Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 192.	V LlnUni, v lorel 24. avgnsfa 1915.
Leto XLI!1.
s Velja po pošti: =s
Za oelo leto naprej . , S 2B-— za en meseo „ . , „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— ca ostalo inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
Ka celo leto naprej . . K 24'— sa en mecen „ . . „ 2'—
V	opravi prelaman meiačno „ 1*70
s Sobotna izdaja: s sa celo leto........ V—
sa Nemčijo oeloletno
9--
a ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „
sa trikrat...... 13 .,
sa večkrat primeren popnst.
Mili oznanili, im\i osmrtnice Itd.:
enostolpna pelitvrsta po 2 J vin.
. Poslano: 1 enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop
Bedna letna priloga Vozni red.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol it. B. — Račun poštne hranllnlop avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7583. — UpravnUkega telefona št. 188.
te.3- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. —
Političen list za slovenski narod.
Naši Junaški kranjski domobranci!
Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č je prejel sledeče pismo:
Vojnopoštni urad št. 48, 12. 8. 1915.
Vaše preblagorodje!
Visokočastiti gospod deželni glavar!
En mesec imam zopet čast, da poveljujem ljubljanskemu domobranskemu regimentu št. 27, ki sem ga vodil že v zimskih karpatskih bojih.
Po lepem uspehu, ki ga je regiment zopet izvojeval 9. t, m,, me žene, Vašemu preblagorodju poročati o domačem domobranskem polku.
Ta dan smo v napadu, ki ga je gospod divizijonar v svojem dnevnem povelju kot »sehneidig« posebno pohvalno priznal, sovražnika vrgli nazaj ter skoro brez vsakih naših izgub ujeli 6 sovražnih častnikov in 580 mož in zaple-
nili strojno puško poleg drugega materi-
jala.
Sinovi lepe kranjske dežele so vnovič kakor že neštetokrat, opravičili svoj glas junaške hrabrosti in neomajljive vztrajnosti; v plemeniti tekmi s sinovi drugih dežela naše drage velike domovine, sledijo vselej navdušeno slavnemu praporu našega vroče ljubljenega, najmi-lostnejega vladarja in vojnega gospoda.
Z mirnim zaupanjem in prepričanjem računam s tem, da bom zamogel kmalu zopet kaj veselega poročati in bilježim izrazom najodličnejega spoštovanja Vašemu preblagorodju
zelo udani
Kutschera, 1. r., podpolkovnik,
S ponosom jemlje cela dežela na znanje pohvalo in priznanje naših junakov-planincev od tako poklicane strani. Bog čuvaj in vodi nadalje junaške sinove naše dežele in njihovega vrlega poveljnika.
Gigantska bitka ob goro«! Seči.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Ob gornji Soči, 22. avgusta.
Bitka pod Krnom, tudi bitka pri Sv. Luciji—Tolminu bo v zgodovini imenovana gigantski boj, ki se od 14. t. m. dalje bije na odseku fronte, ki sega od Krna doli preko Tolmina in višin zahodno od Sv. Lucije do Avč. Na Mrzli Vrh severovzhodno od Tolmina ter v višini Sv. Marija in Koz-marice na desnem bregu Soče ob Sv. Luciji je sovražnik koncentriral svoj topniški ogenj in naskoke kakor so nekateri ujetniki zatrjevali, verolomni kralj in gostobesedni Cadorna v Cividale pričakujeta izida tega boja, ki bo menda v kratkem dosegel vrhunec, sodeč po intenzivnosti topovskega boja. Že delj časa pripravljeni napad se je začel z vso silo 14. t. m. ob ju-trajšnji zori, ko je sovražnik otvoril silovit topovski ogenj na gori navedene višine; temu je še isti dan sledil z velikimi masami podvzet naskok na tolminsko obmostje, ki se je razbil ob naših pozicijah.
Dne 15. t. m. dopoldne je sledil brezuspešni naskok na obmostje pri Sv. Luciji. Po močnem obdelovanju s sovražno arti-ljerijo, ki tudi ni prizanašala zaledju naših postojank, je sovražnik 17. t. m. ponovil svoj naskok na višine pred Sv. Lucijo s podvojenimi silami in bil znova odbit z ogromnimi izgubami. Sovražniku se ne more odrekati volje do zmage, kajti za
vztrajno vehemenco sc je spenjala sovražna pehota po hribovih, ki tvorijo obmostje Sv. Lucije; pa v ognju naših neprekosljivih čet je napadalec bil opetovano vržen nazaj. Na 18. t. m. nas je zjutraj pozdravil sovražnik z topniškim ognjem; sovražna artiljerija je bruhala iz vseh kalibrov na naše neomajne pozicije in njih zaledje, zlasti na sovražne komunikacije.
Naše postojanke so bile obsipavane s tisočernimi granatami in šrapneli, pa naši junaki vztrajajo v tem peklenskem ognju, nestrpno pričakujoč napada; sledeči pehotni naskoki so se zopet razbili kakor popoldne na višine pred Sv. Lucijo, tako tudi zvečer oni na Mrzli Vrh. Sovražnik je pripeljal sveže čete v te boje in za vsako ceno hotel osvojiti saj eno naših pozicij, da bi primerno proslavil godovni dan svoje kraljice Helene; toda na stotine žrtev je bilo zaman. — Dne 19. avgusta je sovražni artiljerijski ogenj nekoliko ponehal; kljub temu pa je sovražnik nenadoma proti večeru podvzel več predrzno zasnovanih napadov na Kozmarice in druge višine —■ brez uspeha.
Nato jc 20. t. m. popoldne naperil še hujši topovski ogenj na celo našo fronto; deževalo je granat in šrapnelov, tako da so bili hribovi pogostoma zaviti v meglo iz izstrelkov; naša vrla artiljerija je vedno
krepkejše odgovarjala in sovražniku prizadejala znatne izgube. Obojestranski topovski ogenj se je od ure do ure stopnjeval in razvil v veličastni dvoboj. Med pokanje poljskih topov in grmenje havbic se vmešava zamolklo vršanje težkih možnarjev, proti večeru se tem akordom pridružijo še čarobne svetilne granate, rakete in žarometi, vmes pa žvižganje izstrelkov; v ta grozni boj moderne tehnike poseže še narava z bliskom in gromom. Vse skupaj se zlije v mozeg pretresujočo pesem — smrti. Z grozoto obračamo svoje oči v pozicije naše pehote pred nami in na bližnje vrhove, kjer je nameščena naša artiljerija. Sovražna artiljerija je tako močna, da ne le išče našo artiljerijo, ampak vzame na piko tudi naše utrjene postojanke, skušajoč jih razdreti ter tla pripraviti za naskok. Kakor bi odrezal preneha ta godba; že se začujejo posamezni puškini streli, nato cele salve, ropot strojnih pušk; srce nam zastaja, gledajoč v smer pehotnega ognja, ne meneč se za posamezne sovražne krogle, ki prižvižgajo čez hrib. Ali bo naša infanterija še v stanu zadržati sovražni naval? Pol ure, celo uro traja borba za hribom; ogenj ponehava, umira. Sovražnik je zopet vržen nazaj kot vedno, malo-kedaj po srditem boju mož proti možu, ker se navadno umakne že pred našim pehotnim ognjem, gotovo pa pred našimi ročnimi granatami in minami. Ti pretresljivi prizori so se ponavljali 20. in 21. avgusta; naše junaške čete, sestavljene iz vseh narodnostij monarhije, prenesejo najhujši artiljerijski ogenj, potrpežljivo v kritjih čakajo na sovražni naskok. Ob sili njih odpora se zlomi vsak naskok; vsaka ped naše slovenske zemlje stane sovražnika potoke krvi. Z žarečim obrazom pripovedujejo naši junaki o svojih činih, kako so »pucali«, sekali, bodli, grizli, iepli, metali
Poeieii v »o«!.
Kakor udarci groma si sledijo na svetovnem po orišču velikanski dogodki, ki ustvarjajo nov0 dobo. Posameznik je proti tem evolucijam ogromnih sil brez moči Ka! lor čuti človek svojo ničnost, ko stoji pred izbruhi prirodnih sil, tako tudi sedaj mi, ki stojimo za fronto, samo strme čakamo, kaj bo z tega.
Vendar želi vsakdo dobiti vsaj nekoliko vpogleda v bodočnost. Vsi politični preroki so se doslej zmotili; resnični dogodki so šli čisto drugačno pot, nego si je mogla izmisliti živahna fantazija ljudi, ki so vedno pripravljeni za prerokbe.
Zborovanje nemškega državnega zbo-
LISTEK.
Naše nioiorne Baleriie m Vzkoren Pruskem in v Galiciji.
G. Ivanu Zdešarju, pevovodji pri Sv. Petru v Ljubljani, piše prijatelj, ki se je z našimi motornimi baterijami udeležil bojev na zapadnem bojišču:
10. februarja smo se iz zapadne Flan-drije odpeljali v Nemčiio; med vožnjo so nas povsod navdušeno ^zdravljali. 14. februarja" sifto dospeli Marienburg na vzhodnem Pruskem, kjer smo ostali štiri dni, ker še ni bila železnica gotova. 18. februarja zvečer smo se odpeljali dalje. Od mesta Allenstein naprej so se jele prikazovati sledi sovražnega vpada: mesta in vasi v razvalinah, posebno javna poslopja. Železniška proga in ko^dvori podrti in razdejani. Pridni pionirji so z velikim trudom hitro popravili železno cesto, da smo mogli dalje med mnogoštevilnimi jezeri in močvirji. 21. februarja smo dospeli na zadnjo prusko postajo, potem pa prestopili sovražno mejo. Prišli smo v prvo rusko mestece Grajevo. Malo čudno se nam je zdelo, ko smo se ozirali naokrog. Preje smo bili vajeni gledati lepe zidane stavbe in krasne vrtove, tlakane ccste in lepa polja. Tu pa nizke, umazane koče, obdane z raznimi okraski, po katerih se rade sprehajajo svinje. Okolica pusta s sicer širokimi
cestami, ki so pa brez temelja, brez kamenja ali betona. Iz njiv je žalostno strmela rjava, pusta ilovnata zemlja. Tu in tam nas je oozdravila kaka nezakopana mrhovina. Mestece je bilo popolnoma osamlJeno in zapuščeno; oživljali so jo le nemški vojaki, S kislimi obrazi smo se odpeljali dalje in obirali zanikamo rusko prebivalstvo. Vlak je privozil v velik gozd; železno cesto so obdajale visoke, vitke smreke in bori, res krasna drevesa — edino bogastvo te pokrajine. V pol uri smo dospeli na določeno mesto v gozdu, bilo je ob 1. uri popoldne. Vlak se je ustavil. Pionirji so nam bili že prej pripravili prostor za skladanje avtomobilov, topov in vozov. Takoj smo se lotili dela in bili do večera s prvo skupino gotovi. Proti večeru jc pa privozil drugi vlak z drugo skupino. Ko sc je naredila trda noč, nas je poveljnik pustil k počitku. Krasno smo spali prvo noč na ruskih tleh, v skrivnostnem gozdu, pod vozovi in pod košatimi drevesi. Zjutraj ob zori je bila kava, pa je kuhar ^ozabil na sladkor, vsled česar smo delali prav grenke obraze. Kruha tudi ni bilo nič, ker je peku peč razneslo, ko je vsadil vanjo prevelike hlebe, Tako smo pričeli z delom in ga popoldne srečno dovršili. Za kosilo s0 nam Rusi poslali par šrapnelov in granat, a tako lačen le ni bil nihče, da bi jih bil pokusil. Ob 5. n»<v.i< je bila menaža — za vsaka dva moža kar cela konzerva. Po menaži odhod po temnem gozdu in krasni ruski ccsti.
Počasi so sc pomikali težki avtomobili
in večkrat je bilo treba zgrabiti za vrv in potegniti voz iz blata. Preko močvirij so nam pionirji več kilometrov na dolgo podložili cesto s hlodi, da smo mogli naprej. Pozno zvečer smo dospeli na določeno mesto in se ustavili. Poveljnik nam je naznanil, da morajo avtomobili ostati tu v gozdu, mi bomo pa sami odpeljali topove iz gozda na piano. Vse delo se mora izvršiti brez vsakega ropota in krika, cigarete ali svetilke ne sme nikdo nažgati, ker je sovražnik oddaljen le 2000 m.
Pričeli smo z delom; brzo so švigale sicer izmučene postave. Nategnile so sc mišice in odnesli smo težko topovo podlago. Z gozdne poti smo zavili na levo, navzgor, čez malo vzvišen svet; parobki preje podrtih dreves (radi prostega ognja iz utrdb) so sc nam uporno postavljali pod kolesa, da je krmilo odletavalo na levo in desno. Ko smo spravili podlago na določeno mesto, smo šli po lafete in nazadnje še po cev. Ob 2. zjutraj smo bili gotovi; ostala je le še municija, ki smo jo tudi zvalili k topu.
Zjutraj ob 6. jc pričel sovražnik obstreljevati našo postojanko, pa nas ni mogel takoj izslediti. Dopoldne smo začeli s postavljanjem drugega topa, iz prvega smo pa oddali nekaj strelov — sovragu v opomin. No pa tudi sovražnik je it^el krog utrdb veliko topništva in strašno je grmelo in pokalo. Pa prvi dan so udarjale sovražne krogle preveč na levo ali na des- j no, tako da nam niso prizadele nobene I škode.
verolomnega sovraga; dovolj pa je tudi prič revščine in gorja, povzročenega po teh krvavih bojih — je pač vojska!
Do danes, nedelje, 22. t. m. smo se ne» kako skrbno ozirali proti zapadu in severu na torišče bitke ob gorenji Soči. Kajti premoč sovražne artiljerije in pehote, saj po številu, je znano dejstvo; končno v boju vendar odloči premoč, razun če je oprta le na število, ne pa tudi na kakovost. Današnji dan nas navdaja z nadejo in popolnim prepričanjem, da iz tega boja izidemo kot zmagovalci. Naše to junaštvo se je oja-čilo na ogroženih točkah in je s priznano preciznostjo sovražne artiljerijske postojanke vzelo na muho. Razvil se je živahen artiljerijski dvoboj največjih kalibrov, ki se je popoldne stopnjeval do superlativa. Kanonada dne 20. in 21. t. m. je bila prava igrača nasproti temu rjovenju, ječanju, grmenju in pokanju, V ozračju nad nami se bije ta boj titanov; kadar so mitični bogovi imeli svoje boje, tedaj ni bilo takega treskanja in bučanja, kakor ga povzroča novodobna artiljerija; pok na pok, pogosto se skozi minute ne more ločiti strela od strela. Kako z veseljem se ozirajo naši vojaki v smer pozicij naše artiljerije; to je pravi balzam za junake v vojni črti, ta grom za nje rešilni angelski glasovi.
Še ni konec tega b jja; še bodo vroči dnevi! Toda junaki na tem odseku južno-zapadne fronte ne bodo zaostali za svojimi tovariši ob dolenji Soči. S pogumom in najboljšam upanjem vse navdaja zavest harmoničnega sodelovanja vseh naših čet, vspešni potek dosedanjih bojnih dni in pa — en pogled v mirno samozavestno licc podpolkovnika generalnega štaba na tem odseku. Bitka pod Krnom je za Italijane izgubljena, grobišče sovražnikovih upov in njegovih sinov se širi in širi.
ra — tretje vojno zasedanje — pa je dalo vodilnim osebam nemškega cesarstva priložnost, da so odgrnile vsaj nekoliko za-kanonada na ruskih poljanah.
Državni tajnik finančnega urada Helf-ferich, priznana avtoriteta v narodno-go-spodarskih vprašanjih, jc računal vojne stroske in iskal onega, ki jih naj plača. To bo najvažnejše vprašanje, ki se suče okoli svetovne vojske.
Številke, ki jih je imenoval Helfferich, so tako ogromne, daleč vse, kar si jc doslej predstavljala domišljija najbolj fantastičnega narodnogospodarskega utopista. Vsak dan svetovne vojske stane okroglo 300 milijonov mark, mesečno čez 8 miljard mark, na leto približno 100 miljard mark
Drugo jutro jc začelo pokati ob 6. uri zjutraj, vedno bliže naši bateriji. Ena granata je udarila v drevo, ki je stalo pred topom, jc vzdignila v zrak in treščila na tla. Opoldne so že imeli cilj v bateriji. Seveda tudi naša topova medtem nista počivala in ob 2. uri je pričelo v utrdbi goreti. Le baterije, ki so stale o1 r0g utrdbe, so še vedno sipale ogenj na nas. Drugo jutro smo pričeli z drugo utrdbo; sovražnik nas je grozno obstreljeval. Topniški boj je trajal dva dni. 1. marca so bile vse baterije na tej strani razbite, le ena je še stala. Prišlo je povelje, da prestavimo baterijo bolj na levo v gozd. 2. marca zjutraj smo že začeli pokati na zadnjo utrdbo. Tukaj nismo več toliko trpeli od sovražnega ognja.
Ta groze polni teden si bo vsak za vedno zapomnil; pa hvala Bogu, naše izgube kljub vsemu niso bile posebno velike. To je bila prva trdnjava, ki se je še vedno branila, čeprav je imela utrdbe razbite; krog trdnjave se namreč razteza kolobar močvirja, ki naskakovalccm otežuje dostop.
19. marca smo sc odpeljali nazaj v Nemčijo, kjer smo v mestu Gdanskem imeli kratek odmor. Tu smo ostali mesec
ji'? oblskali t,,di Pokopališče leta 1866. padlih avstrijskih vejakov. Enega tovariša smo jim tudi mi pustili za spomin; padel ,c bil z električne cestne železnice in cez par dni v bolnišnici umrl. Imel ie len pogreb.
27. marca smo sc odpel/ali proti jugovzhodu in 29, marca zjutraj po devetih me-
stor od bodočnosti in povedale nekaj o name: ah, ki jih zasleduje najmočnejši od seda; vojskujočih se faktorjev — nemška država.
V nemški državni zbornici so padle težke in pomenljive besede, ki se razlegajo po svetu hujše kakor najmočnejša — v kronah še precj več. Od tega odpadeta na naše sovražnike skoro dve tretjini, ena dobra tretjina na Avstroogrsko in na Nemčijo.
To bo treba plačati. Nemški državni zbor je pod vtisom tega govora sklenil takoj nove posojilo 10 miljard mark. A posojila se bodo morala vrniti, in to povračilo bo strašno breme, S poklicanega mesta se je čulo načelo: »Svinčeno p e z o milijard so povzročitelji svetovne vojske zaslužili; oni jo naj nosijo skozi desetletja, ne mi!«
Tako more govoriti le, kdor jc močan; po uspehih na Ruskem je Nemčija z nami vred že v stanu, da tako govori.
Iz lega se pa vidi, kaj bo cilj nadaljnje vojske. Ne gre se več za pridobitev novih dežel, ampak gre se za to, katera stranka bo stroške plačala. Avstrija in Nemčija sploh niste imeli namena, da bi komu kaj vzeli. Saj je Avstrija še Srbiji nasproti izjavila. da ji ni za razširjenje svoje oblasti, ampak ie za zavarovanje svoje meje proti srbski napadalni politiki. Če bosta Avstrija in Nemčija po tej vojski na ozemlju kaj pridobili, je le nepričakovan, slučajen uspeh. Glavno, za kar odslej gre, pa je vprašanje: Kdo bo te stotine milijard plačal?
Iz Berlina se je slišal gromovit glas: Naši sovražniki naj plačajo! To se pravi: Rusija, Francija, Italija in Anglija!
» Svinčena teža milijard« išče sedaj tistega, na katerega se bo vlegla.
Na denarnem trgu se že kažejo pomenljiva znamenja. Avstrija je spravila prostovoljnega vojnega posojila skupaj 8 milijard, neprimerno bogatejša Francija pa samo 2 milijardi. Iz tega se vidi, da imajo avstrijski narodi v uspeh in moč svoje države veliko več zaupanja, kakor pa Francozi v svojo republiko. V denarnih stvareh se nehajo fraze. Tu govore številke dovolj jasno. Italija vkljub velikemu vladnemu pritisku na banke pri vojnem posojilu niti polovice tega ni dosegla, kar Francija. V Italiji se vsakdo boji kaj posoditi svoji lastni državi, med tem, ko v Avstriji zaupanje v državno moč raste od dne do dne.
Občutni nos kapitalistov je že zavohal, kako bo vreme. Italijanski papirji so celo v Španiji, v Portugalu in na Norveškem, torej v državah, ki so doslej finan-cielno stale daleč za Italijo, padli naenkrat do 22% pod pari. Med tem, ko so vsled vojske nemški papirji padli za 9%, so padli francoski za 20%. Znano je, da je angleški minister Grey ob začetku vojske se bahal, da se Angliji ni bati ničesar, ker ona strelja s srebrnimi kroglami, in bo zmagal oni, ki bo vrgel zadnjo milijardo na tehtnico. Pa angleške milijarde postajajo vedno redkejše. Zbor finančnikov londonski; Cily je bil nedavno pri vladi, kjer je za božjo voljo prosil, naj začne vlada vendar slediti, ker sicer se je bati najhujšega. V resnici Anglija že išče denarja v Ameriki, katera ima od evropske vojske ogromne zaslužke. Trgovska bilanca med
secih prvič zopet stopili na avstrijska tla, kar nas je vse zelo razveselilo. Odpeljali smo se dalje proti Krakovu in odtam proti Karpatom.
1. maja smo dospeli v Bobovo, kjer je stalo že več drugih motornih baterij in drugega topništva. Z nekim posebnim veseljem smo razložili topove, jih peljali še 2 kilometra dalje in jih postavili ter pripravili na strel. Potem smo odšli k počitku. Vsi smo nestrpno pričakovali prihodnjega jutra — sovražniku se pač niti sanjalo ni, kakšni oblaki se zbirajo nad njim. Drugo jutro smo zgodaj vstali in potrebno pripravljali. Tu je ostalo tudi več nemških 30.5 cm in 21 cm baterij in ena naša 42 cm havbična baterija.
Ob pol 4. zjutraj so odšli častniki na opazovališča. Bilo je krasno majevo jutro. Ob pol 6. smo oddali tri strele, da smo naravnali topove na pravi cilj. Ob 6. ;e bil napovedan generalni napad artiljerije. Naša baterija je imela za cilj hrib, na katerem se je vrstilo 15 črt strelskih jarkov, druga nad drugo vse dobro utrjeno in zasedeno.
Ob 6. uri pride povelje; Ogenj! In :agrmelo je in zabučalo, da se je streslo osrčje zemlje, dolina se je zavila v dim. Grozno, grozno je tedaj žela smrt v sovražnih vrstah; sovražnik je pošiljal rezerve v strelske jarke, pa naše krogle so segle tudi po teh in še dalje po zadaj stoječih kolonah. Opoldne je začel sovražnik bežati na celi črti. Veliko, veliko jih je ostalo tamkaj — globoki strelski jprki • bili natrpano polni mrličev. Ta dan bo pomnil vsak Rus, ki ga je doživel.
Odslej smo neumorno preganjali sovražnika in 23. junija smo z našimi topovi vkorakali v slavnostno okrašeni Lvov, kjer so nas prisrčno sprejeli in pogostili.
Anglijo in Ameriko od 1. julija 1914 sem sklepa s 1253 miljoni dolarjev na breme
Angliji.
Francija jc zalagala z denarjem za oboroževanje Rusijb, a danes je ta vir popolnoma izčrpan, Anglija je sedaj edina v družbi, ki ima še denar in za ta denar si je kupila Italijo. A Italija mora za to ne le postaviti armado v Dardanele, ampak je morala Angliji izročiti ves svoj zlati zaklad. S tem je Italija postala že gospodarska sužnja Anglije, katera hoče že po svojih organih nadzirati carinske dohodke italijanske. »Corriere della Sera« že svetuje, naj se dovaji za zboljšanje italijanske trgovinske bilance izvoz vina, južnega sadja in zelenjave v Avstrijo in Nemčijo. A mi se za to zahvalimo. Italijani naj svoje vino sami pijo in svoje pomaranče sami jedo! Mi bomo izhajali s svojim vinom in s svojim sadjem.
Veliki bankir naših sovražnikov je torej Anglija. Drugi riskirajo svoje ozemlje, življenje in kri svojih ljudi, Anglež pa riskira svej denar. Zato podkupuje Anglež časopisje in trosi denar za hujskanje na vojsko, zato ščuje ves svet nad Avstrijo in Nemčijo, ker mu je vse do tega, da ne izgubi svetovne pravde in ne bo obsojen v stroške.
Nemški državni zbor pa je ravno v to smer pokazal svojo odločno ost: Anglež je kriv svetovne vojske, on naj stroške plača v družbi svojih kompanjonov!
Nemški državni zDor.
Nekaj za Poljake in socialiste.
Berlin, 22. avgusta. (K. u.) Posebna i državnozborska komisija je društveni za-1 kon izpremenila v več ozirih. Pojem političnih društev so tako določili, da imajo odslej veljati za politična društva samo ona, katera nameravajo na zborovanjih razpravljati o političnih stvareh. Kot nepolitična pa imajo veljati društva poklicnih zadrug ali pripadnikov raznih stanov ali stanovska društva tudi če za izvrševanje svojih namenov na zborovaniih razpravljajo o političnih stvareh, Ta sklep je važna koncesija socialnim demokratom, katerim je izpolnjena dolgoletna zahteva, da se strokovne organizacije oproste zakonitih omejitev, ker so bile sedaj strokovne organizaci:e dosedaj štete med politična društva. Komisija je tudi s 15 proti 3 glasovom sklenila črtati jezikovni paragraf državne društvene postave, kar oc-menja koncesiio Poljakom in Dancem. Komisija je glasovala tudi za to, da se odpravi najnižja starost 18 let za udeležbo v političnih društvih in javnih zborovanjih.
Proti oderuhom.
Med splošno veselostjo ie socialist Liebknecht iziavil, da je včeraj glasoval proti vomim kreditom.
Zbornica je nato razpravljala o gospodarskih zadevah. Državni tajnik dr. Del-briick se jc ostro izrazil proti oderuškemu navijanju cen. Namerava se poostriti kazenske določbe na ta način, da se krivcu za celo življenje vzamejo državljanske častne pravice. Letošnja letina je tako dobra. da bo Nemčija vzdržala tudi prihod-] nje leto.
Kako so praznovali Dalmatinci cesarjev rolslni don v sireiskib jarkiD
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Par dnevov pred 18. avgustom so se bili domenili bratje Dalmatinci
da hočejo praznovati letos cesarjev rojstni dan na poseben način, kakor ga doslej še ni nihče praznoval — s tambu-raškim koncertom v strelskem jarku 200 m pred sovražnikom.
Stikali so	da spravijo
skup potrebna godala. Po dolgem trudu, ko so vse starinarje in muzikante obrali, so jih nekaj pokupili, druge so si pa izposodili, Nenavaden orkester je obstojal iz gromečega basa, več zvenečih tamburic, milodonečih bisernic, bračev in raznih drugih inštrumentov.
Vse to so pripravili v torek zvečer, in ko se je začelo temniti, so spravljali z velikimi križi in težavami ta godala po raznih stezah	Okoli polnoči so imeli srečno cel orkester na »odru«. Veseleč se, da je sedaj vse v redu, so polegli po mehki zemlji in zaspali.
A že pred svitom so bili muzikanti vsi na nogah in držali vsak svoj inštrument pripravljen, da zabrenkajo budnico. Polagoma so se zbrali tudi drugi bratje in se postavili okolu tega orkestra. Točno ob peti uri zjutraj je zadonela po razoranih brežinah	naša cesarka
pesem: »Bog ohrani, Bog obvari...« v mili hrvaščini. Orkester je igral jako ubrano in lepo, a tudi pevci so pričali, da imajo gladka grla.
Zvedavo so pogledavale iz majhnih strelnih lin majhne oči Italijanov, katere je zbudilo to ubrano petje, ifl so začudeno zrle na ta nepričakovan prizor.
Končali so s cesarsko. Po dolini je zaorila sedaj jugoslovanska himna »Lieoa
naša domovina«. Poznalo se jim je na
!>lasu, kako od srca jim gre ta pesem, kako ločejo vsako besedo te pesmi poudariti, češ, poglejte vi vsi naši sovražniki, kako mi ljubimo našo lepo domovino, za kojo smo pripravljeni preliti vsak čas zadnjo kapljo svoje srčne krvi.
Kakor okameneli so stali Italijani mirno v svojih jarkih in težko jim je bilo pri srcu, ko so videli, kako ljubijo ti voj-niki svojo rojstno zemljo in jo bodo toliko časa branili, dokler se ne bo sovražnik naveličan moral umakniti. Občudovali so jih, ker sami niso bili taki in počeli so misliti, kaj sploh počenjajo, ko hočejo takemu narodu, ki je s tako ljubeznijo navezan na svojo grudo, ugrabiti to njegovo ljubezen. Mnogim se je zbudil črv vesti in težko jim je bilo pri srcu. A vsi so molčali.
Naši branitelji so pa bili veseli in so ukali, da je bilo veselje. Dobili so v dar tudi par sodčkov vina in piva, in njih navdušenje se je s tem še povečalo.
In zgodilo se je, da so jih pustili Italijani cel dan pri miru, da so se lahko nemoteno zabavali in radovali. Nemoteno so pele tamburice in mirno je hreščal vmes bas, in živo so se vmešavali navdušeni glasovi vrlih Dalmatjncev. Ne vemo sicer, ali naj pripišemo to italijansko vljudnost na rovaš njih olike, ki bi pravila, pusti bližnjega, ako se veseli, pri miru, ali pa, kar bo najbrž še najbolj resnično, da so se jih isti dan zbali kot podivjane levinje, kojl hočejo neusmiljeni lovci ugrabiti mladiče.
Tako jim je prešel cel dan 18. avgusta 1915. Počastili so na dostojen način 85. rojstni dan vladarja Franja Josipa in pri tej priliki dali vedeti Italijanom, da je njih zvestoba do očeta neomahljiva. Pelo se je dosti in razno. Finisfinale pa je bila zopet močno doneča »Liepa naša domovina«, ki je liki pesem-budilka vabila daljne, zarobljene Brdjane k sebi.
Po!jesje.
Južnovzhodno od Bresta Litovskega meji predtrdnjavsko ozemlje na zloglasna Rokitniška močvirja ali Poljesje. O teh močvirjih je razširjeno mnenje, da so le redkokje prehodna ali pa sploh ne. Iz razprave nekega ruskega generalštabnega častnika o zapadno-ruskem bojišču pa je razvideti, da ima to ozemlje slabši sloves nego zasluži, Navedena študija izvaja:
Poljesje obsega ozemlje med zapad-nim Bugom in Dnjeprom, kakor tudi ozemlje cesta Moskva-Brest-Litovsk in Kijev-Kovel ter vislske železnice. V severno-južni smeri obsega 350 km in za četrtino zmanjša rusko zapadno mejo, ki jo deli v dve samostojni bojišči; kajti medsebojna zveza obeh ondi delujočih armad preko Poljesja je skrajno težavna. Ozemlje je zelo redko naseljeno, prebivalstvo revno
in prometna mreža skrajno pomanjkljiva. Močvirja in lesovja, ki so v središču krog M ožilja in Pinska) neprehodna, izgube proti severu in jugu, zapadu in vzhodu polagoma svoj neprehodni značaj in preidejo v planjave. V zapadnem Poljesju nastopajo značilna znamenja: številna močvirja, iesovja, številne reke, redke naselbine, težka prehodnost — v veliko manjši meri nego v ostalem področju. Čista močvirja so redka, za poljedeljstvo pripravna zemljišča so mnogoštevilna; rek je sicer mnogo, toda najvažnejše med njimi imajo vzvišeno, suho obrežno ozemlje. Splošno je torej prehodnost na zapadu večja nego na vzhodu. Močvirja zapadnega Poljesja se v sredini vrste ob reki Pripet. Kot široka planjava se razprostirajo od vzhoda proti zapadu ter prekinjajo zvezo med severnim in južnim prostorom; preko močvirij vodijo le ozke, mnogo kilometrov dolge poli, ki so napravljene iz protja. Skoraj popolnoma neprehodno je Zarečje, 120 km dolgo in 25 km široko nepretrgano močvirje, ki se razteza od Pize, Jasieldc in Pripeta do ustja Styra, na drugi strani pa ga obdajajo Stvr-Pripet-Strumen in je* zera Nebelj in Lubjaz. Najbolj suh del je takoimenovano Dagorodje, vzvišena, gosto naseljena pokrajina, dalje ozemlje na jugu pri krajih Opalin, Ratno, Wladimirev in Dembrevica. Vzhodno Poljesje je mnogo bolj dolgo in široko nego zapadno. Za operacije zaveznikov za enkrat ne pride t poštev.
Na splošno se Poljesje lahko tako-lo označi: Njegova širina in neprehodnost, in neprehodnost, in s tem njegov pomen kot ločilna ovira, narašča od zapada proti vzhodu. Kolikor dalje prodira sovražnik v notranjost Rusije, toliko večja postaja važnost Poljesja,^ tako piše ruski štabom vec. »Čftudi je zveza na zapadnih bregovih Buga še precej lahko mogoča, je pa ob bregovih Dnjepra izključena. Naše umikajoče se armade bodo, ko dosežejo Kijev in Rogačev, po železnicah Zlobin-Bahmac | in Bohmač-Kijev v bližnji zvezi, dočim ba j sovražne armade ločilo neprehodno ozemlje v izmeri 20 dnevnih maršev.« Ako ta izvajanja uporabimo za sedanji položaj^ moramo sklepati, da se bodo ruske vzhodnogališke armade umikale v smeri Kijev, kakor se ostala ruska vojska umika proti Minsku in Petrogradu. Med umika-* njem bodo tudi ruske armade za dvajset dnevnih mukepolnih maršev ločene med seboj ter zaveznikom ne bo treba v Poljesje, pred katerim je že scitski kralj svaril Darijeve sele, češ: »Če ne postanete 13tiči in ne zletite pod nebo, ali miši in se skrijete v zemljo, ali pa žabe in poskačete v močvirje, se vaša vojska ne bo vrnila dorrov.« Kakoršen je danes položaj, bo v bližnjem času glavna skrb ruskega armadnega vodstva ta. da obvaruje ruske arma« de pred to usodo.
Moisi uspehi ssnersio od BresMitoo-skegi. - Poru Rusou vzhodno od Vtflodauie. - Neme i zasedli Osovjec m Tikocln. - Nad $000 iifefnikou.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. avgusta. (Kor. ur.) Uradno sc razglaša:
Vzhodno od spodnje Pulve in od železnice, ki vodi iz Riansa proti severu, se bije boj z veliko ljutostjo. Sovražnik brani najtrdovratnejše vsako ped zemlje, a je bil ob celi bojni črti na več točkah vržen in je ob tej priliki padlo številno ujetnikov v naše roke. Osobito vroče so se vojskovali naši preizkušeni sedmograški polki pri vaseh Gola in Suhadol, ki ležita severno od Riasna. Pešpolk št. 64 je, ko je vzel z naskokom neko utrdbo, ki so jo branili ruski grenadirji, ujel posadko 7 častnikov in 900 mož in je zaplenil 7 strojnih pušk. Pred trdnjavo Brest-Litowsk nič novega.
Vzhodno od Wlodawe so udrle nemške čete čez odsek, ki ga tvorijo jezera. V prostoru pri Vladimirju Wolynskem smo potisnili svoje varnostne čete do proti Tu-ryjskemu in v okolico vzhodno od Lu-womla naprej. Ruse smo pognali nazaj.
V vzhodni Galiciji je mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeldmaršala p L Hindenburga.
Čete generalnega polkovnika pl. Eich-horna prodirajo dalje vzhodno in južno od Kovna. Ob Bobru smo zasedli trdnjavo Osovjec, ki so jo Rusi izpraznili. Severno in južno od Tykocina so se bili uspešni boji. Vzet je bil Tykocin in smo ob tej priliki ujeli 1200 Rusov, med njimi 11 častnikov in zaplenili 7 strojnih pušk. Severno od Bielskega so se izjalovili obupni ruski protisunki z zelo izdatnimi izgubami za nasprotnika. Južno od tega mesta smo šli naorej.
Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Bf« varskega. Vojna skupina je med trdovratnimi boji prekoračila črto Kleszczele—Razna in nadalje ugodno napada. Ujetih je bilo 3050 Rusov in zaplenjenih 16 strojnih pušk.
Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Mackensena. Prehod čez odsek Pulve je bil izsiljen po ljutem odporu na bojni črti med Razno in izlivom.
Napad čez Bug nad odsekom Pulve napreduje. Pred Brest-Litowskim je položaj neizpremenjen.
Na obeh straneh jezera Svitjas pri Piszczi, vzhodno od Wlodawe, je bil včeraj sovražnik poražen in prepoden proti severovzhodu.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 21. avgusta. Veliki generalni štab poroča
Na celi fronti zahodno od Rige do spodnje Wile nobene bistvene izpremembe.. Ko so Nemci vzeli v Kovnu utrdbe, se je ostanek posadke pridružil četam, ki stoje zahodno pri železnici Janow (25 km severovzhodno) — Koszendaraj. Južno od Kovna stoje naše čete še na levem bregu Njemena.
Pri Osovjecu in dalje proti jugu na celi fronti zgornjega Narewa in Bobra so Nemci 18. in 19. krepko napadali. Na desnem bregu Narewa pri Gori Strenkowi, v odseku Strabla — Bjelsk in pri Lijszycu (20 vrst severozapadno od Bresta - Litow-skega) naše čete še zadržujejo sovražnika. Ob Bugu, vzhodno od Wlodawe, je sovražnik, ki ima od 19. dopoldne desni breg v svojih rokah, nadaljeval svoie na-nore ob cesti v Piszc«o.
6edrtnzi
Marjampol
,°> i5opoctfinie

iaronowilschi ifftoihcto
1 Neschlschf&V x Sen\jaHf5OT
iromS^A« ^e^HonsjMi,
~ Janow °
lo^Si
Drohiczyn

(azimieržV.
I
,Jozjefbw s]
^^holm
/ onfoieszm Zanibsc f
Jtoroctm
Novvemia:
.Sienia«
Km.
Jllustr.uJftrresD-fatfratB. Serfln flflBft.
orf^arosjair
alo^idjV-. — i
Pred Nowim Georgiewskom so Nemci, Ro so zasedli levi breg Wkre, združili svoje napore proti severovzhodni fronti med Wkro in Vislo. Z neprestanim obstreljevanjem, pravcatim orkanom izstrelkov, so v tem odseku skoro docela porušili naše utrdbe. Na večer 18. so Nemci razstrelili eno utrdbo pri Wymyslu in so vkljub ogromnim izgubam prišli proti hrbtu odseka pri Zakroszynu. Zato so se morale naše čete v noči 19. avgusta umakniti v črto starih utrdb pred citadelo. Ko so Nemci v prihodnijh dneh porušili dve teh utrdb, so po krvavih naskokih zavzeli njihove razvaline in so naperili ogenj na citadelo. Razstrelili so most čez Narew in zapuščene utrdbe v severnem odseku.
KOVEL. BREST - LITOWSK IN VILNO RUSI IZPRAZNILI.
Moskva. (Kor, ur.) »Rusko Slovo« poroča: Kovel, Brest-Litovsk in Vilno jc zapustilo civilno prebivalstvo.
BREST-LITOWSK.
Brest-Litowsk leži na obeh straneh Buga ob izlivu potoka Muhavicc. Ta potok je del 80 km dolgega brestlitowskega ali kraljevega kanala, ki veže Dnjeper z Vislo. Brest-Litowsk torej ni samo prevaž-no osrednje železniško križišče, marveč tudi največje utrjeno predmestje ob toku srednjega Buga, ki je v zvezi z njemensko črto Kowno—Grodno tvorilo drugo bram-bno črto ruske zapadne fronte.
Pa tudi neglede na zapreko, ki jo tvori Bug s svojo širino 120 m in globino od 2 do 4 m, je položaj trdnjave vsled močvirnega in jezernega področja pripetske nižine izredno ugoden za brambo. To zelo
Rusko bojišče.
neprehodno področje se približuje pri Vlo-davi, tem važnem prehodu čez Bug 60 km južno od trdnjave na cesti v Eadžin, obali Buga. Dalje na severu imamo še prehod pri Slavaticu, 30 km južno od trdnjavske-ga pasu. Severno od Bresta Litowskega so bregovi Buga že trdnejši. Reke Lesna na severu, Kržna na zapadu in Muhaviec na vzhodu razdeljujejo z Bugom pred trdnjav-ski prostor v naravne odseke. Na vseh frontah, zlasti pa na vzhodu je približanje vsled pripetskih močvirij zelo oteženo. Toda kakor ta močvirja na eni strani služijo branilcu, tako mu na drugi strani omejujejo operativno svobodo.
Brest-Litowsk je, kakor vse večje ruske trdnjave, pašna trdnjava, sestoječa iz jedra in utrdbenega pasu z 12 forti, ki so pomaknjeni 5 km pred noyau (jedro). Dva forta ležita na zapadni obali ter sta bila zgrajena v novejšem času. Noyau je zgrajen iz močnih zidov in stoji na enem izmed Bugovih otokov. Zgrajen je bil v tridesetih letih minolega stoletja. Mesto šteje krog 48.000 duš ter leži na vzhodni obali Buga, približno dva kilometra od trdnjavskega jedra. Z zapadno obalo ga veže most pri železniški postaji Terezpol. Terezpol leži samo 1 km za zapadnini trdnjavskim pasom. Od mesta so posamezne utrdbe oddaljene 2 do 7 km, tako da se morejo utrdbe in mesto istočasno bombardirati. Železniški most stoji severno od jedra ter je zavarovan zlasti z naprej pomaknjenim forfom »Grof Berg«.
Zapadno fronto trdnjave nazivajo terezpolsko, severno volinjsko, jugovzhodno pa kovrinsko fronto. Na zapadu in jugovzhodu so zgrajene približno 2 km pred
starim pasom nove utrdbe, ki deloma še niso gotove, a so imele služiti za ojačenje brambe cest in železnice v Lukov in Kovel. V koliko so se te utrdbe dovršile tekom vojne, ni znano, gotovo pa je, da gre za oopolnoma moderne naprave z betonom in oklopi.
FRANCOZI O POLOŽAJU.
Pariz, 23. avgusta. (Kor. urad.) Časopisje priznava, da je padec Kovna, posebno pa še nepričakovano hitro prodiranje nemških in avstrijskih armad položaj ruske armade poslabšalo, tako da je postal težaven in skrajno resen. Ruska postojanka Grodno—Brest-Litovsk je vsled izgube železniške črte Bjelostok—Brest-Litovsk in vsled ogrožitve Bresta-Litovskega od treh strani postala nevzdržljiva. Vprašanje je, če se bo Rusom topot še posrečilo izvesti zavarovano umikanje ali čc bo veliki knez Nikolaj prisiljen, da sprejme odločilno bitko pred vrati Brest-Litovskega.
NEVTRALNI GLAS O PADCU NOVEGA GEORGIEVSKA,
Haag. »Vaderland« piše: Na Poljskem padajo trdnjave kar zaporedoma. Z ozirom na dejstvo, da je za eno leto z živili preskrbljeni Novo Georgievsk padel že po 11 dnevih, se ni čuditi, če bodo tudi forti druge ruske obrambne črte prav kmalu padli.
BITKA NA MORJU PRED RIGO.
Petrograd, 21. avgusta. Generalni štab poroča: Močne sile sovražne mornarice so udrle v morski zaliv pri Rigi. Boj se še vrši.
IZ RIGE.
London, 23. avgusta. (Kor, ur.) Reuter poroča iz Petrograda: 300.000 civilnih prebivalcev je ostalo v Rigi, povečini na desnem bregu Dvine, med tem ko so predmestja na levem bregu zapuščena. Zrakoplovi neprestano poizvedujejo nad forti in izlivom Dvine, vendar letajo tako visoko, da jih krogle ne morejo zadeti.
POLJSKI PROSTOVOLJCI V LJUBLINU.
Dunaj, 23. avgusta. (Kor. ur.) Odkar so avstrijske čete zasedle Ljublin, se tam neprestano oglašajo prostovoljci za poljsko legijo. Pred nekaj dnevi je odkorakal tretji oddelek legijonarjev iz Ljublina. Zelo bogati so tudi darovi za fond legijonarjev; vsak dan prinese tisoče rubljcv, V celem mestu ni niti enega ruskega napisa več.
Vojska med nalilo io Milo.
Carigrad, 21. avgusta. (Kor. ur.) Vlada obvešča uradno: Laški veleposlanik je po naročilu svoje vlade naznanil porti, da so prekinjene zveze med Turčijo in Italijo in je zahteval svoje potne liste. Veleposlanik je odpotoval popoldne. Porta je zato odpo-klicala svojega veleposlanika iz Rima,
Carigrad, 21. avgusta. (Kor. ur.) Italijanski veleposlanik marki Garroni je odpotoval popoldne z uradniki laškega veleposlaništva. Laške podanike je izročil Združenim državam. Tajnik in dva tolmača sta ostala tu.
Lugano, 22. avgusta. (Kor. ur.) Turškemu veleposlaniku so bili izročeni danes polni listi. Tudi sultanovemu religioznemu zastopniku v Tripolisu so bili dostavljeni potni listi. Nadzorstvo turških podanikov v Italiji prevzame Španska.
Zakaj je Italija napovedala Turčiji vojsko.
Italija je, kakor se govori v Carigradu, napovedala Turčiji vojsko z ozirom na položaj v Tripolisu in glede na postopanje z laškimi podaniki v Turčiji. Od vojske je odsvetoval celo laški veleposlanik marki Garroni. Berolinski listi trde, da je napovedala Italija Turčiji vojsko, ker je to za-povedala Anglija na angleški način.
Italijanski vojni načrt proti Turčiji.
Bukarešt. Iz Carigrada se poroča: Laš« | ki konzulati v Turčiji so prenehali poslo-[ vati pred več kakor 14 dnevi in so že od-i šli. Zdi se, da je Italija napovedala Turčiji vojsko le pod pritiskom svojih zaveznikov. Laških pomožnih čet ne nameravajo upo-: rabiti na Dardanelah, marveč na neki dru-j gi maloazijski točki. Turških vojaških kro-i gov nastop Italije ni vznemiril.
Italijanska okrožnica glede vojne napovedi Turčiji.
Rim, 22. avgusta. (Kor. ur.) Vlada je italijanskim zastopnikom v inozemstvu poslala brzojavno okrožnico, v kateri se izjavlja, da je Turčija lausannsko pogodbo od prvega trenotka, ko je bila podpisana, kršila in ni ukrenila nobenih odredb, da bi se nehale sovražnosti v Libiji, kakor tudi ni ničesar storila za osvoboditev italijanskih vojnih ujetnikov. Toliko je gotovo, da je bila sveta vojna leta 1914 proglašena tudi proti Italijanom v Afriki. Francoske pomorske oborožene moči so ujele poslanstvo turških častnikov in vojakov, ki so nesli darove upornim senuškim glavarjem v Libiji. Ker so se v zadnjem času v Turčiji dogajale očividne kršitve pravic, celo proti svobodi Italijanov, je italijanski poslanik dne 3. avgusta izročil turški vladi ultimat, v katerem se zahteva svobodno odpotovanje Italijanov iz Turčije; turška vlada je ultimat sprejela. Iz poročil arabskih konzularnih oblasti pa izhaja, da so beirutske in mersinske vojaške oblasti že izdano dovoljenje za odpotovanje preklicale, vsled česar je italijanska vlada Turčiji naznanila vojno napoved.
ifrdninva Osovjec,
M Balkonu.
V PETEK SE SRBIJA ODLOČI.
Pariz, 21. avgusta. Uradno se poroča iz Niša: V včerajšnji seji skupščine je proti koncu seje notranji minister naznanil, da bo Pasič v tajni seji, ki bo prihodnji petek, podal poročilo, o katerem pa se ne bo razpravljalo. Nato naj zborujejo posamezne stranke in sprejmejo resolucijo, ki naj se nato v javni seji sprejme kot odgovor skupščine Pasiču. Ta se je včeraj vrnil.
IZPREMEMBA V BOLGARSKEM VOJNEM MINISTRSTVU.
Soiija. (Kor. ur.) »Agence Telcgra-phique Bulgare < poroča: Odstop dosedanjega vojnega ministra generala Fičeva povzroča v inozemskem časopisju vsakovrstne kombinacije in ugibanja. Iz polurad-nega vira smo poučeni, da so vse kombinacije neutemeljene, osobito tiste, ki iščejo zveze med to ministrsko izpremembo in v izpremembi pc Radoslavovem kabinetu razglašeni politiki in posebno tiste, ki sodijo, da se naj pričakujejo odločilni dogodki za to, ker jc bil imenovan general Jecof za vojnega ministra,
SPOR GRŠKE S SPORAZUMOM ŠTI-RIH,
Solun. Poluradni list »Ncvi« poroča, da so izkrcali severno od Soluna angleške čete, Kmalu nato so odposlali grške čete, ki so razorožile Angleže in jih odvedle v Solun. To sklepajo iz tega, ker so došli v Suda zaliv predvčerajšnjim trije francoski torpedni rušilci. Bodoče dni pričakujejo več angleških in francoskih vojnih ladij. Veliko Solunčanov je iz strahu pred Angleži pobegnilo v Atene. Dognali so, da so angleški častniki, k0 so nakupovali v Solunu potrebščine, pripravljali na angleško okupacijo in jim pripovedovali, kako dobro bi jim šlo pod angleško vlado.
London. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Aten: Grški kralj je zaslišal v avdijenci angleškega veleposlanika Eliota, ki se je posvetoval pozneje z Venizelosom. Kralj jc izjavil, da želi zaslišati tudi ostale t>Q-slanike sporazuma štirih.
\
192. štev.
Petrograd. »Rječ« ojslro napada Grško in izvaja, da izgubi Kavalo in Solun, kjer itak z grško vlado niso zadovoljni.
Boji na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 23. avgusta. Veliki glavni stan;
Danes zjutraj je priplulo pred Zee-briicke sovražno brodovje, ki je štelo približno 40 ladij, ki so zopet odplule v severozahodni smeri, ko so bile obstreljevane po naših obrežnih baterijah.
V Vogezih so se razvili novi boji severno od Munstra na črti Lingekopf, Schratzmannle — Barenkopi. Močni francoski napadi so sinoči dospeli deloma v naše postojanke. Protinapadi so vrgli sovražnika na Lingekopfu zopet nazaj. Na Schratzmannle in na Barenkopfu so trajali ljuti bližnji boji za posamezne kose jarkov celo noč. Ujetih je bilo približno 30 alpskih lovcev. Pri Wavrinu, južnozahodno od Lille, je bilo sestreljeno neko angleško letalo.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 21. avgusta. Včerajšnje popoldansko poročilo: Običajen artiljerijski ogenj. Na vrhuncih Lingeja in Schratz-mannel so bile nemške izgube občutne.
Zvečer: Obojestransko obstreljeva nje, posebno v Bailly, na bregovih Oise, v Champagni na fronti med Perthesom in Beausejourom, med Argoni in Mozo pri Haucourtu in v Vogezih pri Hilsenfirstu. V Artoisu smo po siloviti artiljerijski akciji vrgli v noči od 19. na 20. tri nove protinapade. Sovražniku se je zopet posrečilo priti v jarek ob potu iz Ablaina v Angres. Imel je vidne izgube. V Argonih neprestano živahen boj z minami.
Vojni svet v Calais-u.
Berlin, 23. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Skupni vojni svet zaveznikov, ki se je vršil 17. t. m, v Calais-u, je nudil vse prej nego sliko edinosti in je ustvaril vse drugo, samo nove podlage za neomajljivo skupnost do srečnega izida vojske ne. Prišlo je do viharnih nasprotstev. Francoski vrhovni poveljnik |
Joffre je slavil Angleški nekak ultimat. Joffre je izjavil, da je skupno delovanje z Angleško naravnost nemogoče. Francoska je izpolnila vse svoje obveznosti. Nasprotno pa Angleška ni držala niti najvažnejših točk pogodbe. Angleško vojno vodstvo se je zavezalo, da pošlje vsak dan 5000 vojakov na celino. Že začetkom vojske se to ni redno dogajalo, zadnji čas so pa prevozi popolnoma izostali. Na drugi strani so pa Rue; zelo očitali Francozom in Angležem. Rusi odločno zahtevajo, da se takoj prične z ofenzivo na zahodu. Gospodje so šli narazen, ne da bi kaj trdnega sklenili.
Tajna seja francoske zbornice.
Pariz. (Kor. ur.) Po ministrskem svetu so izdali v soboto dopoldne časopisju izjavo, da vlada sedaj ne smatra za primerno izjavljati o položaju, ker bi javna poročila lahko izkoriščal sovražnik. Vlada je zato sklenila, da skliče tajno sejo zbornice, kjer se bo lahko razpravljalo, ne da bi sklepali. Če bi smatrali potrebno javno posvetovanje, se vrši javna seja bodoči dan.
Hudi boji ob yserski fronti,
Kodanj, 22. avgusta. Ob celi yserski fronti divjajo najsilnejši artiljeriiski boji. Posebno pri Hooge in Zandvoorde, kakor tudi med Dixmuidenom in Nieuportom so izgube velike,
V Franciji ne smejo objavljati poročil sovražnih držav.
Pariz. Herve poroča v »Guerre Sozi-ale«: Cenzura je prepovedala objavljati nemška, avstrijska in turška uradna vojna poročila, da se ne razburja javno mnenje.
Angleške izgube.
London, 23. avgusta. Zadnji izkaz izgub obsega imena 118 častnikov in 1149 mož.
Proti brambni dolžnosti na Angleškem.
London, 23. avgusta. (Kor. ur.) Liberalni listi, se ostro obračajo proti agitaciji proti splošni brambni dolžnosti. Izdajatelj lista »Daily News« pravi: Namen je, da se dobi cenejša armada, ker bi se vojakom manj plačevalo. »Daily Chronicle« opozarja na dejstvo, da je poslanec Thomas v imenu 300.000 železničarjev napovedal I hud odpor proti brambni dolžnosti.
Obmostje je ostalo v naših rokah. Izgube
Italijanov pa zopet štejejo na tisoče.
Vrli vojaki.
(Iz vojnega poročevalskega stana.)
Dunaj, 21. avgusta.
Ka) zmore pogum in hladnokrvna pre-mišljenost naših vojakov priča sledeči zgled:
11. junija sta dobili dve patroli, ki sta šteli vsaka po tri može, pod poveljstvom desetnika Rudolfa Fellnerja in poddesetniku Ludvika Lipota nalog, da napadeta močno sovražno patrolo alpincev, ki se je bila vgnezdila na HochvveiOsteinu (Monte Paralbaj, ter jo vržeta proti jugu.
Italijani so imeli jako močno, dobro krito postojanko: ogenj cele stotnije in dveh strojnih pušk ni niti najmanj izdal proti sovražniku.
Obema patrolnima poveljnikoma se ni mogel podati podrobni načrt, kako na) preženeta sovražnika, ker je bilo vse odvisno od njune smelosti in zaničevanja smrti. Ko sta se med seboj posvetovala, sta vzela prostovoljno moštvo, vrvi, ročne granate in odrinila na pot.
Kakor je bilo dogovorjeno, je šel Li-pot v fronti proti sovražniku ter je potegnil nase njegov dobro merjeni ogenj. Kljub temu, da so bili zadeti vsi trije njegovi možje, ni popustil, marveč je le še bolj streljal.
Fellner se je medtem s svojo patrolo s pomočjo vrvi splazil skozi težko dostopne kamine na zelo izpostavljeno skalno škrbino. Tam se je pa prepričal, da s tega mesta nima prostega strela na nižje stoječo sovražno patrolo. Hitro odločen se ie spustil po vrvi čez pečino nad prepad in tako, prosto v zraku viseč, je z ročnimi granatami bombardiral obupno se bore-
Rus? mislilo do izpraznitev Petrograda.
London, 23. avgusta. (Kor. ur.) Zastopnik »Daily Chronicla« poroča iz Petrograda; Možnost, da se Petrograd izprazni, se javno razpravlja. Vprašanje, kaj napraviti z begunci, zavzema vznemirjajoči obseg. Prodiranje nemških armad povzroča, da prebivalstvo zapadnih pokrajin v vedno večiem številu prihaja v notranjo deželo. Pomočni viri podpornih odborov so skrajno izčrpani. Skuša se begunce kolikor mogoče enakomerno razdeliti po celi de-že'i. Judje smejo sedaj domalega po vsej Rusiji.
Na morju.
NOVI USPEHI NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV.
Berlin, 23. avgusta, (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: 16. avgusta je nemški pod-morsi čoln ob vhodu v finski zaliv s torpedom potopil rusko pomožno ladjo. —
Pred Zeebriicken sta v noč od 22. na 23. avgust dva sovražna rušilca napadla nemški sprednjestražni čoln in ga po hrabri brambi potopila. Del posadke je bil rešen.
Namestnik načelniga admiralnega štaba pl. Behnke, mp,
IZGUBE ANGLEŠKIH LADIJ.
London. (K. u.) Društvo zasebnih zavarovancev poroča, da je izplačalo letos od 1. januarja do 31, marca odškodnine za potopljene parnike 6,353.700 funtov šter-lingov, lani v isti dobi pa 1,300.000 funtov za potopljene jadrnice pa v isti dobi letos 700.000, lani pa 142.000 funtov.
POTOPLJENI ANGLEŠKI PARNIK.
London, 23. avgusta. (Kor, ur.) Britanski parnik »Martha Edmonds« je potopil nemški podmorski čoln. Posadka je bila rešena,
POTOP PARNIKA »ARABIC«.
Washington. (K. u.) »Reuter« poroča: Državni oddelek objavlja, da se najbrže naroči veleposlaniku Gerazdu, naj opozori nemško vlado na torpediranje »Arabi-ca« in da naj naprosi pojasnil.
Pariz. (K. u.) Časopisje naglaša z ozirom na poročilo, da so ob potopu »Ara-bica« izgubili življenje tudi Američani, da je to neprijazno od strani Nemčije ter želi in upa, da je končana potrpežljivost washingtonske vlade.
London. (K. u.) »Times« poročajo: Izguba »Arabica«, ki je vozil ameriške vrednostne papirje za 200.000 funtov šterlin-gov, je začasno znižala menični kurz.
London. (K. u.) Newyorški dopisnik »Timesa« poroča: Opoldanski listi dne 20. t. m. so ostrejše pisali kakor jutranji. Tudi srednjeameriško, do zdaj zmerno časopisje, piše sedaj ostrejše. Položaj je zelo resen. Dopisnika »Timesa« in »Daily Tele-grapha« sodita, da bo šlo ob pogajanjih Amerike z Nemčijo za to, če je posvaril podmorski čoln »Arabic« ali ga ni. Dopis-I nik »Morning Post« poroča, da edino, kar more storiti Wilson, je, da odpokliče ameriškega veleposlanika Gerarda iz Berlina. Ne preostaja drugega, kakor da ali mirno irpe dalje žalitve ali pa da smatrajo usmrtitve Američanov za casus belli.
Washineton, 23. avgusta. (Kor. urad.) i Reuter poroča: Državni oddelek naznanja,
čega sovražnika. Medtem so njegovi trije možje ležali z namerjeno puško in podirali tiste Italijane, ki so skušali ubežati, Posrečilo se je sovražno patrolo, ki se je skrajno hrabro obnašala, uničiti do zadnjega moža, predno je imela čas, da bi napad naznanila v ozadje.
Ravno ta okolnost, da sovražnik m vedel, da je Hochvveifistein zanj izgubljen, je bila velikega pomena. Kmalu nato sta namreč jeli prodirati k napadu proti Bladnersljemu sedlu dve sovražni stotniji. Naš protinapad čez HochvveiBstein je vrgel Italijane v globočino, o čemer so na svejern begu utrpeli zelo znatne izgube. Sovražnik bi bil ta napad gotovo opustil, ako bi bi) vedel, da v levem boku ni več zavarovan Tako je bil ta naš uspeh skoro edino-le /asluga naših dveh vrlih patrol-nih pove!)nikov. Oba sta prejela zlato hrabroslno svetinjo.
Poveljnik »U 3«.
Budimpešta, 22. avgusta. V južni Adriji potopljenemu podmorskemu čolnu »U 3< je poveljeval leta 1885. rojeni linijski poročnik Karol S t r n a d , ki je utonil.
Poziv neizurjene črne vojske v Italiji.
Lugano. Rimski uradni list objavlja poziv, ki vpoklicuje še tri kategorije deželne brambe. Vpoklicani so izključno lc črnovojniki, ki še niso služili.
Laške puške.
Laške puške imajo samo 6 mm kalibra in so zato zelo lahke. Patrone so vedno v treh medenih obročih po šest kosov zavite v zavoj iz svitlordeče lepenke. Čedne te patrone niso v razmerju z našimi, ki se kar blesketajo, ko pridejo iz tvornice. (»Pester Lloyd.«)
da obrne pozornost nemške vlade na torpediranje »Arabica« in zahteva pojasnil.
K POTOPITVI »E 13«.
London, 22. avgusta. (Kor. ur.) Reu-terjev urad poroča: Admiraliteta naznanja: Nemški rušilci so pri otoku Saltholm napadli podmorski čoln »E 13«, Podmorski čoln na ogenj ni mogel odgovoriti, ker je sedel na morskem dnu ter je v njem izbruhnil požar. Nemci so streljali na ponesrečence v vodi s strojnimi puškami in granatnimi kartečami. Danske torpedovke so zapeljale med podmorski čoln in nemške vojne ladje in prisilile Nemce, da so ustavili ogeni in odpluli. Po nekem drugem poročilu je »IJ 13« dne 19. avgusta nasedel na morsko dno; vsi napori, da bi se čoln osvobodil, so ostali brezusnešni. Priplula je danska torpedovka in dala podmorskemu čolnu 24 ur časa, da zapusti obal. Neki nemški rušilec je priplul čisto blizu k podmorskemu čolnu, toda ob prihodu dveh danskih torpedovk, ki sta se zasidrali tik ob podmorskem čolnu, je zopet odplul. Zjutraj ob 9. uri sta se iz južne smeri približala dva nemška rušilca, katerih eden je iz daljave 300 m izstrelil torpedo proti podmorskemu čolnu, a ni zadel. V istem trenotku so drugi rušilci otvorili ogenj iz vseh topov. Sprednji in zadnji del podmorskega čolna sta začela goreti. Ker se čoln, ki je sedel na dnu, ni mogel braniti, ga je posadka zapustila.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 22. avgusta. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti se ni nič važnega zgodilo. Sovražnik, ki je bil 19. t. m. odbit, je pustil 90 pušk, materi-jal za strelske jarke, žice in škarje. Pet ranjencev smo ujeli. Na ostalih frontah n? nobene izpremembe.
SULTANOVE VERSKE IN SODNE PRAVICE V LIBIJI ODPRAVLJENE.
Lugano, 23. avgusta. (Kor. ur.) Kraljeva naredba odpravlja pravice, ki so se v lausannski mirovni pogodbi priznale turškemu sultanu na verskem in sodnem polju v Libiji,
Kitajski roparji v Zg. Tonkingu.
Pariz, 22. avgusta. (Kor. ur.) »Tempsv poroča: Zaradi ponovnih vpadov kitajskih roparskih čet v obmejne kraje Zgornjega Tonkinga, so se morale tjekaj odposlati čete, da vržejo roparska krdela nazaj. Generalni guverner v Indokini je dal dotična ozemlja končnoveljavno vojaško zasesti, tako da je sedaj cela meja med Tonkin-gom in Kitajsko vojaško zastražena.
Razna poročita.
GLASOVI O GOVORU NEMŠKEGA KANCLERJA.
Pariz. Listi objavljajo besedilo govora nemškega kanclerja. »Temps« sodi, da oster kanclerjev govor dokazuje, da hoče Nemčija izvajati osvojevalno politiko, ki je zdaj še teoretična in ki jo more {ires-ničiti le zmaga.
London. List »Daily Mail« izvaja glede na govor nemškega kanclerja: Vsak
Silouifi boji za tolminsko obmostje. Vsi laški napadi brezuspešni. Težke
izgube Italijanov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. avgusta. Uradno se poroča:
Naše čete so odbile tudi včeraj več napadov Lahov na visoko dobrdobsko planoto. Mestoma je zopet došlo do ročnega meteža. Sovražnik se sedaj večkrat metodično poizkuša približati našim obrambnim črtam.
Tolminsko obmostje je bilo popoldne obstreljevano s hitrim artiljerijskim ognjem. Sovražna pehota je nato do v noč večkrat napadala brez uspeha s težkimi izgubami. Na ostalih bojnih črtah se ni nič bistvenega zgodilo.
Ogenj težke artiljerije na naše tirolske utrdbe je bil od časa do časa slabejši.
Danes je minula četrtina leta od vojne napovedi našega nekdanjega zaveznika. Nešteti napadi laške armade niso nikjer dosegli svojega smotra, pač so pa stali sovražnika strašne žrtve. Prejkoslej drže naše čete svoje postojanke ob in blizu meje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 21. avgusta. Uradno poročilo dne 20. avgusta ob 6. uri zvečer:
V	Val Lugana so naše čete prodrle do črte hudournika Maso; svoje levo krilo so nastanile na goro Civarone, desno pa na gori Cima in Cimonrava. Sovražna artiljerija je poizkušala iz gore Panarotta severno od Levico doseči nove postojanke, pa jm ni uspelo. V zgornji dolini Cordevole ie sovražna artiljerija povzročila požar, ki je uničil skoro popolnoma trg Pieve di Li-vinallongo s cerkvijo, ni pa našim četam na bližnjem pobočju povzročil nobene škode. V zoni Hochrienza in Bodenbacha je naša okupacija dosegla okolico gorskega vozla Innichriedel.
V	odseku pri Tolminu se operacije ugodno razvijajo. Na Krasu ni dogodkov bistvenega pomena.
Salandra v glavnem stanu.
Lugano, 23. avgusta. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Salandra odpotuje jutri glasom >Stampe« v glavni stan.. Minister Barzilai bo v Neaplju in drugih mestih imel javne govore, v katerih bo širšim krogom pojasnil vzroke dvojne vojne Italije.
Boji za Sv. Lucijo.
Italijani bi radi prodrli v dolino Idrijce, odkjer bi dobili pot na Kranjsko. Odtod zadnji hudi boji v odspkv. pri Tolminu.
Leonhard Adelt poroča 21. avgusta »Berliner Tageblattu«;
Z veliko maso krepkih sil n v forsi-ranih, vedno novih naskokih Italijani že štiri dni poizkušajo vzeti tolminsko obmostje in tako dobiti dohod do doline Idrijce in bohinjske železnice. Višine pri Plaveh niso mogli vzeti, kakor dalje proti jugu tudi ne Podgore pri Gorici in dobr-dobske planote.
Severno od Plavi zožijo Sočo navpične skalne stene. Nad majhnim mestecom Kanalom steče železnica po 240 m dolgem mostu na vzhodni breg Soče in skozi tunele in viadukte teče na tem bregu do Sv. Lucije, kjer zapusti Sočo pri izlivu Idrijce, Obe reki sta se zajedli v skalno pečino pri Sv. Luciji, tako da sta v glo-bočini 20 m samo poldrug meter široki. V skalnih izdolbinah in zajedah se je vgne-zdilj ubogo slovensko ljudstvo pred granatami. Avstrijska postojanka, ki se je dosedaj držala vodne struge, izrabi to sotesko in drži zahodno od Soče 588 m visok grič Sv. Lucije in severno odtod višino Sv. Marije kot obmostje za varstvo Tolmina in dohoda do doline Idrijce,
Mesto Tolmin leži severno od Sv. Lucije, obe stranki je lahko vidita, toda dosedaj ni biio znatno obstreljevano. Severno od Tolmina se začenja Vrh in pa divja gorska grmada Krna, na katero so Italijani po prekoračenju zgornje Soče sicer splezali, a še vedno ne osvojili. Da pripravi svoj napad na tolminsko obmostje, je sovražnik koncentriral številne baterije vseh kalibrov na nasproti stoječa gorska slemena, ki znatno prevladujejo višini Sv. Lucije in Sv. Marije; naša artiljerija pa ni odgovarjala z razsipanjem. Čakali smo. Nato so laški polk v gostih vrstah napadli višino Sv. Marije, na kateri kraljuje romarska kapelica. Šele ko so dospeli do naših predpostojank in so začeli odstranjevati vsled obstreljevanja razdrte žične ovire, so branilci otvorili ogenj. Naši vojaki so v skalah napravljene naravne in umetne luknje spretno porabili za maskirane strelske odprtine, iz katerih so strojne puške pošiljale uničujočo točo strelov na Lahe, ki so udrli v najsprednejše jarke. Za te jarke se je nato vnel besneč boj z bajonetom in kopitom in tako tukaj kakor tudi pri Sv. Luciji smo končno sovražnika vrgli nazaj. Prihodnjega dne je laška artiljerija obnovila obstreljevanje, da bi našim četam vzela dobro voljo. Toda vsi sledeči naskoki laške nehote so bili zavrnjeni z nezmanšjano silo.
Rusiji zadan udarec zadene tudi nas. V kolikor je Rusija navidezno na slabšem, tem večja je nemška jeza na Anglijo, Kakor hitro bodo čutili svojo sposobnost, se bodo obrnili proti zahodu v zavesti, da sc tam vojskujejo z dejansko nevarnejšim sovražnikom.
TRETJE VOJNO ZASEDANJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA
nameravajo sklicati koncem oktobra aH pa začetkom novembra.
ŠVICARSKI UVOZNI TRUST.
Curih, 21. avgusta. Iz razgovora z italijanskim trgovskim atašejem v Bernu poroča dopisnik »Neue Ziiričher Zeitung«, da so pogajanja o švicarskem uvoznem trustu blizu zaključka in bodo ugodila švicarskim željam. Francoska in Italija sta bili vedno pripravljeni pošiljati zaželjeno blago, toda zadrževala ju je Angleška, češ da bi mogla Švica zalagati osrednji velesili. Angleži so rekli, da so Italijani v tem oziru proti Švici postopali lojalno.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Norimberk. Norimberški osebni vlak je na progi Grevenberg-Norimberg po pol 11. uri dopoldne 22. t, m. med postajama Eschenau in Forth skočil s tira. Nekaj voz se je prekucnilo; mrtvi so 3 moški in dve deklici.
Dnevne novice.
—	Naši vojaki so bili v duhu z nami aa Brezjah. Prejeli smo naslednjo vojno-poštno dopisnico: 16. avgusta 1915. Tovariši 27. dom. pp. pošiljamo iskrene pozdrave romarjem na Brezju I V duhu smo z Vami! Bog daj obilo blagoslova Vaši molitvi. Tudi naš polk je imel včeraj pod milim nebom skupno duhovno opravilo z govorom. Šlo je mnogo velikih praznikov mimo nas: Božič, Velikanoč, Binkošti; a le na včerajšnji največji Marijin praznik je bil polk tako srečen, da se je pri skupni službi božji poklonil nebeški Kraljici. S kakšno vnemo smo bili pri sv. maši, si lahko mislite. V imenu več drugih: Filip Gantar.
4- Molitvenik za vojake. Posamezni vojaki, ki žele brezplačno dobiti novi molitvenik za vojake, naj ga prosijo pri svojih vojaških kuratih ali pa pri duhovskih predstojnikih bolnišnic. Gospodje dušni pastirji pa jih dobe v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
-f Nadškofa Stadlerja prošnja in odgovor poglavarja Bosne in Hercegovine Štefana pl. Sarkotiča. Povodom cesarjevega rojstnega dne je nadškof Stadler na čelu deputacije načelniku Bosne in Hercegovine med drugim rekel: » ... A ko po zmagi nastane mir, naj ne bo še hujši boj med samimi narodi habsburške monarhije, zato se mi obračamo, prevzvišeni gospod, do Vašega plemenitega, pravičnega, hrvatskega srca s ponižno prošnjo, da na mestu, kjer se bo usoda Hrvatske v splošnem, a posebno naše Bosne in Hercegovine odločevala, vržete tudi vi svojo besedo na tehtnico. Zaradi Bosne in Hercegovine je nastala vojska. Že samo to sili poklicane osebe, da je treba te krasne naše dežele postaviti na drug, močnejši temelj. A ta temelj je, da se združi to, kar spada skupaj; da se namreč vse hrvatske dežele, kamor spada tudi Bosna in Hercegovina, združijo v eno telo pod habsburško hišo; a ako to ne bi bilo za sedaj mogoče, naj se združi z materjo Hrvatsko, in sicer s tako, kakršna je, da se preurede in izčistijo obstoječi odnošaji in da se čim bolj zavarujejo in učvrstijo pravice domovine,« — Nato je poglavar Bosne in Hercegovine pl. Sarkotič odgovoril: »Tu ni dvoma, da bodo po tej strašni vojni, ko zavlada v naši državi blaženi mir, se potrudili merodajni faktorji, da zadovolje pravičnim aspiracijam hrvatskega naroda,« —-Posnemamo po sarajevskih listih.
—	Prepoved fotografiranja na Kranjskem. Kakor so po naredbi ministrstva za notranje stvari in justičnega ministrstva z dne 25. julija 1914, drž, zak. št. 165, prepovedane vsakršne objave v časopisju o načrtu in smeri vojaških operacij naših čet, dalje o njih premikanju, moči in kraju, kjer so postavljene, ali o legi in stanju utrdb, ravno tako je v smislu te prepovedi najstrožje prepovedano fotografiranje transportov čet in njih taborišč, dalje transportov ranjencev in utrdbenih naprav. Paziti je treba najstrožje na table, postavljene v bližini utrdb, taborišč itd., s katerimi se
{>repoveduje fotografiranje in približanje n se je brezpogojno pokoriti klicem in ukazom straž in žendarmerijskih patrul.
—	Nagloma je umrl v Zadru dalmatinski deželni odbornik dr. J e r o 1 i m p 1. T o m a s e o.
—	V Logu pri Vipavi je bil na Veliki šmaren običajni romarski shod. Vojskina sila je pa letos prignala šc posebno veliko ljudstva. Prostrana cerkev je bila natlačeno polna, velika množica je morala ostati še zunaj cerkve. Število udeležencev je bilo do deset tisoč, Ob 10, uri je imel ponti-fikalno sveto mašo ekscelenca knezonad-škof goriški dr. Franc Sedej. Slavnostni
govornik je bil veleč, gospod duhovni svetnik G. Koller. Ker nismo smeli vsled vladne prepovedi iz vipavske doline na Brezje, smo se pa tembolj udeležili slo\esnosti v Logu, kjer je zbrana množica prisrčno prosila Marijo za srečo Avstrije, slovenske domovine, za cesarja, slovenske škofe in duhovnike in posebno za vojake. Naredili smo Mariji obljubo, če obvaruje deželo pred sovražnikom, da se ji pridemo zopet skupno zahvalit.
—	Prošnja za divjačino. Vojaške in »Rdečega križa« bolnice ljubljanske se obračajo s prošnjo do lovcev, naj jim darujejo vsake vrste divjačino. Posebno dobrodošlo: srna, divji kozli, zajci. Po državni železnici se pošlje divjačina pristojbine prosto, po južni železnici se plača polovico pristojbine, če se na voznem listu dostavi opomba: »Vojaška podporna zadeva za ranjene in bolne vojake«, .— C. kr, pošta dostavi take pošiljatve poštnine prosto, če se na spremnici napiše naslov: »Na-hiralnica »Rdečega križa« in »Vojaška podporna zadeva«. Lovci kronovine Kranjske! V glavnem mestu Vaše ljube domovine dobijo prvo pomoč tisti junaki, ki se bore v krvavih bojih ob meji proti nesramnemu, rokovnjaškemu sovražniku. Izkažite jim prijateljsko ljubezen s tem, da jim z Vašimi darovi pripomorete do boljše hrane. Vsak dar se bcAvaležno sprejel in potrdil.
—	V romarski cerkvi na Brezjah so
našli: dva klobuka, 1 srebrno damsko uro, zlato verižico s križcem, pozlačeno verižico za uro, prstan, 4 dežnike, 5 ženskih opasov, molitvenika »Večna molitev« in »Najboljša mati«, v zadnji je naslov: Matija Kržič, kanonir.
—	Dobava čevljev, jermenarskega in sedlarskega blaga za c. in kr. vojno. Na razna vprašanja se razglaša, da se pri c. kr. obrtno-pospeševalnem uradu (K. k. Ge-werbeforderungsamt) na Dunaju (IX/2, Se-veringasse 9) lahko vloži ponudbe za dobavo gorskih čevljev ter »hunja« škornjev, škornjev iz sukna in klobučine do polovice obšitih z usnjem, dalje za usnjene škornje, čižme in čevlje s traki za c. in kr. vojno. S ponudbami za dobavo čevljev iz sukna, klobučine ali »hunja« škornjev je predložiti tudi večje vzorce, okoli en četrt metra blaga, ki se bo vporabljalo. Ponudbe za te predmete in za gorske čevlje se morajo kmalu vložiti, ker bi se sicer glede na malo dobavno množino nanje ne moglo ozirati- Tudi za jermenarsko in sedlarsko blago se morajo c, kr. obrtnemu pospeševalnemu uradu na Dunaju med drugim ponuditi razni predmeti, tako jermene k ostrogam, razne pasove, stremenske jermene, uzde, obešalne jermene k uzdi, jermene za spravo plaščev, jermene za hlače, torbe za samokrese itd. Natančen seznam teh predmetov je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Za rokodelce in njih združbe je najumestneje, da vlagajo ponudbe za obuvala ter jermenarsko in sedlarsko blago potom pristojne trgovske in obrtniške zbornice; tovarne in druge posamezne tvrdke pa neposredno na obrtno-pospeševalni urad.
Pozor pred sleparico! Prejeli smo: Neka priletna ženska hodi po Ljubljani in okolici krog strank in se izdaja za vdovo vseučiliškega profesorja; pripoveduje, da je begunka iz Tolmina, da ima prtljago na kolodvoru itd. Ko si tako pridobi zaupanje, ostane pri stranki par dni na stanovanju in hrani, nato pa brez sledi izgine, ne da bi kaj plačala. Zadnje dni je tako slepomišila po Gliocah in med drugim ogoljufala gostilničarko g. B in. Sieparstvo se ji tem lažje posreči, ker je stara že 65 let in ima osivele lase.
Ljubilonske novice.
lj Brambni ščit mesta Ljubljane. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo iz Najvišjih sredstev za dobrodelni namen, za katerega je mestna občina vpostavila brambni ščit v železju, dovoliti prispevek v znesku 1000 K.
lj »Ščit v železju«. Zabijanje žebljev v železni brambni ščit pred glavnim vhodom mestnega magistrata sicer lepo uspeva, vendar ne tako, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na priznano domoljubje našega občinstva in plemenit namen te akcije. Dosedaj je bila udeležba pri zabijanju žebljev iz takozvanih nižjih slojev povoljna, bolj pičla pa iz srednjega stanu in iz višjih krogov. Ker se vrši to zabijanje v korist preskrbi vdov in sirot padlih naših junakov, je pač častna dolžnost našega občinstva brez izjeme, da se polnoštevilno udeleži te rodoljubne akcije. Na železnem brambnem ščitu je še mnogo prostora; žeblji stanejo 1 krono, 50 in 20 vinarjev; izbere si lahko vsakdo po svojih močeh. Merodajni krogi naj tudi širše mase navdušijo za to plemenito akcijo, ki bo koristila vdovam in sirotam naših vrlih branilcev domovine,
lj Posebna dovoljenja c, kr, deželne vlade za moko. Deželna vlada je izdala dosedaj večje število posebnih dovoljenj za uživanje razne vrste pšenične moke.
Vsa ta dovoljenja izgube sedaj veljavo, ker se itak prodaja po vseh prodajalnah in trgovinah le nemešana pšenična moka. Tudi krušna moka, ki sicer zgleda črna, ni drugega kot prav lahko prebavljiva pfenična moka. Le nekaj vladnih dovoljenj daje pravico uživati pšenično moko št. 0. Ta dovoljenja obdrže še svojo vrednost. Na taka dovoljenja in proti krušnim znamkam bo mestni magistrat oddajal pšenično moko št. 0 vsak petek popoldne od 4—6. ure v mestni vojni prodajalni v Mahrovi hiši nasproti jubilejnemu mostu. Med tem časom se v mestni vojni prodajalni ne bo oddajalo drugega blaga. Prizadeti sc opozarjajo, da dobe v mestni vojni prodajalni le moko št. 0, dočim prodajajo pšenično moko vseh vrst vsi mokarji in trgovci,
lj Požar je bil danes ponoči na La-verci. Pogorela je neka hiša, ki je tudi lani že pogorela in so jo nato nanovo zgradili. Pogorel je tudi hlev.
lj Umrli so v Ljubljani: Sandor Nagy-stock, pešec. — Gabriel Meglič, delavec, 45 let. — Marija Hirundovič, žena nadog-njičarja in knjigovodkinja, 26 let. — Fran Šorejs, praporščak. — Julija Scharlach, hči tovarniškega uradnika, 8 let,
lj Raport pri stacijskem poveljstvu. Vsi častniki, praporščaki, kadeti in aspi-ranti, ki se nahajajo v Ljubljani ali okolici na dopustu kot bolniki ali rekonva-lesccnti se naj zanesljivo javijo 26. avgusta ob 9, uri dopoldne v pisarni etapnega stacijskega poveljstva (Bavarski dvor). Oni, ki vsled svojega stanja ne morejo tega osebno storiti naj se opravičijo z vojaško-zdravniškim spričevalom,
lj Veliko delo slavnega nemškega pisatelja Hans Hcinza Ewersa z najboljšim nemškim karakternim igralcem Pavlom Wegenerjem v glavni vlogi v Kinu Central v deželnem gledališču. Kinu Central v deželnem gledališču se je posrečilo za tri dni dobiti filmsko dramo »Evinrude, zgodba pustolovca«. Hans Heinz Ewers je za glavnega junaka v tej drami izbral mednarodnega pustolovca današnjih dni, ki jc na mehikanskih zlatih poljih ravno tako domač, kakor v najodličnejših bero-linskih krogih. Divja fantastika obdaja življenje junaka tukaj kakor tam. V barv pre-bogatih slikah in divjih pustolovjih, ki od igralcev ne zahtevajo majhnega poguma in drznosti ter igralske nadat^enosti, — se dejanje razvija pred nami: kos pristne romantike sredi modernega življenja. Modernega pustolovca, ki se od iskalca zlata in cowboya brez znatnih medstopenj dvigne dj),..člana najboljše družbe, obupanca, ki tudi v fraku še vedno nosi s seboj brow-ning, je vtelesil Pavel Wegener z brezpri-merno pridnostjo. Zanj je Hans Heinz Ewers zamislil to vlogo, ki stavi v najsvetlejšo luč vse prednosti velikega igralca karakternih vlog. V vlogi Margarete igra Grete Berger, dobro znana iz Nemškega gledališča v Berlinu, ki si je tudi kot umetnica v kinu hitro stekla velik sloves. Vredna tovarišica ji je Lyda Salomonova iz Nemškega gledališča v Berlinu. Izmed moških vlog je posebno naglasiti Hans Mierendorfa iz Lessingovega gledališča v Berlinu in Lothar Kornerja iz Nemškega gledališča v Berlinu. Na sporedu sta še dve veseloigri, velezanimiva slika iz narave »Življenje čebel« in novo kinematografič-no vojno poročilo. Ta spored se predstavlja ob pol 6. popoldne ter ob 7. in pol 9. uri zvečer. Ob štirih popoldne je predstava z naslednjim sporedom: »Življenje čebel«, »Razbito življenje«, drama »Berlinci med seboj'< in še ena veseloigra.
Mesto v granatnem ognju.
Frankfurter Zeitung« poroča iz Gort-cc avgusta meseca: Najčudnejšc, kar se ti more pripetiti, jc pač to: Sediš v kavarni >Corso«, piješ kavo, bereš kak list, naenkrat pa — in to se je baje zgodilo — pade med melanžo in list na tla krogla iz puške. Bila je sicer le krogla, ki je zgrešila svojo pot in na dolgi svoji poti izčrpala svojo moč, vendar pa je bila krogla. Kavarna »Corso« v Gorici torej dandanes ni baš vzorno bivališče in ne brez nevarnosti, toda Goričani se vendar radi tam shajajo.
O kavarni »Corso« se bo nedvomno pisalo v zgodovini te vojne, kakor tudi o tistih kmečkih hišah v Bukovini, ki je mimo njih vrat šla naša pot naravnost v sta-jališča. Med čeljem in zaledjem, od strelskega jarka do družinskih izbic je tu samo kratek izprehod in nikjer niso meščani, ki so vojno poznali doslej samo iz časniških
Eoročil, tako blizu smrti kakor v Gorici, e 2000 korakov oddaljena se je razkole-hala po vrhovih ter preži dol na mesto. Nje spačeni obraz se dotika rožnatih lic teh pestrih vrtov, belih cesta in z zelenjem obdanlh dvorcev. A vrtovi, ceste in dvorci se za to ne zmenijo. Cvetejo dalje, kakor da se ni nič zgodilo, kakor da se nič ne godi in da vlada po svetu kroginkrog najnedolžnejši mir. Tak čut nezavedne idiličnosti živi samo še po cvetočih livadah, ki jih obseva zlato solnce, pa jih obiščejo z jasnega neba granate, ki jih uničijo, Prileti granata, človek sc zgrudi, to-
da narava gre svojo pot naprej, in soln-čece sije dalje. Tako je v Gorici.
Iz Št. Petra se pripelješ z brzimi konjiči v mesto. Prvo, kar srečaš in te iz-nenadi, so hercegovski delavci, vojaki s fesi na glavah. Zakličeš jim: »Kako se vam godi v tej deželi?« — »Dobro! Živimo na pečinah, kakor pri nas doma.«
Med snežnobelimi palačami, balkoni s cvetjem, med lainpijončki, ki so pač namenjeni za noči (kdaj bodo zopet zaža-reli?), pod južnim nebom se izprehajajo stasovita dekleta s florentinsklmi klobuki, pripognjeni čez lica in pod brado pritrjenimi s črnim žametnim trakom. To je sicer zastarana moda, tukaj pa je to moda, ki velja danes, jutri in pojutrišnjem. Večinoma črnomaljasti obrazi plemenite podol-gaste oblike. Vse so stasovite in zanimive. Med mlajšimi težko naletiš na nelepo žensko. Njih pisane obleke s pestrim trakov-jem plapolajo v vetru. Če se spomniš na nesnago, revščino, grdost in bedo na Ruskem Poljskem, na vse grozote, ki se nahajajo tam neposredno za fronto, si moraš vedno zopet ponoviti: Samo dvatisoč korakov je! Toda tu se ob gromenju topov iz-prehaja vse, kar je lepega, si kupuje sadja ter govori o vojni kakor o »žegnanju«, za kojc so čisto blizu mesta postavili šotore.
Zdaj pa zdaj prileti sredi ceste granata ter nas s temnim pokom spomni resnične sedanjosti. Ljudje se zdrsnejo, obmolknejo za hip, potem pa čebljajo dalje, kakor da ni bilo nič. Strežaj, ki ti v hotelu puli prtljago iz rok, meni: -^To še ni prav nič. Nocoj bi morali biti tu. Tako pa je žvižgalo, da so ljudje kar stekli od oken. Kakor ob nevihti!«
Na Velikem trgu (Piazza Grandc) jc vse zaprlo, kakor v stanovanju, katero jc lastnik zaklenil, ker se je podal na kmete, Oknice so spuščene ali priprte, da bi varovale sobe pred solnčnimi žarki; renesančni angelji ob vratih so žrtve granat. Ta kavarna, ki je v mirnih časih pač središče mesta, je zapuščena; zdi se ti, da jc še zaspana, kakor zjutraj, ko se ima ravnokar odpreti. V prihodnje je sploh ne bodo več odpirali, stoli so že več tednov zloženi v kupe, in ko sem skušal vseeno obrat zbuditi, so me poslali v kavarno »Corso«. Šel sem naprej, stikal v zapuščenosti po zanimivih podrobnostih, si ogledoval pročelja hiš, naletel lupa tam na najplemeni-tejše oblike rencsance, potem zopet na divne italijanske hišice z galerijami in balkoni, na vrtove, pisana steklena jabolka, dvajset korakov naprej pa se zgroziš, ko pogledaš v obraz vojni. Neko hišo jc zadelo v notranje prostore, granata je razdrla drugo nadstropje, tako da vidiš v sobe. Čelni zid tega nadstropja je docela odtrgan, tako da imajo sobe samo po tri stene, kakšna tudi le dve. Tam, kjer je granata neposredno zadela, je samo še ena stena s sinjo tapeto, okrašena z rožnatimi venci v starem meščanskem slogu. V drugem prostoru je odprta omara, in modra, rdeča, zelena ženska krila vise tam med nebom in zemljo. V bližnjem kotu pa zopet ravnotako kakor navadno. Konjska železnica pricinglja, in postrešček čaka ob njej, da bi mu kdo izročil kako pismo za bližnjo ulico.
Še med vožnjo sem si prebral v Bae-dekerju poglavje o Gorici. Dotična stran je zelo aktuelna. Vedno naletiš na imena, ki si jih moral zadnji čas pogostoma slišati. Da, zares, v včerajšnjem komunikeju. Toda Baedeker še vedno pravi, da je Sv. Gora prijetno izletišče. Častniki, ki so sc z menoj vozili, so me poučili, da zdaj nikakor ni prijetno, hoditi po Sv. Gori na izprehod, ker da je v italijanski ognjeni črti,	(Dalje.)
i—>i—iaai—irzjczju
Naročajte »Slovenca"!
I_II_Id_II_11-H_II_HZZI
Primorske novice.
Patrijotična služba božja se je vršila na rojstni dan cesarja v bolnici usmiljenih bratov v Gorici. Prisostvovali so vsi bratje in bolniki in po maši so zapeli vsi cesarsko himno, vsak v svojem maternem jeziku.
— Iz Solkana. V Solkanu, 18. avgusta, Do danes je bilo precej mirno, le na Krasu in pri Plaveh je slišati bobnenje topov. Dasi je Sv. Gora razrušena, vendar biva gori še vedno p. Frančišek Ambrož; je res pravi »custos« božje poti. Vsak teden gro parkrat v Gorico po menažo. Stanuje v, polpodrti samostanski celici. Nedavno je bilo interesantno. Bil sem v privatnem opravilu pri stotniku D. Že sem se hotel posloviti, pa me častnik ustavi. Pove mi natanko, kako so pretečeni dan sovražnika naklestili, a sedaj pokaže in prebere pa tudi Cadornovo poročilo. Naši so namreč ujeli brezžično brzojavko. Bilo je popolnoma nasprotno resnici. Tako se sle-pari laško javnost. Naša poročila pa so vedno resnična, tega sem popolnoma prepričan. Torej bodimo veseli. Naše vojaštvo je vse hvale vredno, Na vojski so hrabri, o prostih urah veseli. Zelo radi prihajajo
k spovedi in k sveti maši. Neki dan rekel mi je neki častnik: »Hochvviirden, wer nicht bcten kann, solle in den Krieg zie-hen.« (Kdor ne zna moliti, naj gre na vojsko.) Trikrat sem bil v smrtni nevarnosti, zadnjič 28. julija. Bil je pogreb, ravno smo končali pogrebne molitve, ko zakliče gospod kaplan: »Hitro odtod, poglejte, kaj je nad nami.« Bil je laški zrakoplov, ki je streljal nad nami. Zavetje smo takoj dobili v cerkvi na pokopališču. Nesreče ni bilo. Tu je velika vročina in huda žeja. — Sedaj pa vsem srčen pozdrav! — J. Rejec, župnik.
— Umrl je ravnatelj tržaške zavarovalne družbe in plinarne cnrnmendalor> Oskar Gentilomo.
Stanovanjski posredovalni urad se fe
ustanovili v Trstu za spore med hišnimi gospodarji in stanovalci. Uradno predseduje tržaški cesarski komisar Ivan pl. Kre-kich. Poleg sebe ima po dva zastopnika gospodarjev in stanovalcev. Uradni prostori so v mestni palači, kjer začno urado-vati 23. avgusta.
Iz Ajševice. V petek zjutraj smo dobili obisk, pa ne preveč prijeten — laške zrakoplovce. Prišli so kar v treh, da jih ne bo strah in da se bodo eden drugega sokolili, ako bodo brenčale avstrijske šrap-nelske muhe okolu njih. Prinesli so s seboj tudi mnogo bomb, ki so jih vse tudi vrgli dol k nam, a, kot sploh laške, niso imele nobenega učinka. Padale so največ v močvirnate travnike, kjer so pomorile nekaj trave in le par jih je padlo blizu ljudi. A še te niso napravile znatne škode. Smrtnega slučaja ni nobenega.
Izpiti zrelosti za kandidatinje c. kr. ženskega izobraževališča v Gorici. Deželni šolski svet goriško-gradiščanski je z odlokom dne 10. t. m. odredil, da se bodo izpiti zrelosti vršili v drugi polovici meseca septembra leta 1915. Ako radi vojnih dogodkov to ni bilo mogoče v Gorici, se določi kako drugo mesto na Primorskem. Vadniškim učencem in učenkam kakor tudi gojenkam prvih treh letnikov se pošljejo izpričevala v prvi polovici prihodnjega meseca. V to svrho naj pošljejo ravnateljstvu v Krškem do 1. septembra s 35 h fran-kirane kuverte s svoiim točnim naslovom; učiteliske kandidatinje naj pošljejo še kolek 30 h.
Kolera v Trstu, Uradni izkaz 21. avgusta. Starih slučajev 31, novi 3, ozdravil 1, umrla 2. Enega bolnika so pripeljali iz Kostanjevice,
Trg Kanal je ljudstvo začasno zapustilo.
Č. g. dekan Berlot se je te dni mudil v Gorici ter je odpotoval dalje,
— Umrla je v Zagorju ob Savi trgovska pomočnica tvrdke Leopold Jonko v Bovcu Zofija Sotenšek.
Pobegli Rusi. Zahotelo se je štirim Rusom, ki so nedaleč nastanjeni kot delavci, po svobodi. Ušli so paznikom in se klatili par dni v tukajšnji okolici. Mislili so, da se jim bo posrečilo uiti v Italijo. A revčki
so se zmotili. Prišli so kmalu zopet v roke vojaštva, ki jih je z močno eskorto spremilo v Ljubljano.
Vojaška oblast je prepovedala goriškemu županstvu izdajati »Passierscheine«, veljavne za Podgoro, Pevmo, sploh za desni breg Soče. Ljudje so prihajali tako v najbližjo okolico strelskih jarkov in sc tako po nepotrebnem stavili v smrtno nevarnost. Res je, da imajo mnogi še dosti blaga na domu, a sedaj potrpljenje. Zgodilo bi se prav lahko, da otvorijo Italijani tistikrat ogenj in dotični je za gotovo izgubljen.
Goriške ulice škropijo z apnom, da bi kolikor mogoče bili dobro zavarovani pred bol eznimi. Imamo ravno tu na Goriškem zgled, kaj napravi snaga in red. V Gorici, kjer je sedaj toliko ljudi, imamo do sedaj jako malo slučajev kolere, medtem ko se je pa v nekaterih vaseh gori po dolini precej razširila. Naš g. vladni komisar grof Dandini je jako vnet za varstvo mesta pred boleznimi, za kar smo mu vsi prav hvaležni in upamo, da bo i v bodoče skrbel tako kot do sedaj.
Umrl je bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici dne 21. avgusta Subašič Spiridijon, ' kurjač v podgorski tovarni, vsled srčne onemoglosti v starosti 67 let. Pokojnik je ' bil rojen v Trogiru (Split) v Dalmaciji, preselil se je potem v Slovenijo in stanoval zadnje čase v ulici Brulo št. 3.
V Gorici si ne podajajo več rok ljudje in večkrat celo kolegi ne več, ker ni higi-jenično, kakor se izražajo. Vsak vidi v bližnjemu nevarnega bakcilonosca in zato se ga rajši ne dotika. Časi so res kritični in gotovo je potrebna največja opreznost, a za sedaj podajamo še lahko roke našim znancem in znankam, saj razglasa ni še bilo, da je to iz zdravstvenih ozirov pod globo prepovedano
1 ZA-NOTRANJE -IN-KKURGO^E • BOLEZNI i |l	-PORODNIŠNICA.	1
j LIJUBLTJANA • KOMENSKEGA- ULICA • 4 }
SE^zDRAym:pRiWRij-DR FR. DERGANC
Zahvala.
Za blage dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega iskri no ljubljenega soproga oziroma očela, starega očeta, brata, sina, tasta in svaka, gospoda
Josipa Pehani
izrekamo vsem našo najiskrenejžo zahvalo.
Posebna hvala pa bodi izrečena prečastiti duhovščini ter vsem sorodnikom, znimcem in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnii poli.
Vsem Bog plačaj!
Žužemberk, 22. avg. 1915
1664
Žalujoči ostali.
moDcmmuRA
lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani
Vre\>a-4t> \et oivriilVeUsa.
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
MT i steklenica 20 tfinarfeo. im
Naročila po povzetji.
obstoječe iz 4 sob, kopalnice, poselske sobe in z vsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, na solnčni legi, se da v najem takoj ali za pozneje. Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 1666.
V najem se odda
posestvo
obstoječe iz hiše z gospodarskimi poslopji, travnikov in njiv. — Naslov pove uprava tega lista pod št. 1667. (Znamka za odgovor.)
Proda se lepo	■ ■	%
posestvo Spreime se delavka
ležeče ob Savi in železnici na Spod. štajerskem Naslov pove uprava »Slovenca" pod štev. 1657.
Išče se za 1. september
proti dobri plači k Izdelovanju kreme za
čevlje. Prednost imajo tiste, ki bi bile v tej stroki že nekoliko vajene. Ponudbe na upravo lista pod šilro: »200 Krema«. 1646
z dvema sobama in kuhinjo. Vbod separiran. Ponudbe na upravništvo tega lista pod »L. C. M.«.
premičnin (oprava 3 sob in kuhinje ter obleke in drugo) se vrši
v sredo dne 25. ovgus a 1915.
(po potrebi tudi v četrtek) na BJeiweisovt cesti stev. 18, parter levo.
Začetek ob 9 uri dopoldne in ob 2. popoldne.
ki sta železninske in špecerijske stroke popolnoma vešča. Vstop lahko takoj, ali najpozneje v šestih tednih. Eventuelno bi sh tudi na ponudbe ženskih moči oziralo. Peter Majdič, veletrgovina »Merkur« v Kranju.	1643
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano #	II
V sredini mesta^agreba se da v zakup hotel z gostilno, kavarno, velikim dvoriščem, tilevi in kegljiščem.
Eventuelno se tudi proda. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 1659.
za prevažanje piva
oziroma zanesljivi
1655
apes
kakor tudi
po najviSji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š . 31. 145
Trgovski pomočnik
spreten prodajalec, trezen in priden se takoj spre me in pod ugodnimi pogoji. — Firma J. Kušlan Kranj
(Gorenjsko.)	1630
kladiščar
vojaščine prost, za veletrgovino koloni-jalnega blaga in deželnih pridelkov se po
dogovoru sprejme; usiop takoj. Zahteve : krepak, trezen, zmožen špecerije ter vešč slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe ali osebne na tvrdko IVAN A. HARTMANN nasl. A. Tomažič, Ljubljana.	1648
MetarsM pomegač
ki se razume tudi na elektro-motorje in v to stroko spadajoče aparate, se spre.mo takoj pri
Zalogi piva Reininghaus-Puntigam, Ljubljana, Martinova cesta.
(predpečnik in mešač) se takoj sprejmeta v pekarni Jenko, Ljub* ljana, Marije Terezije cesta 7.
Ljubljansko skladišče oblek
Radi prevelike zaloge prodaiam
dc-nc otašče za gospode „žab!a hož.<." K 20 — in višje
trne K 15'— „ „ pelerine K 10•— „ „
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Dne 22. avgusta proti polnoči je, prejemši svete zakramente, v Gospodu zaspal velečastiti gospod, mošenjski župnik
Pokop bo v Mošnjah v sredo 25. avgusta ob deseti uri dopoldne.
Preč. gg. sobrate prosimo, da se ga blagovolijo spominjati pri sv. mašah in v drugih molitvah.
Janez Novak,
dekan,
Frančišek Bleiweis,
izvršitelj oporoke.
*%/ojne uniforma
ugotovljenih in po meri
JOS. ROJ1NA
Ljubljana, Franca Jožefa cesta i p
Izdaja konzorclf »Slovenca«
tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar. državni uosianec.