«orl«a- izhaja vsaki torek in ioboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Dredni&tvo se naha|a v „Narodnl Tlskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor |e naslavljati pisma. Sefr»nkiraua piNma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. stokopiHl > dopisov se ne vračajo V* Jfltel^' 3? _^^^^^ta^ jlane na leto 10 K, za pol leu ft K. za četrt let» 250. Gpravnietro se nahaia v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturiri si. 9. /a »glass« se plačuje od cveUwotiopn« pctft vrste po U vin, t* wckratni natis primeren pop ait. Pnwninezne itevU.k«* stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznth gor;5kili trafikah. Št. 40. V Gorici, v soboto dne 20. maja 1911 Leto XIII. Slovenskemu ljudstvu! Dne 13. junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje poslance za dolgo dobo sestih let. Ta dan ima govoriti in odločiti glasovnica v blagor ali škodo slovenskemu ljudstvu. Vseslovenska ljudska stranka kliče na volišče vse Ijudsko - zavedne Slovence, da zgradijc» trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zboru. To trdno podlago tvori edinost poslancev, njihovo složno delo za bl3gor ljudstva. Prava, iskrena edinost je pa mogoea samo m e j možmi, ki so edi ni v n a čel in. Zato se je osnovala leta 1909 Vseslovenska ljudska stranka, mej navduSenim odobravanjem vesoljncga slovenskega ljudstva. Dra^i rojaki! Možje, katere Vam priporoč>mo, so vsi brez izjeme zvesti pristaSi Vseslovenske Ijudske stranke; slovesno so prisegli, da hočejo sloini kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in w jekleni zve- stobi napram svojemu ljudstvu vestno in marijivo delovati ter mo$ko in brczobzirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskejja naroda, po načelih »n progranju Vseslovenske Ijudske stranke. Na nas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti trdno sklencno svoje vrste ter sledimo z moško Ijudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske Ijud- ske stranke. Kaiuiidati Vseslovenske Ijud- ske stranke so: Na (inriskiiii: 1. Tolmin, Cerkno, Kanal, Ko- barid. Bovec: Dr. Anton Gregorčlč, deželni podglavar v Ciorici. 2. (ioriška okolica : Joslp son, c. kr. sodni svetnik in dc/. posl. v Gorki. 3. Ajdovsčina. Komen, Sežana : Dr. Hlnko Stepančlč, c. kr. sodni svetnik in de/,. poslanec v Gorici. 4. Mesto (ioriea: Skupni slo- venski kandidat Se določl pozneje. Na Kranjskcin: 1. volivni okraj. Mesto Ljub- ljana : se kdndldat določl pozneje. 2. volivni okraj. Ljubljanska okolica (sodni okraj ljubljanski brez mestne občine Ijubljanske): Dr. Ivan Šusteršlč, advokat v Ljubljani. 3. Radoljica, Kranjska #ora, Tržič: Joslp Poj&ačnik, posestnik, poštar in dež. poslanec v Podnartu. [ Kranj in Skofia Loka: Franc D^miar, posestnik in dež. poslanec na Čcšnjici. 5. Kamnik in Hrdo: Dr. Janez Krek, pro!, bogoslovja sn dež. pusöanec v Ljubljani. «». Vrhnika. Lo^atec. IJrija, Cirknica: Joslp Gostlnčar, Poseiitnik v Ljuhlpni, K:ka Kistrica. Vipava. Lož Dr. Ignacij Žitnlk, kanonik in dež. poslanec v Ljubljani. S. Litija. Visnja.tfora, Kadečc: franc Povie, konierČni svetnik, in dež. posl. v Ljubljani. IV Krsko, Kostanjevica, Mo- krono^, Trcbnjc: Ivan. Hladnjk, župnik, dež. poslanec na Trebelnem. 10. Velike Lasče, Hibnica, Žu- zemberk ter obeine Ranjaloka, Fara in Osilnica: f raac Jakllč, nadučitelj in dež. poslanec v Dobrepoljah. 11. Metlika, Xovomesto in Crnomelj: Evgen Jarc, c. kr. profesor in dež. poslanec v Liubljani. Naša edinost ob volitvah bo rodila popoino, bratsko edinost bodočih slovenskih drža.r.ili posbneev. Nasa trdna edinost bi>de odstramla iz sJovenskega držav.iega zastopa zadnje ostanke gnjilega laži (iberalizma, tega nestrpnega sovrainika, kieveNka in izda- jalca slovenskega ljudstva. Naša životvorna edincst bode postavila v naši slovenski domo- vini ponosno zgradbo kričanske demokracije in pravc Ijudske svobode. zasnovano na zdravo, sveio, nepremagljivo moč organiziranega ljudstva. Tedaj na krov vsi Slovenci, ki snu» blage volje! Tlikogar ne izključujemo, ki se narn hoče pridružiti v poitenem namenu Kdor tega noče — ostane po' lastni krivdi iz- ven mogočne judske armade, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razu- meva duie in volje kr^čanskega slovenskega ljudstva I Potem hodo na§i poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z Ijudstvom, edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi posianci bratskega na.oda hrvatskega. Potem, dragi rojaki, bo- demo imcli v dr/avnem zboru navdusen, vrlo discipliniran nepremagljiv bataljon zvestih, požriovalnih. neustraienih bojevnikov in delavcev za sveto Ijudsko stvar! Icdaj, sluvensko ljudstvo, na delo in v boj za kandidate Vseslovenske ijudske stranke! Z Bogom za ljudstvo! Na ŠtHJcrsk«*ni. V kmečkih okrajih: I Maribor levi bre^s. St. Le- nart. Ljutomer. (lor. Radtfona: Ivan Roškar, kmet, A\a>na. 2. Maribor desni bre^r. Slo- ven-', i Bistrlca. Konjice: Frar\c Piiek, kmei. Orehova vas. 3. 1 *tuj. ()rmoz : Mlhd Brcričlč, kmet, Sptihlja 4. C'elje, Vransko: Dr. Anton Korošgc, dežclni poslanec, iWaribor. 5. Koiratec, Smarje, Kozje: Dr. Franc Jankovlč, deželni podgiavar in zdravnik v Kozjem. h. Breziee. Sevnica. Lasko: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec, Celje. 7. Marnberg, Sostanj, Slove- njinradee. Gornji ^jrad : Dr. Karl Verstovš^k, deželni posianec, Maribor. V mestnih okrajih: S. Mesto Maribor. Skupni slovenski kandidat: Juri) Stern, posestnik, Maribor. 9. Ormož-Celjelmesta in trgi): Skupni slovenski kandidat: Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje. Xa Koroskem: 1. Mesto Celovec: Alojzfj Terček, knjigovez v Celovcu. 2. Celovška okolica: Valentin Podgorc, monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu. 3. Borovlje - Dobrlavas, Pliberk, Zelezna Kapla : franc Grafenauer, deželni posl. in posest. Brdo pri Šmohoru. 4. Velikovec Svinec Staridvor: Jurlj Rutar, župan in posestnik v $t. Petru na Vašinjah pri Velikovcu. 5. Beljak:. Matlja Vošpernlk, župan vernberske obeine. Ljubljana, Maribor, Gorica, Celovec dne 18. maja 1911. Za Centralni izvršilni odbor „Vseslovenske Ljudske Stranke" dr. Ivan Šusteršio, t. č. predsednik. iiberalni kandidati na Goriškem. Andrej Gabršček je po dolgem iskanju vendarle iziaknil svoje kandi- date za državni zbor. Ponujal je kandi- dature temu in onemu, a končno je po- kazala „ljudska volja" v Gorah na An- dreja Vrtovca, v goriškiokolicinaFrana Kocijančiča in na Krasu na advokata dr. Gregorina. Poglejmo si te kandidate po vrsti. A. Vrtoveo. Začasno vpokojeni učitelj A. Vrtovec je takorekoč večen kandidat in kakor ima vsakdo pravico, da se blamira, ko- likorkrat se mu zljubl, a g. \rrtovec se poslužujc te pravice vendar prevečkrat. Saj je do letos že trikrat buril v de- Želni zbof, a vsakikrat je pri volitvi propadel. Zadnjikrat je poskušal svojo srečo pri dopolnilni deželnozborski vo- litvi v splošni kuriji. Dobil je v tol- minskem okrajnem glavarstvu in v ka- nalskem sodnem okraju celih 1726 gla- sov, med tern ko jih je imel naš kan- didat Zlobec 4818. Tudi ta neuspeh mu ni vzel poguma. Nasprotno! On «tremi zdaj še po višjem cilju in hoče priti na Dunaj med državne zakonodajalce. Abedne! Naše verno, krščansko misleče znan zagri^.en liberalec in ožji prijatelj Andreja (iabrščeka; volilo ga ne bo že radi tega, ker je njegovo kandidaturo predlagal v imenu narodno-napredne stranke Andrej Gabrščck. Kdo je Gabr- šček, je znano. Sam je trdil v „Soči" leta 1906, da je bil od razkola daije le redek oni duhoven, ki se je upal priti ž njim v dotiko. Kot knjigar je prodajal in s tern širil tudi brezversko „Svobodno Misel" in Wahrmundovo bogatajno brošuro. On je tudi lastnik in glavni urednik „Soče", ki je med drugimi napadi nanasovero, škofe in duhovnike tudi o verskih res- nicah naše cerkve pisala taku-le: Kle- rikaici imaio svoie dopme ^verskp rp«. pobije njihove dogme, morajo zapreti svoje botege... In narodno-napredna stranka, na koje program kandidira Vrtovec, kakšna je pa ta? (iabršček jo je I. 1909 v „Soči" označil s temi besedami: „Mi modernizovani liberalci aii narodno-na- predni možje se hočemo boriti za filo- zofični ustroj modernega enotnega sve- tovnega nazora, pnpomoči temu do zmage med našim Ijudstvom, dotlej pa odbijati grde nakane rimskih hlapcev sladke teme." 0 tern „svetovnem nazoru" je Ga- bršček povedal Že I. 1904, da je dognan vsaj toliko, da ne more obsegati bistve- nih klerikalnih naukov in da bo prost nl/nv Snnimtli naiomnUnu •li/' ».^u«.^ ;— Priloga „eorici" SI. 40. z dne ZO. maja 1911. demo vsaj nekatere tozadevne „kaštro nade". — „Soča" je pitala v neštetih člankih in noticah slov. občinstvo, ki ji še ka] veruje, da vse podpore za ceste in mo- stove lezejo le v Furianijo, kjer imajo itak vže v tern oziru vsega, Cesar si le želeti niorejo. A g. dr. Bugatto je tožil na volilnem shodu *dne 14. maja v Fiumicelu, da so italijanski liberalci po- klicali lani na posvetovanje v deželno hišo vladne zastopnike in dež. poslance ob času, ko se nista mogla on in monsignor Faidutti vdcležiti teh posve- tovanj, ter so izdali tozadevne italijan- ske koristi vsled znane opolzlc zveze — Slovencem Na tern sestanku — pravi dr. Bugatto — se je namreč skle- nilo, da se je treba v prvi vrsti ozirati na slovenske ceste, a potem Sole na furlanske. Kdo ima prav: „Sofia" ali dr. Bugatto? „SoČa" jc tudi vcdno bobnala in hujskala naše ljudstvo proti deZelnima odbornikoma in zastopnikom S. L S., češ, da vse podpore za uravnavo voda gredo v Furianijo, dočim ne dobijo Slovenci iiič od tega. Na istcm shodu je pa pripovedoval dr. Bugalto svojim vernim Furlanom, da se jc obdržala v Trstu v vclikcm tcdnu pri c. kr. na- mestništvu konferenca zastopnikov mi- nisterstva, dež. odbora in drugih izve- dencev glede uravnave Soče in Tera, in on se je nadejair da pride v tern oziru do sporazumljcnja; a dezclni odbor se je temu protivil, in konferenca se je razsla brez vspcliq, Furlani ne dobijo ničesar. Cudimo se, da si upa navedeni kandidat in bivsi poslancc s to zadevo na solnce, ko nosi ravno glede tega vprašanja toliko masla na glavi. Cujte, kaj je zahteval dez. odbor in kaj so zahtevali poslanci S. L S. v tej zadevi in kaj dr. Bugatto? Dezclni odbor se jc /. vso vnemo pobrigal, da bi se uravnava navedenih voda istinitu priCcta in imsila, a za- hteval je tudi, da se delo izvrsi v polni celoti. Odbornik prof. Berbuč je pred- lagal in zahteval, da se morn sprejeti v ta program tudi regulacija Vipave. /.a katero se izdeljujejo vie podrobn« na- črti, dočim je dr. (ircgorčič prcdlagal, naj se uravnavajo vsi Sočini pritoki v slov. delu dezele, isto tako Nadiza in Idrija, kar je spoznal dcL odbor kot opravičeno. A dr. Bugatto je ngovarjai tern opravičenim zahtevani dežclnega odbora in slov. dež. odbornikov, Češ, da bi se s tern uravnava zavlekla, ker niso na- Črti za Vipavo in Nadižo še izdelani. Prof. Berbuč mu je zagodil, da s teiu se delo ne zavlcče, kajti začnc se z delom lahko tarn, kjcr so načrti gotovi, in se bo potem nadaljevalo tarn, kjer se načrti še dovršujejo. Sicer pa — pravi govornik — za spodnji del Soče niso tudi načrti napravljeni, sploh danes še nikdo ne ve, kdo jih bo moral izdelati, vkljub temu zahtcva dr. Bugatto, da se takoj začne z uravnavo spodnjega dela Soče, a se protivi spre- jeti v program tudi uravnavo Vipave in Sočinih pritokov v gorenjem delu Soče, Kdo ima pa sedaj prav, „Soča"? lz teh par podatkov se razvidi, da opolzle zveze pobratimi se ne ujemajo v vsem, ko je treba nasprotnike Črniti. ., Jedni trdijo, da zastopniki S. L. S. ki- • majo, ko gredo vse podpore za ceste, za uravnavo voda itd. v Furianijo, drugi dolžijo liberalne las; 'astopnike, da pitajo Siovence s stot ,';\Hi, ker tako zahteva njihova zveza s pclanci S. L. S. Najlepše pa še pride. Deželni odbor je zavzemal stališče pri urav- navi Soče, da mora mornarstvo na lastne stroške uravnati spodnji brodo- nosni del Soče, kar je po sebi umljivo, a dr. Bugatto je visokodušno predlagal, naj se tudi ta del uravnava tako, kakor drugi tok Soče, to je, dežela naj pri- speva tudi za to delo s 30 odstot. Ta predlog je tako gorostasen, da so se vali, ko je bil stavljen. Torej s slo- venskimi Žulji naj bi se reguliral tudi oni del Soče, za kateri mora po za- konu vlada sama skrbeti; a za urav- navo Vipave, Nadiže in Sočinih pri- tokov v slov. delu naše dežele naj skrbi Bog Oče ? To je morala novejših furlanskih prorokov, ki ne privoščijo Slovencem slov. učiteljišča in slov. gimnazije v Oorici, in ki so se sirastno protivili nameri, da bi bili Jugosloväni zastopani v ministerstvu. Dopisi. Vrsno. — Naša občina ima izredno cast, da je dala „Slovenski Ljud- ski Stranki" na uoriškem političnega vo- ditelja v osebi veieč. g. dr. A. (iregor- č i č a. Vrsenci smo ponosni na to, in ob vsakokratni volitvi, ko se gre za to, da se postavi našega roji ka na odlično mesto narodnega zastopnika z veseljem hitimo tudi mi na volišče in po svojih skromnili močch pripomorcmo do iz- volitve. Tako se zgodi tudi pri prihod- njili državno/.borskih voliivah. Vsi poj- demo na volišče za našega rojaka du- hovnika in dobrega narodnjaka dr. A. (iregorčiča. Od tega nas nobena sila, ne leva, ne desna, ne odvrne. Da bi nam nebo naklonilo mnogo, mnogo takih du- hovnikov, rodoljubov in značajcv, in pa tudi mnugo, mnogo takih delavccv za blagor slovenskega ljudslva. Vse dru- gače bi bilo na Slovcnskem. Zato pa. da se naScmu rojaku hvalvzni ska- žemo za obilnc dobrote. ki nam jih je pridnbil. pojdcmo 1.1 junija vsi na voliAce zanj! lz DatovelJ - V Dtitovljah jntamo tudi mnogt) nc nercSemli nujnih vpra- Sanj: NajnujncjSa zadeva je prcskrbljcnje občine s polrcbno p i J n o v o d o za ljudi in zivino. Koliko denarja se je v to svrho potrosilo za izdelanje to/a- devnih projektov. Toda slabo smo bili poduCeni; namesto da bi se bill takoj ubnnli na dežclni odbor, kjcr bi bili dobili potrebne nasvetc. posluSali smo nepoklicane ljudi in tako je bila cela zadeva na v e I i k o $ k o d o o b č i n e zavoZcna in smo danes v ravno tako kritičncm polozaju. kakor lets 1907. prav za prav Ac slabsem. ker smo mo- rail plačali na lastno roko najctcmu privafnctmi inžcnirju lepe stotake, ne glede na to. da ni drzavna in dežclna komisija dotičncga projekta odobrila. ker je bil predrag in ni odgovarjal nasim razmeram. Druga pereča zadeva je takozvani ,.o v i n k pod I) ii t o v I j i". V obče je znano kako nevaren je ta ovink. naha- jajoč se na skladovni cesti Štanjcl- Dutovlje. Strm jc tako. da povzročujc ne le resne promctne težkoče. nego tudi mnogo nesreč. Skrajni čas bi bil za- radi tega, da bi se z delom vže vendar cnkral pričelo! Toda kaj še. pričelo? Nasprotno, od strani sežanskega cestnega odbora se hoče delo zopet zavleči! Zakaj? MogoCc je g. načelnik Josip Milič jezen. ker je moral vrniti 1000 K deželncmu odboru? Interesantno je namreč, da je bila dovoljena v navedeno svrho že lcta 19 0 6 dežclna podpora v znesku K 2500, da si je vedel cesini odbor pod pretvezo, da se hoče takoj z delom za- četi izposlovati vžo istega I eta (na- čelnik Anton Muha) nakazilo de'nega zneska K 1000 in da sta skuSaia po- zneje podnačelnik Maks Ukmar in se- danji načelnik Josip Milič izposlovati od dež. odbora še ostalih 1500 K pod pretvezo, da Jim sicer ni mogoče dela dovršiti. Še interesantneje je pa, da so gospodje možakarji od cestnega odbora in sicer načelnik Josip Milič iz Zgo- nika in odbornika l'ranc Stolfa in Ivan Raubar po 4 letih v neki seji odl. junija 1910 sklenili da je dotični načrt, temeljem kojega b i b i 1 o delo vže moralo biti dovršeno, a pravilno narisan in da ne odgovarja potrebam! Oospod načelnik Josip Milič je pa pri tern menda popolnoma pozabil, da je dobil vže za popravo navedenega ključa 1000 K in da bi bil v isto svrho rad dobil še ostalih 1500 K! Na vse to se je še le zmislil, ko je moral povrniti dež. odboru n a neopravičeni način dobljenih 10 0 0 K in umevno je, da ga je to jezila 0 teh perečih vprašanjih smo na- tančno informirali tudi našega dežcl- nega poslanca g. dr. Stepančiča o priliki, ko nas je obiskal. Prosili smo ga, naj potrebno ukrene, da se gori na- vedena vprašanja čim prej ugodno resijc, kakor tudi, da se odobri kupo- prodajna pogodba sklenjena s I. Širco, glede hiše pri cerkvi, kjer se sedaj nahaja lep občinski prostor in da se dovoli v to svrho potrebno posojilo. Preteklo ni §e Stiri tedne in vie smo zvedeli, da so naše proSnje, ko- likor je bilo mogoče, vslišane. NaČrte za vodovod in vodnjak nam bo napravil čim prej c. kr. melijo- racijski urad v Trstu, zajetje posojila za kupijeno hišo je tudi vže dovoljeno in gospod načelnik cestnega odbora sezanskega je baje dobil tudi nekoliko dobrega poduka, naj ne dela tako na- prcj i n a Č c b o 5 e I s a m tja. kamor po svojih dclin zasiuži. Kdor da v sill, da dvakrat. pravi prcgovor, zaradi (cga tudi mi Dutoveljci no bo mo dne l.v junija pozabili onega. ki se /a nas vie trudi in ki nam ule- gnc tudi v bodočnosti največ pomagati. — .Mi bomo glasovali po lastnem pre- pričanju za onega, ki pozna naše po- trebe, in se bomo s tern ob cucm cprali sumničetija. da so Dutoveljci v političnem oziru kurumpirani, podkupljivi in da glasujejo le za onega, ki jih napaja. kakor sc nam je pri zadnjih voiitvah očitalo. Is Š«*r*j. — Dolgi dopis v „Sod" St. 56 priuasa z.mičljivo in lažnjivo spo- ročilo o naSem odseku „Orel". Ker pa dopisnik koncxuje in obljublja, da pri- nese iz našega brloga še marsikaj pi- kantnega na dan, mu sveiuiemo, da se prej ko mogoče očisti, kajii pripravljeni smo na vse skupaj odgovarjati. Da pa bomo vedeli, s kom imamo opraviti, po- kažite se, gospod dopisnik. javno z ime- r.oin, kakor mi! Ako tega ne storite, vas označauio za lažuika in obrekovalca. Torej na svideuje! -- Orel Franc, pred- sednik. Verč Ivan, načelnik. Ik Št. Andreža Preteklo soboto je pri§ei liberalni kandidat Kocijančič pit politični kvr.rtinček. V Pirotovi krčmi je sedel med tukajsne mozakarje in si naročil polič. Bil ga je res potreben, ker je ta dan prcpotoval že nekaj vasi. kjer si je skušal s „tiho agitacijo" pridobiti pristašev. Sreče ni imel veliko. Pravil je, da je hodil po Brdih, da pa Brici ne marajo veliko zanj. Zato pa da mora pridobiti v ^»t. Andrežu, ki je znan kot klcrikalna trdnjava, močno zaslombo, potem bi to vplivalo tudi na druge vasi. Nato mu reče Žef: ,.Kaj naj bo pa s Fonom? Zakaj naj volimo Vas na- mesto njega? Saj je gotovo boljši po- sianc, kakor bi bil Vi/' KocijanČiČ : „Kaj Fon. on je sodnik. kmet pa naj voli kmeta." Tonček: „Ali ste Vi kind?" Kocijančič: „Seveda sem, saj imam kmetijo v Podgori in v Brdih." Matija: „Pokažite roke ! Kaj, to so kmečke roke? Saj so bele in gladke kakor od kake frajle! Pogkjte moje, kako so žuljeve," in mož je pokazal prst debele žulje na roki. Dreja: „(Jospod kandidat bi se najbrž rad vozil na Dunaj zastonj v prvem razredu, zato hoče biti poslanec, pa ne bo nič!" Kocijančič: „Pa saj boste vendar volili mene, kaj?" Več od njih: „Vsi bomo volili Fona." Kocijančič je slišal Še par gorkih Št. Florijtn. titajte, Ijudje' S skrajno brezobzirnostjo je naš Župan pritisnil preteklo nedeljo pravici klo- futo na lice, z brezprimerno brezobzir- nostjo je gazil in tepta! občinski red, na brezprimeren način si je hotel osvo- jiti zopet moč in upliv v prvem vo- lilnem razredu. V nedeljo se je doigralo pri starešinstveni seji nekaj takega, kar mora do skrajnosti razburiti tudi naj- bolj mirne občinarje ter izzvati med njimi glasen in odločen protest. Ža ne- deljsko sejo so dobili stareSinl vabilas sledečim dnevnim redom: K Volitev 3 udov za komisijo drž. zbor. volitev, 2. Radi plačila hudournika „Birše". (Tako kozlarijo more zapisati le človek, ki ne zna slovenski. Županstvo vabi starešine na razgovor, koliko bojo plačali hu- dourniku. Mar misli očka župan dati hudourniku kako nagrado zato, da od- nese iz občinskega urada, kar se je v v njem gnilega nabralo?) Konečno je stala na dnevnem redu še tretja točka — raznoterosti. Ko sta bili pri seji prva fn druga točka izčrpani, vstane župan ter pove. da je dobila Dalmacija od Wlade 4 milijone K podpore, a naša občina ni prejela ničesar, ker nimamo mož, ki bi se zato potegovali. Skrbeti se tedaj mora, da imenujemo nekaj častnih občanov, ki bodo pri vladi za nas delali, zato predlaga, da se izvole dvorni svetnik (jabrijelčič, sodni svetnik Rutar, tržaški advokat Oregorin in mpo- kojeni učitelj Koren za častne občane Steverjanske občine. Sedaj nam bo šlo dobro. Steverjanci moramo odslej gle- dati na to, da nam vlada še his ne za- suje s kronami. Ti štirje gospodje imajo namreč pri viadi grozen upliv. Najmanj, kar dosežejo, je to, da se postavi na Dunaju nova tiskarna, ki bo tiskaia bankovce po tisoč kron za nas Štever- jance. ki imajo take častne občane. (iospod zupan, pojdite se solit, ta je pa res malce preveč debela. Ce bi pove- dali kaj takega kot klobasar v kaki družbi. kjer igrajo zelenega carja, bi morda biio Se primcrno, a da predla- gate pri starešinstveni seji izvolitev onih Stirih gospodov za častne občane in pristavite, da nam bodo izposlovali državno podporo, je skrajna predrznost, ki ji kazen ne izostane. K tej stvari se bomo še vrnili. Za danes registriramo še to. da so se trije naši somišljeniki odstranili od seje v znak protesta proti županovemu zahrbtnemu predlogu ter se je nato izvršila izvolitev s 14 gla- sovi proti 3. Proti izvolitvi se vloži rekurz. Eojsko. — Na Vnebohod v Kojsko! Dne 25. t. m. na Vnebohod, bodemo imeli v Kojskem lepo veselico. Obiščejo nas „Orii" iz celih Brd. Uže zjutraj pri- dejo k nam. Popoludne pa se bo vršila lepa veselica. Petje se bo vršilo. enako igre in deklamacije. Obeta se, da bo ta dan zbranega v Kojskem veliko občin- stva. Postrežba bo dobra, enako bo nu- dila tudi veselica lep užitek. Pridite torej k nam na izlet, ljubitelji spomiadanske narave ! Na svidenje ! Št. Andrež. — Pojasnilo k dopisu „Soči" št. 54 s Pristave pri Št. Andrežu. Prebivalstvo občine St. Andrež se je v posiednjih desctletjih skoro podvo- jilo in še vedno raste. Knorazredna sola je postala trorazredna in cela du- hovnija šteje danes nad 2000 du§, !>t. Andrež sam okrog 1800. Duhovnik pa 'e — vedno —- en sam. Ni čuda, da se je občina že leta 1904 obrnila s proš- njo do c. k. namestniŠtva za zistemi- ziranje duhovnega pomočnika. Le to poslednje je stopilo v dogovor z mest- nim magistratom v Gorici, h koji občini spada politično „Pristava", da bi tudi on pripomogel, do navedenega zistemi- ziranja kooperature v Št. Andrežu, ker en sam duhovnik ne more več vspešno pastirovati. Kakor se je že naprej ve- delo, je mestna občina vsako tozadevno podporo odklonila. Vsled tega je mini- sterstvo za u. in b. privolilo v ustano- vitev kaplanije, če občina Šl AndreŽ vse stroške sama prevzame, ker verski I In zdaj na) bi volili krščanski vo- lilci priporočenca Gabrščekovega in Ga- brščekoviii „modernizovanih liberalcev"? Nikdar! Naše kmečko ljudstvo ne bo gla- sovalo za Vrtovca tudi iz drugega vzrokil. On je bit natnreč vedno eden tistih učiteljev, ki so najglasneje zahte- vati povišanje učiteljskih plač, skraj- šanje učiteljske službene dobe od 40 na 35 let in vštetev stanarine v pokojnino. izpolnitev teh učiteljskth zahtev bi provzročila ogromnih novih stroškov, katere bi moral po večini kmet kriti. Šolske doklade znašajo pa že zdaj v tolrninskem okrajnem glavarstvu 155°/O' Zato kmečko ljudstvo ne bo volilo Vrtovca, ki je v glavnem kandidat libe- ralnih učiteljev. Vrtovca tudi njegov kandidatni go- vor na shodu zaupnikov nikakor ne priporoča volilcem. V tem govoru se zrcali njegova domišljavost. 0 sebi je rekel: Vrtovec vrta in kar reče, je pri- bito. Gregorčiča moiaino vreči... Božec ! V svojem govoru je Vrtovec posne- mal velike državnike in res zasiužne može ter se je razglasil samega sebe za program. Po „Soči" je samozavestni kandi- dat Vrtovec rekel: „Kar se tiče pro- grama, kaže ga rnoja oseba, moja pre- teklost, moje delovanje/ hentaj, kako se mož Čuti! Skoro z enakimi besedami je označil pred Stirimi leti svoj program bivši državni poslanec Hribar. Vrtovec je bržkone čital Hribarjev kandidatni govor v „Slovenskem Narodu" ter ga kopiral. Seveda ni prav nič pomislil. kak razloček je med njim in med Hribarjem. Vrtovec se v svojem govoru baha s svojim 25-letnim delovanjem v Gorah, ob enem pa trdi, da je prebivalstvo tol- minskega okrajnega glavarstva vkulturi zaostalo in da je bil ta okraj do otvo- ritve Bohinjske železnice obzidan tako- rekoč OKrog in okrog s kitajskim zidom. Te Vrtovčeve tirade vsebujejo žaijenje naših Tolmincev, Cerkljanov, Kobarid- cev in Bovčanov. Enako žaljenje si je bila tudi „Soča" dovolila pred dvema letoma. Ko so namreč bili propadli li- beralni kandidatje, je zmerjala volilce iz občin Cerkno, Grahovo, Sv. Lucija, Tolmin, Libušnje in Drežnica z backi (bički), „ki so od sveta ločeni v svojih zaplankanih kotih, kamor morejo priti le koze in dobro plačani kozji pastirji iz farovžev*. Ti „bički" so pci naslednji dopolnilni volitvi v splošni kurijissvo- jimi sramotilci korenito obračunili, kajti ^Sočin" kandidat Vrtovec je dobil v ce- lem toiminskem oluajnem glavarstvu le 1373 glasov, medtem ko jih je imel naš kandidat Zlobec 3196! Zopetni ooračun 2 Vrtovceni prinese dan 13. junija! Najodurnejši vtis mora napraviti na poštenega človeka tisti del kandi- datnega govora, v katereni napada Vrto- vec svojega protikandidata dr. Gregor- čiča. Vrtovec pravi, da danes Gregorčiča preklinjajo zmerni pristaši njegovi, da se Gregorčič boji priti na Tolminsko in da ni Gregorčič kot dolgoletni poslanec nič dosegel niti za ceste, mostove, steze, poti — nič! Kaj naj si mislimo o res- nicoljubju At.dreja Vrtovca, ki se drzne kaj tacega trditi! Med tem ko se pritožujejo laški krščanski socijalci v svojih listih in na javnih shodih, da gre večji del deželnih podpor v Gore in v druge slovenske okraje, med tem ko je poslanec Bugatto v državnem zboru večkral tožil, da do- biva skoro vse državne podpore sloven- ski del goriške dežele, se smeši Vrtovec z očivi'*no neresnico, da Gregorčič ni dosegd prav čisto niČ ! Kako je strast Vrtovca oslepila, se razvidi iz |e^a, da dela Gregorčiča ne- kako odgovornega tudi za visoke do- klade v toiminskem okrajnem glavar- stvu in za dva nerabljiva mostova. Re- kel je na shodu zaupnikov, da na Toi- minskem znašajo doklade 285%, in da ¦ -.•..««nob« fikrainn orlctVarsttfO BseDO- A kdo je tega kriv? Dežela pobira le primeroma jako nizko 20 odstotno doklado na zemljiSki davek in 30 od- stotno doklado na obrtni davek. In le i!\ te dve dokiadi je tudi Gregorčič ka- kor deželni poslanec odgovoren. Vse druge naklade na lemljiškl, hifcni in obrtni davek nalagajo in porabljajo ob- čine, okrajnt šolski svet v Tolminu in cestni odbori, zato so za te doklade tudi le sami odgovorni. Skoro v vseh cestnih odbofih in v okrajnem šolskem svetu gospodujejo liberalci; liberalci so torej krivi, da omaguje ljudstvo pod bremenom teh neznosnih doklad, V okrajnem šolskem svetu je tudi Vrtovec, zato pa je tudi on soodgovoren, da mora prebivalstvo tolwinskega okr. gla- varstva plačevati 155 odstotne šolske doklade in da ima vkljub tem dokla- dam tolminski okrajni šolski svet pol milijona kron dolga. Kako ste gospo- darili v okrajnem šolskem svetu, ki bi prav za prav moral konkurznapovedati? Kar se tiče dveh .mostov, je reč taka-le: Za oba bi morala tolminska občina skrbeti, ker mostova sta občin- ska. Redlichov most čez Tolminko je bilo sklenilo tolm. občinsko zastopstvo popraviti. a sklep se ni izvršil in jnost se je podrl. Drugi most je na cesti, ki pelje iz Tolmina proti Dantejevi jami. Tega je okrajno glavarstvo prepovedalo rabiti, ker je bil nerabljiv in nevaren: In za ta dva mosta naj bi b»l Gregorčič odgovoren! Vrtovec je v svojem govoru tudi trdi!. da je tolminsko prebivalstvo v kulturi zaostalo, ker ni imelo šol, in da so v toiminskem okrajnem glavarstvu še vasi brei ljudske solo. Pri teh bese- dah se nam vsiljuje vprašanje: Zakaj ni ostal g. Vrtovec pri Ijudskem šol- stvu? Zakaj je šel še primeroma mlad in čvrst v začasni pokoj? Ce mu res gori sree, kakor se dela, za „zaostalo" ljudstvo, naj se da reaktivirati, naj širi kulturo potom sole, ali pa naj vsaj po- vrne pokojnino, za katero plačuje tudi „zaostalo'' ljudstvo v tolrninskem okr. glavarstvu. A seveda je za Vftovca ko- modnejše v prodajalni za štantom de- nar šteti, kakor v kaki zaduhli šolski sobi paglavce poučevati in — kulturo širiti. Zadosti o tem števnem kandidatu! (Dalje prih.) Kaj in koliko je dobil Kras bodisi vsled inici- jative, bodisi s sodelo- vanjem dež. poslanca dr. Slepančič-a. Ker trdi lažnjiva „Soča" še vedno, da ni kraški poslanec dr. Stepančič za Kras nič koristnega izposloyai, naj sle- dijo tu neovrgljiva dejstva, ki bodo marljivega in za svoj volilni okraj neumorno delujočega poslanca najbolj priporočila. Posredovanjem našega deželnega poslanca in odbornika dr. H. Ste- pančiča, kateremu je pomagal naš dež. posi. Fr. Zlobec so dobili: 1. Sadjarejsko društvo v Komnu prispevek 300 K; 2. Kmeti jska zadruga v Kazljah za nakup kmetijskega orodja in potrebščin 300 K; 3. Vinarsko društvo v Tomaju za razstavo 200 K; 4. Devin in Rodik za ustanovitev kmet. posojilnice 200 K; 5. Gabrovica za vodnjak 2500 K 6. Brje za vodnjak 2220 K; 7. Preserje za obnovitev vodnjaka 200 K; 8. Medjavas za vodnjak 1500 K; 9. Gorjansko za napajališče 1000 K; 10. Naklo za vodovod v Danah 900 K; 11. Naklo za vodovod na Barki 12. Opatjeselo za vodovod 2000 K; 13. Ležeče 2a vodnjak na GradlSČu 350 K; 14. Skrbina 2a 2 vodnjaka 2000 K; 15. Spodnja Branica za vodovod 970 K; . 16. Velikirepen za napajališče v Vogijah 650 K; 17. Nabrežina za kamnoseško Šolo 1400 K; 18. Tomaj „Elizabetišču" 1500 K; 19. Veliki dol — Cipkarski šoli 600 K; 20. Gabrovica strokovni nadaije- valni šoli za zidarje K 1202:85; 21. Sežana splošni nadl. šoli K 601-43; 22. Ležeče za cesto LeŽeče-Brežec 600 K; 23. Mavhinje za popravljanje ceste Mavhinje-Sesljan 400 K; 24. Divača za cesto od potoka v Lokah do Podgrada 1000 K; 25. Slivno za obnovitev ceste „na Cerovci" iz Slivnega v Nabrežini 200 K; 26. Zgonik za razširjenje ceste med Koludvorico in Zgonikom 400 K; 27. Sežana — cestnemu odboru 2000 K; 28. Komen — cestnemu odboru 2000 K; 29. Štanjel za obrambdna dela na Branici pri Lisjakih 2000 K; 30. Štijak za uravnavo hudournika Raša 2000 K ; . 31. Pliskovica za ustanovitev kmet. posojilnice 60 K; 32. Devin, za uboge ribiče 400 K; 33. Na brezobrestnih posojilih za obnovljenje vinogradov bilo je dovolje- nih kot V. akcija za sežanski pol. okraj od dežele 25 920 K, od države 38.880 nakazanih od dežele v letu 1910 K 740, v letu 1911 pa do meseca maja K 21.140; 35. Različni posestniki na Krasu za rejo puranov K 1226 od 10.000 K v ta namen izposlovanih; 36. Županstvu v Šmarjah za vod- njak „pri Koritu" in „Vrtovčeh" K 550 37. Za cesto od Mesarjev do ceste, ki vodi iz Gabrij v Kodreče 2000 K. Dalje so se izposlovale sledeče podpore, koje se ne morajo Je naka- zati, ker niso dotična dela Še naprav- ijena, odn. obstoji kakšen drugi stvarni zadržek. 1. Za zatiranje kobilic na Krasu K 17.500; 2. Za izboljšanje pašnikov na Krasu K 2000 kot izreden prispevek posebnemu zalogu za letcf 1910. Nadaljni deželni prispevki so odvisni od vladnih prispevkov, koja pa še vedno vkjlub vsem požurnicam, trdovratno molči ; 3. Županstvu v Avberju za vodnjak v Ponikvah $ 2660 ; 4. Županstvo v Brestovici za vod- njak K 4200; 5. Za vodnjak v gornji Bfestovici K 4000;^ 6. Županstvo v Devinu za 2 vod- njaka K 5900; 7. Županstvu v Kobiljiglavi za 2 vodnjaka K 5280; 8. Županstvu v Komnu za napa- jališče v Malern dolu K 3800; 9. Občini Medjavas za vodnjak še K 1500; 10. Županstvu v Selih za vodnjak K 3500 in za vodnjak v Hudemlogu K 1900; 11. Županstvu v SeŽani za vodovod K 10.000; 12. Županstvu v Slivnem 2a 2 vodnjaka K 5640; 13. Županstvu v Štijaku za vodnjak v Dolenjah K 1600; 14. Županstvu v Sti'aku za vodnjak pri St. Tomažu K 2000; 15. Županstvu v Zgoniku za napa- jališče K 3350; 16. Županstvu v Devinu za cesto Medjavas-Štivan 500 K; 17. Cestnemu odboru v Komnu za 18. Županstvu Komen za cesto Komen - Preserje do preserske meje K-300; 19. Županstvu Komen in Župan- stvu v Gorjanskem za pot Sveto-Pre- serje in /.agrajc l.vanigrad do preserske meje 500 K; 20. Za cesto Zagrajc Doberdob v 3 letnih obrokih po 5000 K, 15000 K; 21. Za uravnavo hudournika Raša še K 19.250; .22. Županstvu v Brjah za vodnjak še K 1520; 23. Županstvu v Opatjemselu za popravljanje ceste Lokvica-Mirenska- cesta Opatjeselo K 1600; 24. Cestnemu odboru v Seža.ii za cesto v Dutovljah K 1500; 25. Istemu za cesto Ponikve §ta- njel K 3500; 26. Županstvu v Temnici odn. v Gorjanskem za cesto Renški vrh-Tem- nica-Zagrajc K 1500; 27. Za vodnjak v Smarjah K1300. Razun tega so se izposlovale in izplačale razne podpore vseučiliščnikom s Krasa in med temi je dobil eden tudi stalni Stipendium dokler konča svoje študije. Izposlovale in izplačale so se tudi razne nagrade za uzorno živinorejo, za uzorne hleve i. t. d. ier posebno se je podpirala akcija za nakup za Kras toll potrebnih bikov v svrho zboljšanja živinoreje. Podpore za ajdovski sodni okraj niso tukaj navedene. ker spada le-ta okraj v področje deželnega poslanca in odournika prof. Berbuča. A tudi teh ni malo in je tudi pri tej postavkah sodeloval dr. 11. Stepančič kakor dež. odbornik. Skratka bodi konečno pribito, da 'glasom \i. zanesljivega vira dobljenih informacij dež. poslanec in odbornik dr. S t e p a n či t ni popustil niti za las, kadar se je ^lo za izposlovati kako dobroto za svoj volilni okraj odn. za Kras sploh. ----- Sicer govore pa uže dovolj ztforaj navedene postovke in ni potreba Še daljnega komentarja. Kdo ima prav? Naši slovenski liberalni in itali- janski socialno-krščanski zavezniki so v polnem soglasju v obrekovanju in napadanju večine deželncga zastopstva, dokler dopuščajo to lokalne razmere. Da so finančne razmere v deželi na robu propada; da je umobolnica največja nesreča za deželo, ki jo bo uničila; da je deželna uprava grozovita, o tem so prijazne duše v enem in dru- gem taboru jedme, kakor so tudi pre- pričane, da je večina v deželni hiši za- krivila lansko leto uničenje pridelkov po toči in moči, da se ima ljudstvo zahvaliti tej zvezi večine, če so bile na Krasu vse pokončujoče kobilice, če raz- jeda trtna uš vinograde po Vipavskem in se kažejo drugod različne kužne bo- lezni pri živali. Toda ti argumenti ne vlečejo zmiraj in povsod, zato je treba kazati o pri- liki, posebno ob času volitev, še na druge nesreče, ki jih je večina deŽ. zbora zakrivila. Furlanom je treba do- kazati, da sedanja deželna uprava pro- težira le Slovence, ki dobivajo vsled čudne zveze med konservativnimi Slo- venci in liberalnimi Lahi vse, Cesar si želijo Slovenskim rojakom je pa treba povedati, da se mastijo Furlani s slov. žulji. A tu neha soglasje med pleme- nitimi zavezniki. Kdor čita pojave ene in druge stranke slovenskih in italijanskih opo- zicijonalnih pobratimov, se mora zaba- vati, kako si nasprotujeta zavezna brata v črnjenju večine v deželni hiši. Stalno je, xda nikdo ne pričakuje, da bi mi navedli tu vsa klasična pro- tislovja iz glasil označenih političnih pobratimov; vsekako se pa nadejamo, da vstrežemo čitateljem, ako jim nave- rnaitfl v nrlloäl.^ spala in upanje za duhovnega pomoč- nika pri takih razmerah - za dogledni čas izginilo. Pred dobrim Idem je tukajsnje obč. starešinstvo vložilo prošnjo — potom preč. knezo-nadSkofijskega ordi- narijata, da bi se iukajšnja kuracija spremenila v Župnijo. Ministerstvo za uk in bogočastje je načeloma v to pri- volilo ter preč. knezo nadškof. Ordina- rijaiu naročilo, da sestavi tozadevno ustanovno pistfio. Ustanovno pismo naj izkaže na- tanko meje nove župnije Št. Andrež, po mogočnosti naj bi se meje politične občine iijemale z onimi, cerkvene občine. To je dalo povod, da je mero- dajna oblast porabila to priliko — ter ukrenila potrebno, da se zgoraj omen- jene meje cerkveno tako spremenijo, da bode tu in tam en gospodar zlasti, ker mestni magistrat daje ma- tičnemu uradu v Št. Andrežu veliko de!a, a odkloni vsako podporo. Sploh kjer sta dva gospodarja, tarn je gotovo mnogokrat nadležno križanje, Tucfi ob- čina Št. Andrež je vsled tega mnogo- krat škodo trpela. Take so razmere med Pristavci in Št. Andrežem. Pri- stavcu — dopisniku — je mejida malo mar, kam spada cerkveno on in nje- govi somišljeniki, kajti cerkev in du- hovnika v Št. Andrežu poznajo komaj po imenu; sramujejo se — kakor se večkrat sliši — priti med naše ljudstvo; bolj jim ugaja mesto in mestjani. Tem poslednjim so tudi priskrbeli oz. pripu- stili prostor za solo „Lege", kamor se njih otroci lovijo, da postanejo pristni Gorjčani. Torej-------— se vstreže le njih lelji, če se jib tudi cerkveno pri- pusti stoini cerkvi, kamor najraji za- hajajo ob nedeljah in praznikih k siužbi božji? V Št. Andrež jih ni. Za- dovoljni so z mestnim magistratom le tedaj, ko si izposlujejo od njega dovo- lenje za javni pies, da kijubujejo cerk- veni in občinski oblasti — v Št. Andrežu — češ — tu ukaže Gcrica in ne vi Št Andrežanje. Tako je — Pri- stavci — in ne kakor — napredni do- pisnik vso zadevo zvito pripoveduje. I2 Goren je vasi. — V soboto po- poludne se je vršil pogreb g. Dorote- je Križnič, matere g. vladnega svet Šf KriŽnič, ki je bil res veličasten. Pogreb je vodil preč. gosp. dekan Berlot ob azistenci dveh duhovnikov in dveh oo. kapucinov. Pogreba pa se je udeležila velika rnnožica pogrebcev domačih in tujih. Iz Gorice je prišlo skazati zadujo cast pokojnici učiteljsko osobje c. kr. ženskega učiteljiŠČa in c. kr vadnic ter prav lepo število gojenk ženskega uči- teljišča. Udeležili so se pogreba c. kr. uradniki iz Kanala, župan kanalski ter več drugih odličnih oseb kakor tudi ve- liko število domačega prebivalstva. Blagi pokojnici svetila večna luč, gosp. vladn. svetniku Križniču pa in ostalim žalujo- čim naše iskreno sožalje. Toplice na Doljomskem. — Smo še le v sredi rnaja, pa topuško-kopališko življenje je tukaj že živahno. Revma je sem pripeljal goste iz raznih mest, v veliki večini pa je Slovenpev. Goriško za- sU;pajo trije možki. Različnl bolniki pri- dcjo sem. So umes, ki niti z berglami ne hodijo, ampak potrebujejo podpore ljudi. Vspehi tukajšnih kopel so očividni. Marsikdo še čez osem ali štirinajst dni okreva, da je veselje. Pretečeno nedeljo so domači pevci priredili koncert, k: je dobro vspel. Lepa okolica, sprehodi v velikan- skem parku in prijaznost domačega ljud- stva tudi ugodno upljiva na kopališčarje. Gorje vsakemu, ki mora zdravja iskati po kopelih, pa tudi srečni smo, da imamo na dornačih tleh tako zdravilne kopeli. Toplice so od železniške postaje Straža pri Novem mestu oddaljene kakih deset km, pa pošta in dva omnibusa skrbe zadostno za privoz in odvoz. Polifični pregled. Predsankclja branbne postave. Cesar je v četrtek dai predsankcijo predlogi o novi brambni posfavi, Nemčlja protl AvstriJ!. Vrnešavanje Nemčije v maročansko vprašanje v škodo francoske je provzro čilo v Avstriji nevoljo, ki se izraža v nekaterih člankih v listih „N. Fr. Presse" in „N. Wr. Tagblatt." To je nemške kroge zunanje polike ogorčilo in predbacitfajo v svojih glasilih Avstriji nekorektno po- stopanje in sicer na podlagi glede troz- veze potrebne vzajemnosti. Ali tudi ita lijanski list »II popolo Romano" se ne strinja s postopanjem Nemčije, kar je provzročilo v Berolinu nervoznost, ker se Nemčija Čuti osamljeno. Tonespora- zumljenje zna biti vzrok mogoči spre- membi političnih odnošajev med ev- ropskimi velesilami, kar bi bilo Slo- vanom le v veüko korist. Darllo Rusije Öu'gori. Rusija je darovala črnogorski vladi vse potrebne sanitetne priprave za dru- štvo,, Rdeči Križ1'. — Podarjene stvari je pripeljal v Bar poseben ruski parnik, na katerem je bilo tudi 150 konj za črnogorsko topnjšUo. Drobne politične vest' V Mehiki se je po šestmesečni ustaški vojsV' sklenil mir med vlado in ustaši. — P.. Gu7Jnju v Albaniji se je zadnje dni vnel boj, v katerem so zma- gali vojaki. Vstaši so imeli precejšnje izgube Turki se nedejajo, da bodo udu- šili upor. — Duna^ki člani „društva strelcev" se bodo podr'i v Rim k tek- movanju v streljauju posamezno in se ne bodo udeleži': oiicislnih sprejemov, ker stoji to strelsko dmštvo pod pokro viteljsUom cesarja. Domače in razne vesfi Odlikovanje. — Nj. Veličanstvo cesar je podelil g. šolskemu svetniku Štefanu K'iilnri, ravnatelju c. kr. ženskega izobraževaUšča v Gorici o pri- liki njegovega umirovljenja naslov vlad- nega svetnika. Cest'tamo! Slovenskim snestnim volilcem. Slo venski mestni volilci, ki so pravočasno reklamirali svojo volilno pravico pri tuk. municipiju in katerim je municipij reklamacije zavrnil. naj dotične rekla- macije zopet izroče municipiju s pri- stavkom, da municipij nima pravice reševati reklamacij. marveč da pristoja ta pravica c. kr. okr. glavarstvu v Go- rici, kateremu mora municipij rekla- macije predložiti v rešitev. Ako bi se pa municipij branil vsprejeti reklama- cije, potem naj jih neso volilci narav- nost na okrajno glavarstvo. Tudi volil- nemu odboru je zavrni' municipij 21 reklamacij. Tajnik vol. odbora pa je nesel reklamacije ?opei na municipij, kjer je doiični gospodi povedal, da nima municipij reševati reklamacij, ampak da ta pru^ica pristoja okr. glavarstvu, kateremu mora municipij reklamacije predložiti. Nekaj časa so se gospodje pri municipiju branili vsprejeti zopet reklamacije, a nazadnje so se vendarle udali ter predložili reklamacije okr. glavarstvu v rešitev. Tako kakor je postopal tajnik voliinega odbora, posto- pajo naj vsi posamezniki, katerim je municipij reklamacije zavrnil. Volilcem ajdovskega sodnega okraja Vsiljuje se Vam, dragi Vipavci, tržaški advokat dr. Gregorin za. po- slanca. Da tega moža ne marate, s t e pokazali uže L 190 7, ko je dobil na celem Vipavskem le 2 (reci civa) glasova. Volili ste raje Štreklja. Mislirno, da imate še manj vzroka sedaj zanj se potegovati. Saj ni naredil v tem času nič za vas. Ne verujemo, da ste se tako spreobrniii. Nasprotovali ste mu hudoin ga pustili na cedilu. Vipavci! Značajnost velja! Če ni bill. 19 07 dr. Greporin za «^as. tudi eedai ni! Bodite prepričani! Sicer pa vi prav nič ne potrebujete usiljivega tr- žaskega liberalnega advo- kat a. Iz deželnega zbora je zbežal za Gabrščekom in s tem provzročil nove volitve na Krasu Druge zasluge na Goriškem nima prav nobene. — Dr. Stepančič je vrl mož, mož vesirega dela za ljudstvo. Vipavce opozarjamo, naj marljivo prcčitajo današnji članek v „öorici*, koliko je dr. Ste- pančič naredil za svoje volilce na Krasu. Urugega ne rečenm Veselica v prld nove kapucloske cerkve se bo vršila — kakor uže na- znanjeno — jutri popoludne ob 4 in pol uri v veliki dvorani „Central", nakar. e enkrat opozarjamo naše ljudstvo v n stü in v okolici. Veselico priredi m».. dina iz zavodov „Šolskega Doma". — Upamo, da bo jutri velika „Centraina" dvorana polna ljudstva. Sicer se bonu- dila občinstvu prijetna zabava; obenem pa naj ima čislano občinstvo zavest, da, če obišče to lepo prireditev. položi svoj dar na kapucinski altar! Priporočamo! Dr. Stepančič — kniet. — Iz Vr- tovina na Vipavskem smo dobili to-le: Te dni sem obiskal našega namenje- nega državnega poslanca g. dr. Hinka Stepančiča na njegovem ctomu v üorici in sicer uže v jutranjih urah. Poprašati sem ga hotel v zadevi neke obče ko- ristne naprave. Poznal ga nisem osebno. A glejtc, kje sem ga našel: s škro- pilnico na hrbtu sem ga dobil v svojem vrtu in ves od modre galice zmočen je škropil trte. Začudil sem se, a še bolj sem se za- čudil, ko mi je povedal, da je danes kopal v vrtu uže od 5. ure zju- traj. Velik lepo urejen vrt kaže. da ima marljivega in pridnega gospodarja. Pravil mi je naš prijazen kandidat, da vrt obdeluje v jutranjih in večernih urah, ko pride iz deželnega odbora ali od drugih opravü, katere mu nalaga deželno odborniStvo. — To sem hotel le mimogrede povedati, da imamo kan- didata, ki sam kmetuje. Seveda ga bo- demo tud« volili. Ta pa zna! — Se ni še slišalo kaj takega! Čitajte ljudje! V torkovi šte- vilki „Soče" je debelo tiskano io le: „Volilci v Gorskem volilnem okraju! Kar moji politični nasprotniki o meni govorijo in pišejo, je vse hudobno obre- kovanje in laž. Ne verujte jim nič! Vsi volite podpisanega! Andrej Vrtovec, po- sestnik in trgovec v Tolminu". Ta pa zna, kaj! Prekaša A. Ga- brščeka! „Vsi volite mene!" se dere na vse grlo Vrtovec! Ravno tako kakor ši- rokoustnež pred cirkusom Zavatta! Ali se je dobil kje kak državno-ali dežel- nozborski kandidat, ki je kričal: „Vsi volite mene!" Menda ne! Prvi je Vrto- vec! Amerikanska reklama 1 Brrr! To bo izdalo! „Vsi volite mene!" Menda pa le ne vsi! Krave se smejejo, osli rigajo, Vrtovec pa kriči: „Vsi volite mene!" Ej, bo luštno 13. junija! Poglavje o „neodvisttostl". — wEdi- nost", „Soča" in „Primorec" poudarjajo v vsaki številki z debelimi črkami, da so liberalni kandidatje dr. Gregorin, Ko- cijančič in Vrtovec n e o d v i s n i možje. Oglejmo si od bliže to neodvisnost. Kdo je odvisen? Absolutno neodvisen ni no- ben človek, ker vsak je odvisen.od Boga in človeške družbe. V tem oziru so naši kandidatje dr. Gregorčič, svetnik Fon in dr. Stepančič odvisni. Toda so še drugi činitelji, ki povzročajo, da je človeška odvisnost lahko tnanjša ali večja. N. pr. Kdor je zadolžer., je bolj odvisen ka- kor oni, ki ni zadölzcn. Kdor se je več u č 11 in v e č zna, je bolj neodvisen kakor oni, ki ni izobražen. Kdor n e išče v politiki izboljšanja gmotnegain socijalnega sta- 1 i š č a, ta je bolj neodvisen kakor oi ' ki hoče z maudatom še-le piiti takore- koč doboljšega kruha. To lahko uvidi in razume vsak. Zdaj pa pnmerjajte kandidate naše stranke z liberalnimi. Kje je večja in gmotna neodvisnost, kje večja i7ohraženost. kie večia čistost nolitičnih namenov? Kako so gtnotno, kako so vsled svoje izobrazbe i. t. d. wneodvisnirt trije liberalni kandidatje, še pojasnimo, da bodo ljudje videli, kaki „neodvisniki* jih hočejo zastopati. Sicer pa dejanja kažejo in govorijo! Naši poslanci so z najhujšo obštrukcijo pobijali nam so- vražno vlado na Durraju, za „ueodvis- nega" dr. Gregorina pa je pri zadrijih deželnozborskih volitvah deloval ves vladni aparat! (Spomnite se tudi na trtjone, g. Zabavnika i. t. d.!) Strasten lovec pravijo, da je naš liberalni kandidat France Kocjančič. UŽe koliko rodovitnega polja je pohodil. Da pa naše ljudstvo jako nerado vidi lovca, ki mu polje pešta, je obsebi umevno. Kmet orje na polju^ mimo nje- ga pa pride lovec in hladnokrvno jo seče preko lehe. A jezi to kmeta! Sicer kmet je zadovoljen, da lovci postreljajo zajce, a je nezadovoljen, da mu lovci mnogo polja pohodijo, kajti velika večina lovcev ne pozna poti in stez. S tem, da France Kocjančič kolovrati s puško na ramenu po polju kmečkega ljudstva, se prav nič ne priporoča za poslanca! Občlnske volitve na Trnovem pri Oorlci so se vršile v četrtek Zmagali so v vseh treh razredih somišljeniki S. L. S. Ljudje so prišli do prepričanja, da libe- ralni program ni pravi. Zavednim volii- cem naše priznanje. PrlpravUalDl odbor stavbene za- druge c. kr. državnih uradnikov v Go- rici vabi somišljenike k ustanovuem obč- nemzboru, ki sebo vršil v nedeljo 21. inaja ob 11. uri prodpoldne4 v dvorani trgov- ske in obrtne zbornice (ulica Moreli) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Posvetovanje glede pravil. 3. Volitev vodstva. 4. Volitev nadzorujočega odbora. Ker je ta korak važnega pomena za vse državne urad- nike, upati je obüe vdeležbe. Deželoojborgka dopolnllna vollter v LJablJani — Pri dopolnilni deželno- zborski volitvi, ki se je vršila v torek, je bil izvoljenza poslanca kandidat narodno- napredne stranke, prof. Reisner, ki je dobil 1685 glasov. Kandidat S. L. S. dr, Vinko GregoriČ je dobi! 933 glasov. nemški kandidat Eger je dobil 455 gla- sov, socijalni demokrat Bartl pa 181. — Proti tej izvolitvi bode uložen protest, in bode imel dež. zbor torej zadnjc be- sedo. Italljanski liberalni kandidat za volilni okraj Červinjan - TržiČ je dr. Alojzij Pettarin. Letošnjl glavni nabort se bodo vršili: 1. Za sodni okraj Kanal v kanalskem občinskem uradu. Petek 26« maja za občine: Kanal, Deskle, Anhovo, Ajba, Avče, Ročinj; v soboto 27. maja za občine: Kai, Lokovec, Bate, BanjSice. II. Za sodni okraj Ajdov- š č i n a v ajdovskem občinskem uradu. Pondeljek 29. maja za občine: Ajdov- ščina, Černiče, Gojače, Vrtovin, Kamnje, Sv. Križ, Skrilje, Lokavec, Velike Žablje; v torek 30. maja za občine: F^ihemberk, Smarje, Dol-Otlica, Gabrije. III. Z a sodni okraj Gorica v Gorici, Katarinijev trg, St. 2. Sreda31. maja za občine: Grgar, Trnovo, Čepo- van. Tribuša; četrtek 1. junija za obči- ne: St. Peter, Kojsko; petek 2. junija za občine: Dornberg, PrvaČina,, Vogersko, Bilje, Šempas, Ozeljan-Sv. Mihel, Osek- Vitovlj ; sobota 3. junija za občine: Reriče, Miren, Sovodnje, Opatjeselo; to- rek 6. junija za občine: Solkan, Vrtojba, St. Florian; sreda 7. junija za občine; Lcčnik, Štandrež, PoJ^ora. Isti dan se preiščejo tudi tujci. Skesan grešnlk. — VelikonoSni pondeljek je bilo ukradeno dvokolo Av- guštinu Grobiša iz Temnice v Zagrajcu pri Ivanjem gradu. Nihče ni vedel, kdo je dvokolo ukradel. Zaman je bilo vse poizvedovanje in iskanjepouzmoviču. Mi- nuli pondeljek pa je nekdo našel ukra- deno dvokolo v gozdu pri Britofu v Komnu. Tatu najbrže vest ni dala miru in je pustil ukradeno dvokolo v gozdu. Seveda se ne ve tudi danes. kdo ie dvokolo ukradel in tudi kdo je je v gozd pripeljal. Poylv. — Uže pred enim letom in tremi meseci je neznan človek — baje nekje s hribov doma in najbrže iz Gor. ali Dol. Trebuše — pustil v gostilni g. Jos. Gorjanca v Gorici na Kornju (gostilna „Pri Attemsu') več lesovja za jarme. — Dotičnik se pozivlja, da spravi svoje lesovje vstran, ker je gostilničarju na- poti. Potrjen zakon Najvišje potrjenje je zadobil zakon, sklcnjen v goriškem deželnem zboru, vsled katerega se uvršča med skladovne ceste občinska cesta od cestc Sovenca-Kojsko Čez Gornje in Spodnje Cerovo do mosta v VipolŽah. Občnl zbor „Zvese slovensklh kolonov' bo dne 28. maja ob 3. in pol popoludne v Vipolžah. Naši poverjeniki naj obvestijo o (em vse društvenike! Odprtl lekarnl. Od 21. do 28. t. m. bodeta iineli ponočno in ob nede- ]jali in prazuikih popoldansko službo le- karni: Cristofoletti-Gliubich. Pozor na gobe! — Tukajšnji niu- nicipij svan iz zdravstveuih razlogov občinstvu pred nakupom gob izveu po- kritega trga na Verdijevem tekaiišču. Kdor bi pa gobe prodajal na cesti. bode kaznovan. Izvozni trg. — Tržne cene letoš- njini r.iznim poljskim pridelkom so bile včeraj sledeCe : črešuje po 10 K, jagode po 100 K, grah po 28 K, špargeljni po 4-1 K in krompir po 40 K kvint.il. Vloogradl okola Metlike aaiöenl. — V Cetitek jc po Radovici in (jkolici toCa vse potolkla. Trta je popolnoma unkVna. l.jtidsivo je obup:iu<>. Okrajno glavarstyo v Grad!46u se prosoli v Kormtn? V üradiscu se govori, da se prelože uradi oiidottiega okrajnega glavarsiva v Kormin. Ta vest je gradiščansko prebivnistvo hudo raz- burila, kcr bi Gradišfe izgubilo svojo veljavo in bi bilo tamošuje prebivalstvo hudo prizade o. A lo se uajbrže ne zgodi. ŽUo prorezal. V četrtek so pri- peljali v tukajšnjo bolnišnico 67-Ietiie^a poscstnika Petra Htimar od Pertoulov pi Kalu, kcr si je pri rczauju km ha prerezal žilo na levi roki. Izgubil je pre- cej kr/i, ali njegovo stauje in nevaruo. Is hribov smo dobili dopis. v ka terem citamo. da obiskujejo nekateri trgovei z manufakturnim in drobnim blagom iz (jorice zasebnike in jim z v/.orci, katere s seboj nosijo. usiljujejo blajjo. Dopisnik opaža na koncu: Ali je to po zakonu prepovedano trgova- nje znano slavni trgovski in obrlni zbor- nici v Gorici in kaj mislili ukreniti, da se to v bodoče prepreči. Proslava prvega hrvaškega ta- bora v Istrl. — Jutri bo Istra slavila 40 letnico prvega narodncga tabora. ki se je vršil 21. maja 1371 na hribu Sv. Mihaela pod Učko-goro. Od tega dne datira borba in probudba jugoslovan- skega življa v Istri. V proslavo obletni- ce se bode jutri vršilo v Istri 18 velikih narodnih taborov. Nenrje — Iz dunajske okolice, iz Lvova, Iz Brna in iz Prage prihajajo po- ročila o groznih nevihtah in poplavah. Tudi toča je napravila veliko škode. Vßda pa je na več krajih vdrla v niše in podrla mostove. Tudi brez člo- veških žrtev ni bilo. Prijet tat. — V torek so v Trstu aretirali Ivana Severja iz Kozane, Sever je namreč ukradel na parniku „Alba- nia" 53 kg kave Sever je bil že iz Trsta izgnan. Dva samomora Iz talostl v Pragl. V četrtek zjutraj so našli v neki nisi 52 let starega umirovljenega stotnika, Gvida Biber, njegovo 75 let staro mater in njegovo gospodinjo v njihovem sta- novanju mrtve. Stotnik je ležal v po- stelji, držeč v rokah razpelo, ženski sta ležali v naslonjaču, mati črno, gospo- dinja pa belo oblečena. Kakor je bilo razvidno iz rnrtvaškega lista štabnega zdravnika, ki je ležal na mizi, je stotnik, ki je bil dlje časa bolan. včeraj popol. umrl, nakar sta seženski iz žalosti radi njegove smrti, zastruplle z morfijem. fticclotl Garibaldi pod obtožbo — Kakor poroča „Berliner Tagblatt" je drž. pravdnistvo uložilo proti Ricciotiju Ga- ribaldiju obtožbo radi njegove ajjitacije v Albaniji, ki da je nevarna za državo. Political umor. - Na Ogrskem so minuli icdcn umorili drž. poslanca Andreja Achim. Achim je bil. vodilelj ogrskih kmetov. Umorila sta ga dva nečaka ekscelencc bivSega državnega tajnika pi. Zsilim>kcga v imenti judov- skomažarske klike, ki danes tako strasno gospodari na vsem Ogrskem. Prebivalstvo nenftke driave — ülasotn ljudskega šietja oJ 1. deccmbra 1910 ima nemika država 04.896.881 pre- bivalcev proti 60,641.489 leta 1901. Öe notete blti oikodovanl, tedaj zalitevajte, Castita gospodinja, pri Vašem nakupovan-u izrecno pravi „Franckov" pridadek za kavo" s tovarniško znamko „kavni mlmCek" in prepričajte se, toda previdno, ako je tudi res pravi z kavnim mlinfkom, zakaj iznova se pojavijajo kavim sumgati v zabojih in zavojih, ka- teri so pravcmu „Francku* na zunaj jako siičui in katerih oprema je ponarejena. s katero vrsto pa bi ne inogli bili nikdar tako popoliioma zadovoljni kakor z wia- uim pravim „Franckom". V veliki zadregi se nahaja marsi- kateri družiriski uče ali mat!, ako nepri- takovano oboli kak člen družine na krču, pade v nezavest, bljuva. al» ima drisko, kašelj. bolettiie v vratu, ako se pridobi zunaujc poškodbe, *e ni prccej pri roki zdrav:iik. V takih slučajih je najboljše sredstvo A. Thierry-jev bal- zaui in mazilo iz vrtnic.katera sredstva se nikdar ne pokvarijo. Čitajte oglas lekar- narja A. Thierry iz Pregrada pri Ro- gatcu v našttin listu. Gospodarske vesfi. Nekoliko nasvetov glede škropljenja trt. (I)alje). Potem pa skropljenje ponav- Ijatiinsicerv dobi od 14 dni do 3 tednov, kar se ravna po trtni rasči, po bolj ali manj vlažntm vrcmcnu, po legi in po trtah saniih. Mlade, krepko rastoče trte je skropiti bolj pogostoma, nego stare. Ko je list že ostarel, ne more prodreti peronospora tako lahko vanj, kakor prodre v mlad list. Ravno tako je skro- piti meseca maja in junija, ko se trte najbolj razvijajo, večkrat, nego v juliju in v avgustu, ko rašča bolj poneha. Tudi napravi peronospora v tem času na spodnjih listih in na grozdju večo Škodo, nego v poznem poletju. ko na- stopa večinoma le na vršičkih, in za- kotnih pogankih, ki se pa navadno pri- krajšajo. V mokrem poletju moramo bolj pogostoma škropiti, nego v suhem. V viažnih dolinah in v zapadnih legah, kjer ostane dolgo časa jutranja rosa. kamor posije toraj solnce Šele pozno, je tudi bolj pogostoma skropiti, nego v visokih legah, osobito ako so te obrnjene proti vshodu. V legah, kjer pihlja ponoči veter, se napravlja na vadno le malo rose in zato tudi nialo peronospore. ^kropi se zato tod redkeje. Katere trte trpijo posebno močno od peronospore, ve* vsak vinogradnik. Omeniti nam je. da so osobito beli in črni burgundec. žlahtnina, muškat, mo- drafrankinja. rizlmg, refošk močno pod vrženi tej bolezni. (Konec prih.) Rsliolflf SpoaUnJaJte »e ob vsakJ nUJdlll. priuM „šoiskega Doma- Dobro racunale! H in prav izvolile so one gospo- fH dinje. ki uporabljajo kot pridatek KQJH za kavo v svojem gospodinjstvu lg pravega: P'ancka: s kavnim munčkom" ra iz zagrebšk? tovarne - - Kakovost ^ . pravega :srancka:" se je mnoga de- ^ setletja kot najbolj ugajajoda, njegova jm izdatnost kot najkrepkejia izkazala Velike zaloge norih drokolet, llvalnih itt kmetijikih rtrojer, orkestrijoiiot, graniofonor, vgakovrstrtih ploSČ itd. V zaiogah irnann »eliko vseh gori navedfnih tudi i« raLijemh «trojev, prav po ceni na izbero pri BATJgL-U Gorlca, - ST0LNA ÜLICA 3 4 Mehacičm delarnica. Prniinii t ¦ ¦ ri i n a n ti r n Ir « 1! ..L «i Ö Opomba: Kdor mi dvokolo, gramofon in ^ivalni stroj prodi, dobi za na^rado eno novo dvokolo. Bia gajn Ičarska ozlroma komptoirlstlnja iščesiužbe. Vešča je slovensčine, nemščine in italijansčine. Pojasnilo daje uprava 5^™=« ^GORICE". ------------. Restavracija Brezje prl fflariji Pomagaj p Radovljica. Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem m drugim obiskovaicern Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". ToČim i/vrstna briska bela in črna do- mača vina. kakor tudi najboliše pivo. Ktihinja domača in najboljsa. öorka je- dila v v.sakem Času. Usaj. restavrater Brezje. Za one, ki trpijo na želodcu! Ywm otiirn. ki !¦<> >i s |»r*»}-ilajj<*iij*-iti ali 3 prfobloženjem želodca. z zaužitjcm I ."labUi. tu pifbavo ležkih, prcrorzlih aii pre»ro ]>raroi\i8iio f orabo sv udušijo lelodfine bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme I obotavljati pri »porabi. Simptomi. kakor- glavobol. koicanje. žganje. napihnjenost, I bljuvanj»', ki so pri slarih zetodJnih boleznih pojavijajo, pojenjajo vrečkrat po par I polirkih t<>g: vina. I Zaprt/e in njega slabe posledice. kakor kolika, utripanje srca. slabo spanje, I kakor tiuii nabmnjio krvi v jetrah. v siexeni in hernoroidiie bolečine se odstranijo z I zoli»čt)im viiiom /elii^no vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari I in telodca in fircves s tem, da pospešuje siol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krvi, I QlühslQt so P° nava^' posledioe slabo prebave. pomanjkljive Crvotvoritve in | ^"ttUUol boliifji.i stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljeni in I >o o/iovoljt'iii. ki trpijo na glavobolu. so brez sna, ko največ hirajo in trpijo. ZeiiSčno I vino daje oslabljenomo življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši I prebavo in hrano, oživlja premenibo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene I živcr in vstvari novo veselje do irvljenja. Mnoga priznavanja in zabvale spri- I čujejo to. — I ZelišČno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica. Kormin. Gradi^če. Romans, Ajel. Dolgopolje, Ronke. TržiČ. Ajdovščina. üor. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm. Palma, I Červinjan, Oglej. Fiumičel, uradež. Sežana. Vipava. Postojna, Trst, I Milje itd. k:>^. vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. Ta bal- zam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, bljuvanju, hripa- vosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri influenci, zelodčnih boloznih, vn«'tju jeter in vranice. slabi probavi, telesnem zaporu, zobobolu in ustnih boleznib, trganju udov, opeklinah, pri izpu- šfajih itd. itd. 12 2 ali 6 1 ali 1 vel. posebna stekltnica K 5. LBharnarja THIEHBY - |e|o MAZIleiin^;°TNicB je zanesljivo zdravilo za rano, ščirjevce (ture), poškodbe, ^--.j. vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in j-JHBgri stori, da so boiestne operacije ncpotrebne. Zdravi tudi priza- . Qg^DItJJ starelih ranah itd. 2 škatlji staneta K 3'60. A Uoifd^rBalsam Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf | lÄmSiPregrada' Thierry v Pregradu pri Rogatcu. ^ ¦MtmmrimvknMi ] Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinal- m nih mirodilnicah. -^ Naznanilo prescütve. Znana stara domača tvrdka z železnino Konjedic & Zajec naznanja uljudno, da preseli svojo trgovino v prostore hiše loiit IjDie pisopici' Gosposka ut. st 7 (prej krojaškazadruga). Na novo praktično urejena trgovina omogoci nas'nase cenj. odjemalce vsestransko hitro? toöno, ceno in pošteno postreßi. Zahvaljevaje se dosedanjej cenjenej naklo- njenosti, proseč i nadaljne vljudnosti, pri- poročamo se za obilne naročbe v naših novih prostorih z odličnim spoštovanjem Konjedic & Zajec. Nova trgovina z železnino Pinter & Lenard v Gorlcl v Raštelju št. 7 Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to strokospada- joči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. m ¦ ¦ „Kmečka Banka" v Gorici. == na Kornu it. 12 == eskomptuje menjice pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoei ra- euu. ter jih obrestuje čisto po . === 43|4°|o ^^^= Nacelstvo obstoji iz gg.. Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, veleposestoik in iupan v Biljah, podpred- sednik, Fran Obljubek, veleposestnik \t\ župan v Kojskem-Krasno, Ignacij Križman, nadučitelj v Dornheigu, Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. gjgjtel Kd0 ne pozna lvrdke Stojtel Keröevani & Čuk na Stolnem trau (Piazza Cuomo) v GORIGIštev. 9? Ysakdo pozna to tvrdko, ker ima na produj Original Victoria siyalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- lajo še po lO-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victui'ia ši\alni stroji so se vsem šiviljam, krojačem in drugim niočno pri- ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- ^=1^----1--------: nega stroja------ ¦— I „Original Victoria" šivalne stroje.| Tvrdka da na razpolago u?iteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorcznice, sti- sa^ skalnice, drozgalnize {stroje za« w^\ mastenje grozdja), pluge, (^^ brane itd. itd. V^f Ta tvrdka ima na prodaj naj- ^Mi boliša dvokoleao bela.rdečaitd. z znainko KERŠEVANI & CUK, ki jih sama izdeluje. Nadalje, puške, aamokreae, drugo belgijsko oroije, stre- —ffij ., Ijivo* — Potem najboljš'* gramofone. Daje na obroke. ^ CENIKI ^ se r a z p o š 1 j a j o ==^ zastonj. ^^ Hotel Trabesinger 6ELOVE6 - Vellkovška ce^ta št. 5 GELOVEG se priporoča _____potnikom, kl prenočujejo v Celovcu-------- Tukaj najdejo lepe, snažue in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okunne jedi, dobro pijačo po ceni. zznzi= Veliko dvorlšče zavozove In trl hleve za konjo. _ ... ,. Za zabavo služi hegljiHčB, üü^^^r^nssnr sencnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in vesellce. Na kolodvoru priöakuje gostov domaöi omnibus. Lastnik: Ivan Millonig. nsKa ^i^aroana iišKarna^nroagov. L. L u k ez 1 o)