162. številka. Ljubljana, v sredo 16. julija. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan »v«*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v strij sk o-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 jrld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 -Id., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaia. oznanila plačuje h<» od ČetiriBtopne petit-vrste po <> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veAkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravniŠtv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka atolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne atvari. Za Kak upliv bode imela zmaga Tisze pri zadnjih volitvah? Veliko veseli«; je vzbudila v liberalnih listih to in onoBtran Litave zmaga Tisze pri volitvah. Kričalo se je, da je to zmaga liberalizma nad reakcijo, in Še mnogo tacih fraz je bi'o citati po liberalnih, zlasti židovskih listih. Izražala se je v teh listih celo nada, da bode ta zmaga tudi uplivala na notranjo politiko v Cislitaviji in oslabila sedanjo Tttaffejevo vlado. Mi se ne skladamo v tem s temi organi in ne verjamemo, da bi ta TiBzina zmaga kaj dosti pomogla pravemu liberalizmu. Sicer ni dvojbe, da so Tisza in njegovi tovariši bolj ali manj liberalni v tem pomenu besede, kateri je sedaj sploh v navadi. Pa vsa beda t či v tem, da je sedaj pojem liberalizma zgubil vso to določnost, katero je imel pred nekaterimi desetletji, ta pojem postal je tako nejasen m raztegljiv, da ae pod njim lahko skrivajo na| nasprotne j "a teženja; spremenil se je v krinko, za katero skrivajo svojo pravo fizijonomijo politične stranke in dejatelji. Sedaj se more politično uelo vanje vlad in strank le presojevati po njih odnoša~ jih k narodno-gospodarskim in narodnostnim vprašanjem. V nniodno-gospodurskem oziru v bodoče od Tisze ni pričakovati bolj resnega dela, kakor je bilo to, katero smo videli poslednja leta. Celih 8 let se na Ogerskem ni naredila nobena poskušnja, ni uvel noben važnejši zakon, ki bi imel odpomoči nnrasta-jočemu ubožanju. Vedno je poudarjal Tisza, da prirodna bogastva Ogerske in primeroma mnogoštevilni kmetski stan so že dovolj jamstva proti vsakemu Bocijalnemu zlu; in da se vladi ni treba mešati v ekonomična vprašanja itd. Pa vsi ti ugodni pogoji neso mogli resiti dežele narodno-gospodarskegu propada; pri znani nebrižnosti vlade kmetje vedno bolj božajo in lezejo v dolgove; oderuštvo hitro na rašča in z neizmerno hitrostjo si kupici v svoje roke kmetRka zemljišča; ostanki zadružnega gospodarstva, katero se je dolgo ohranilo mej ju>.noogerskimi Slovani, so popolnem izginili poslednja leta; ubo-žani kmetje se silijo v mesta in tako pomnožujejo mestni proletarijat in ponižujejo plato delalcev po tovarnah. Industrija peša in razmere mej gospodarji in delavci neso nič urejene itd. Dober dokaz, kako da propada naroduo-gospodarsko stanje na Ogerskem je hitro naraščanje antisemitizma, ki ima tu popolnem značaj narodnega protesta proti ekonomičnemu pritiskanju. Povsod so se slišali mej protise-miti pri poslednjih volitvah klici: nPogin Židom in gospodi 1" Zdaj pa poglejmo kak upliv zamore imeti na-daljno gospodstvo Tisze na razvoj narodnostij v Oger-skej, Kolikor je Tisza nedt laven in nebrižen v na rodno gospodarskih zadevah, toliko bolj energičen je pa v narodnostnih vprašanjih. Kakor pravi madjarski politik je trdno preverjen, da Ogerska more samo tedaj obstati, ako se neprestano in vedno hujše pritiska nemadjarsk-' narodnosti na Ogerskem, to je dve tretjini prebivalstva. Ogerska ima jedva pet milijonov Madjarjev, vse drugo prebivalstvo so Slovaki, Rusini, Srbi, Hrvati, Kuminu in Nemci. Statistični izkazi poslednjih let so pokazali za Madjarje žalosten faktum, da se nernadjarske narodnosti ve.;no množe, Madjarji pa ne, ter bi pri naravnih razmerah pive morale zadobivati vedno večji upliv. Da se pa to ne zgodi, prišli so madjarski politiki poslednjih k t do zaključka, da ako so nar i vnem u po-množenju madjarskega življa postatljene meje, treba je umetno okrepčati madjarsko narodnost, to je po-madjariti druge narodnosti. Tiszina vlada je s tako energijo delala na to, da se ni niti bala rušiti ustave in prelomljati zakonov. Vzemimo nekoliko primerov. Po §. 7. zukona o narodnostih, ki spada mej osnovne zakone ogerske države, ima vsak ogerski državljan, ki ima opraviti pri sodniji, pravico posluževati se ustno in pismeno svojega materinega jezika. Vzlic jasnemu smislu tega zakona, indal se je v mnogih komitatib, kjer je večina prebivalstva slovanska ali rumuuska, prošlo ltto nek vladni ukaz, kateri prepoveduje Boduijam prve instance vsprejemati uloge, katere neso pisane v madjarskem jeziku, in ta okrožnica ostala je v veljavi, ter se je pokazala m1-i nejšo, kakor osnovai zakou. Ravno to vidimo v šolah Po §. 17. zukona o j narodnosti ima se po srednjih šolah poučevati v onem j jeziku, katerega govore učenci tistega kraja. V i praktiki je pa na Ogerskem izmej 170 gimnazij in realk 153 madjarskih in samo v 17 se poučuje in razlaga v nemadjarskih jez«kih. Nasproti temn zakonu je ogerski parlament pred 5 leti izdal zakon o narodnem izobraževanji, po katerem je v vseh ljudskih Šolah madjarščiua obligatna. Vsled tega zakona Be je v poslednjih petih letih nad polovico nemadjarskih šol spremenilo v madjarske itd. Taka je tendenca min;stra Tisze v narodno-političnih vprašanjih. Tudi ni nikake dvojbe, da 80 bede ta tendenca še bolj ukrepih, to tem lož je, ker bo narodne stranke, ki so jedine nasprotnice temu pomadjarjenju, krajno osamljene druga od druge, slabe in neorganizovane. Slovaki in Rusini na Ogerskem nemajo skoraj nobene narodne iuteligence ter ne sestavljajo nikake politične strauke, tedaj se še vladi proti njim boriti nt treba. Rumun se že več kakor tri leta drže pusivue poinke, ne udeležujejo se političnega življenja, le sem ter tja izdajo kak protest proti vladnemu nasilstvu. Transilvanski Sak-sonci drže se a'corai ravno take poltike. Južno-ogerski Srb', ki so dosedaj sestavljali najodloćnejšo avtonomistično strauko v ogerskem parlamentu, so sedaj najedeukrat premenili svoj program; kongres srbske strauke v Velikej Kikindi, je sklenil odpovedati se od strogo avtouomistitncga programa in približati se vladi, ter na ta način poskusiti kaj doseči za svojo narodnost. Sicer se pa ve, da bodo vse, kar bodo dosegli, morali drago plačati. Hrvatje, ki so dolgo hrabro brani: svojo narodnost, že jenjujejo upirati se t-ilnemu madjarskemu pritisku. To se je videlo, ko se je v hrvatskem saboru ohiavuovalo o Vojnovićevem predlogu, ki se tiče protesta, da se je lansko leto ob izgredih nastavil kraljevi komisar. Dotični sklep sabora bil je prava kapitulacija hrvatske narodne stranke pred Tiszo. Iz tega je razvidno, di neso bile liberalne tendence Tiszine vlade povod velikemu veselju v mnogih šovinističnih ogerskih listih, in nem^kolibe-ralnih organih v Avstiiji, ko je zmagala zopet vladna stranka na Ogerskem, ampak vse kaj druzega. Za madjarske politike ta zmaga Tisze ui nič druzega, kakor ukiepljenje madjarizacije, avstrijski nemški centralisti pa v njej vidijo zmago državnega centralizma in oslabljenje ogerskega slovanstva. LISTEK. Knez Serebrjani. 'Kuski apiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Daljo.) XXXIX. Poglavje. Poslednje sviđanje. Helena je s shujšano roko priuzdignila črno tkanino, ki je zakrivala vrhnji del njenega obraza iu knez je zagledal njtne tihe oči, lepe od solza, znani krotki pogled, omračen nekoliko od mnogih neprespanih nočij in duševnega trpljenja. — Z Bogom, Helena! zakričal je in pal k njenim nogam; z Bogom za vselej! Daj mi Bog pozabiti, da bi bila mogla biti srečna. — Ne, Nikita Roma novic, — rekla je Helena, — sreča nama ni bila namenjena. Kri Družine Andrejeviča bila bi mej srečo in nama. Za mene si je on nakopal carsko nemilost, a jaz sem se pregrešila proti njemu iu sem kriva njegove smrti! Ne, Nikita Romanovič, midva nesva mogla biti srečna. Pa kdo j a tudi zdaj srečen ? — Res, kdo je zdaj srečeu 1 — ponovil je Serebrjani. — Bog ni milostijiv svetej Rusiji; pa veuder jaz nesem mislil, da se bode treba nama ločiti za zmiraj! — Ne, za zmiraj, Nikita Romanovič, — za-smehljala se je otožno Helena, — samo tukaj, v tem življenji. Tako je tudi moralo biti. Ne bilo bi lepo, ko bi se midva veselila, ko trpi vsa zemlja veliko gorje in britkost. — Zakaj, — rekel je z mračnim obrazom Serebrjani, — zakftj nesem dal glave pod tatarskimi sabljami! Zakaj me ni usmrtil car, ko sem mu prinesel pokorno glavo! Zakaj sem zdaj ostal na svetu. — Nosi, križ svoj, Nikita Romanovič, kakor ga nosim jaz. Tvoja osoda je ložja od moje. Ti moreš braniti svojo domovino, a meni ne ostaja druzega, kakor moliti zate in obžalovati svoje grehe! — Kaka domovina! Kje je mša domovina! — zaklieal je Serebrjani. — Pred kom nam jo je braniti? Ne Tatarji, ampak car pogublja domovino! Misli so se mi zmešale, Helena Dmitrijevna ... Ti sama si Še podpirala moj razum; zdaj je vse pred menoj potemnelo, ne vidim več, kaj je laž, kaj je resnica. Vse dobro gine, vse zlo premaguje! Pogo- stem prihaja mi Kurbski na misel, pa jlz sem odganjal od sebe te pregrešne misli, dokler je moje življenje še imelo kak smoter; zdaj pa nema nobenega smotra več, sila dosegla je vrhunec . . . pamet se mi meša. — Razsvetli te Bog, Nikita Romanovič! Ali že zato, da ti je ušlu sreča, hočeš postati carjev sovražnik, in se hočeš zoperstavljati vsej zemlji, katera pred njim uklanja svojo glavo? Ponrsli, da Bog nam pošilja skušnjave, da bi se mogli zopet videti na onom svetu! Pomisli vse svoje življenje, in ne lagaj samemu sebi, Ni Vita Romanovič! Serebrjani povesil ju glavo. Nezadovoljnost, ki je vskipela v njem, izrinila je v njegovem notranjem stroge pojme svete dolžnosti, v katerih je bil odgojen in katere je dozdaj zvesto hranil v svojem srci, čt tudi ni mogel vselej njim pokoriti se. — Nosi križ svoj, Nik ta Romanovič! — ponovila je Heleno. — P'>j ii, kamor te pošilja car. Odpovedal si se upisati v oprifiino, in tvoja vest je čista. Pojdi na sovražnike ruske zemlje; jaz pa ne neham moliti zate do svoje posledn e ure. — Z Bogom, He'ena, z Bogom, sestra moja! — vskliknil fe Serebrjani, in skočil je k njej. Njen mirni po led se je srečal z njegovim y Politični razgled. Notranje đeieje« V Ljubljani 16. julija. Na Horoikein je voiilna agitacija Jasti mej liberalci jako živa. Posebno se pa ruje proti Einspielerju, radi bi ga Nemci izrinili iz deželnega zbora, da bi potem v bjem ne bilo nobenega za-Btopuika slovenskega prebivalstva na Koroškem Zato morajo Slovenci tam biti jiiko pozorni, le potem je mogoče, da obdrže ta sedež in še katerega pri dote Novi vriiovni poveljnik vojnega bru- dotja podadmiral pl. Sterueck izdeluje sedaj nek obširen pa tudi z mnogimi stroški združen projekt o povekšanji in oboroženji vojnega brodovja po najnovejših rezultatih vojne znanosti. „Gazetta Narodovva" zahteva, da naj se Poljaki in Celil porazuniejo o zboljšanji državno-železniškega statuta. Debata v dlklfn a i iuskem deželnem zboru o Pavlmovičem predlogu, da se hrvatski jezik prizna za uradni jezik v Dalmaciji, bila je precej živahna. Ta predlog je najbolje zagovarjal pater Ljubic in poudarjal, da s tem predlogom se pospeši zjedinjenje Dalmucije s Hrvatsko in Slavonijo, pa tudi utelešenje Bjsne in Hercogovine. Zato bode glasoval za ta pred og. Italijanski jezik pa ni niti deželni jezik v Dalmaciji, ker v nobenem kraji ne bivajo zdržema Italijani, v največ okrajih pa še nobenega Italijana ni. Italijanščino je nam samo urinila beneška vlada. Potem pa do zdaj ni bilo nikdar prave jednakopnivnosti. Italijanščina je uživala povsod nekak pnviltgij. Zato je pa že čas, da Be hrvaščini da ona veljava, katera jej gre, zato mora vsak, kdor hoče sjiravo, pritrditi temu predlogu. Temu predlogu so se ustavljali Italijani potem pa nekateri vladni kimovci, mej njimi dva uradnika Kapov;c, predsedsednik deželne sodnije v Spletu, in Petrunovič, svetnik deželne sodnije v Zadru. Ta dva moža sta vedela povedati, da manjka sposobnih uradnikov, da bi se ta predlog dal izvesti. Star in navaden izgovor pri tacih prilikah. Zbor je konci debate vsprejel ta predlog s 24 proti 7 glasom. V moravskom deželnem zboru se že za-čenjaju prepiri mej Nemci in Cehi. V soboto se je poleg že omenjenega nastavljenja jednega deželnega koncipista, tudi obravnavalo o tem, da bi se ustanovili na novo dve mesti revidentov. Temu je ugovarjal dr. Tuček v imenu Cehov. Izražal je željo, da bi se reorganizovala služba uradniška in omejil birokrati, ni aparat, zlasti naj bi ae ne uvajal v okrajna zastopstva, ki se imajo na novo upe-ljati Nemci povsod skušajo sedaj, kolikor je mogoče svojih ljudi j uriniti v javne službe, dokler še imajo moč v svojih rokah. Tudi v tej zadevi je srednja stranka prpomogla Nemcem k večini. — Dr. Helcelot in tovariši so stavili v deželnem zboru prediog, da se §. 3 deželnega volilnega reda tako spremeni, da bodo volili trgi in mesta doma. „Kulnische Zeitung" piše o sedanjem položaji levičarjev v Avstriji sledeče: „V Avstriji si združena levica iz tekleue kopeli opozic:je ni pridobila nobene nove moči. Nasproti je pokazala generalna skušnja za uove volitve v državni zbor, volitve v deželne zbore namreč, kolikor so se dozdaj že vršile, da je zjedinjena levica izgubila mnogo zaupanja pri nemškem narodu. Še celo na Dunaj i, glavnej trdnjavi liberalizma, so si nasprotniki /jedinjene levice pridobili znatne manjšine. Mislili smo, da bodo sedanje volitve za deželne zbore nemštvu po naravnem parlamentarnem potu pripeljale novih moči j, pa to upanje nas je goljufalo, in največ je temu krivo postopanje levičarjev samih. Močni nemško-liberalni odpor se je res zgodil pod Taaffe- jevim ministerstvom, pa prehtro se je preobrnil v narodni rudikalizem, katerega levica in njeni ustavni program nesta mogla dohajati. Pod tem nemško-narodniin praporom bore se Nemci v mešan h deželah, ne pa pod staro zastavo zjedinjene levice. Zjedinjena levica tu vstopa večjo državniško previdnost; zato je pa tembolj obžalovati, da si ni samo s svojo politično modrosto, temveč tudi s svojim nasprotovanjem socijalnim in gospodarskim zahtevam sedanjega časa odtujila nemško prebival stvo. Zjedinjena levica zastopa navzlic posamičnim koncesijam premenjenemu duhu časa, prej ko slej še vedno isti pretekli liberalizem, pri katerem sta pač trgovina in borsa imeli dobiček, nikakor pa pride-lavajoči stanovi naroda". Hrvatski sabor se je včeraj odložil s cesarskim ročnim pismom Sabor je .sedaj zadnjokrnt zbororal, kajti v Reptembru mu poteče volilna doba in bode razpuščeo s u,! u j«* države. Včeraj je prišel nemški cesar v sedemnaj-stokrat v Gastein v kopeli. Njegovo spremstvo obstoji iz 47 oseb. Avstrijski cesar Fran Josip in cesarica Elizabeta pa prideta v Gastein 5 avgusta, da se tam snideta z nemškim vladarjem. Teh vsako leto se ponavljajočih snidenj smo se že tuko privadili, da jim nikdo več ne pripisuje nikake politične važnosti. Velika razburjenost je nu Angleškem, da je zgornja zbornica zavrgla volilno reformo. Razdražen >st je tem večja, ker je temu uzrok le zvjjdča jako nepriljubljenega lorda Salisburvju. Nanj se je bil nunreč obrnil Gladstone, iu ponudil konservativcem kompromis. Obe iborn'ci parlamenta morali bi bili dati izjavi, da sti vsprejeli volilno reformo v zaupanji na obljubo vlade, da bode ta v prihodnjem zasedanji predložila parlamentu predlogo o novi razde I tvi volilnih okrajev, Ta izjava bi se bila imela predložiti kroni, da se tako s skupnim delovanjem vseh treh postavodajalnih faktorjev doseže jamstvo, da se bode nadaljevala volilna reforma v smislu kompromisa. O tem kompromisu se je pogajal Glad-Btone v poslednjem trcuutku pred odločitvijo zgornje zbornice, Salisbury je pa ta pogajanja zamolčal proti svojej stranki. Zato je tudi zmagal, a glasovanje bi bilo vse drugače izpalo, ko bi bili vedeli vsi konservativci za ta kompromis. Vsled tega nesporazum-ljenja je pred včeraj lord Wemyss napovedal nek predlog, da volilna reforma še jedenkrat pride v zbornici ns vrsto. Vlada je podpirala ta predlog. Ali bode vsprejet, se še ne ve. Ako bi pa ta predlog ne bil vsprejet, odložil se bode parlament 8. avgusta in zopet sklical na 20. oktobra. Nemčija in AvBtrija se neki misliti na egiptovski konferenci ustavljati vsakemu ponižanju obrestij egiptovskega dolga. Avstrija pa tudi hoče predlagati, da bi bilo mesto predsednika komisije egiptovskega dolga, ki bode po angleško-fraucoskem sporazumljenji vedno kak Anglež, samo častno mesto brez odločujočega glasu. Rusija in Nemčija bi pa tudi radi stopili v to komisijo. Rusiji pa baje tudi ni povseČ, da bi se dovolila nev-tralizacija Sueškega prekopa iu ne bode hotela drugače v to dovoliti, da se dovoli nevtralizacija Bosporu in Dardanel. Iz tega je razvidno, da ima konferenca več težav rešiti, nego se je mislilo. Domače stvari. — (Najnovejši slovenski dnevnik) priobčil je v včerajšnjej številki naslednjo domačo stvar: — (Našim „Sokolom".) Operacije na lastnem životu so od nekdaj najbolj mučne, — zaradi tega je tudi nam prav neprijetno, da moramo danes utemeljeno grajo izražati „Ljubljanskemu Sokolu". Tembolj, ker sicer odkrito simpat /ujemo s tem domačim društvom ter po vsem odobravamo koristni njegov namen. A zgrešili bi pravo pot, ako bi hoteli po vzgledu nekega druzega slovenskega dnevnika vso krivdo za to, kar se je v nedeljo zvečer zgodilo pred kazinskim vrtom, zvaliti na pristaša protivne nam .stranke, naj se uže piše „Miiller" ali nMeier". Factum je, da je filharmonično društvo moralo prenehati sredi pesmi, VBled hrupa, s k iterim sta ljubljanski „Sokol" in spremljajoča ga maožica korakala poleg kaziuskega vrta. Da so si ,Sokoli" izbrali baš to črto, tega jim nečemo zameriti, — imeli so vnanji povod v tem, da so njih tovariši veterani svojo zastavo deponirali v društvenih prostorih, v Gledaliških ulicah. Tudi tega jim ne bodemo očitali, da so se bližali čitalnici z „živio"-klici, spremljani od trobentačev, kateri so svirali sokolsko koračnico. Ali da se je med pojave preglasne lojalnosti vmešavalo izzivajoče žvižganje in sikanje, katero se je moralo vender le tolmačiti kot nepotrebna in neopravičena demonstracija proti mirnemu, recimo, nemškemu diuštvu, in da „Sokolov" odbor ii' imel dovolj taktnosti, društveaikom priporočati, da bi se od čitalnice vrnili skozi Sehellen-burgove ulice, izoeibaje se kazinske okolice, ter da so ljudske množice še potem s hrupom in vpitjem nagajale filharmonikom iu motili njih produkcije, to moramo odločno grajati. Vprašamo le, kake pritožbe bi se čule iz naših ust, ako bi pri javni „besedi" morala prenehati slovenska pesen vsled demonstrativnih „boehB klicev nemškega društva in njegovega spremstva? Tako početje je otročje, ob jednem pa je škodljivo naši pravični stvari. Nemškemu protivniku stisnili smo orožje v roke in svetu smo dokazali, da se naš narodni čut naj raj še razodeva v — škandalih. Za Boga, kaj treba Nemca dražiti, ako on miruje?! Danes uže se Či-tajo po dunajskih listih pretirane vesti o izmišljenih izgredih pred kazinskim vrtom, v novic se bode svet begal z neresničnimi poročili, da miren Nemec niti svojega življenja varen ni pred slovensko drzovi-tostjo io surovostjo — in kedo je prouzročil zlobno to zbadanje? Odgovor je lahek. In še eno: baš sedaj se prizadevajo goriški bratje od minister-stva dobiti dovoljenje, da bodo slovenska društva z vili raj oči m i zaBtuvami smela korakati pri slavnostnem sprevodu po goriških ulicah. Ali so premislili naši nepremišljenci, da so s svojim netaktnim postopanjem kaj slabo uslugo storili slovenskemu življu na Sočinem bregov ji'.- Zopet nov dokaz, kolikokrat mi kranjski Slovenci prav po nepotrebnem škodujemo interesom rodnih nam bratov po sosednih kro-uovinah. Razume se samo po sebi, da s temi opazkami nikakor ne nameravamo braniti ali zagovarjati neumestne zabavljice nekaterih več ali menj smešnih osob iz nemškega tabora. Kar so v nedeljo zvečer čenčali nepoklicani branitelji germanstva pred kazinskim uhodom, je le drastičen dokaz za istinitost Horacijevega izreka: Iliacos infaxi muros- peceatur et extrat Nikdar nesmo čutili najmanjše sije zavračati slovenskih dnevnikov Benjamina in njegove hiper- pobitim pogledom, objela ga je kakor brata iu poljubila trikrat, brez vsakega strahu in nemira, kajti v tem posloviteljnim poljubovanji ni bilo tega čuvstva, katero jo je pred dvema mesecema pri ograji Mo-rozovljevega vrta vrglo knezu v naročje, ne da bi bila to vedela ali hotela. — Z Bogom! — ponovila je, zopet doli spustila pokrivalo, in hitro odšla v svojo celico. Zaslišalo se je zvonenje k večernej molitvi. Serebrjani je dolgo gledal za Heleno. On ni slišal, da je govorila ž njim opatinja, ni čutil, da ga je prijela za roko in spremila ga iz zagraje. Molče je sedel na konju, molče se je vračal z Mihejičem po potu po smrekovem gozdu. Zvonenje samostanskega zvona ga je še le vzbudilo iz otrpnenosti. Še le zdaj je prav razumel vso težo svoje nesreče. Srce mu je pokalo od tega zvonenja, pa z ljubeznijo je je poslušal, kakor bi v njem odmevalo poslednje slovo Helene, in ko je lahko zvonenje, ki se je razlegalo v daljavo, utihnilo v večernem mraku, zdelo se mu je, da se mu je vse, kar mu je bilo ljubo, iztrgalo iz njegovega življenja in od vseh stra-nij ga je objela hladna, brezupna osamelost . . . Drugi dan odrinila je četa Nikite Romanoviča po svojem potu, vedno dalje po temnih gozdih, ki so se le kaj malega pretrgali, in držali se Brjanskega gostega gozda. Knez jezdil je naprej in Mihejič daleč za njim in ni se predrznil pretrgati njegovega molčanja. Serebrjani je jezdil in povešal glavo, in sredi največje obupnosti svetilo se mu je, kakor daljna zarja neko tolažilno čuvstvo. To bila je zavest, da je v življenji storil svojo dolžnost, kolikor mu je dopuščal njegov razum; hodil je vedno po ravnem potu, nikdar ni nalašč krenil ž njega. Dragoceno čuvstvo, katero živi sredi skrbi in britkosti, kakor ne-odvzetljiv zaklad v srci poštenega človeka, in pred katerim je vse bogastvo sveta, vse, po čemer hrepene ljudje, — prah in nič druzega! Ta zavest je dajala Serebrjanemu moč, prenašati življenje, in v mislih je ponovil vse okolnosti slovesa od Helene, ponovil vsako njeno besedo in našel otožno tolažbo v misli, da bi res ne bilo lepo veseliti se v sedanjosti, da se on ni ločil od svojih bratov, a prenaša ž njimi vse težave. Domislil se je tudi besed Godunova in britko bo je zasmehljal, ko se je spomnil, s kakim prepričanjem je govoril o poznanji človeškega srca. B Vidi se," mislil si je, „da tudi vsega ne ugane Boris Teodorovič! Dobro on pozna državna dela in srce Ivana Vasiijeviča; on že naprej ve, kaj poreče Malj ut u ali kaj stori kak drug opričnik; a kako čutijo ti, ki ne iščejo svojih koristij, to njemu ni znano!" Nehote spomnil se je Serebrjani Maksima in pomislil, da tako ne bi bil sodil njegov pobratim. On ne bil bi rekel: Morozova ni vzela iz ljubezni in čakala bo tebe. Rekel bi bil: hiti pobratim moj! Ne zgubi nobenega trenotka; poženi konja in ustavi jo, dokler je še čas! In pri misli na Maksima zdela se je Nikiti Romanoviču osamelost še težavneja, kajti vedel je, da se nikdo ž njim ne bode tako sprijaznil, nikdo ne napolnil s svojo dušo njegove duše, razjasniti pomagal mu mnogo, kar mu je bilo temno v njegovem poštenem srci, kajti v zmešnjavi dogodkov ni utegnil razjasniti . . . In njegovega življenja pot tekel bode, ne vprašaje, ali se skladajo ali ne njegova boljša hrepenenja z njegovimi težkimi zahtevami. Dolgo mu bode morda življenje še pletlo svoj pisani uzorec, v katerem vsaka podrobnost, sama za se vzeta, nema nobenega jasnega smisla, a se vse prikazni drže kakor ne-pretrgljiva veriga, izvirajoč druga iz druge s strogo doslednostjo. In Serebrjani je povesil glavo in spustil v a- bolične in eksotične izjave, a navedenemu sestavku nasproti bdo bi molčanje — pregreha, kajti v njem postavil se je naš oficijozus na isto stališče, na katerem so že davno „Tagespost^, „N. fr. Presae", „Deutsche Zeitung", Deutsche Wacbt" itd., v tem sestavku neopravičeno in uprav licemerski napada našega vrlega „Sokola", uporabljajoč pri tem poslu vsa nemško-liberalna sredstva, kakor so: laž, per-fidija, zavijanje in sumničeuje. Laž Je, da se je mej „pojave preglasne lo jalnosti umešavalo izzivajoče žvižganje insi-kanje. Nikdo, niti izroej Sokolov, uiti izmej spremljajoče množice ni žvižgal ali sikal. Perfidua je trditev, da je filharmonično društvo sredi pesni moralo prenehati vsled hrupa prouzročenega po „Sokolu" in po množici, kajti istina je le to, da filhar-moniki baš dotične pesni neso zuali in da jim je prav a tempo prišel ta izgovor. Istina pa je tudi to, da so filharmoniki in njih pritaši na kazinskem vrtu sedeči, začuvši godbo mimo korakajočega „Sokola" začeli unisono tako močno sikati in žvižgati, da se petje filharmouikov niti čulo ni, da so torej morali prenehat i. Sikanje iu žvižganje prihajalo je jedino leska-zinskega vrta, a po starej basui o volku in jugnjetu zavija se sedaj ta stvar tako, da so narodnjaki sikali in žvižgali. Zavijanje in sumničenje je vsaka beseda, ki se izreče o kakeršnem koli izgredu ali škandalu preteklo nedeljo. Narodna stranka ima v tej zadevi popolnem mirno vest, nema Bi očitati ni trohice. Da je pa v očeh uradnega lista že to neodpustljiva grehota, da se predrznejo narodua društva mimo kazine z godbo korakati, to je pač le plod slabo- razumljene in še slabše praktikovane spravljivosti. Tej gospodi bi bilo menda le tedaj ustreženo, ko bi morali „Sokoli" in druga društva tihotapim po stranskih potih vračati se v Čitaluico, kakor je bilo še pred malo leti, ko bi v lastuej hiši morali biti še vedno „podla g a tujčevi peti." Menimo, da imamo vsaj toliko pravice, korakati z godbo skozi „Zvezdo", kolikor filharmoniki, ki imajo na javnem odprtem vrtu svoje produkcije in kolikor nemški turnarji, ki so nedavno še v poznej noči zažigali baš na kazinskem vrtu umetalni ogenj, da je pok in prask razpokajočih se tvarin vznemirjal vso okolico. Kje je bila takrat rahločutnost oficijoz nega pisca, kje je bil takrat njegov pouk o taktnosti ? Najgorostasnoji in uprav nesramen pa je stavek, da smo svetu dokazali, „da se naš narodni čut naj raj še razodeva v škandalih." Narodu slovanskemu, ki je na toliko taborih zboroval, ki je priredil na stotine narodnih veselic, vse v največjem, celo od nasprotnikov občudovanem redu, kaj tacega očitati, to presega vse meje. Kako sijajno razodeval se je lani za slavnostnih dnij naš narodni čut, in kako uzoren red je vladal vsekdar in povsod navzlic ogromnej nagromadenej množici. Da se v Duuajskih listih čitajo pretirane vesti o izmišljenih izgredih, kako bi moglo to koga begati, ko vender „o f i ci j oz usu sam priznava, da so izgredi izmišljeni, da so vesti »pretirane", poročila „neresnična". Ker so to njegova „ipsissima verba" ne moremo se načuditi, od kod je nabral toliko svete jeze in skoro jeti ter jezdil po tihem borovem gozdu, ki je bil tako mračen, kakor njegove misli. Lahki koraki razbojnikov motili so tišino v tej pustinji. Divji njeni prebivalci veverice in polhi, ne vajeni v tem brez-ljudnem kraji, bati se človeka, se neso skrili, ko so zagledali bojnike, ampak zlezli bo na vrhne veje in od tod radovedno gledali mimo gredoče. Pisani detli bo se držali s svojimi kremplji za z mahom poraščeno skorjo drevesnih debel, in obračali svoje rudeče glave na prišlece in zopet začenjali tolči ob suho drevo. Jeden bojnik, navdušen od prirodne lepote, zapel je poluglasno neko pesen; drugi so se mu pridružili in kmalu bo se vsi glasovi izlili v jeden zbor, kateri se je z zvučnimi premenami daleč razlegal pod temnimi drevesi . . . Tu bi lahko končali našo žalostno povest, ostaja nam še samo povedati, kaj je bilo z drugimi OBobami, ki bo morda s Serebrjanim delile sočutje čitatelja. O samem Nikiti Romanoviču slišali bo-demo še jedenkrat na konci naše povesti, pa zato je treba preskočiti sedemnajst težkih let in preseliti se v Moskvo v slavno leto prisvojenja Sibirije. bi mislili, da se v tem kaže upliv silno pripekajoče vročine. — Prav nepotrebno pa je bilo pretakati krokodilove solze zaradi slavnostnega sprevoda po Goriških ulicah. V tej zadevi sti samo dve alternativi: Ako je naša zahteva pravična, mora zmagati in sprevod mora se dovoliti, ker to zahteva naša ravnopravnost Ako je pa ravnopravnost le otla fraza, potem se ve da, bode drugače. A potem bodemo imeli dokaz, da je ravnopravnost zavisna od Konšekovega sina izmišljenih in neresničnih poročil, potem bi morali i mi vsklikniti „Uboga Avstrija!" Prav abotna je propoved, da bi nedeljski povsem mirni izlet škodoval interesom rodnih nam bratov v sosednih kronovinah. Tem interesom pač v prvej vrsti in največ škodnje baš „oficijozus", on je pravi uzrok, da se z nezadovoljnostjo in nekakim gnevom zre na dogodke v beli Ljubljani in včerajšnja njegova neosnovana hdipika je temu ueovrgljiv dokaz. Konstatovati nam je še, da ni res, da bi se bila mimo kavsme svirala sokolska koračnica, zatrjevati nam je slovesno da ni bilo od narodne strani nobenega škandala, da je tedaj vse, kar je pisal „oficijozus" popolnem s trte zvito, konstatovati pa tudi, da je sinoč zavladala po vsej Ljubljani vsled tega neopravičenega in odurnega napada silna razburjenost, občna nevolja in da je vse bilo tega mnenja, da uradni list nema menda dru zega smotra, nego napadati in sumničiti narodnjake in narodna društva. Da, da, „operacije na lastnem Životu so od nekdaj najbolj mučne", to mora zuati najnovejši naš dnevnik, kajti včeraj zvršil je na sebi pravi pravcati „bara kiri*. — (Imenovanje.) Gosp. Josip Lendov-šek, suplent ua prvej državnej gimnaziji v Gradei imenovan je učiteljem na državnej gimnaziji v Beljaku. — (Obrtni nadzornik) za Štajersko, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo, dr. Pogačnik, prišel je 11. t. m. v Maribor in ogleda) si ondotna obrtna podjetja in tovarne. — (I. mestna peterorazredna deška ljudska šola) v Ljubljani izdala je svoje letno poročilo, kateremu povzamemo, da je bilo na tej učilnici, začetkom leta 469 učencev, po narodnosti 431 Slovencev, 6 Hrvatov, 1 Srb, 31 Nemcev, 2 Laha. Za bližnji višji razred Bposobnih 335, nesposobnih 121. Vrhu tega je pripravnico za obrtni j sko šolo obiskovalo 130 učencev, mej njimi Slovencev 128. Knjižnica za učence broji 385, ona za učitelje 265 zvezkov. V primeri z lanskim šolskim letom se je število učencev pomnožilo za 65 in v tretjem razredu bili so upisani 104, kar je gotovo vele-mnogo, oziroma preveč. Tudi v prvem razredu bilo jih je 96, potreba paralelke tedaj očividna. — (Kopanje) po Ljubljanici Bredi mesta, posebno v Trnovem in Krakovem in na sv. Petra predmestji, kjer je po mestnem magistratu prepovedano, postalo je kar občno. A ne samo, da se kopljejo otroci popolnem nagi, isto delajo tudi odraščeni ljudje in se celo vozijo, kakor jih je Bog ustvaril, v čolničih po Ljubljanici. Po nabrežji pa hodijo ljudje, ki morajo to nehotoma gledati. Tu hi bilo pač energičnega postopanja mestne straže treba, katera, dasi vemo, da je preobložena z drugimi posli, XL. Poglavje. Poselstvo Jermaka. Mnogo časa je preteklo, odkar je Serebrjani odšel iz slobode na Čelu pomiloščenih razbojnikov. Razne premene so se dogodile od tega časa v svetoj Rusiji. Pa Ivan se je kakor poprej udajal sumom in kaznoval je najboljše in naj veljav nej še državljane, ako je zopet prišel k sebi, se je javno kesal, pošiljal samostanom bogate darove in dolge zapisnike z imeni usmrtenih, da naj molijo za njih pokoj. Od prejšnjih njegovih ljubimcev ni ostalo nobenega. Poslednji in glavni izmej njih, Maljuta Skuratov, ki ni nikoli skusil carske nemilosti, bil je ubit pri obleganji Najda ali Weiasensteina v Livoniji, njemu v čast je Ivan sežgal na grmadi vse ujete Nemce in Švede. Na stotine in tisoče Rusov je izgubilo vsako nado na boljše čase in odšlo v tolpah v Litvo in Poljsko. Jeden sam Brečea dogodek pripetil se je v tem času. Ivan je spoznal nepotrebnost razdelitve zemlje v dve polovini, iz katerih je manjša zatirala večjo in na prigovarjanje Goduuovo uničil je opri- bode le s strogim postopanjem odstranila te nespodobnosti. — (Utonil) je včeraj zvečer 19 letni vojak domačega polka Josip Gorišek doma iz Vrhpolja pri Kostanjevici, na oglu Prul, pri cesarskem grabnu. Izvlekli so ga sicer brzo iz vode, a bilo je prepozno. — (Iz ljubosumnosti) hotel se je včeraj utopiti neki pomočnik brez dela. Skočil je v Ljubljanico, ko je prej že naznanil svojim prijateljem, da mora umreti, ker se mu življenje studi. Tolkel ae je z uteži prej po glavi, skočil potem v Ljubljanico, pa se koj rad pustil izvleči iz vode, ko se je ohladil. Rekel je, da je bil razdražen in malo (?) pijan. No sedaj bode morda ohlajen živel še dalje. — (Zgubil) je včeraj v pijanosti zudremajoČ na vozu voznik Janez Klemenčič z Dolenjskega sod napolnen z nad 300 litri špirita, na cesti od Ljubljane do Grosupljega. A danes v potu svojega obraza prihitevši po cesti proti Ljubljani, našel ga je v jurku blizu Lavrice. Da bi bili vsakdanji gostje Lassnikove in Pichlerjeve kleti vedeli, da se ta njihova največja slast neporabljena brez gospodarja hladi na cesti proti Grosupjemu, to bi se bili okoristili I — (Pri Brdovci) na Hrvatskem izvlekli bo iz Save utopljenca. Po obleki sodeč je bil ponesrečenec kmet iz Štajerske ali iz Kranjske. Denarja ni imel pri sebi, glava mu je bila z ostrim orodjem, najbrže s sekiro razklana. Začela se je preiskava. Telegrami „Slovenskomu Narodu*. Dunaj 16. julija. „Wiener-Zeitung:u Sekcijski načelnik Czedik imenovan predsednikom generalnega ravnateljstva državnih železnic, nadzornik obratnega ravnateljstva na Du-naji Eduard Zinkl imenovan je obratnim ravnateljem v Beljaku. Pariz 26. julija. Včeraj čez dan v Marseille 20, v Toulonu 7 za kolero mrtvih. Berolin 15. julija. Francoski poslanik izrazil je po nalogu svoje vlade svoje obžalovanje, da se je včeraj v Parizu snela in raztrgala nemška zastava. Zaradi hitrosti, s katero se je to vršilo, ni redarstvo o pravem času moglo poseči vmes. London 15. julija. Reuterjev bureau poroša iz Adena: Tukajšni angleški rezident odplul je včeraj z dvema topnjačama v Ber-bero, da to pristanišče za Anglijo vzame v posest. Razne vesti. "(Naša cesarica in otročja politika.) Naša cesarica se je šla uedavno s svojo dvorno gospo v okolico pri Išlu sprehajat. Na sprehodu sreča dve deklici, ki sti se vračali iz šole domov. Visoka gospa jima da nekaj sladkarij in vsakej po jeden srebrn goldinar. Veselo korakati učenki s cesarico, katera se ž njima dobro zabava, dalje. Nazadnje reče naša vladarica: „Zdaj pa lahko noč. Pojdita domov!" Deklici obe najedenkrat odgovoriti: „Lihko noč, gospa cesarica!" nAli me poznate?" vpraša čudeč se cesarica; „zakaj ste to še le zdaj povedali V Starejša se zvito nasmehlja iu pravi: „Mati je rekla, da je boljše, Če se človek dela, ko bi ne poznal gospe cesarice, ker se potem od nje več dobi." Cesarica in njena spremljevalka sti se na to še dolgo iu presrčno smijali nad otročjo politiko. čino. Vrnil bo je na bivanje v Moskvo in strašni dvorec v Aleksandrovski slobodi izpraznil se je za vselej. Mej tem je mnogo nadlog zadelo našo domovino. Glad in kuga sta pustošila mesta in vasi. Ne-kolikokrat je tudi han uapal naše ozemlje, jedenkrat je celo požgal vse hiše okrog Moskve in velik del mesta. Švedi so napadali nas s severja; Štefan Ba-tori, kateri je bil izbran od državnega zbora po Žigimontu, obnovil je litovsko vojno in kljubu hrabrosti naših vojsk [zmagal s svojo bistroumnostjo in nam odvzel vsa naša zapadna ozemlja. CesarjeviČ Ivan, če tudi je bil napolnen s hudobijami svojega očeta, čutil je tedaj ponižanje države in poprosil je carja, da gre z vojsko na Ba-torija. Ivan je videl v tem nameravanje, vreči ga s prestola, in carjevič, nekdaj otet od Serebrjanega pri Paganskej Luži, zdaj ni ubežal smrti. V ječi ga je car ubil s svojo ostro palico ! Pripovedujejo, da je Godunova, ki je skočil mej nja, car težko ranil, in samo zdravstvenej umetnosti Permskega gosta Strogonova se jo posiečilo, oteti mu življenje. (Dalje prih.) * (Cesar in korpomlnv sluga.) Kakor je znano, naš cesar zgodaj ustaja in se poda ali na sprehod ali pa na delo. Za časa zadnjih vojaških vaj v Bruku pri Litvi gre na5 vladar jedenkrat žo ob polu šestih zjutraj v ostrog vojake obiskat. Usto-pivŠi v prvo barako, vidi, da si korporal ravno prvi črevelj zavezuje in njegov sluga jermena snaži. Vsi drugi vojaki, utrujeni po težavnih vajah prejšnjega dne, so že trdno spali. Korporal cesarja zagledavši, skoči kvišku in zaupije prav glasno in razločno: „Pozor!" Na to povelje ustopi k njemu sluga kot jedin vojak in pozdravlja roko po šivu svojih spodnjih b!ač držeč, najvišjega gospoda. Drugi vojaki so spali dalje. Oni pa, katere je zbudil korporalov klic, a\ neso upali kvišku planiti in običajne časti skn-zovati našemu vladarju. „/■■ dobro. Obujte si še drugi črevelj in napravite se,u reče cesar korpo-ralu. Sluga pa nagovori magjarski: „Ti si Oger. Povej mi toraj, zakaj ne nosiš vojaških spodnjih hlač?" — „Vaše Veličanstvo!" se odreže v Bvojem materinem jeziku prostak, „jaz sem na nošnjo širokih ogerskih hlač bolj navajen. Vojaške ozke spodnje hlače se pa tudi po 2 ali 3kratnem perilu prehitro raztrgajo. Zato rajši sam svoje nosim. „Pokaži svoj telečnjak!" ukaže nato cesar. Vojak ga prinese, odpre in cesar zapazi v njem dvoje spodnjih, lepo zloženih hlač in nekaj viržink. „Toje lepo" govori dalje, „da ti državo tako varuješ. Takih vojakov potrebujemo v državi." Potem gre cesar dalje in se pomenkuje z vojaki, kateri so že ustali one pa, ki so še spali, pusti v miru počivati. Kdo je bil pa zvečer tistega dne bolj vesel in ponosen ko naš sluga, kateri je prejel od cesarju za vzgiedno varčnost 100 najboljših viržiok. * (Kraljeva ponižnost.) Profesor pl. Nordtoskjold, katerega obsipajo z redi zaradi njegovih na severnem potovanji pridobljenih znanstvenih zaslug, ni hotel sprejeti severne zvezde reda ki mu ga je podelil Švedski kralj Karol XV. Nekaj mesfcev pozneje obišče profesor kralja, da bi mu izročil k>>/o belega medveda, katero je s sabo s severa prinesel. Kralj vsprejemši dar pravi: rLepa hvala! Jaz neBem tako prevzeten, kot vi!" * („Kdor zna, pa zna.") Nedavno se je mlad odvetnik oženil, a vender pridržal svojo prejšnjo hišino, deklico izredne lepote, tudi po poroki pri hiši. Njegovo zaradi medenih tednov za malo Časa pretrgano ljubezen do hišine, nadaljevala sta njegova dva tudi oženjena prijatelja in pogosto obiskovala hišo novoporočencev. Č^z nekaj časa od pusti mlada gospa in gospodinja, ne vemo iz kakega uzroka, hišino, služkinjo treh gospodov, iz službe. Zvita o?klica pa piše na to odvetniku: „Dragi gospod! Menim, da 300 gld. ne bo preveč. Verjemite mi, da nemam niti koščeka otročjega perila, katero bom prav kmalo in zelo potrebovala." Odvetnik se sicer prestraši, ko bi bila strela z jasnega vanj udarila, a si naglo pomaga iz zadrege. Drugi dan že dobita oba njegova prijatelja dve jednako glaseči se pismi: „Dragi prijatelj! Tvoja ljubica se je do mene obrnila s prošnjo, da bi jaz mej tabo in njo posredoval. Menim, da 300 gld. ne bo preveč. Verjemi mi, da ona nema niti koščeka otročjega perila, katero bo prav kmnlo in zelo potrebovala." Uro pozneje, ko je odvetnik pismi odposlal, že prideta dva služabnika v njegovo hišo in piineseta vsak od svojega gospoda pismo. Mlad mož pismi odpre in vzame iz njih po 3 čisto nove višnjeve stotake. Zvita buča Irtro pošlje 300 gld Bvojej Hvšej hišini proti pohotnici, v katerej se ona izjavi, da je s poslanim denarjem zadovoljna in da ue bo več tirjata. — In družili 300 gold. ? — Čez nekaj časa potem bo obhajali god odvetnikove mlade gospe In saj veste, odvetnik je ljubeznjiv in pazljiv mož. „Prav močno si me izneiiadii", reče laskavo njegova soproga; „kdo ve" koliko si dal zopet za tu z biseri obloženi prstan!" „Zate, moj ljubi angeljček ■ odgovori na to soprog, „ni meni na svetu nobena stvar predraga!u * (Krvoločno učiteljico,) gospo Selin-ger, predstojnico dekliški šoli v Taruopolu, katera je neubogljivo deklico z bucikami zbad»la. so obsodili pretekle dni na 10 dnij v ttško ječo oziroma v globo 250 gld. * (V Novem Yorku) dozidala se je ravnokar v 7. okraji v 57. ulici tako zvana „Osborne-liiča", ki imu petnajst nadstropij. Stopnic v tej hiši ni, ampak s parnim vlakom skrbljeno je za promet mej nadstropji. Davtitnadstropue hišo v oko lici so kakor pririikovci proti tej ogromnej zgradbi TUJCI: dno 15. julija Pri Nloiiii: Slaoc iz Trsta. — Schiess iz Gradca. — Jesenko iz Trsta. — Maliverus It Milana. — Podnebšek iz Št. Martina. — Kotnik iz Vrda. — Geiss iz Krškega. — Lewy iz Trsta. Pri Htalltl: Gradeo z Dunaja. — Račič iz Reke. — Kainisch z Dunaja. — Maćenala iz Trsta. — Uradetz z Dunaja. — Vitez pl. Schneid iz Kamnika. — Hertzl z Dunaja. — KniT iz Odese. Umrli so v IiJul>IJ<*iii; 18. junija: Adolf Dcžuian, bivšega oštirja sin, 9 mesecev, Zvonarske ulice štev. 7, za krčem. — Marija Brccel-nik, mizarjeva žena, 49 let, Konjušni trg štev. 2, za bra-morko. — Friderik Ramovš, svonolivčov sin, 5 '/t 'L,f> ^'ni* berjevo nlice st. 4, za drisko. VABILO kegljanju na dobitke, katero priredi Ljubljanski „Sokol'1 na kegljišči čitalnične restavracije na korist fondu za svečanost petindvajset- letnice svojega obstanka. MT Kegljanje se Je začelo dne 1. Julija in traja do dno 15. avgusta t. 1. do 8. ure zvečer. "M »O Idi KI; I. II. III. IV. V. dobitek 10 cekinov 2 :: 3 cekini 2 cekina VI. dobitek 1 cekin. VII. šaljiv dobitek za največkrat vseh 9. IV. dobitek je za največ serij. Serija 9 lučajev velja 20 kr. Kegljalo se bode lehko vsak dao od 9. ure zjutraj do 12. ure po noči. — Onim, ki bi morebiti no hoteli sami kegljati, pre.skrbel bode odbor zanesljive namestnike. Z ozirom na namen vabi najuljudneje vse ude „Sokola" in prijatelje društva k obilni udeležbi _odbor* „Sokola". Meteorologično poročilo. S a Cas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Ve tro v i Nebo Mo-krina v UJUl. 15. julija 7. zjutraj 9. pop. 9, zvečer 739 30 mm. 737-32 mm. 73665 mm. 4- 206" 0 + 30 6" C -f 24-4" C si. zah. si. vzh. Drezv. jas. jan. d. jas. 000 mm. Srednja temperatura -4- 25-2°, za 6-2° nad normalom. Tržne cen«*: v IJiibljanl dne" 16. julija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, » . . . Koruza, „ . . . Leča „ ... Grah - . . . Fižol , . . , Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ Drva trda, 4 k v. metre . „ mehka, , , , gld. kr. 8 12 5 85 4 55 a 25 6 18 6 34 70 8 — 8 — 9 — 3 50 — 93 — 78 — 60 — 72 — 85 — 2 — 8 — 64 — 52 — 70 — 40 — 40 — 17 1 96 1 78 7 — 4 80 IO±1a<3& "bor^ssa. dne 16. julija t. (Izvirno toiograli&nu porodil t'apima reti a . . . srebrna renta .... .... Zlata ren ... .... 5% marčna renta........ Akcije narodne banke ..... Kreditne .ikcije...... London . ..... Srebro .......... Sapol.. ........ G. kr. cekini. ...... SomAke marke ..... 4°/0 državne »rečko iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0..... c.) „ papirna renta [>"/„ . . . 5°/0 štajerske zemljišč, od/oz. oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 rld. Zemlj. obč. avstr. 41/,0/« zlati zaat. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, želozuice 80 gld- 55 81 55 103 _ 10 !>5 p R ~ * 80 - 302 50 ■ 121 » 75 n — t y 1 67 n r» 77 9 "9 55 12» 25 168 50 103 i 10 % 122 — 91 25 T) 88 ■ 20 n 104 50 115 75 121 J 20 107 „ 80 Pri >r. oblig. Ferdinandove se v. železnice J 05 gld. 75 kr. Kreditne srečke......100 gld. 175 ,50 Rudolfove srečke .... 10 „ 18 . 75 * Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 108 , 50 Trammway-društ. velj. 17o gld. a. v. 215 , — " \ četrtek 17. t. m. je prva in prihodnji ponedeljek 31. t. m. druga dražba vin, ki se nahajajo v kleti krčme „zum Suđbahnhof v Kolodvorskih ulicah. Začetek dražbe jo ob 9 uri dopoludne na licu mesta. Pri prvi dražbi se bodo prodajala vina le za izrečeno ceno ali nad ceno, pri drugi pa tudi pod ceno. Najuljudneje vabi kupce k dražbama (448-1) F. Mrič-eva iontaa-masa. Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos po 22 kr. kg., kdor je več vzame, še ceneji. Za zanesljivo kaljivost se garantira. J. R. Paulin v Ljubljani, (4!6-2> zaloga špecerijskega blaga, „pri voglu". Tčff-^-Gr- i Ženiti se želi mlad udovec, 32 let star, prav čedne vnanjosti, mnogo-stransko izobražen in lastnik posebno ugodnih posestev in obrtnij v neki veliki župnijski vasi blizu Ljubljane. Nevesta, nuj si že bodo prosta gospodi-čina ali pa udova brez otruk in ni nad 26 stara, naj je primerno izobražena, prijetne vnanjosti in naj ima najmenj 6000 gld. premoženja v gotovini. Ponudbe, s priloženo fotografijo, naj se izvole do 1. avgust« t. 1. pošiljati pod znamko ,,N. T.** upravnistvu „Slov. Naroda". Tajnost zagotovljena. (441—3) aSU&e l iik'1 1w (32—52) ♦ K«ke in zol>»vja J ustav lj a po naj nove j šem a m e r i k a n s k e m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploutbovKnja in vso /olmc oj>4-rii<'ije ♦♦♦♦ zobozdravnik A. Paichel^ t poleg Hr'icleckjrjevega mostu. I. nadstropje. # 4 4 Jordan-ovo zdravilo za kurja očesa ipriporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako še t »ko ukorenineno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plaća le vspeb. Cena polovioi steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova o 'i.i|in/)ih ceiiali iriporoča (429—5) GEBA, "\JLXa,X- Slonove ulice st, 1 1. izdatelj in odgovorni urednik: I v*t n Zeleznikar. L-slniiia in tiak rNiiro'ine Tiskarne".