m r n Največji tloTensid dnevnik v Združenih državah | 1 VeUa za vse leto ... $6.C0 S Za pol leta.....$3 00 B Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ■V. • • . -■••'Tt, a. ."-v-.;'.' .4 ARODA List slovenskih delavcev T Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 KO. 109. — ŠTEV. 109. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 NEW YORK, THURSDAY, MAY 9, 1929. — ČETRTEK, 9. MA JA 1929. I- The largest Slovenian Da3j 2a the United States. b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Na Kitajskem je izbruhnila civilna vojna. VOJAŠTVO IZ PROVINCE KVANGSI OGROŽA VAŽNO MESTO KANTON Prcvinci Kvangsi in Kvangtung sta &i bili že dolgo časa nasprotni. — Nacionalistična vlada bo imela dosti opravka. — Mesto Dosing, ki leži sto milj zapadno od Kanotna, se je udalo. — Vstašem poveljuje Hsu King Tong. — Vladno časopisje izraža resno bojazen. ŠTRAJKARJE MEČEJO IZ K0MP. HIŠ KANTON, Kitajska, 8. maja. — Na Kitajskem je zopet izbruhnila državljanska vojna. To pot sta se spopadli provinci Kvantung in Kvangsi v južnem del u Kitajske. Mest u Kanton preti resna nevarnost, da ga zavzamejo vstaši iz Kvangsi. Ker je vstaja izbruhnila tako nepričakovano, je preko noči pobegnilo na tisoče prebivalcev Kantona v Kongkong. Vrednostni papirji centralne banke nakinške vlade so strahovito padli. Ta najnovejša kitajska revolucija se vrši v znamenju boja med nacijonalistično vlado v Nank-ingu ter vojaškimi mogotci province Kvangsi. Med Nankingom in Kvangsi je bilo že od nekdaj tekmovanje. Ker provinca Kvangsi nima svojega lastnega pristanišča, hoče imeti Kanton za izhodišče na morje. Ko so se mirovna pogajanja izjalovila, je izdal vojaški voditelj Kantona proklamacijo, v kateri napoveduje vojno Kvangsi. Takoj nato sta iz Kvangsi odkorakala dva polka ter zasedla važno postojanko Dosing, ki je oddaljena sto milj od Kantona. Vojaška oblast v Kantonu si prizadeva čimprej mogoče mobilizirati ogromno število vojaštva. Najbrž se bo unela odločilna bitka pri Siuhingu, petdeset milj vstran od Kantona. Poveljnik artilerije se je podal na fronto, trideset kanonskih čolnov je bilo pa odrejenih za obrambo Kvantunga. HONGKONG, 8. maja. — Na železniški progi med Kantonom in Kovlonom so se vneli vroči boji. Vojaštvu iz Kvangsi poveljuje general Hsu King Tong. Železniška zveza je prekinjena. Vladno časopisje je izraža veliko bojazen, ker je prišla revolucija tako nenadoma. Vlada ni bila popolnoma nič pripravljena nanjo. NANKING, Kitajska, 8. maja. — Centralni izvršilni odbor nacijonalist. stranke je izvolil 24 članov v politični centralni svet, ki bo vbodoče najvišja vladna upravna oblast. Ta svet je izvolil svojim predsednikom Cang Kaj-Šeka ter ga s tem faktično proklamiral predsednikom Kitajske. Delavcem, ki so bili u-službeni v Manville -Jenckes pletilnici, so pometali iz kompanijskih hiš pohištvo na ulico.— Stavkarski voditelj prosi za šotore. (J A ST< )X IA. X. C . 8. m a ja. — Kapitalisti so se poslužili zadnje-ara sredstva : štrajkarje so prepojili z kompanijskih hiš ter pometali za njimi vse j>ohištvo. V kompanijskih hišah bodo nastanjeni >ta vkokazi. V to s vrh o so kapitalisti izpo&lovali pri nodišen •>otr«'bno dovoljenje. Delavci, ki štrajkajo že par tednov, stražijo svojo borno la.st~ lino. 'Njihove žene jokajo. Lačni otroci prosijo kruha. Očetje zro mrko predse. Ko je sodnik Bismarck Capps izdal tozadevno povelje, je rekel, la se ne Kine izgnati najbednejših Iružin, toda hlapci tekstilnih ba-•onov se niso ozirali na to. Izgnala je bila na pri mer družina A. J. Valentina, ki ima štiri leta staro n'erko. katera je bolna na smrt. Stavkanki voditelj Erwin IJeal je brzojavil v New York v linijski glavni stan ter prosil za šotore in druge potrebščine. PRI CH1CAGU SO BILI ZOPET USMRČENI TRIJE GANGSTERJI PREPIR MED ZAVEZNIKI NE BO ZLEPA KONČAN Usmrčeni so bile baje pomagači zloglasnega gang-terja Al Capona. — Njihova trupla so bila dobesedno preluknjana s kroglami. — Umor so baje zavrsili člani George Buge bande. — Dva umorjenih sta se morala že dvakrat zagovarjati za-stran umora. CHICAGO, 111., 8. maja. — V nekem avtomobilu so našli pri Hammond, Ind., ustreljene tri gangster je, katere smatrajo za glavne voditelje Al Caponove bande. Usmrčeni so John Sealice, Albert Ansel mi in Joseph Giunta. Njihova trupla so bila popolnoma preluknjana s kroglami. Zdravniki so dognali, da so bili že več ur mrtvi. Ta umor imajo baje na vesti člani George Buge bande, ko je sedem članov je bilo svoječasno ustreljenih v neki čikaeki garaži. V ITALIJI VSE VEROIZPOVEDI ENAKOPRAVNE Dasi je katoliška vera državna vera, ne bodo imeli verniki drugih ve^ roizpovedi nobenih ne* prilik. H. T. SINCLAIR JE ŠTV. 10,502 Milijonar ima v ječi razne ugodnosti.— Podnevi pomaga v lekarni, zvečer posluša radio. Coolidge je postal ravnatelj New York Life Insurance Co. Včeraj popoldne je bil imenovan bivši -predsednik Calvin Cool-idge <čl&nom ravnateljskeJba med italijansko vlado in Vatikanom ter je bila katoliška vera priznana kot nekaka državna vera v Italiji se je pojavilo kočljivo vprašanj«1. kaj bo z drugimi veroizpovedmi. Te dni pa justični minister Alfredo Rfteeo predloložil poslanski zbornici predlogo, ki določa, naj bodo v Italiji vse veroizpovedi enakopravne. Italijanski parlament "pripravlja zakonodajo glede odobrenja pakta med Vatikanom in italijansko vlado. Katoliška vera je v Italiji državna vera — pravi Rooco — ne-glede na to bo pa dovoljeno duhovnikom drugih veroizpovedi vršiti verske in eerkvene obrede. Samoposebi je seveda umevno, da ne sme biti nič v nasprotju z javnim redom ali javno moralo. WASHINGTON, I), c, S. maja. Petrolejiski magnat Harry F. Sinclair, ki je bil zapleten v miljonske sleparije z oddajo petrolejskih zemljišč ter je bil obsojen na devetdeset dni ječe zato. ker ni hotel odgovarjati pred senatnim preiskovalnim odborom, je preži-ver prvo noč v ječi. V ječi ima številko 10,520. Podnevi dela v jetniški lekarni ter pomoga zdravniku. Spi v celici štev. G2. Levo od njega je neki Sirec, de^no pa neki Irec. ki sta zaprta za-stran '"sleparije. Sinclair noče, da bi ga kdo po-miloval: — Ah, — je izjavil. —-teli devetdesetdni bom kmalu prešlo. Potem bomo pa zopet na konju. Svoječasno je študiral Sinclair lekai-stvo ter je napravil vse tozadevne skušnje. Včeraj je pomagal zdravnikom pri neki mali operaciji. Ivot, pomočnik v lekarni ima iste privilegije kakor oni kaznjenci, ki delajo v pisarni. To me pravi, da sme pisati pisma in da pisem, ki jih dobiva, ne odpirajo. Zvečer je lahko do devetih v prostorni veži. kjt-r zamore poslušati radio. Uriti se sme sam. Sealice in AnseLmi sta se morala že dvakrat zagovarjati zastran umora dveh policistov, pa sta bila obakrat oproščena. Umorjena policista sta bila llarokl Olsen in Raymond "Walsh. Sealice jo bil šele zadnji teden izpuščen pod varščino $50.000. Bil je aretiran, češ, da je bil udeležen pri umoru v čikaški garaži, IIammonilski policisti ter čikaški detektivi so uverjeni, da o-loenjeni trije niso bili ustreljeni v Hammondu pač pa v Ohicagu, odkoder so jih z avtomobilom prevedli v Hammond. V žepu Sea lica so našli telefonsko številko Mm. Mildred Quirk, k oje mož je obtožen umora ter bo kmalu procesiran. Nahaja se v okrajni jetnišnici. Mrs. Quirk so vso noč zasliševali. Od nje pa niso mogli ničesar drugega izvedeti kot da se je seznanila s Sealieem v jetnišnici. ko je obiskala svojega moža. Baje je obljubil, da ho prosil svojega zagovornika naj se zavzame za njenega moža. Anglija je začela prva protestirati. — Ameriški delegat Young je sestavil spomenico ter razdelil njen prepis med vse ostale delegate. — Nemčija ni pri tem sporu nič prizadeta. — Anglija ne bo dala nikakih koncesij. PARIZ, Francija, 8. maja. — Nemčija se je sporazumela z zavezniki, da bo plačala vsako leto gotovo vsoto na račun reparacij, sedaj so si pa za-vezniki v laseh, kako bi si to svoto med seboj razdelili. Prva je stopila v opozicijo Anglija oziroma njeno časopisje. Ameriški delegat Owen Young je sestavil posebno spomenico, koje prepis je dal vsakemu delegatu. Vse kaže, da tudi ta spomenica ni pomirila razburjenih duhov. POGREBNI SPREVOD JE BIL ZASTRAŽEN Policijski načelnik je iz javil, da bo do skrajnosti izpolnil vse določbe, ki prepovedujejo parade in demonstracije. — Nekatere žrtve so bile ustreljene v hrbet. Newyorski krojači bodo zaštrajkali. PROCES PROTI E. T. PEAC0XU IJFJRLIN. Nemčija, S. maja. _ Iver se bo danes vršil pogreb triindvajset i li žrtev majskih demon s t racij, se j.- zdelo p°' ieijskemi! komisarju potrebno ponovno poudariti, da bo l<«"no izpolnjeval vse odrede, ki so bile izdane glede parad in demonstracij. Policija ne bo prepovedala udeležbe pri pogrebu, strogo bo pa pazila na to. da se ne bodo vršile nikake demonstracije. Tudi zbiranje ljudiskih množic izven pristanišča je prepovedano. Liberalno časopisje zahteva, naj se natančno preišče, kako so bile žrtve nsnrrčene. Govori se namreč. da jih je bilo dosti zadetih v hrbet. Sorodniki usmrčenih bodo tožili mesto oziroma državo za visoko odškodnino, češ. da je policija streljala brez posebnega vzroka na demonstrante. Sele sedaj se je izvedelo, da je rtavila Nemčija predno se je uda-a. zlačilen pogoj, namreč, tla bo noral biti načrt revidiran, če ne >o mogla zadostiti svojim obvez-lostim. Proteste v angleškem časopisju miatrajo angleški izvedenci za skrajno značilne. Odločno zatrjujejo, da ni niti misliti, da bi dala \nglija kako nadaljno koncesijo. Oglasila se je tudi Italija, ki zahteva ves" kakor ji je bilo od-nerjeno. Francija in Belgija pa ločeta popustiti. Spor utegne imeti še usodejml-Te posledice. Nemčija ni pri tem iii" prizadeta. Izjavila je, da bo »lačala, t"-e bo mogla, in s tem je ►okaizala svojo dobro voljo. Jeseni se bo smela poročiti. MIXEOLA, L. I., 8. maja. — Sedemnajstletna Annabela Na-deau je danes vsa srečna in zado-oljna. ker ji je mati dovolila, da se bo smela poročiti jeseni, ko bo stara osemnajst let. Vzela bo 38. letnega Walterja Adamsa. I)o včeraj ji je mati branila, nakar je zakona željna deklina izpila pol steklenice jodina. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Materi se je zasmilila ter ji dovolila, da se sme jeseni poročiti, ko bo stara osemnajst let. ROJAKI. NAROČAJTE SE Ni "GLAS NARODA NAJVEČ-JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. NORFOLK, 8. maja. — Včeraj je bil obsojen tukaj pittisburški jeklarski maguat Bakewell na trideset dni jače in na petdeset- dolarjev globe, ker je ustavil svoj avtamofoil pred neko gasoliirsko postajo, potegnil iz -žepa steklenico žganja in napravil par požir-kov. Pristaši osemnajstega amend-menta so ga videH in ovadili Voldemarasov pastorek je umrl. LONDON, Anglija, 8. maja. — "Daily Mail" je dobil iz Rige poročilo, da je umrl pastorek litav-skega ministrskega predsednika Voldemara vsled ran, ki jih je zadobil pri atentatu, ki je bil vprizorjen na njegovega očima. Vsega skupaj je bilo ranjenih pet oseb, dočim je ostal ministrski predsednik nepoškodovan. Nje-t gov pribočnik je bil na mestu usmrčen. V New Yorku bo dne 1. junija zaštrajkalo 30.000 unijskih kro-jačev in šivilj. S 1. junijem poteče sedanja pogodba z gospodarji, katere pa slednji nočejo obnoviti. t'Sidney A. Sv.me, zagovornik Karla FraiieLsa Peacoxa, ki je zadušil svojo ženo ter polil njeno truplo s petrolejem in ga zažgal, je rekel, da se obravnava proti morilcu ne bo mogla prej vršiti kakor meseca oktobra. Državni pravd nik Frank II. Coyne je pa drugačnega mnenja. Njegov namen je proces pospešiti ter bo zadevo predložil že prihodnji pondeljek veliki poroti. Peacox študira kazenski zakonik ter daje svojemu odvetniku razne nasvete, ki bi mu utegnili korist it-i, ko bo sestavljal zagovor. Kakor se sliši, nima zagovornik dosti upanja, da bi ga rešil, kljub temu 'bo pa vztrajal pri trditvi, da je Peacox nsmrtil svojo ženo v O lakoti, ki vlada v prcvinciji siIobranu. Kansu na severnem Kitajskemu,! __ prihajajo strašna poročila. Najmanj 80 odstotkov prebivalstva Na čast Devici Orleanski. je brez hrane. V večjih m -v n - umrje po 300 oseb na dan, pre-' ORLEANS, Francija, 8. maja. ostali so od stradanja tako slabi, Na čast Devici Orleanski, ki je da umrlih ne morejo pokopavati, pred petsto leti osvobodila Orleans Širijo'se vesti, da se stradajoče ter je bila pozneje sežgana na gr-prebivalstvo v skrajnem rtu: u madi in pred kratgim proglašena hrani z malimi otroki. Misijonarji za svetnico, se vrše tukaj velike in zastopniki inozemskih držav so slavnosti. prosili mednarodni pomožni od-, Slavnosti se udeležuje tudi do-l bor za nujno pomoč. f grti Amerxkancev in Angležev. LAKOTA NA KITAJSKEM. DENARNA NAKAZILA - — —~ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 600 ........ $ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 " 2,500 ........ $ 45.75 M 5,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................f S.71 " 200 ...................$11.80 " 800 ......................$16.80 M 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$64.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma e našim eveeam v starem% kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%, Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $8. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj i© pogoje. Pri velikih n^v. ■ilih priporočamo, da »e poprej z nam rpor&cumet« glede "»^n« nakagila. IZPLAČILA PO POSTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH~00 TREH TEDNI« NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER MJ) P121 ST O J BIN O 75c. SAKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, NEW YORK. N. I Telephone: Barclay 0380 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Wreak Saber, President LouLb Benedik, Treasurer Fiaoe of b twine« of the corporation and Addressee of above officer*: |2 Cortlandt 81, Borough of Manhattan, New York City, N. T. • . ^ ' ^ ■ ' ::: -GliAS XARODA, 9. MAJA 1929 V ' jv ; W J - _ Dopisi. O L A a NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Bm celo leto velja lisi ta Ameriko in Kanado--------$6.00 Za pa leta----------s$3.00 r« četrt leta_______41.80 Za New York za celo leto ~~$7.00 Za pol leta____________$5.50 Za inotemstvo ta celo leto —$7.00 go pol leta------------- Subscription Yearly $$.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan jtveemh nedelj %n praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti ae ne priobčnjejo. Denar naj ®e blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejinjo bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika._ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J. Telephone: Barclay 6189._ ........... -- »mgMggMgEoacacaji. REVOLUCIJA V MEHIKI Mehiško revolucijo je treba smatrati za končano. Ni lire lie more tajiti, v vojaškem, kakortudi v političnem po-jrlwliL Predsednik mehiški republike Portes (iil je sprejel v avtlijenei nekega ameriškega časnikarskega poročevalca ter mu rekel, da navsezadnje ta zadnja revolucija morda še koristila mehiškemu narodu. Po nj< uovem mnenju bo v bodočnosti jako težko kovati zarote in vstaje proti vladi. Z oziroma na zadnje dogodke se ne sme smatrati izjave predsednika Gila za prazno frazo. Ko je izbruhnila revolucija, se ji je pridružilo 23 mehiških generalov. Vlada se je morala pečati z jako težavno nalogo. \ >ta>i so domnevali, narod drl za njimi čez dm iu strn, pa so se zmotili. Mehišk; ^a naropotTebno, da po .svoji iZiuožnoisti opišem razvoj naše Zadružne prodajalne, da bodo delničarji, kakor tudi širša javnost zvedeli, kako naša Zadruga oibstoji. V letu 1920 se je -sprožila misel za ustanovitev zadružne prodajalne. Ker je prekorist-na ideja dobila zadosti jX)dpore med tukajšnjimi rojaki, je bilo v«e delo za organiziranje Ln ustanovitev povsj>ešem> tako, da se je pričelo s iposl ova njem trgovine že septembra meseca istega leta. Da so bile v začetku težkoče, o tem ni ]K>trebno razpravljati, bolj umestno se mi pa zdi, -da v naslednjem pokažem, kako je trgovina napredovala in kako danes obstoji. Kakr bil ž«- "prej omenil, se je pričelo s poslovanjem meseca septembra leta 1920 s kapitalom £6,000.00 (ta svota je bila skolek-rana za delnice). Prometa je bilo : Leta 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 .......i----$ ............$ ............$ ............$ ............$ ............* ............$ ............$ ............$ 37.583.97 08.515.48 82.S14.23 117,415.29 142,706.34 180,888.94 203,753.92 220.870.90 229.639.82 Sheboygan, Wis. 1'red kratkim je bila odlikova na Miss Donielia Kakez he: dolgoletnega naročnika Olasa ' Naroda, Mr. Jožefa Kakeza z zaslužnim križcem. Križec ji je prtp-;la Mrs. William A. Reiss, načelniea nagradnega odbora sheboygan-kega odseka skavt k. Mi;*; Donielia. ki bo stara meseca junija štirinajst let. je -zares junaško slekle. Dne 4. marca je postavila v smrtno nevarnost svoje lastno življenje ter rešila iz reke svoj > se->tro, dvanajstletno Selmo. 13 letno Agnes Del i bos in 14-letno Jane Planirišek. Deklice so se igrale na ledu. ki se je udri pod njimi. Ce bi ne bilo naše korajžne Doni el le. bi nedvomno vse tri utonile. Mladi rojakinji iskceno čestitamo ! Poročevalec. FRANC JOŽEF JE PLAČAL DOLGOVE ČASTNIKOV Skupaj . . . $1,284.178.89 Leta 1924 tjmo si postavili .svoje lastno poJlopje. katero nas je ;alo do $30,000.00. Ker pa nismo meli potrebnega kapitala, smo nora 1 i še nekaj delnic izdati, in cer še ni zadostovalo, da bi plavali jxxslotpje. smo se morali i/.po-»oditi $17.600.00 od delničarjev. Posojilo, katerega smo napravili >ri zidavi .poslopja, me je malo itrašilo. ali ker spin vedel, da .je adosti zavednih delničarjev, me ;e tndi ta strah minil. In danes ahko s iznosom zrem-o na uspeh lašega dela, kajti o>b »zaključku eta 1928 smo imeli samo še $6000 lolga na poslopju in blagu, za colektati Mno imeli -pa $16,000.00. ako i imeli vse blago (plačano in še <10.000.00 denarja na roki. Torej kra-sni uspeli, za katerega se zahvaljujemo vsem zaved-lim delničarjem in odjemalcem, ter vam kličem: Ostanite tudi v bodoče naklonjeni podjetju, katero je vaša last! Zapomnite si, da. kadar kupujete v Zadružni prodajalni, kupujete v svojem ]>o-djetju, kjer koristite sami sebi, in čjena druga sestrična se je v Avstraliji z avtomobilom smrtno ponesrečila in zapustila vdovi i« njeni hčei^ki 300 milijonom frankov. Vdova, ki je upala, da bo a pomočjo prve ded »čine v miru živeti, pa a svojo n- &Ua jsftdovoljna, Pritožuje " * ^"si^VJr■•' : v r. .i^V^rfjfev v.L1. r se, da jo .neprestano oblegajo razni berači in j>osebno mladi možje ter jo prosijo za roko hčerke, katera je pa že poročena. Žena je morala že menjati svoje stanovanje, ali številni berači so kmalu izvohali njen novi naslov. Sicer pa vdovino prvo dedšeino, od katere doslej še ni dobila niti pare, osporava ne»ki Nemec, ki trdi, da je potomec nekega člana družine Berthelot-Jaubert, ki se je izselil v Nemčijo. i DIJAŠKA STAVKA NA SPAN-SKEM. Prime de Rivera je hitreje, kakor je sam .pričakoval, dobil odgovor na svojo zadnjo odredbo proti dijaškemu gibanju. Stavka slušateljev se je razširila na vsa vseučilišča kraljevine, tudi na vseučilišču v VaJenciji, katero je Primo de Rivero stavil kot zgled discipline. V Barceloni je ponovno prišlo do spopadov s policijo, •pa tudi v Va lene i ji so bili nemiri. Pra vt ako je nastopila policija v Zaragosi, kjer so dijaki metali kamenje na univerzitetno poslopje. Profesorji v Zaragosi so imeli sedem ur dolgo sejo. Sklenili so zahtevati od^vlade, da prekliče izraze, s katerimi so bili v zadnjem oklicu Primo dc Rivere žaljeni španski profesorji. 0e vlada ne bo ugodila tej zahtevi, bodo profesorji odložili svoja mesta in sami zaprli vseučilišče. Radi tega se španska vlada nahaja v zelo neprijetnem položaju. Bivši avstrij>ki generalništabni stotnik objavlja v listu "Magyar Ilirldj)*' opomine na afero polkovnika Redla, ki je pred .svetovno vojno uganjal špijonažo v korist Rusije in Se, ko »o mu prišli na sled, ustrelil. Stotnik pripoveduje: Rilo je leta 1913. Xekega dne me jc <»b-iskal — bil sem ravno v Budimpešti — visok general štabni častnik in mi sporočil, da mora p<» naročilu vojnega mrnistr.o zraku direktno zvezana z zračnem prometu. V prvem letu vsemi važnimi evropskimi letal-je bilo izvršenih samo nekaj po- skimi >redišči. skusnih poletov. Že naslednje le- S praškega letališča je bilo v to pa se je otvorila zveza med!minulem letu izvršenih nad 5000 Prago in Parizom preko Strass- hraletov. Z letali pa se je vozilo o-burga in linija >e je -podaljšala krog 15 tirsoč potnikov. Tudi šte-kmalu še od Prage do Varšave, j vilke poštnih pošiljk in zračno-V naslednjih letih -^e je zračni prometnega blaga so zelo visoke, promet iz Čehoslovaške podaljše-' Praški aerodrom postaja po njih val vedno bolj v jugovzhodni pricevayju med evropskimi Ieta-smeri. Segel je ]>reko Dunaja in lišči eden najvažnejših e\-ropskih Beograda do Bukarešte, od tam n liŠe. Niso zastonj skovali bas pa celo v Carigrad in končno je Cehi reka: "Zrak je naše morjV. postala ta zračna črta naj važne j- Kdor nima plavuti kakor riba. ša na liniji: Pariz-Praga-Angora.' m«.ra pač imeti krila kakor ptič. Promet na rečeni »progi vzdržu-' je akcijska družba "Franco-Rou-maine", ki je večinoma v rokah francoskega kapitala, soudeležen' pa je tudi kapital manjših naro- DVOGOVOR ki se je za vršil to zimo v kaki slovenski družini v Ridgewoodu ali Downtownu. MILIJONSKA MESTA Na .svetu j-' 34 mest. ki imaj« ilov, predvsem čehoslovaški. jugo- več %kot milijon prebivalcev, števi-slovanski. romunski in ]>oljski. la ameriških me.>t so iz hita 1027 Težišče prometa imenovane »Iruž- in 102f>.. evropskih ni'*>t iz leta be je kajpada med Prago in Pa- 1027.. števila drugih mest >o sta-rizom. Na drugem mestu stoji <'r- rejšega datuma, ("'isto zanesljive ta Praga-Dunaj. med tem ko ima ,e šti^vilke nL^o. proga Pra-ga-Varšava le malo pot- Evrojia ima dvanajst milijon-nikov. Zračni promet med reče- ^kih mest. in sicer: London 7. T.fi nimi mest r se vrši zelo redno, milijona. Berlina 4. 1. Paris 3.1. poleti in pozimi ter tudi v Moskva 2.1. Dunaj 1.8, Lj-ningrad vsakem vremenu. V letu 102^ je l.fi, Budimpešta 1.2. Glasgow 1.1. bilo na teh progah izvršenih 1872 Hamburg 1.1. Varšova 1.08. Na-rednih ,i>oletov. Letala so prcjie- polj 1.05. Birmingham 1.02 ljala 1507 oseb, 5008 kg poŠt.* in y Ameriki je deset milijonskih skoro j>ol milijona kg tovora. Druga največja črta zračnega prometa na čelioslovaških tleh je linija: — Praga-*Brno-liratisla v.i-Košiee. Nedavno se je [>rntga jiO-daljšalu še do Pžhoroda. Na tej mest: New York 6.1, Chicago 3.2, Philadelphia 2.1, Detroit 1.4, Las Angeles 1.2, Cleveland 1.1. Boston 1.1. Saint Louis 1.1. Buenos Aires 2.1. Rio de. Janeiro 1.7. Na Azijo odpade devet milijon-progi je bilo lani prepeljanih 3vs7S -skih mest: Osaka 2.2. T tkio 1.5. potnikov. Pisem in tovorov je bi- Sanghaj 1.5. ITankau 1.4. Kalku-lo manj. Zračni promet med Pra- ■; ta 1.3. Bombay 1.2. Peking 1.2. go in 'Marijinimi Lažni, ki >e je otvoril leta 1!>25. deluje samo v poletnem času. Kanton 1.1, TTangčau 1 milijon. Avstralija ima dve milijoaski mesti: Sidney 1.2 in Melbourne 1.1. Afrika iina samo eno milijonsko mesto, in sicer Kairo z 1.0ft milijona prebivalci. Pr> številu prebivalstva ima Evropa še vedno največje mesto (London) in takoj na tretjem mestu Berlin (za New Yorkom). Na progi: Pra ga-Beri in in Praga-Dunaj oskrbujejo zvezo tri1 družbe. Prvo je nemška Lufthansa :n Avsti ijska zra kopi ovna družba. Glede potniškega prometa treiba povedati, da je ta linija najbolje posečana. Samo tekom lan-! , , ■ ■ , . . , ^ (^)d ostalih velemest ima Milan skega leta se je posluzilo te zveze 5510 pasažirjev. Tudi pošte in tovorov se je prepeljalo izredno mnogo. Xemska Lufthansa vzdržuje ]>olejr Prar>"net z Bremenom in Monakovim. Ti dve progi beležita zelo močno frekvenco in promet na njiju stalno narašča. Posebno druga proga je važna, ker prehaja v zvezi s Španijo preko Švice. Največja zračna proga iz Pra- ,nad 000 tisoč prebivalcev. Liverpool 850.000. Madrid in Barcelona po 810.000. Velika Praga 800 tisoč. Rini in Amsterdam po 780 I tisoč. Manchester 7-">0.000. Nekaj • kitajskih mest ima gotovo 750 tisoč do milijona prebivalcev, vendar pa ni zanesljivih številk. NAZNANILO. Naročnikom našega lista v Joliet. 111. naznanjamo, da jih bo e j---------- —,----- Dolga je 822 km. Promet vzdržu-j Mr. Joe Zelene je Cehoslovaška zrakoplovna dru-'in prosimo, da pri njem obnovi- Gozdni požar v bližini zagorske postaje, ki ga je zanetila iskra lokomotive okrog 11. dopoldne je bil zvečer ob 22. sS pomočjo železniških delavcev poga^en. K sreči se v bližini naselja Družine nahaja kolovozna pot, kar je pripomoglo gasilcem. da so obvarovali ondotna poslopja. Pretekle dni si je ko-misija ogledala škodo, ki jo je požar povzročil trem posestnikom. Zahtevajo okrog 20,000 dinarjev škode. jo naročnino. Uprava lista. ANA SACHER POD KURA-TELO. Na Dunaju je bila te d-ni postavljena -pod kuratelo znana 80-letna hotelirka Ana Sacher. Saeherjeva je bila ena najbolj popularnih žen na Dunaju, tie zelo mlada se je poročila z nekim mesarjem, ki pa je kmalu umrl. Ustanovila je nato sama hotel "Sacher", ki je še danes najbolj znan hotel na Dunaju. Pred vojno in med vojno je Jbil hotel zbirališče najvišjih aristokratskih krogov, tudi člani cesarske hiše so zahajali tja. Dobro znana je "Saeharjeva torta". Ana Sacher je edina dunajska dama, ki puši cigare. IŠČE SE DRVARJE za kemikalna drva, .dober len, fine kampe. trajno delo. — Tony Mohar, Joe Sabox, Frank Seglin John Yansic, Lewis Run, Penna. (Gx 0,13,17.20.24&27) ODDA SE V NAJEM farma 16 akrov, dobro poslopje in dobra zemlja, zelo pripravna zi kokošjerejo, 2]A milj iz mesta. (Pišite za podrobnosti lastniku: Edw. F. Sejmour, Cocperstown, N. Y. VSA EVROPSKA VOJNA SAMO $4 50 BREZPLAČNO: — 4 DRAGOCENE NOVOSTI — BREZPLAČNO Povsem novo, nikdar prej pokazano— slike ZADNJE EVROPSKE VOJNF haškar dobljen*- iz Evrope. Te slik^ so bile vzete na bojiščiii To vso v. li-k*> vojno, največjo v zgodovini, k.i-terc si t se udeleSUI skoro vsi narodi STeta, boste videli v svojem lastnem demu. Slike so krasne v naravnih barvah. To je nekaj popolnoma, novega in presenetljivega. Sestoji iz 150 slik in zadnjega izboljšanega stereoskopa, skozi katerega lahko vidite slike povečane in take kakor žive. Videli boste mesta in vasi strašno razruSene, stra-Sne boje vojakov v zakopih, bajoftetn«-napade, obstreljevanja, artilerijske in kavalirijske napade boje s tanki in submarini, obstreljeVanje ladij iz aero-planov in zeppelinov, klanje narodov, špijonaže in dosti drugega. Cena za ves set je posebno znižana na $4.25. Č"e ne boste zadovoljni, vam vrnemo denar. POPOLNOMA BREZPLAČNO vam dami z vsakim setom pet krasnih dragocenih novosti: 1) francoski žepni nož s slikami krasnih deklet na ročaju: 2) kitajski prstan za "srečo, zdravje in veselje": 3) žepna detektivska kamera, s katero lahko vidite nune stvari: 4) importi,ran srčno-kamenski privesek; 6) maM teleskopov, katerem lahko vidite krasna francoska dekleta v raznih pozah. Ne pošiljajte denarja vnaprej: sa*io iarežitf ta oglas &a nam poSljite s 50 centi za pošiljalne stroške. Za blago beste plaačli $4.25, ko vam bo prineseno na dom. VARIETY SALES COMPANY. 1723 N. Ketfzie A*e„ Dept. 205, Chicago, 111. On (sedi pri nirzii peči. ona se pa vrne domov z zaslužkom. Dober teden je bil. Nad petde-et jih je zaslužila). Ona: — Oh. >aj -se mi je zdelo, da ne bo večerje in da še zakurjeno ne bo. Saj mi je vso pot tako zdelo. Zakaj i>i->i zakuril.' Zakaj ni^i večerje -kuhal.' (lovori. Povej! Takoj! Ce ne. sem bom šla kam dru«raiii poirret in »Iru-jram večerjat. Pa kar hiTro lvar '»rtm pove-j. kar >i dal denaT. k; sem ti ^a pustila za kolen in za večerjo. Mam m dal denar? No »ovej, no, tak povej no . . . On: — Saj veš. Marjanea . . . < >na : — Xi«'\ Marjanea t Mar-jaivca Marjanea doli. I»r>š /e videl, kaj ti bo dala Marjanea. Kam >i dal denar.' Kani >: •■Trii poganjal. Za>topiš* On: — Oh. seveda zastopim. ->e-»eda zasf-oplm. Ona: — Ja, kaj pa bo to? .la, <;ij pa bo to. Saj 'boš seirnil. ker •elo zimo jirr peči s»-diš. Dobro da li zakurjena, prav trotovo bi r.e-rnil. e- bi bila vsak dan zakurje-ia. Oh. ti moj Bojt. kakšna r«-va sem jaz. ker imam takega d« lea. On : — Saj ves. Marjanea, koin-panija . .. Ona : — Ti bom jaz dala kom-anijo. Čakaj, eakaj, ti bom jaz lain konipanijo. O boni pa še jaz šla v kompanija. saj me vabijo. Po rman me vedno vabi. Čakaj, eakaj. Zdaj se pa poberi in jui kaj za večerjo jirLnesi. ker komaj na notrah stojim. Zame prine^i steak. «isr pa fižolček kupi ali kaj dru-kejra v kanali. Pravzaprav je pa še fižolček -/.ate predober. N'o. kaj pa stojiš? Saj sem ti dala zjutraj lolar. Salabold. kam si djat do-^ar.' Sj pocuckal. kaj? O i i sa-amenska pokora! O le počakaj! rak ]>ojdi no že enkrat, jaz sem lačna. Za oseminosemdeset centov stea'ka naj ti odreže, dvanajst centov bo pa fižolček. Cene pa jneni nazaj, da veš. \'se do zadnjega sokla. Kaj pa stojiš.' Ali ti nisem dala zjutraj dolarja? Žeš-kriše. ]>a -t. ti rečem, pa forman ne pusti, da 'J z drotrimi govorila. On: — Oh, Marjanea. tak ri-kar no, saj veš. da te imam r;ui. Ona : — seveda me imaš rad lanes, ker je pondeljek in veš. da nOiii plačo dobila. Saj sem pa tudi morala garati za nbojre soldke. Dva in petet let njen blagajnik, je bas vzel iz banane blagajne 50,000 funtov šterlingov in .skrbno spravil v.so-to v .svojo aktovko. In vzel je površnik. posadft klobuk na slavo, pograbil torbieo in zapustil zadnji kak je dospel do zadnje stopnice, je obstal in za trenutek .sfLsnil k Nebi torbieo z dragoceno vsebino. Xato je odločno kreni! proti izhod n. >topil na oglu osemnajste ceste v omnibus in se o I peljal k veeerji. Ta večer je zbudil Jimmy M ul i-pan pozornost natakarja, ki mu je že deset let stregel. Ni bil raztresen in slabe volje, nasprotno, kazal je pri večerji tako dober tek. kot bi he vt*. dan po til. A natakarjevo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je Mulligan prvič jedel, ne da bi godrnjal. To je bil izreden natančen človek, in ki je stopil leto za letom vsa k! točno ob tričetrt na pet v jedilnieo. vedno nekaj, da je godrnjal nad jedjo. Ko jt- natakar pospravil krožnike, se je naslonil Mulligan udobno na svoj stol in začel .sanjariti. V njegovih možganih se je podila misel za mislijo. Premišljeval je: izkazati se moraš kot dober igralce, da ne bo natakar, ki te bas danes izredno opa-pHzuj«\ ničesar opazil. Računal je: petdeset ti.s-H* funtov — milijon Šilingov. Sto funtov še leži v blagajni. za kritje tekočih stroškov. Pr« d dvema dnevoma je bila revizija. Seveda je bilo vse v redu, ka- |fftfftfffti| KOZA SRBI? Srbenje Je večkrat nevarno znamenje. Ne praa-•kajte. Severa*« Esko naj odpravi »rbečico ter u«tva-, ri čisto, atdravo koio. —[ 1\ Porabljajte ga pri prvem 'Y\ pojavu. Vpraiajte lekar-\\ narja. Sever A's ESKO ZMAGA VESTI |kor vedno tekom petih let, odkar j je nosil skupno z gospodarjem — i ki mu je slepo zaupal — ključ od blagajne. Šele čez tri mesece bo zopet pregled. In Jimmy Mulligan je oklenil, da bo odslej vedno točno ob osmih v uradu, tako dolgo, da se bo nudila ugodna prilika za beg. Doma je ležalo pred njim na mizi v skrbno zaklenjeni sobi tKOe bankovcev po petdeset funtov, skrbno zloženih v zavojčke no deset in deset bankovcev. Želja njegovih mladih let se je izpolnila. Brez dvoma, sedaj je milijonar. "Vsakega človeka doleti enkrat sreča." mu je rekla nekoč njegova mati. "Pride nepričakovano in je spolzka kot jegulja. Kdor jo spozna in jo zna zgrabiti, temu da njegov delež." Njemu se je zdelo, la je potrebna tudi precejšnja množina razuma, hladne prevdhr-nosti in poguma. Vsaj on je tako smatral srečo. Ali ni mogoče to sreča, da je bančni blagajnik, da leži v blagajni petdeset funtov šterlingov in da uživa slepo zaupanje svojega gospodarja? Seveda, ime Mulligan bo moralo plačati greh. Toda čemu bi se delal težko vest? Le oni. ki nima vesti, pride lo denarja, ki je pač vladar sveta. Sicer pa bo Jimmy Mulligan umrl in njegovo mesto bo stopil kak farmer v Kanadi ali Južni Ameriki. Skrbnq, je zaklenil svoj zaklad v omaro in spravil ključ v žep. Ponoči se je sanjalo Jimmy Mttl-liganu. da je v Miami, kaliforn-skem prebivališču milijonarjev, ob strani neke dame. katere glavno delo je obstojalo v tem, da je zapravljala njegove funte, ki so se že izpremenili v dolarje. Neko nepopisno čustvo ga je zgrabilo, zdelo s mu je, kot da se neki ledeni obroč počasi ovija okoli njegovega srca. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata. Saj so vendar zakljena. Toda ne. odpro se 'in v sobo stopijo trije gospodje "Nadzornik "\Va-ren iz Scotland Varda", se je predstavil eden izmed njih. Nemogoče. Zavedel se je, da so to sanje, ki leže kot mora nad njim, a ni se mogel zbuditi. Ko je bil že ves znojen, je zazvonil zvonec. Tedaj se je zbudil, trepetajoč je vstal, se splazil k vratom in s pridržanim dihom prisluhnil. Sam sebi se je za-zdel kot kaka preganjala zver. — Končno je pogledal skozi luknjo pri ključavnici, in nato odprl vrata. Bil je — mlekar. Tedaj je Mulligan spoznal: svojega življenja ne more -spremeniti. Nikdar ne bo i-mpoldne ob 15. uri se je pripetila ne čehoslovaški ae-roliniji Nitra-Bratislava smrtna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev v osebi vojaškega pilota Skoropa. Vojaško letalo je letalo je letelo takoj popophlne iz Bratislave v Xitro, kamor se je peljal štabni kapetan Kroupa. Točno ob 14 uri 45 minut je dospelo na mesto. Kroupa je izstopil, Skorep pa se je takoj dvignil in letel proti domu. Kake četrt ure po startu je začel ae/roplan iz doslej neznanih vzrokov padati. Prišel je ob ravnotežje. Pilot se je znašej v nea-dala ni imel s seboj. V strahu za življenje ze zapustil pilotski sedež ob krmilu ter se je ]>o vzpel na levo krilo aeroplana. Tedaj pa se je aeroplan prekucnil in Skorop jetelebnil z vso težo svojega telesa na zemljo. Sekundo za njim je zgrmel na. zemljo tudi aeroplan, ki se je razbil na drobce in je pokopal pilot-a pod seboj. Nesrečo je opazovalo mnogo ljudi. Kmalu je prišla tudi uradna komisija, ki je po izpovedih očividcev sestavila zapisnik o dogodku in odredila pokop mrtvega pilota na državne stroške. Darvvinova teorija, da je človek daljen potomec opičjega rodu, ima poleg ogromnega števila pristašev še vedno mnogih sovražnikov. — Vendar so argumenti angleškega učenjaka še danes tako tehtni, da se, lahko bi rekli, dan na dan pojavljajo novi nsprotniki tega na-ziranja. Zato ni čudno, da se je nedavno sestavil na Švedskem poseben odbor, ki pripravlja raziskovalno ekspedieijo v notranjost Afrike. ki naj na liru mesta zbere potreben materijal ter na njoega podlagi dokaže kdo ima prav. Darwin ali tisti, ki pobijajo njegove nauke. Vod.«tvo ekspedieije bo poverjeno profesorju Ivarjn Ti romanu, članu visoke šole v Lnndu. Denar je dal na razpolago Iljalmar Torn-blad. ravnatelj velikega hotela — Continental — v Stockholmu. Tornblad sam botanični amater in bo osebno sodeloval pri podjetju. Xalojra ekspedieije bo zbirati in spraviti na Švedsko dobro ohranjene -zarodke (embrlje> vretenčarjev: opic, zajcev, antilop in reptilij. Ves ta materijal bo potem obdeloval doma na Švedskem profesor P.roman. ki ga štejejo med najimenitejnejše švedske em-briologe našega «"asa. Njegova specijalitf*ta je primerjajoča em-briologija. Broman meni, da bo na ta način mogoče dobiti v roke žive dokaze zoper Darwinov nauk o postanku človeka. Naravno je, da bi tako odkritje, če bi doprineslo dokaz t'*ga, kar namerava ekspe-dicija, napravilo pravcato revolucijo v današnji znanosti. Ekspedieija se bo najprej uta-borila v Mombassi in bo prodirala skozi Nairobi proti Mount u El-gonu. Kenji in Kilimandžaru. Ta ozemlja tvorijo po sodbi učenjakov najzanimivejše področje za nemeravana raziskovanja, ker so tam doma vse zaželjen^ vrste vretenčarjev. Drugod je civilizacija živali več ali manj decimirala in iztrebila. Vseh udeležencev ekspedieije bo šest. Profesor Broman bo zbiral živali. Tornblad bo razpolagal a ^relstvi, ostala četvorica pa bo študirala botanične, paleontoločke, anatomske in etnografske prilike. Kolikor bo pr^ostajalo učenjakom časa. bodo tudi merili in fotografirali domače prebivalstvo teh krajev. Xa Švedskem si od podjetja obetajo novih izsledkov. Angleži pa se prav nič ne boje. da bi v njih luči zatemnela Darwinova slava. OD KROŠNJABJA DO KRALJA BISEROV. ADVERTISE IN GLAS NARODA Nesreča ne počiva! Tudi smrf ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK T Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, Članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. — =r Gojitev biserov je na Japonskem postala važna industrija, odkar znajo z umetnimi sredstvi povzročiti rast biserov. To pomembno pridobitno panogo, ki donaša letno nad milijon izbornih biserov, je pred 40 leti začel krošnjar Ko-hiki Mikimoto, ki nosi sedaj naslov "Kralj biserov". Mikimoto, je prodajal svojo robo po cestah Yamade in Tobe. je slučajno prišel na misel, da je v bližini nekega skalnatega otoka v zalivu Ago začel g ojiti bisere. Iz skromnih začetkom je polagoma nastala industrija, v kateri je danes zaposlenih nad 1000 oseb. Japonski biseri, ki se od naravnih biserov po obliki, barvi in blesku komaj ločijo, so sedaj razširjeni po celem svetu in so prinesli kralju biserov ogromno pre« mo žen je. NAROČA TTE SE NA "GLAS NARODA"! SEMENA V ZALOGI IMAM NAJBOLJŠA POLJSKA, VRTNA In CVETLIČNA SEMENA Pilita po brežplainl cenik. MATH. PEZDIR Box 772, City Hair Sim.. Ntw Yortc/N. Y. laBP!. _ _ _ Rdeče rože R O M A H. Za Glas Naroda priredil O. P. 25 (Nadaljevanje.) Smehljaje je vrnrl Rajner karto ministru. — Kdor bi mi rekel takrat, ko sem se moraJ odpovedati posesti te ženske, da bom lahko nekeg-a dne hladno eitai njene vrste, bi mu tega ne vrjel. Takoj nato se je zopet vrnila Jo^ta. Grof Rajner je pogledal na uro. — Ah, ze tako pozno! Potem se lahko takoj peljem od tukaj na kolodvor, da počakam svojega brata! — Ti se veseliš njegovega prihoda, kaj ne? — je vprašala J ost a. On je prikimal in njegove sive oči so zažarele. — Da, Josta. Ilenning je kos mene samega. Midva visiva zelo drug na drugem. On mi je že pisal, da mu moraš rezervirati majhen prostorček v svojem srcu. Grof Ha j nor se je poslovil od Joste ter njenega očeta. Najprvo je hotel Josti mirno in *]»odobno poljubiti roko, a njegova čustva ga premagala. Hitro je položil roko krog njenega pasu ter jo poljubil na usta. Zopet pa je čutil na njen lahen, plah odpor iai njeni ustnici sta bili kot mrtvi. Ona je trpela njegov poJjub,a ga ni vrnila. To ga je bolelo. Na e?li i>oti do kolodvora je razmišljal o tem, ako bi zbudil v dosti to, po čemur je sedaj hrepenel. Izgubljal je vedno bolj in bolj .svoj duševni mir in to potrpežljivo čakanje uiu ni bilo lahko. Sedaj je ljubil Jo,sto že tako, da ga je prestrašila misel na ločitev. Kajše več let j^otniK-žljivo čakati na njeno ljubezen kot pa j>okvariti vse s .svojo nestrpnostjo. Jo.-sta je sedela, medtem v svojem buduarju ter skušala zaznamovati v .svoj dnevnik občutke, ki so jo navdajali. Zapisala je naslednje : — Sedaj sem tudi spoznala grofico Gerlindo. V trenutku, ko j-em ji prvič stopila nasproti, sem imela moreči občutek, da me sovraži. V njenih očeh sem videla strašen pogled, pred katerim sem se 'prestrašila 'prav do dna srca. M its! i m pa da je bila le domišljija. J^ajti v teh dneh sem ]K>stala precej nervozina. Zakaj naj bi me sovi ažila? Ker bom postala njena naslednica? Ona je zelo ponosna in ponosne narave ne stopa jo rade s svojih višin. Jaz pa nisem niti malo kriva vsega tega. Vsaka druga ženska, katero bi vzel Rajner, bi postala gospodinja Namberga. Ona je zulo pametna ter bi gotovo boljše prlstojala kot majo-ratna gosj>odinja Namberga kot jaz. Vse to oraziti. To hočem storiti že radi Rajnerja, ki ne sme zapaziti, kako ne-snnvpatična mi je v resnici Gerlinda. Ah, — kakšne skrivnosti imam sedaj pred njim? On ne sme vedeti, da ga ljubim in tudi ne, da ne morem zaupati Gerlindi. Take skrivnosti delajo srce težko. Če bi mu lahko vse povedala, — kako srečna bi bila! * Potem ko so se Rajner. Josta ter njjen oče odpeljali, je hodila grofica Gerlinda, kot razkačena levinja po sobah gorindol, bledega obraza ter skrivnostno žarečih oči. Včasih je obstala ter nervozno prijela za kako majhno stvar, stoječo na omari in kje -drugod na pohištvu. Konečno je omahnila v veliko naslonjačo. Tudi to je kazalo grb N amber gov, treh nwrjascev. Predno pa je sedla, je zrla na grb ter mirdila izbežno na postanek tega grba. Grofico Gerlindo pa je kaj malo zanimala povest glede izvora tega grba. Kdo se je brigal za pretetolost?! Marsikateri predmet, ki jo je obdajal tukaj, je imel za seboj še bolj zanimivo zgodovino. Od generacije, do generacije se je podedow.Io to posestvo, z vsem orožjem, opremo ter dragocenostmi. Ce bi mogle vse te stvari pripovedovati svojo povest, bi se slišalo marsikaj posebnega. Nobena taka povest i»a bi ne mogla odvrniti grofice Gerlmde od njenih, misli. In prav kot so zrle vse te stvari nemo na vse, ka rse je godilo krog njih, >o bile tudi neme priče duševnega boja grofice Gerlinde. Njene oči so se zapičile v te nežive stvari, ne da bi kaj videle. Videla je nekaj povsem drugega, — vitko, lepo deklico, s krasnimi, rjavimi lasmi, in velikimi, temnimi očmi. Rajner je imenovali to deklico svojo nevesto ter zrl nanjo z vročimi očmi. Njegov glas je zve- i el mehko in nežno, ko jo je ogovarjal. V njenih žilah pa ni plapo- ii lo vroče koprnenje po njegovi ljubezni, kot v njegovih. Ona bo pač postala le njegova žena, ker jo bo dvignil na odlično mesto po-ieg sebe. Raditega pa bo morala ona sama iti v pregnanstvo. — Ce bi mogle želje ubiti, — jaz bi jo ubila! — je mrmrala med svojimi zobmi. Strastno sovraštvo pa je spačilo njen obre.2. Pozvonila je ter vprašala služabnika, ki je vstopil: — Ali se je gospod grof že vrnil? — Ne, gosj>a, — je rekel služabnik. — Gospod grof je telefoniral, da hoče šele ob sedmih počakati na grofa Ilenninga. — Dobro. Prinesite mi čaj, — je ukazala. Služabnik je izginil. i Grofica Gerlinda je zopet pričela stopicati gorindol, dokler ni služabnik prinesel čaja. Vzela je skodelico, močno in vročo, da se bori proti odrevenelosti svojih udov. Pogled v zrcalo ji je pokazal, kako bleda ter spačena je izgledala. Prestrašila se je. — Jaz moram postati zopet mirna ter jadrati brez raziburjenja proti svojemu cilju, — si je rekla. — Taki boji in razburjenja izpod-topavajo lepoto. Stopila je h oknu, da si ogleda nekoliko prebivalce mesta na promenadi. Dvorni voz se je pripeljal mimo s prestolonoslednikom ter njegovim vzgojiteljem. Sledilo je še več ekvipaž. Nato pa se je pomirHa ter dobila nazaj svojo samovlado. Napotila se je v svojo toaletno sobo. Danes je hotela prekositi samo 8e*be. Kritično se je vedno zopet ogledovala v zrcalu. Frizuro je bilo treba trikrat izpremeniti, predno je bila zadovoljna. Tekmo-vati z bogatimi kodri Joste ni bilo lahko. Še je bila lepa — in še je lahko obstajala poleg Joste. Ne bo pa dolgo več — in pričela bo usihati. Svoja najlepša leta je preživela ob strani moža. katerega ni ljubila in katerega je tmučila s svojimi muhama Ln svojo brezbrižnostjo. Misel, da šteje ie trideset let, dočim je njena tekmovalka sko-ro de®e* let mlajša, jo je zopet move<:lujejo zdravniški vestniki že nekaj let sem, se je začelo uresničevati tudi pri nas: jetika je na umiku, prodirali in širiti pa se je začel rak. Pred krakim je izdal zagrebški mestni fizikat statističen pregled, ki kaže. da je jetika v zadnjih letih začela vidno pojemati. Še 1 1927 je znašala umrljivost za je-tiko 25.57 odst. eelokiupnejra prebivalstva. V na^lednjem letu je padla ž* na 20.12. kar zna C- i konkretno vse to, v .Zagrebu na tisoč oseb (lit jra človeka. Tuberkuloza je začela tataeija7 ki pra- vi. da .se zdravstvene razmere v Splošnem kljub temu niso izboljšale. V nasprotju s tuberkulozo se je namreč ugotovilo, da močno narašča nova 'ljudska epidemija — rak. Med tem ko je rak zahteval leta 1027 med zagrebškim prebivalstvom 102 žrtvi, .se je število umrlih lani pomnožilo na 128 primerov. Odwtotek *se je zvišal ol 4.84 na 5.9f>. To daje misliti. Najrtbupnejše pri tem je dejstvo. da se rak širi z mnogo močnejšo pregresivnostjo kakor svoj-čas tuberkuloza. Tudi strokovnjaki raT-unajo danes s tem, da t>e bo ta zavratna mučilka in morilka človeštva razpasla mnogo hitrejše in močneje kakor pred deset iii desetletji jetika. Rezultati bodo potem za prebivalstvo še poraz-nejši kakor pri tuberkulozi. Treba je namreč vedeti, da za pobijanje raka še vedno nimamo zanesljivega sredstva. Rak se seveda širi v ma&tu močneje nego na kmetih in kakor kažejo ugotovitve. napada liajčešče moške osebe. ki se malo gibljejo, nuni ženskami pa tiste, ki trpe na bolezv nill organov v spodnjem životu. Edino, kar lahko nekoliko zajezi orpasno širjenje raka. je dobro organizirana obrambna akcija, da se bolezen ne razpase v epidemijo. katero bo silno težko ustaviti kadar se bo pričela. KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kako se potuje v 1 ■ i stari kraj in nazai v Ameriko« Kdor J® namenjen potovati ▼ sta* rl kraj, je potrebno, da je poučen a potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne la-knSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočam^ redno le prvovrstne brzoparulke. Tudi nedržavljani samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti g! morajo dovoljenje all permit Is Washingtona, bodisi za eno leto ali • mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. d, na generalnega naselnifikega koial-atrja. Glasom odredbe, Ki je stopila v veljavo 1L julija 1926 se nikomnr več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dobi v New Yorka pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na tvojo lastn« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ ŠTABE GA KRAJA Od prvega juUja je v veljavi n» va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave camorejo ameriški državljani dohiti svoje Sen« in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša le va. dno CTl priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni ata-rlii ameriških državljanov, m ožja ameriških državljank, ki so se p« 1. junija 1928. leta poroSll in poljedelci, oziroma Eeoe ln nepor*-ftenl otroci izpod 21, leta onih na-državljanov, u so bUi postavna prlpuščeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se zm sprejema nI kakih profenj aa an» rlkanske vlaeja. SPISI ZA MLADINO: (GANG L) zv. trdo vezano. Prii>ovedke in jkvsuu ........................ JSO 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ .50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .........................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. ,50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... .50 1'metni.ške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— Sneguljčica: pravljica s slikami 1.— Mlada greda ....................1.— Trnuljčica, pravljica s slikami ..1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ..............;......75 Slike iz pravljic ...............75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka ................1.20 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Richmondu, 4 dejanja ...................... Ob vojski. Igrokaz v Gtirili slikah Tončkove sajne na Miklavšev večer .Mladinska igra s petjem v ( 3. dejanjih ...................60 K. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek). vez............45 Revizor, u. dejanj, trda vezana .. ,75 L-jetnik carevine, veseloigra v 2. dejanjih .....................30 Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v C. dejanjih...................... .35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj.....60 5. zv. Fo 12 letih, 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................1.— 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. . .Neža. Sanje ...................00 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ---- .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ............ .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 PESMI IN POEZIJE: Akropolis In Piramide .........80 broširano ................... .80 Azazel, trdo vez. ................1.— Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob. trda vez.....40 Gregorčičeve poezije .............50 ! Godec: Pored narodnih pravic o I Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano ................ Ketejeve poezije .trda vez........1.10 Knaguljčki (Utva) .............65 trdo vezano .................80 Moje obzorje, (Gang!) ............1.25 Narodna pesmarica .............40 COSUIIGHXINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje odplufje: S. S. PRES. WILSON 22. MAJA — 28. JUNIJA M. V. YULCANIA 7. JUNIJA — 12. JULIJA M. V. SATURN IA 23. JUNIJA — 2. AVG. Saturnia in Vnleania prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in H naglici ter nudi najboljšo služln> v Kvro|M>. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na teh motornih ladjah vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS KROS. & CO. Gen Agentje 17 Battery Place, New York Bouloana Bur 17. mala: New Amsterdam. Mer. Rotterdam Olympic, Cherbourg Lapland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoll. Genova 18. r^aja: St. Louis. Cherbourg. Hamburg 22. maja: President« Wlson. Trst (Izlet) Mauretanla. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mar. Bra- maja: France. Havre Veendam. Boulogne Sur Mar. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Mjnnetonka. Cherbourg N>w York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Naooii. Genova 29. maja: Aaultanla, Cherbourg America.. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. mala: He de France, Havre (Islet) Btatendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova. 28. Junija: Paris, Havre (IZLET) 28. julija: lie de Franca. Havra (1ZLKT) Narics (Gruden), broš............30 Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Slutne (Albreht) broš............30 Pohorske poti (Glaser) broš......30 Pesmi Ivana Zormana: Orijjinalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................1.23 Prešernove poezije Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez. Sto ugank ...... .60 .50 .50 V zarje Vidove, trd. vez........90 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pesuij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Zlatorog, pravljice, trda vez.....60 PESMI Z NOTAMI: .30 .30 MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) .... Slovenski akordi G\damič) : ..I. zvezek ................... II. zvezek .................. Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ....................... Ameriška slovenska lira (Holmar) Orlovske himne (Vodopivee) .— 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................. MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica ......... Narodna nagrobnica (Pavčlč) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. 1.10 ..75 .75 .45 1.— 1.20 .45 .40 .35 .45 STATE BANK DOMAČA ZDRAVILA V saiogl imam jedilna dltava, Knajpovo ječmenovo kavo In import Irana domaČa zdravila, katera priporoča mgr. K naj p t knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pilita po brezplačni cenik. ▼ katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina xa kaj ae rabi. V ceniku bodete nagli S« mnogo dragih koristnih stvari. Math. Peidlr Box TO, city Hall Sta. New York. N. V. SAMOSPEVI: Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... .45 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbe« na Matica ................... .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) ............ .40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ...................... .20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.......73 Dve pesmi (Prelovee), za moški zbor in bariton solo............ .20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— • Kranjske šege in navade, Ne- zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupleta Kuza Mica (Parma) .... .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1., 2., in 3. zv. skupaj ...................1,— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .45 MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 sr. la. Št u čutiš, Srbine tužni .. .15 j Št. 2. Zrinjski Frankopan........15 št. lo. Na planine ...............15 št. 11. Zvečer ...................15; št. 32. Vasovalce ...............15 Narodne pesmi za m!adino (Ži-rovnik) 3 zrezki skupaj.........50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Me«! veti) .....................05 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .. .30 (Pregelj) .....................1 _ Lira, srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................2.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljas) — 3. zvezek: Psalrn 118; Ti veselo poj; Na dan; I>ivna noč.........40 5. zvezek; Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......40 G. zvezek: Oj)omin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ........4€ 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Doinorodna iskrica ; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zbor) : Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši.............10 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkvene pesmi" za mešan zbor ....................1.— 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____ .50 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ................... .50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor. s spremljavo orgelj ...........50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster) ............ J50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerbič) ...............50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ...50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesini na čast svetnikom, (Premrl) .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) .......35 Missa in honorem St. Joseph! — ( Pogachn ik > .................. .40 Oremus pro Pontifice ...........40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) ....................40 Sv. Nikolaj ......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, (Wilfan).......25 Sarafan, ruska pesem. (Wilfan).. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk) ..1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........1.— Na Gorenjskem je fletno..........1.— NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA,' Uspavanka .....................70 R DNI PREKO OCEANA Najkrajša tn najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih: lie de France 10. maja, 31. maja (7. zv.) (Ob itoliiiiči) Paris 15. maja; 7. junija. (11:30 zv.) (Ob P"lr»i>Ci) France 24. maja; 13. junija (Ob polnoči) 16. zv.) Najkrajfta pot po leieznicl. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača ln slavna franc^ka kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta, ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. j NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (Lisjak) ..................J._ Ljubavno blebetanje, Polku mazurka, (Jaki) .....................jo RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat .......40 Nevv.vorške. Različne, ducat .... .40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ............................. Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna nosa, ducat.............40 posamezne po .................03 ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija____1.S0 Stenski zemljevid Slovenije na modnim papirju s platneneimi pregi-l>i ................................ Zemljevid Jugoslavije ..."........30 Zemljevid: Slovenske dežele in____ Istra ........................... Pregledna Karta Slovenija.......40 Pokrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ..................... .30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje. Kozjak .............. .30 Celjska kotlina, Spodnje sloven* sko posavje ...................30 Prekmurje in Medumurje ____ .30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30 Canada ..................... Združenih držav, veliki ..... Mali ...................... ......40 ......40 ....................15 Nova Evropa .................. JJO Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing-..ton, Wyoming, vsaki po ...... J25 Zml jevidi: . .Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................4o Velika stenska mapa Evropa ____2.— Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York ZASTAVE, REG ALI JE, IN VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO UZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA.