 30. 5. 293,50 DM, cin 29. 5. 910, svinec 122,83, cink 101, 97 DM za ioa kg. PARIŠKA BLAGOVNA BORZA Na pariški borzi je cena svinca napredovala na 102 franka za kilogram, cena kositra Banka je bila 29. maja 772. Zvezni svet za znanost in kulturo je organiziral v prostorih Jugoslovanskega turističnega urada v Londonu razstavo jugoslovanske umetniške keramike. Razstavo je pripravilo združenje umetnikov uporabne umetnosti Hr-vatske. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 19. V. 1953 3. V. Min. Maks. Funt šterling 6.850 6.775 6.775 6.850 20. V. 1953 1 3. V. Min. Maks- Napoleon 5.650 5.675 5.600 5.675 Dolar 629 631.— 628.50 636.— Južna železnica 1.675 1.680 1.675 1.700 Francoski frank Švicarski frank 151.— 154.— 147,— 147.50 151,- 146.75 155,— 148,50 Splošne zavarov. Assicuratrice 12.325 3.650 12.675 3.650 12.325 12.675 Funt št. papir 1.690 1.695 1.690 1.710 Riun. Adr. Sic. 5 250 5.400 5.200 5.400 Avstrijski šiling 24,— 24.25 24,25 24,50 Jerolimič 4.940 4.940 Zlato 762,— 755 755 762 > Istra-Trst« 830 830 — - ___ BANKOVCI V CURIHU •Lošinj« Martinolie 8.000 4.500 8.000 4.500 -.— . dne 18 V. 1953 Premuda 7.750 7.750 __ ZDA (1 dol.) ‘ 1,28 Belgija (100 fr.) 8,30 Tripkovič 10.400 10.400 # . Anglija (1. f: št.)Jl,40 Holand. (100 fi.; 110,— Openski tramvaj 1.525 1.525 # . Francija (100 fr.) l.OS1/1 Švedska (100 kr.) 76,— Terni 213,— 212.- 211 213.— Italija (100 lir) 0,6774 Izrael (1 f, št.) 1 60 1LVA 242 255,- 242 255,— Avstrija (100 šil.) 16,55 Španija (100 pez.j 9,88 .Zdr. jadr, ladjedel. 565,— 564,— 564.— 265,— Cehoslov (100 kr.) 1,60 Argent. (100 pez.) 17.75 Ampelea 800 800 Nemč 1100 mark) 97.— Egipt (1 f.) 10,- Arrigoni 1.000 1.000 —.— —.— MČfmt KMEČKE ZVEZE SEOEŽ: T F? S T - ULICA F A B I O FIL2I ŠT. IG I. - TELEFON ŠT. 54-58 PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN POPRA VILA w NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE Prednosti sveže krme Vsakemu živinorejcu je znano, da pridobe krave na mleku, brž ko pridejo na svežo krmo. To si razlagajo s tem, da je zelena krma boljša in morda tudi vrednejša kot pa suha krma. Brez dvoma, da je krma v svežem stanju boljša kot istovrstna krma v posušenem stanju, kakor je boljše sveže zelje v primeri s posušenim. Naravnejša in zato najprimernejša krma za živino je zelena krma in to predvsem paša. Vrednost zelene krme s starostjo pada. Mlada trava in detelje vsebujejo mnogo vode in sorazmerno precej visok odstotek beljakovin; sploh je sestav mlade trave takšen, da je za živino lahko prebavljiva. S starostjo trav, odnosno detelj, to je, ko so že odcvetele, se v rastlinah odstotek vode znižuje, zvišuje pa se odstotek surovih vlaken, ki so težko prebavljiva. Zato ima svojo polno vrednost le mlada zelena krma. Napačno ravnajo tisti živinorejci, ki čakajo, da trava odcvete in šele dozorelo kosijo, češ da se na ta način pridela več krme in da se seno laže posuši. Res je, da je količina sena večja in tudi prej se posuši, ker je v stari travi manj vode kakor v mladi. Res je pa tudi, da tako seno po kakovosti zaostaja in da vsebuje manj prebavljivih hranilnih snovi, kot pa seno iz mlado pokošene trave. Bistvo konser-viranja sena s sušenjem