Naročnina listu : =
Celo leto .	•	K	12'—
Pol leta .	•	„	6*—
Četrt leta .	.	„	3'—
Mesečno .	.	»	1'—
Zunaj Avstrije : = Celo leto .	.	K	17-—
Posamezne številke t:	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo in npravniStvo : Maribor JKmroSka ulica S. = Telefon št. 113.
Slovenski sodniki, v taki
luži ste!
Nastavljanje sodnikov na Spodnjem Štajerskem in Koroškem in .germanizacija sodnij pod 1 pokroviteljstvom Hocbenbu rge r j e v i m in Pittreichovim je postalo tako neznosno, da preti celemu, slovenskemu narodu ne le iz narodnega, ampak tudi iz socialnega stališča največja nevarnost. Sčasoma ,bodo nemški in nernškutajrski sodniki zasedli vsa mesta in izpodrinili iz službe vse naše slovenske sinove, ki po mučnem Studiranju, brez sredstev in pri največjem pomanjkanju ne bodo prišli niti do kruha.
Povila r j amo, da so poslanci S. K. ZL takoj spočetka uvaževali socialni in narodni pomen sodnijske-ga vprašanja in so zato nastopali odločno proti Ho-chenburgerju in proti Pittreichu,, ki sta začela s hujšim sistemom, nego bivši Waser. Namesto da bi bili liberalci pravočasno podpirali poslance S. K. Z. v tem boju, so jim vpadli v hrbet in oslabili s svojim neumnim postopanjem vsako intervencijo; ^zgodilo se je celo, da je nemški poslanec Marckhl pobijal poslance S. K. Z. z orožjem,, katerega so mu dali liberalci. StenografiČni zapisniki državnjega zbora lahko dokažejo, da , se je Marckhl skliceval na očitanja slovenskih liberalcev, češ, slovenski poslanci napadajo justične razmere le iz strankarskega nagiba. Zato je Pitfreich nemoteno nadaljeval svoje delo v justici, in že prišel do sklepa, da. na Koroškem I sploh ne sme več imenovati slovenskega sodnika, da se mariborsko sodnijsko okrožje ne razlikuje mnogo od koroških razmer in da mora tudi celjsko okrožje (čisto drugače presojati nego Kranjsko.
V imenu S. K. Z!. je šel pred kratkim poslanec dr. Verstovšek, zopet k ekscelenci Pittreichu, in ga v poldrugournem razgovoru natančno informiral, kako vre med slovenskim ljudstvom zaradi sodnijsldh razmer in kako nezaupanje uživa ljudstvo do sodnij na Slovenskem. Vsa druga izvajanja Pittreichova in utemeljevanje si prihranimo za drugo pot. Dolžnost naša pa je, da opozorimo slovenske sodnike, kakšno mnenje ima višja, sodna, oblast o njih, Mako jih kvalificirajo personalni senati, kako jim ti zapirajo vsled kvalifikacije najboljša mesta. Ekscelenca Pittreich je izjavil, da ne more na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem nastavljati slovenskih sodnikov in tudi na Kranjskem mora paziti, da nastavi le zmožne u-radnike. Očital je slovenskim sodnikom, da se nič ne učijo, da imajo preozko duševno obzorje, da so v u-
PODLISTEK.
Kriva prisega.
(Povest; spisala 'Marica Topolnikova.)
(Dalje.)
VI.
Rezika je hujšala od dne do dne. Včasih je še toliko vstala iz postelje, da je Šla ven nai prosto, pod drago ji lipo, kjer se je svoječasno sukala ter stregla gostom v srečnih dneh.
Neštetokrat se je ozirala okrog po vasi, gledala hiše sosedov, v katerih žive srečne družine, da, srečne, ker je Bog z njimi. A kjer ni Boga, tudi ni sreče.Ozirala se je po njivah, travnikih, poljih, kjer je še pred nedolgim nadzoroval in gospodaril priden gospodar — njen Jože.
Kak razloček med takrat in sedaj . . .
Ko ißk.o zamišljena sedi nekega dne na navadni klopici,. prišepa mimo kruljavi Sltevek.
Tako so mu rekali ljudje, ker je imel eno nogo krajšo od druge. To je bil 'človek, kateremu so rojenice pri rojstvu podarile čudne .talente. Ni bil posebno pameten, pa tudi neumen ne, kajti dostikrat je vedel in iztuhtal več, kakor katerikoli drugi človek. Ljudje ga ravno niso imeli ppeveč radi, ker se je govorilo, da je včasih tam kaj našel, kjer ni nihče nič izgubil, to se pravi, imel je baje malo predolge — prste.
No, mi ga ne bomo sodili, ker gotovega ne moremo dokazati, kajti imel je tudi dobre lastnosti. Bil je jako Šaljiv. Kjpr so imeli ljudje dobro voljo, kakor gostije, veselice, api kaj sličnega, pač Stevek ni smel manjkati.
JKaj pa Rezika tako zamišljena ? Poglej kruljavega Steveka in gotovo te posili smeh. Nimam očeta, sicer ne vem, če ga imam ali ne, ker mi nikoli ni nihče povedal, kdo je moj oče, mati ba počiva v hladni zemlji dve leti manj, kakor jih štejem jaz. In ko-
radih navadni' mehanični ' stroji, da niti ne čitajo dnevnikov, da strankarska strast tako zaslepi posameznike, da če berejo „Slovenski Narod“, ne berejo niti „Slovenca“, nadalje, da čitajo k večjemu še kak list, ki je za širše ljudstvo, sploh je označil slovenske sodnike kot jako zaostale uradnike, katere baje nemški sodniki visoko nadkriljujejo. Povdarjal je, da moramo biti pripravljeni, da bo še manj slovenskih sodnikov imendval na boljša mesta.
Poslanec dr. Verstovšek je odločno protestiral proti takšnemu domnevanju in konstatirah da je znana ta kvalifikacifa personalnih senatov, iz katerih so vrgli vse slovenske sodnike. Povdarjal je tudi dejstvo, da ,so bili slovenski uradniki že od nekdaj znani kot najmarljivejše, najboljšo osobje.
iTjoliko dovolj ! Globoko ogorčenje nam vstaja v duši, če moramo slišati iz ust nupvjšje merodajne o-sebe tako obsodbo celega slovenskegaj sodnijskega s.tanu. Opozarjamo pa javnost na to dejstvo, da bo poučena o tem stališču in pozivamo slovenske sodnike, da store svojjo dolžnost. To vprašanje se ne tiče njih samih kot oseb, ampak je važno socialno vprašanje. Preskrbovanje velikega dela naših slovenskih pravnikov s službami je delo za narodno dobrobit, — torej skupen interes celega slovenskega naroda. Ce ste slovenski sodniki krivi zares, da je prišlo do tak-nega mnenja o vaši zmožnosti in (vjaši delavnosti, potem boste dajali vi račun slovenskemu narodu. Ker pa vemo, da, je sodba o vas neopravičena in da ste povsod samo zaničevani in zapostavljeni, smo tudi prepričani, da boste storili svojo dolžnost in branili svoj ugled pred nečuveno krivično sodbo iz najvišjega mesta.
Zopet „ramferitterji“.
Odrasli in nedorasli cvet in naraščaj nemškega „Edelvolka“ je zopet včeraj okrog poldneva jasno dokumentiral svojo kulturo. Mariborski Orli do v slovo rekrutov priredili večjo cerkveno, slovesnost, katere so se vojaški novinci udeležili, kar jo umevno, v društvenih krojih. Korakali so lahko precej mirno in neovirano v baziliko Matere božje, kjer ; je imel velečastiti gospod dr. Medved dnevu primeren, jako krasen in do srca segajoč govor. Nato se je darovala sv. maša; z asistenco, med katero so vsi Orli v kroju pristopili k mizi Gospodovi. Razun par žvižgov in neumestnih opazk mariborske mestne policije ni bilo pred sv. opravilom nič slišati., Med tem pa, ko so Orli prisostvovali svoji cerkveni slovesnosti, se
liko sem star, tega ne morem povedajti, kajti če mi je mati tudi pravila, kedaj sem se rodil, sem sedaj že pozabil. Hodim iz kraja v kraj,, nikjer nič ne delam, a vendar živim. Poglej me torej, sam sem na svetu, kruljav sem, nekateri celo pravijo, da sem neumen in bogve, kake lastnosti mi podtikajo, katerih mogoče niti vreden nisem, a vendar živim, ter se ne držim tako žalostno, kakor ti, Rezika..“
),,jPrav tako, Stevek, le bodi vesel. Saj ti nič ne manjka, kruha še dobiš pri dobrih ljudeh, tudi obleko, drugega pa ne rabiš. Spiš pa danes tukaj, jutri tajm, mogoče ne v lepih posteljah in pernicah, a to nič ne de. Ako ima človek mirno vest, lahko spi — povsod.“
,„\T'o je res, imaš čisto prav. Toda kar se vesti tiče, bi ti pač rad povedal en slučaj, kajti Stevek ve vse. Ampak smiliš se mi, imam te jako rad, in tudi drugim ljudem se smiliš, pomilujejo te.“
„Le pripoveduj mi, če veš (kaj novega. ■ Bo mi hitreje prešel čas, ker delati ne morem. Sem nekako slaba in nekaj bolna. A upam, da bo že boljše, ce prej ne, ko bom pod grudo.“
In milo se je ozrla pri misli na smrt na malega Jožka, ki se je nedaleč od nje igral v pesku.
„Ne bo še tako hitro smrt tukaj. To vem iz lastnega preprjičanja. Ljudje so me jezili in jezili: eden mi je očital to, drugi ono, česar pa največkrat nisem bil kriv, zato sem od jeze in žalosti legel, da bi umrl, a ni Šlo. Smrti le ni hotelo priti od nikoder. Pa zakaj tudi, saj Še je za Steveka prostora dovolj na svetu.“
„Ampak nek slučaj si mi mislil povedati“1,, ga opomni Rezika, ki je iz njegovih besed hitro posnela, da bi imelo biti to nekaj z njo v zvezi.
„Saj res, bom ti pa povedal, samo žaliti se ne smeš preveč, saj se ni vredno. Pa po^vej mi prej, kje je tvoj mož?“
„Ne vem sedaj., nekam je Šel, a ga nisem vprašala, kam.“	f
je zunaj bazilike zbiral nemški in slovenskfo-liberal-ni mob. Takoj spočetka je padlo Orlom in drugim ljudem v ušesa mnogo zabavljao v slovenskem jeziku, kakor: Cukovska maškerada v cerkvi, in med žvižgi klici ,„čuki.“ Človek bi mislil, da so ti ljudje kaki nemšicutarski komiji, a bili so liberalni študenti. In priprosti kmečki fantje so se zgražali nad takimi — „Slovenci“, kar je tudi umevno. Vedeli so naši Orli pač, da so liberalni študentje nasprotniki orlovske misli, nerazumljivo jim pa je, da se ljudje, ki nosijo na čelu patent narodnjaštva, pridružijo v pouličnih demonstracijah nemškonacionalni faMnaži.
„Vzvišenemu vzgledu“1' slovenskih' liber, difa-kov je sledila nemška fakinaža, ki se je vsulai po cestah za Orli, tuleč: „Cukjie!“', kar so se naučili od slovenskih liberalcev. Žalostno in sramotno, pa resnično. Fakinaža je bila v hipni oborožena s palicami in je drvela za našimi Orli, ki so hladnokrvno, ne zmeneč se za tuljenje krvožejnih turnarjev in nemških študentov mirno korakali svojo pot.
V Apothekergasse je prišlo do manjših prask, in le miroljubnosti naših fantov se je zahvaliti, da niso fantalini odnesli kljub svojim palicam lepe spomine na 28. september domov.
Ko so naši Orli šli v dvorano pomočniškega društva, kjer so se zbirali, se je na rotovškem dvorišču zbrala brezštevilna množica, ki je čakala — na pretep.
Prišel je posredovat podžupan IWastian in prosit, da bi se zabranili nadalnji izgredi. Wastianu se je pokazala po dr. Verstovšeku, ki je tudi prišel zraven, poulična druhal in ga pozvalo, da on skrbi za mir in red, kar je tudi obljubil. Tjoda dane besede demonstranti niso držali; študentje, komiji, turnarč-ki in poulični pretepači so nadajlje zasledovali Orle, ki so se vračali domov. Povdarjamo, da razun izhoda iz Lekarniške ulice na Glavni trg, kjer sta stala dva „varuha“ postave, ni bilo na celi cesti do — Schmidererjevega drevoreda nobenega policaja. Zato1 je prišlo do novih spopadov v Koroški cesti, pri kar terih pa so jo morali turnarčki —i odkfuriti.
Mimogrede pripomnimo, da so se tudi včeraj v nedeljo, kakor ob priliki zadnjega napada na Orle v Radvanju, Nemci sami zgražali nad svojimi „platten-brüderji.“ Pripomnimo tudi, da ,je včerajšnji napad na Orle že četrti od otvoritve novega dravskega mostu, ki je tem značilnejši, ker so , ga začeli liberalni Slovenci; le na izzivanje liberalcev je dobila nemška fakinaža korajžo za nadalnje napade. Naše potrpežljivosti bo kmalu konec!
„iln če bi ga tudi vprašala, bi ti ne povedal, kaj ne, Rezika? O, pozna Stevek, take razmere, pozna tvojega dedeca, ki ti greni življenje.“
,„Je že tako božja volja, sedaj sem se že navadila trpeti. Vidim, da na tem svetu za-me ni več sreče. Plakala sem ob tej misli, kji mi je grenila življenje, in prav tako, da bo skoraj konec trpljenja. A muči me edino skrb za otroka, zavoljo katerega vse eno Še bi rada živ,ela nekaj časa. A vse je v božjih rokah, njegova sveta volja naj se zgodi! Ampak ti, Stevek, sedaj mi pa povej,, kar mi imaš povedati, — drugajče zopet pozabiš!“
,„Saj res, Stevek, pa tako pozabljiv biti, ljudje mi vendar pravijo, da sem tu in tam bistra glavica. Torej pa vedi, da je tvoj stari tožil gostilničarja Mohorka za tisoč kron, katere mu je pa slednji že plačal. Ker je pa Jože s krivo prisiego potrdil, da mu jih ni, je moral seveda Mohorko zopet plačati s sod-nijskimi stroški vred in sedaj žive jajko ubogo, ker niso premožni. Bil sem tam in vse to zvedel.“
Kakor nož v srce so zadele ubogo ženo te besede. Kaj vse mora dočakati od svojega pnej tako poštenega moža, kake vesti slišati! Daj, taki so sadovi „naprednega“ društva.
„Prav, Stevek, da si mi to povedal. Hvaležna sem ti, ’ bom vsaj revni družini lahko nekoliko povrnila škodo, ki jo trpe. Imam nekaj krajcarjev, katere sem skrivaj hranila, ko sem videla, da ho mož vse zapravil. Povej, prosim te, Mohorku,, naj se enkrat mimogrede pri meni oglasi, ko mojega moža ne bo doma,.“
„Bom, bom, če danes ne, pa jutri gotovo. Ti si dobra, duša in Mohorko ti bo hvaležen. Sedaj Še pa vedi to, da je tvoj Jože povzročil, da tistemu' Mihcu Petku, živinskemu kupcu, ni treba več dihati. A to ve samo kruljavi Stevek in nihče drugi.“
„Kaj praviš, kaj to pomeni?“
(Dalje prih.)
XIV. mednarodni protialkoholni shod.
Mil^n, 27. sept. 1913.
Vrhunec shoda, se lahko reöe, je bil dosežen v sredo, dne 24. septembra). Na dnevnem redu je bil glavni predmet letošnjega shoda: brezalkoholna vpo-raba sadja in grozdja, kako spraviti v sklad cilje proti alkoholnega gibanja z narodnim gospodarstvom vinorodnih dežel. Z ene strani se mora priznati, da je vinogradništvo za mnoge kraje in celo države vitalnega pomena, z druge strani pa se ne da tajiti, da alkoholizem uničuje ljudsko, fizično, gospodarsko, moralno in intelektuelno, da je torej protialkoholni boj upravičen in potreben. A če ta boj doseže vspe-he, mora pasti tudi konsum vina, mora trpeti vinogradništvo. To nasprotje dveh važnih interesnih krogov je z letošnjim shodom odstranjeno, oziroma najden r|e pot, kako se da oboje združiti. Bil je pomenljiv trenutek, ko je predsednik zveze italijanskih vi-norejskih društev, prof. Marescajlchi, slovesno izjavil, da vinogradniki zanaprej ne bodo nasprotni protialkoholnemu > gibanju, ampak ga bodo pospeševali, ker se od tega gibanja ne bojijo škode, ampak-nasprotno pričakujejo večjo korist. Prof. Monti je namreč spopolnil poskuse, kako preprečiti prehod sladkorja v alkohol, kako ohraniti vinu vkljub temu aroma in druge dobre lastnosti. O' tej stvari mislim poročati še posebej.
V	sredo popoldne se je razpravljalo o alkoholizmu v kolonijah, kar za nas Avstrijce, ki nimamo kolonij, ni tako aktuelno, dasiravno je baš tej seji predsedoval avstrijski zastopnik baron Pražak. Občno pozornost je vzbudila izjalva poročevalca Karla Rossettija, da italijanske oblasti sploh ne dopuščajo v laških kolonijah prodajati domačinom alkoholne pijače. Večna sramota za nemštvo pa je, da širi svojo kolonizacijo na Spodnjem Štajerskem in Koroškem v znamenju šnopsa!
Popoldašnja seja se je nekoliko prej končala, ker je bil potem sprejem od strani mestnega županstva milanskega, Župan Creppi je napil gostom, pa ne morda s šampanjcem, ampak z brezalkoholno pijačo. Mesto Milan, ki je pogostilo goste, je izdalo komaj tretjino tiste Svote, ki bi bila potrebna, če bi se gostom ponudil šampanjec, kakor je to na Laškem navada v vsaki malo boljši družbi.
Ob pol 9. uri zvečer je imela v nadškofijski palači zborovanje katoliška mednarodna protialkoholna zveza. Udeležencev je bilo kakih sto, predsedoval je baron dr. Ruiis de Beerenbrook. Kardinal-nadškof je bil ta dan po uradnih poslih odsoten in je sprejel katoliške kongresiste v petek popoldne ter se dal ž njimi fotografirati. Lepo je govoril prof. Betazzi iz Turina, laik, pa vzoren kristjan, kako je treznost vzvišena moralna dolžnost, ki izvira iz vere. K protialkoholnemu boju nas mora nagibati ne le socialna in telesna higijena, ampak tudi higijena srca in pa duše.
Zanimivi so bili podatki o raznih protialkoholnih organizacijah. Nemški „jKreuzbündniss“ šteje 42 tisoč udov (v štev. 110 je tiskovna pomota da ima nemško-avstrijska-švicarska duhovniška zveza 12.000 abstinentov, prav je: 1200), razen tega 26.000 šolskih otrok, ki so obljubili popolno zdržnost. V Litaviji na Ruskem šteje protialkoholno) katoliško društvo 7.100 abstinentov in do 50.000 zmernikov. Značilno je za tamošnje razmere, da ruska vlada ne dovoli duhovnikom, da bi si ustanovili svoje abstinenčno društvo, dovolila je le splošno protialkoholno društvo za ljudstvo. Na Ogrskem in Moravskem se Še le začenja protialkoholna organizacija, Na Francoskem in Laškem so katoličane prehiteli framasoni.
V	četrtek dopoldne se je obravnavalo o protialkoholnem boju delodajalcev in delojemalcelv;. Nagla-šalo se je, da med italijanskim delavstvom še ni prehudo razširjen alkoholizem. Eden izmed poročevalcev, Silvio Crespi, je naravnost vskliknil: „K sreči so moji delavci vsi trezni — tudi v angleškem ^pomenu besede.“ Govorilo se je tudi o preosnovi krčem. Ljudje ne iščejo samo pijače, ampak tudi razvedrila in tovaršije, in to najdejo v krčmi, ki jih pa navaja k pitju in napravi iz njih pijajnce. Profesor Ude iz Gradca je priporočal brezalkoholne gostilne.
V	četrtek popoldne je bil skupni izlet h krasnem^ jezeru Lago di Como, kjer smo se do temne noči vozili po jezeru, okoli pol 9. ure pa odšli z vlakom pa.zaj v Milan, nekateri izletniki so pa ostali pri banketu v hotelu Plinius.
Naše prireditve.
Petrovče.
Naša lepa Savinjska dolina se ne odlikuje samo po svoji naravni lepoti, ampak tudi po svoji vrli mladini. Včerajšnji dan nam je ,to zopjet jasno povedal. Vršilo se je pri nas veliko mladinsko4 slavje. Od vseh strani je prihajala mladina V staroslovenske Petrovče, da se pokloni petrovški 'Mariji in da si na shodu nabere novih navbdil za pot življenja.
V cerkvi je pridigoval mladini in daroval sv. mašo državni in deželni poslanec dr. Korošec. Po končani službi božji se je pričelo v obširnem našem Društvenem domu mladinsko zborovanje. Za predsednika je bil izvoljen petrovški župan gospod Anton Koren, zapisnikarica je bila vrla BraslovČan-ka Trezika Šketa.
Imenom mladeničev je pozdravil mnogoštevilno mladino in stariše ter druge goste : mladenič Anton Goršek, imenom mladenk pa predsednica Savinjskega okrožja Z. S. D., Marija Dr,ev. ,
Potem dobi besedo urednik Fr. Ž e b o t, ki priporoča mladini, naj se s ponosom zaveda, da je v naših vrstah, v naših organizacijah velika moč. A priporočal je tudi mladini, naj ne hiti v tujino, v mesta in v tovarne, ampak naj ostane raje doma.
Nato nastopi slavnostni govornik, naš državni poslanec dr. Anton Korošec, katerega je ves veliki zbor navdušeno pozdravil. Govornik je v poljud-no-šaljivi obliki načrtal mladini pota, po katerih naj hodi, da pride do svojih ciljev. Mladini naj stariši ne branijo v naša društva, ampak naj pomislijo, da je ravno naša mladinska organizacija, ki vodi paladino na prava pota,
Nato so nastopale po vrsti mladenke-gdvornice Marija Kunst iz St. Pavla, ki priporoča mladenkapi deset upoštevanja vrednih lastnosti; ! Tirezika Šketa iz Braslovč pravi, da se edino naša mladina lahko imenuje srečno, ker naše organizacije stremijo le za tem: osrečiti vso slovensko ljudstvo. Govorile so še: Julijana in Marija Pečnik :iz Smartna v Rožni dolini in Pepca Mežnar iz Vojnika.
Ob koncu zborovanja je došel v dvorano državni in deželni poslanec Pišek, katerega so zborovalci viharno pozdravili. Častiti gospod Dobršek in pa predsednik Koren sta se konečno zahvalila udeležencem in govornikom, nakar je bil lep shod končan.
Popoldne se je vršila v prostorih Društvenega doma ljudska slavnost, na kateri je poslanec Pišek vspodbujal mladino k vstrajnemu delu. Nato se je pa začel zabavni program. Tiamburaši, pèvei, srečolov, deklamacije mladenk Stadler Terezije in Žužej Mar. in razne druge vesele točke so pomagale, da se je slavnost prav lepo izvršila.
Velenje.
Tukajšnja skupina J. S. Z. je priredila včeraj, dne 28. septembra, shod za delavce. O ciljih naše organizacije in o škodljivosti socialne demokracije je govoril predsednik štajerskega okrožja J. S. Z. Fr. Ž e b o t. Shodu je predsedoval rudar V. Zajc.
Popoldne se je vršila v Društvenem domu ljudska veselica.
*
* *
Po delavskem shodu je isti govornik govoril o naših kmečkih gospodarskih organizacijah. Razpravljal je o raznih važnih narodno-Jgospodarskih zada,-čah. Pojasnil nam je posebno zadružno prodajo živine ter priporočal kmetom, naj pristopijo k Osrednji zadrugi za vnovčenje živine v Mariboru, katera ima namen, posredovati za svoje člane pri prodaji živine. Stvarno predavanje smo vzeli vsi z zadovoljstvom na znanje.
Na Halkanu.
Tretja balkanska vojska.
Belgrad, dne 26. septembra. Uradno se poroča:	Položaj v obmejnih pokrajinah proti Albaniji
je vsled obširnih in številnih vpadov albanskih čet zelo resen. Albanci nadaljujejo svoje vpade na raznih točkah. Ojačenja srbskih garnizij ob albanski meji so že na potu,. Ko dospejo tja,, bo srbska vojska na vsak način napravila popolen red in mir v teh pokrajinah.
B e 1 g r a d, dne 26, septembra. Po zajdniih vesteh, ki pa uradno še niso potrjene, so Albanci zasedli tudi Strugo in öhrido. V Kičevo, Hostivar in Tetovo je pribežalo več sto beguncev iz pokrajin, ki so jih Albanci zasedli. Albanci prodirajo koncentrirano. Ker bo srbska ekspedicijska armada Še le v nedeljo zbrana, se vojaški oddelki V obmejnih krajih kolikor mogoče izogibajo spopadov z Albanci. Naloga srbske vojske, ki pride v te kraje, je, da stre u-por popolnoma. *
Belgrad, dne 26. septembra. Srbski listi poročajo: Tripelententa je sporočila srbski vladi, da popolnoma odobrava interimistično okupacijo Albanije iz srbske strani. Srbska vlada ima dokaze v rokah, da so vstajo inscenirali Ismail Kerna! in provizorična albanska vlada.
v Operacije albanske armade.
Belgrad, dne 26. septembra. Albanska v-staja se vedno bolj širi. Upornikom se pridružujejo nove vstaške čete. Ena velika albanska kolona prodira prtoti Bitolju, druga pa proti Skoplju. Pri Ohri-di je. prišlo do krvavega boja, kjer so imeli Albanci naravnost velikanske izgube. Srbske čete, ki so bile jako maloštevilne, so se konečno vsled izdanega generalnega povelja umaknile.
Privatne vesti iz Prizrena pravijo, da oblega Prizren nad 6000 Albancev. V mestu se nahaja mala srbska posadka, ki ima tudi nekaj topov. Posadka, je do sedaj junaško odbila vse albanske naskoke. ' V mestu je baje izbruhnil požar in del albanskega prebivalstva je ponovno streljal na srbske vojake. Poveljnik posadke je odredil .xadi tega strogo hišno preiskavo.
Pri Djakovici so doživeli Albanci silen poraz in so v divjem neredu zbežali nazaj v gore. Cele pokrajine, kjer so bežali, so popolnoma opustošene, a prebivalstvo pa poklano.
Belgrad, dne 26. septembra. Glavna albanska sila stoji med Dibro in Strugo. Čudna je bila u-
soda mesta Kičeva. Mestni načelnik je dobil že pred par dnevi obvestilo, da nameravajo Albanci udariti na mesto in je radi tega ukazal prebivalstvu, naj takoj zapusti mesto, kar je prebivalstvo tudi storilo. A Albanci le niso prišli; ko se je prebivalstvo radi tega pričelo polagoma vračati, so se nenadoma pojavile močne albanske čete. Razvil se je silen boj, in imeli so Albanci velika riške izgube. Pred mestom se zbirajo vedno nove albanske čete. Srbska posadka se hrabro brani.
Prodiranje Albancev ustavljeno.
Belgrad, dne 27. septembra. Velik del srbskih čet je že koncentriran in posrečilo se je povsod ustaviti nadalnje prodiranje arnavtskih čet. Belgraj-ski listi konstatirajo, da uporabljajo Albanci kroglje dum-dum in da so skoraj vsi oboroženi s puškami sistema Mannlicher. Nekatere čete imajo tudi gorske topove.
Izjava srbskega poslanika Jovanoviča na Dunaju.
Srbski poslanik Jovanovič na Dunaju je izjavil, da je napad Albancev Srbijo le v toliko presenetil; v kolikor se je izvršil takoj na to, ko je odpoklicala del svojih čet iz raznih strategičnih točk. Vprašanje je, kdo je odgovoren za; nemire, M povzročajo nove skrbi Evropi. Srbija je storila vse, da bi ne prišlo do teh dogodkov, Če je pa prišlo,, je samo ob sebi umevno, da bo storila vjse, kar je potrebno za svoj ugled in kar je potrebno do tedaj, da Evropa v Londonu započeto delo dovrši.
Poglavarji plemen Hoti in Grudi v avdijenci pri kralju Nikoli.
Cetinje, dne 26. septembra. Kralj Nikola je sprejel danes v avdijenci poglavarje albanskih plemen Hoti in Grudi. Poglavarji so mu izjavili, da obsojajo vstaško gibanje upornikov in da žele živeti v prijateljskih odnošajih s Crnogoro. Poglavarji so tudi potrdili, da gre pri sedanjem gibanju za zunanje mahinacije in da je večina Albancev nahujskana. — Kralj je deputaciji odgovoril, da bo postopal proti u-pornikom brezobzirno.
Nemčija že izteza roke. po Balkanu.
B e r o 1 i n, dne 26. septembra. Več 1 nemških firm je ustanovilo Balkansko društvo, ki naj obdela balkanski trg v prilog nemški industriji. V važnih trgovinskih središčih bo društvo imelo svoje zaupnike in pravne zastopnike.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Pogajanja radi štajerskega deželnega zbora še trajajo dalje, toda upati je, da se Kmalu na to ali o-no stran končajo.
Goriški deželni zbor.
Sobotna „Wiener Leitung“ priobčuje imenovanje stolnega prošta Faiduttija za goriškega deželnega glavarja, in dr. Frankota za njegovega namestnika.	:
Državni zbor.
Duna j, dne 27. septembra. Parlamentarna komisija krščansko-socialne zveze je imela danes več urno posvetovanje o notranjem in zunanjem političnem položaju. V nekem pogovoru, ki ga je nato imel deželni glavar Hauser z miiiistrskim. predsednikom grofom Stiirgkhom, mu je ta povedati, da mnenje, da bo parlament sklican Še le koncem oktobra, ne odgovarja resnici. V pogajanjih, ki se trenutno vrše med predsednikom državne zbornice, dr. Sylvestrom, v-straja vlada prav odločno pri terminu, aa se skliče državni zbor, kakor je bilo poprej določeno, med 15. in 20. oktobrom.
Conrad ostane.
Kakor poroča danaišnja graška „{Montags-Zeitung“, ostane Conrad pl. Hötzendorf na svojem mestu. Hotel je že podati demisijo, o kateri je bil prepričan, da bo sprejeta, toda v zadnjem hipu so se nesporazumljenja odpravila in Conrad pl. Hötzendorf ostane.
Bosna.
Radi odstopa srbskih poslancev so v deželi duhovi jako razburjeni, kar odseva seveda tudi v časopisju. Vsak dan konfiscirajo dva ali tri hrvaške ali srbske liste, ker časopisje vlado ostro napada. Tudi Srbi so presenečeni. Srbski list „Narod“ piše, da so odstopivši poslanci to storili dogovorno z bosansko vlado, Hrvati in mohamedanci in da so srbske koristi izdali.
Češke.
Deželna razstava na Homutovu (Komotau) je sklenila s primanjkljajem skoro pol milijona kron. Mesto Homutov se poteguje za glajvno mesto bodoče nemške Cehije, ki je iz zgolj politične strasti napram slovanskim Cehom že izgubilo pamet in je svoj mali ugled in vpliv hotelo rešiti in povzdigniti potom razstave. Sedaj se obračajo 1 na nemškai mesta s prošnjami za podpore v pokritje primanjkljaja in tudi Še razstavljalci bodo tega blagoslova deležni v občutni meri. Zoper tako nemško zavoženost ne pomaga nobeno zabavljanje; v strasti zoper Slovana je Nemec pač gluh in slep — prav kakor prfi nas na) zelenem Štajerskem I
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Častiti gospod Anton Lasba-cher, kaplan na Vidmu ob Savi, je imenovan za mestnega kaplana v Celju.
Visoko odlikovanje, (sarajevskega pomožnega .škofa dr. Ivana Saviča. Bolgarski katoliški nadškof monsignore Menini je podelil sarajevskemu pomožnemu škofu dr. Ivanu Sariču insignije papeževega reda sv. Cirila in Metoda. Nadškof Menini ima namreč pravico, da sme odlikovati s tem visokim redom vse osebe, ki so si stekle primernih zaslug za katoliško cerkev v Bolgariji. Nadškof Menini je prejel to izredno oblast, da sme podeljevati to odlikovanje, od papeža Pij a X.
Tarifi južne, železnice. V, petek, dne 26. t. m.,
dopoldne, se je vršilo v. prostorih štajerske hranilnice v Gradcu zborovanje zastopnikov alpskih in kraških dežel v zadevi asanacije južne železnice. 'Zborovanja se je udeležilo mnogo županov in poslancev ter tudi zastopnik železniškega ministrstva. Od slovenskih poslancev so se udeležili zborovanja:	dr.
Korošec, dr. Verstovšek, Povše, Jaj»6 in dr. Ravnihar. Po obširnem referatu dr. Kamenitzkega, tajnika graške trgovske in obrtne zbornice, ki je sklicala to zborovanje, je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Gospodarski položaj alpskih in kraških dežel izključuje vsako nadalnjo obremenitev teh dežel s 7-odstotno tarifno doklado, katero je leta 1910 dovolila vlada južni železnici k tovornim; tarifom) državnih železnic v svrho asanacije. Zahtevamo soglasno in odločno, da se ta doklada odpravi in odklanjamo vsako sanacijo južne železnice potom tarifaričnih obremenitev. Smo za to, da prevzame država garancijo za asanacijsko akcijo le pod pogojem, da privolijo posestniki 3odstotnih prioritetnih obligacij južne železnice v znatno znižanje prioritetnega kapjitala in njegovega obrestovanja.
V pojasnilo. V predzadnji petkovi številki smo napisali nekaj ostrih besed o mariborskih liberalnih učiteljiščnikih in omenili tudi neki skrajno nedostojen nastop v neki tukajšnji gostilni. Kakor smo se sedaj poučili, pri omenjenem dogodku niso bili udeleženi učiteljiščniki. Ker nočemo delati nikomur krivice, to rajdevolje popravljamo in odpadejo tudi vse druge rekriminacije. S tem pa še nikakor ni spravljena iz sveta resnica, da je naša učeča se mladina — bodisi na enem, bodisi na drugem zavodu žali-bog v precejšnjem številu po svobodomiselstvu zastrupljena. Liberajlna strast je mnoge že tako prevzela, da ne poznajo nobenih .ozirov in nobenih višjih pravcev. Včerajšnji dogodki z Orli to le preveč potrjujejo.
Spor v taboru nemških agrarcev., Včeraj sta se v(ršila napovedana nasprotna shoda nemških agrarcev: prvi, Hohenblumov, v Gradcu; drugi, Pan-tzev, v St. Mihaelu. Hohenblum s svojimi je zboroval v Aninih dvoranah. Po prvem govorniku so vdrli v dvorano socialdemokrati. Začeli so metati proti predsedništvu vrčke, dvigali so palice in kmalu se je pričel splošen pretep. S pomočjo policije so pa bili socialdemokrati potisnjeni iz dvorane in se je nadaljevalo zborovanje. Govorili so: deželni glavar grof
E.	Attems, vitez Hohenblum, Hagenhofer? in seveda tudi naš Francelj Girstmayer. Zborovanje v St. Mihaelu se je vršilo mirno. Glavno besedo je imel pl. Pantz, ki je gromel proti klerikalizmu in je hvalil krščansko-memjško podlago združenega nemškega centra z liberalnimi agrarci. Zahteval je tudi delovanje deželnega zbora, oziroma njegov razpust.
Socialdemokratične ' manire. Listi poročajo; Društvo železničarskih strojevodij v Avstriji s sedežem na Dunaju je strogo socialdemokratično. Društvo ima nekaj (denarja in sklenilo se je, da se kupita na Dunaju dve hiši za 1,000.000 K. Društvu je iz lastnega premoženja plačalo za ti dve hiši komaj eno desetino, za devet desetin ' pa se je hiši obremenilo potom posojila. Nekateri zlobni jeziki pravijo, da so pri tej kupčiji veliko zaslužili vaditelji društva na provizijah. Ko je imenovano društvo hiši prevzelo, so strankam takoj povzdignili stanarino za 18' odst. Ko je tajnik Ružička na občnem zboru poročal, da se hiši vsled povišanja stanarine obrestujeta^ po 11”%, so to udeleženci sprejeli z viharnim navdušenjem. — Zdaj se pa vprašamo, kdo del!a draginjo? Ali ne bodo drugi* posestniki hiš storili isto, ko bodo izvedeli, da je povišalo stanarino društvo, ki je odločno socialdemokratično in ki pravijo vedno, da, se bore proti vedno naraščajoči draginji Potem pa bo zopet vpitje proti meščanskim strankam, Češ, da te z neznosnimi cenami stanovanj odirajo ljudstvo, pozabili bodo pa pri tem, da so sami to takoj storili, ko so prišli v srečni položaj, da so lastniki!1 dveh hiš na Dunaju. Res, socialdemokratične manire so vedno enakie; vodi jih ali brezprimerna demagogija, ali pa surova sebičnost.
Zakladni dom v Sarajevu. Včeraj, v nedeljo, dne 28. t. m., so otvorili v Sarajevu, Zakladni Idom hrvaškega kulturnega društva ,,,Napredajk“, ki skrbi za vzgojo mlade hrvaške inteligence. Za ta dom je dal zagrebški nadškof-koadjutor dr. Bauer 50.000 K.
Brezposelnost. Na Francoskem je znašala v letu 1912 brezposelnost 6.1 odstotka) vsega prebivalstva. Ta številka je zelo visoka in je brezposelnost na Francoskem izmed vseh evropskih držajv največja. V Belgiji fe leta 1912 znašala brezposelnost približno 1.5 odstotka vsega delavstva. T,a številka ni
previsoka in jasno priča, da so delajvske razmere v Belgiji skoro najugodnejše izmed vseh v Evropi. V letu 1911 je bila brezposelnost v Belgiji za približno 0.3 odstotka višja kot v letu 1912.
Umrl je znan rusinski zgodovinar. V Lwowu je dne 25. septembra t. 1. v 95. letu umrl znan rusinski ’ zgodovinar, kanoniki' Anton Petruszewiecz, član krakovske akademije. Ranjki je delal 50 let slovanski slovar. Rokopis je nekaj dni pred svojo smrtjo v šestdesetih zabojih odposlal akademiji v Petrogradu.
Zastrupljevanje ljudstva pod nadzorstvom vlade. V Rusiji imajo monopol na žganje. : Umevno je, da vlada zato ni naklonjena protialkoholnemu gibanju. V zadnjih šestih mesecih je konsum žganja poskočil za 12.53% proti konsumu žganja' v prvih šestih mesecih lanskega leta, ali, za Šestkrat več odstotkov, kakor je bilo porodov. Grozne pa so številke, ki kažejo, koliko se je popilo žganja zadnja tri leta v desetih gubernijah na Ruskem. Leta 1910 je znašal konsum ž gap j a na Ruskem 89,542.467 vedrov, leta 1911 91,600.236 vedrov, leta, 1912 96,500.000 vedrov. Zato pa je čezdalje manj sposobnih mladeničev za vojake in revščina v mestih ravno vsled preobile-ga žganja neprimerno narašča. Žganje je res velika nesreča in velikokrat pravi vzrok splojšne revščine.
Za Slovensko Stražo so darovali: vesela družba v Celju 14 K; podružnica v Celju iz nabiralnika 11 K.
O«
Maribor. Vabimo na shod Jugoslovanske strokovne zveze, ki se vrši v soboto, dne 4. oktobra, na večer ob 8. uri, v Zadružni zvezi, Cirilova tiskarna, v'Mariboru. Govori dr. Veble iz Celja in drugi. Delavci, železničarji, viničarji, hlapci in vsi drugi, pridite gotovo na shod. Povabite še svoje znance in prijatelje seboj! — ' Opomba: Ob enem bo tudi za ude J. S. Z. poslovni dan.
Ruše. Vabimo na veselico, katero priredi pevski zbor v nedeljo, dne 12. oktobra, v prostorih gospoda A. Novaka v Rušah. 'Spored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Petje, igra „(Tri sestre“ in ^Poštna skrivnost, ali začarano pismo“, Šal j Iva pošta, ples in pa prosta zabava. Med odmori svirajo priljubljeni podravski šramlji. Začetek ob ,6. uri zvečer. Vstopnina 50 vin. Cisti dobiček je namenjen za ustanovitev pevskega društva v Rušah.
Ptuj. Včeraj, dne 28. septembra, so v Budini pri Brusu plesali fantje iz okolice. Ko so bili že malo razgreti od plesa in alkohola, so se začeli tepsti. Pretep je končal s tem, da so zabodli enega fanta, rekruta, imenoma Vnuk. Povdarjamo, da se je zgodilo to v tisti gostilni, za| katere konceteijo, so napeli vse strune gotovi ljudje iz Ptuja.
Zidanmost. (Splavar utonil.) Dne 23. septembra je vozilo več splavov iz Savinjske doline v Zagreb. Ne daleč od Zidanega mosta/ Štrli na nekem mestu iz Save štor, ki se ga splavi .le z velikim naporom izogibajo. Prvi splavi so prišli srečno mimo, toda splav Vratenarja in Pečnika iz Gornjegagrada je zadela kruta usoda. Trčil je s tako silo ob štor, da se je razbil in oba splavarja sta padla/ v vodo. Vratenarju se je posrečilo s plavanjem se rešiti, a Pečnik je pa izginil v valovih. Njegovega trupla še do danes niso našli.
Dramlje. Oproščen je bil pri vsklicni obravnavi v Celju častiti gospod Franc 0|grizek, župnik v Dramljah, v zadevi Jarnovičeve tožbe glede cerkvenega sedeža.
Brežice. Zadnji krasno uspeli shod posavskih mladeničev je našel tudi odmev v „glasilu slovenske inteligence“ — „Slovenskemu Narodu.“ Niti list, niti Članek, najmanf pa dopisnik, ne zasluži odgovora. A vendar no bo odveč, če opozorimo našo mladino na njene „prijatelje.“ — Torej tako. Najprej izvemo iz tistega članka, da v Brežicah ni bil mladeniški shod, temveč tabor. Kaj se je dičnemu dopisniku sanjalo, ko je to napisal, nam žajibog ni znano. Nadalje ve gospod inteligent, da so bili na shodu le rajhenbur-ški in videmski fantje. Mi smo samo radovedni, ali pozna on vsaj enega izmed vseh zbranih mladeničev.
O govorih gospoda dr. Vebleta, gospoda) poslanca F. Pišeka, gospoda Severja itd., ne zine gospod dopisnik niti besedice. Dejstvo, da so imenovali govorniki liberalce in štajerčijance vedno lepo skupaj, se mu zdi očividno popolnoma naravno. (Tudi pridige, ki je bila kakor nalašč za kristjane dopisnikove baze, si , ta gospod ni vzel k srcu. Samo gospoda 'Marinčeko-v,e besede o prostozidarjih in liberalnemu časopisju so ga vznemirile. Najbrž je stopili gospod govornik mačku na rep in odtod cviljenje! Da našega mnogo-zaslužnega gospoda kaplana ni mogel pustiti pri miru, je jasno; celo ljubljanskega knezoškofa je znal spraviti v svoj dopis. Pa Še latinsko znajo ta-le gospod. Da je geslo klerikalcev „Non olet“1, so pogrun-tali. (Tj predrta reč! Ce govorijo ti ljudje o dišavah in o vesti, kdo se jim ne smeje? Sicer pa, gospodje liberalci, en dober svet. Skličitte vi shod vaše posavske mladine! Pa štajerčijaince\j ne smete pozabiti! Ne bi bilo lepo ! Le povabite jih ! Morebiti se vas pa le zbere dobrih deset. Vsi boste prišli do besede; in lepo boste lahko govorili. In tista) dva gospođa, ki sta na našem shodu le potuhnjeno poslušala, bosta na! vašem taboru delala lahko glasne medklice. Torej le korajžo. Pa se Še kaj oglasite. Saj z delom še
menda niste preobloženi ? Tudi z delom za narod ne. Vam, vrli posavski mladeniči, pa krepek: Na zđar! Naprej za svojimi cilji preko teh ljudij I
Koroško.
Turški navali na Koroško. „Mir“ poroča: Minuli teden je preteklo ravno 440 let, odkar so prvič občutili naši predniki posebno grozni turški naval na Koroško, zlasti lepa, rodovitna Junska dolina je bila prizadeta. Prav živo nam opisuje ta obisk tedanji župnik Unrest. Turki so prišli iz Kranjske, kjer so vjeli izdajalca Korošca Mihaela Z;witterja, ki jim je kazal pot na Koroške. Bilo jih (je, kot piše Valvasor, 18.000 konjenikov in 9000 pešcev, torej skupaj
27.000	mož. V soboto, dne 25. septembra 1473 so se prikazali pred Kaplo (Železno Kaplo). Tukaj bi jih bili lahko ustavili, pa se niso bili pripravili zä odpor. Se tisti dan so prišli na Rebro (Reberco)j. )Tam se razdele v več trum. Ena- četa je morila, polijgala in ropala po Junski dolini okoli Dobrlevasi in f proti Pliberku in se utaborila blizu Breze. Napasti ŠO hoteli tudi Velikovec, pa sta jih zapazila dva moža in še pravočasno podrla del mostu Čez Dravo. Druga četa je prebrodila Dravo pri Monličajh 1 in jo ubrala ob njenem bregu, kjer se kmalu razprostrejo in ropajo okoli Trga, St. .»Vida, okoli Ostrovice in Vovber. Potem jo krene tudi ta četa blizu Velikovca čez Dravo v Junsko dolino. Tretja Četa je med tem divjala okoli Vetrinja, Žihpolja in Podkrnosa. Povsod po celi Junski dolini, kakor tudi proti Celovcu in okolici, si videl le goreče vasi in umorjene kristjane. Potem jo krene tretja četa proti Celovcu z okoli 2000 vjetni-ki, kjer je hotela četa kmetov rešiti v svojem obupu vsaj nekaj vjetnikov in blaga. Turki so pobili kakih 90 kmetov; potem zdirjali naprej in prekoračili pri Mohličah Dravo in se zopet združili s Četami v Junski dolini. Nato združeni oropafjo celo Junsko kolino in dne 29. septembra odrinejo potem proti Guštanju. To je bilo strašno za naše prednike v Junski dolini. Mnogokrat so potem še prišli ropat V slovenski Korotan, med tem tudi leta 1476; tedaj pa na desnem bregu Drave niso divjali. Pač pa so leta 1778 zopet ropali po Junski dolini proti 'Slovenijgradcu. Z'atem leta 1480 in 1483, ko so bili od Hrvatov in Srbov popolnoma) ! poraženi. Zatem niso več prišli v tako o-gromnih trumah v naše slovenske deželej Dandanes pa je krvoločni Turek dobil že precej zasluženega/ plačila.
Grofa Dietrichsteina fideikomisna posestva — prodana. Grajščine Homberg, Bekštanj, Landskron in Vrba je kupiil grajščak Ludovik Wittgenstein za
7.244.000	K. Ta največji koroški fideikomis je bil že dalje časa na prodaj, ker je bilo nad* 240 soposestni-kov in so se morali vsled tega nekateri zadovoljevati z letnimi dohodki K 1.30. V deželnem zboru se je govorilo o tem, da bi dežela kupila grajščinsko posestvo Homberg, toda dežela je tako revna, da ni zamogla tega. Seveda je nemškonacionalno časopisje vsled tega zelo žalostno, ker je odpadla možnost, da bi koroški deželni odbor („delal“ s temi posestvi po načinu Sudmarkje. Žalost je samo vsled tega nekoliko manjša, ker upajo, da bo novi grajŠčakf krepko podpiral nemškonacionalno politiko.
Primorsko.
Nov pomol v Trstu. Dne 26. t. m. so izročili
vpričo zastopnikov pomorske oblasti in pristaniškega urada v promet nov pomol pri skladišču za les malo pod Skednjem. Pomol je 150 metrov dolg in 25 met. širok. Voda ob zidu je globoka 10 metrov, tako da še lahko pristanejo tudi največje ladije.
Hrvaških in slovenskih otrok je letos všolanih v hrvaškin šolah v Pulju 1000. Bilo bi jih pa najmanj 2000, ako bi imeli zadosti primernih Šolskih poslopij in sob.
Niti ne mislim na to, da bi zanikal,
da je vožnja v avtomobilu, v zrakoplovu, ali smuški šport in kakor se zovejo Vsi ti športi, nekaka kopel ,za živce. Toda tudi šo smelo trdim, da vsebujejo vsi ti in slični športi tudi dosti nevarnosti nalilajenjÄ'. In ravno iz tega vzroka se vedno poslužuj le Faysovih pristnih sodenskih mineralhlh pa-- stilj. Skatljica stane le borih K 1.25, toda varuj se ponarejanj. Posebno znamenje: i-me Fay in beli kontrolni papirček z uradnim potrdilom županstva Sodena ob T.
Razgled po svetu.
Polom velike hamburške banke. Na ukaz drž. pravdništva v Hamburgu so aretirali oba ravnatelja banke „Hansa“ in sicer Kramerja pl. Kliausburga in Henrika Biitteja. Obtožena sta, da sta ponarejala bilance in razne druge listine ter poneverila ogromne svote denarja. Drugi dan po aretaciji je policija to banko zaprla in zaplenila vse knjige. Dobro poučeni finančni krogi vedo, da so izgubljeni akcijski kapital, ki znaša dva milijona mark, 1 in hranilne vloge do zneska 600,000 M.
Somišljeniki, agitirajte za ,.Stražo“!
Loterijske Številke.
Trst	24. septembra 1813	3 33 89 54 62
Dunaj 27. septembra „	4 45 18 34 30
Divje kostanje, suhe gobe
v vsaki množini, na drobno in 'debelo, kupufle po najvišjih 'cenah trgovec Ignac Tischler, iTiegetthoiiova cesta 19, Maribor.
Fr*«i° Duchek
svelar in medicar v Mariboru
Vtktrirsghof uBIca
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta :
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Pf arrhof -
gasse 3.
Med. dr. A. Kunst
distriktni in zobozdravnik
naznanja, da ordinira od 30. septembra naprej v Želeu v hiši g. trgovca Vodenik-a nasproti cerkvi.
Žalec, dne 24. septembra 1913.
Velika narodna trgovina
KamiVanič,Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufaktnrnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in I moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
_ ^§|p|j5
Vzorci na razpolago
Maribor
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
■m
Opekarna
« Meljskem dvoru Maribor (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano 8
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Marili r
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VI.
A. VIHER
Koroška cesto 53 J$j|arifeOF Heugasse 2 ib 4
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohi tvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna naicenejša in hitra postrežba.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Mari&QF, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljan, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
^ l! r	Prevzamem vsa dela
M cekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Mihael Dobravc v Celju
Gospodska ulica 5.
|jWjk ~	-, ji Ker se nagiba sezona h koncu
© opozarjam cenjeno občinstvo
na neiuvevto niške «ene vsih poletnih obuval, posebno sandal in platnenih čevljev* — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in počen.
ŠTEFAN STRAŠEK prva naj večja zaloga obuval y Celju, Schrmdgasse štev. 3.
Demetrij Ultsinac
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kassrnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje «patnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu
Periini kotli in kotli a žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnteo Ustnega izd» Ika Kupmem p» najvišji ceni staro kocino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno m zelo po ceni. 98
Malisno štupo, suhe gobe,
jabolke uamizue m za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev,	—-
smrekove storie, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke .kakor tudi petroijevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. VefeUrg.wiMna e špecerije* ir» % deželnaPfi pridelki
Anton Kolenc CsH?
G^®šk» ulica št» 22
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr»
izdeiuje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestav bo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amenkanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
TranpponirhHrmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
Spodnještajersko ljudski posojilnici v Maribora
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
Hranilna Dinne 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navad te p-o 4 V. %, proti trimesečni odpovedi po 4’/«%- Obresti se III Utl 11 Itu Vluyu pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsace«» V Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. »Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PnSniilfl SP rlnipin ^anom «n sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5l/4%, na vknjižbo in I UuUJlIU Ob UUJujU poroko po 5s/4% «n na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Hm H H P lirp 80 T8ah° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12 are dopoldne izvzemši praznike. V umuilu Ul u ura^nih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila SE dajejo	«lita ima tudi aa ratpoiajo domača hranilne nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo),