Izhaja vsaki četrtek-ob H. uh popoldne Rokopisi s«' ne vra-Sajo. Nclrankovaua pisma se ne spre-|emajo.
Cina listu znaša za celo leto ■! krone, za pni leta 8 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Ooriri, ulica Vet-turini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvov Gorici, Semeniška ul. št. 16.
etnlk.
Naš napredek.
Lepa jc naša noriška dežela, rodovitna in po svojem milom podnebju pripravna za vse pridelke. Ko bi imeli nekoliko več gospodarskega in gospodinjskega poduka in bi naši ljudje bili nekoliko bolj varčni, hi bilo v naši deželi lahko največje blagostanje.
Ta lepa, solnčna deželica ima pa v naravnih elementih svojega sovražnika in ta je vodovje, ki preplavlja naj-raznovrstnejše vrtove, razriva bregove in odnaša zemljo v morje.
Upamo pa za trdno, da se je sedaj po mnogem trudu naših poslancev in po mnogih prošnjah naših županstev približal čas, ko se bo moral tudi ta divji in nevarni element podvreči človeku in njegovemu gospodarstvu. To veliko in za našo solnčno in rodovitno deželo prevažno podjetje za uravnavo voda. je sedaj zagotovljeno. S tem je storjen velik korak, ki ga vsa goriška dežela iskreno pozdravlja. Pomislimo le na Vili a v s k o in B r a n i šk o d o I i n o. Koliko je v tem oziru trpelo pridno ljudstvo do sedaj! Pred par leti je Branica napravila samo v R i h e n b e r g ti škode za 200.000 K. Ko sc Branica uravna, postane cela braniška dolina prekrasen vrt. s katerim se bo mogla meriti le malokatera pokrajina v Avstriji.
Danes osem dni t. j. dne 10. t. m. jc imela stalna komisija za uravnavo Soče in pritokov pod predsedstvom g. namestnika Hohenlohc sejo, v kateri se je določil delavni program do konca marca prihodnjega leta. Na razpolago je za ta čas 400.000 K. Sklenjeno je, da se začne z uravnavo takoj, kolikor bo vreme dopuščalo. V prvi vrsti pridejo v poštev v slovenskem delu dežele hudourniki v gorah: Učeja, Malovaški potok, Idrijca pri Kobaridu in Koritnica. Z delom se prične tudi v Branici in sicer se bo sedaj reguliral gorenji del. Vršila sc bodo tudi razna dela v Pla-veh. v Tolminu za pokopališčem in v \olčah. Za ta nujna dela je v proračunu znesek 50.000 K in se morajo dela do konec marca zvršiti. Za uravnavo gorečega dela Idrije je v proračun znesek
10.000	K. Tudi uravnava Soče pri So-vodnjah in Vituljnice pri Šempasu se mora v tej dobi zvršiti.
Stroški za celo podjetje so proraču-nieni na II milijonov kron, ki so razde lični na 15 let. Na vsak način je to za deželo velika pomoč in velik napredek.
Bog daj, da bi delo čvrsto in do-l'ro napredovalo! Ko se to zvrši in do-tudi Kras pitno vodo, kakor je’ zagotovljeno. bo dežela naša p o d o b a raja!
Klerikalni zmaj.
Kedor pozna nauk Kristusov, njeg-Ul blagodejnost, kedor ve. koliko sreč. 1 že prinesel v to solzno dolino in, ko-
liko bi jc še leliko, ako bi prišel povsod do veljave, mora želeti, trudil se bo, da sc bodo resnice in zapovedi krščanske vedno bolj spoštovale, sicer bi mu morali očitati s Slomškom, da
»nima al’ srca, al' nima možgan«.
Menda pač nihče ne bo mislil, da bo dobro zanj, ali pa da bo vse eno, ako bodo njegovi sosedje sebičueži, laž-njivci, sleparji, brezvestneži, tatovi in roparji, ali pa pošteni kristijani, ki se bodo držali tega, kar nam jc Kristus; naročil. I )a se to razume, ne bo menda treba Bog vc, koliko let študirati in ni treba Dr. pisati pred svoj priimek. Kedor bi pa kljub vsem šolam tega še ne razumel, naj zahteva svojo šolnino nazaj; učitelji, ki mu niso znali glave toliko zbistriti, je niso zaslužili.
Toda, namesto, da bi se v s i veselili, če vidijo, da se mnogi v krščanskem smislu trudijo in da se v mnogih krajih javna misel na bolje obrača, nahaja se še marsikedo, ki se jezi zarad tega in i: a pa d a take. ki žrtvujejo čas in trud. da hi privedli tudi druge do praktičnega krščanstva. Kakor da bi se bili »zarekli«, da bodo uničili to stremljenje ali iz hudobije, ali vsled neumnosti, ne vem
pišejo, govorijo, kričijo in vihtijo svoje bridke meče, da bi ubili »klerikalnega zmaja«.
Med nami rečeno, ime »zmaj« še n i tako neumno izbrano, če pomislimo, da so ga izmislili liberalci, ki so že mnogo večih neumnosti zakrivili. Saj ste o zmaju slišali, da ima več glav in, če se mu eno odseče, da zrastejo takoj dve novi. namesto odsekane	res
res, ravno tako se godi nasprotnikom tega preklicanega klerikalnega zmaja. Kolikokrat so se že bahali: sedaj smo ga a vedno več glav se zdi. da ima.
Vojskovali so se že rimski cesarji proti krščanstvu z vso mogočo silo, z vsemi pripomočki, ki so bili cesarjem na razpolago, napadali so nauke Kristusa modroslovci, krivoverci, da celo krščanski cesarji hoteli so si krščanstvo zasužniti, toda »zmaja« ni še konca!
Kakor junak Lambergar, ki je šel na Pegama, in menda je pri zmaju ena ko, da du je treba srednjo, to je glavno glavo odsekati tako so se spravili tudi pri klerikalizmu na srednjo glavo, na papeža. »Tega bodemo stisnili, pa bo Z vojsko so šli nad njega toda odsekali so mu le kos suknje P tem. da so mu državo vzeli), a papež sam stoji trdno in je še vedno čvrst, saj stoji na skali, do katere vsi liberalci, vsi socialisti. vse skrivne rovarske družbe / vsemi pripomočki ne morejo.
Ravno nasprotno! Cim bolj bo sve* I i b e r a I i z e m s p o z n a I in poskusil posledice njegove, tim odločnejše mu bo hrbet obrnil. Na Francoskem, na Portugalskem si žele že mnogi »stare, dobre čase« nazaj pri n-is. v Avstriji se je ona dežela, (Nižja Avstrija), ki je liberalizem p r v a i n najbolj presku-
šala. odločno vrnila h krščanstvu, pri nas ima tudi marsikdo priliko, da pokuša, kakšni sadovi rastejo na liberalnih drevesih, in upam, da bodo vsi bravu »Pr. Lista« sklenili zvesto držati se vedno in povsod krščanstva in naj ga tudi liberalci krstijo za »klerikalnega zmaja". Mi, ki ga dobro poznamo, vemo. da ni prav čisto nič nevaren iu nič ne grize, nikogar še ni snedel, k veče-imi da kakemu liberalcu včasih, pri volitvah kako »brco«, da pade. kakor ie dolg in širok. In tako je prav!
tjudsfvo na Kanalskem se zahvaljuje.
Minulo nedeljo se je vršil v Pia veh na Kanalskem veličasten javni shod. katerega je sklicalo anhovsko županstvi'. Namen shoda je bil, da sc ljudstvo na Anhovem zalivali visoki vladi, de/eii in sploh vsem, ki so kaj pripomogli, da se je v zadnjih letih zgradilo več prepotrebnih cest, napajališč, vodovodov in sploh da sc je blagostanje ljudstva v Anhovem povzdignilo nad o-nim prejšnjih let, ko so bile mnoge vasice v županstvu zaprte širšemu svetu. V naslednjem podajemo poročilo, kako se je vršila in zvršila ta manifestacija ljudstva.
Sprejem gostov.
Z vlakom ob 11.30 so došli v Plave iu sicer preblagorodni g. namestništve-hi svetnik iu voditelj goriškega okrajnega glavarstva Anton Rebek, g. deželni poslanec in odbornik Ivan B er buč deželni poslane in načelnik cestnega odbora kanalskega g. Mihael Z c ga, nakar je prišel še deželni poslanec g. Mihael M a rini č. Na postaji je čakala došle goste neštcvilna množica ljudi, ki se je zbrala z vseli občin kanalskega sodnega okraja. Topiči so pokali in ljudstvo je prijazno pozdravljalo zastopnika visoke vlade in zastopnike deželnega odbora in zbora. Tik postaje je bil postavljen velečasten slavolok z mahovjem in drugim zelenjem okrašen. Slavolok je nosil na eni strani napis: »Bog živi! Dobro došli!«, na drugi strani pa: »Bog živi!« Od postaje do prostora, kjer se je vršil zahvalni javni shod so bili postavljeni maji iu visoki drogi, na katerih so vihrale cesarske, deželne in slovenske zastave. Ob slavoloku jc čakalo goste anhovsko starešinstvo z županom g. Veliščekom in z učiteljem iz Zapotoka g. Rejeni na čelu. Po pozdravu g. župana je pevski zbor »Slov. kat. izobraževalnega društva« zapel pesem: »Pozdrav« prav lepo. nakar je zaigrala kojščanska godba »Mladi vojaki« in sprevod se je razvrstil proti prostoru, ki je bil namenjen za shod.
Otvoritev shoda in izvolitev predsednika.
Na nalašč za shod postavljeni oder. ki jc bil z zelenjem in z zastavami
okrašen so se podali gostje, a pod o-drom se je razvrstilo ljudstvo, katerega se ie cenilo okoli 800 oseb. Opoltidne jc otvoril javni shod zastopnik občine g. J. (irilo. Pozdravil je navzočo množico in predlagal za predsednika shoda zapotoškega učitelja g. R e j o. za podpredsednika g. Ant. O a b r i j e I č i č a ki sta bila tudi soglasno izvoljena. Ciosp. predsednik se je zahvalil za izvolitev ter potem poimenski pozdravljal došle goste iz Dorice in druge deželne poslanec. Šteje si v čast, da predseduje današnjemu shodu, ki ima namen izreči zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli, da se je ljudstvu v Anhovem odprla pot v široki svet, ker je bilo dosedaj takorekoe obsojeno v samoto. Potem jc dal besedo
županu anhovskemu,
ki jc med drugim rekel:
Namen današnjega shoda ie, da sc iskreno zahvalimo vsem, ki so kaj pripomogli, da so se naše ccste zboljšale. V zadnjih H' letih se jc na Kanalskem, posebno v našem županstvu mnogo spremenilo na boljše. Kaj jc danes in kaj jc bilo pred lil leti. Imamo železnico, ki teče skozi naše županstvo. Le želimo si. da bi sc napravila tudi v Anhovem železniška postaja. Kdo sc ne spominja, kako smo morali v oprtnjakili na hrbtu nositi vse poljske pridelke s polja domov. To je bilo trpljenje. Nobene ceste, še kolovozne poti ne. Koliko nesreč sc je zgodilo v tistih časih pri nas. Navedem naj. da se jc zgodila nesreča, ko jc peljal mož voz drvi proti domu. A namesto da bi prišel domov zdrav in vesel, so ga prinesli mrtvega ženi v naročje. Revež je padel pod voz vsled slabe ccste. Kakšno trpljenje pa ie bilo za uboge ljudi zlasti za one na Oo-lobrdem in v Britofu. Ljudje so morali čez vodo tudi v najhujšem mrazu. 30 do ■Id krat jc moral mož vodo prebresti, da je znosil poljske pridelke z onstran Idrijce na to stran. To je bilo grozno trpljenje. Kamenje se je prijemalo zmrzlih nog ubogih ljudi, ki so bredli vodo tudi v najhujši zimi. Koliko prezgodnjih grobov je bilo. Po bivših naših cestah se je moralo napreči šest volov, ako smo hoteli pripeljati kaj več blaga domov. ()-menim še, da ie mož peljal 0 hektolitrov vina po naši cesti. A na nekem mestu se je voz vsled slabe ceste nagnil in sod se je zavalil nizdolu. Kmalu bi prišel u-bogi voznik poleg vina še ob življenje. Kar pomnimo mi. sc je že 10 oseb ponesrečilo po naših klancih.
A sedaj, so hvala Bogu vse tiste nevarnosti odpravljene, kajti ceste imamo lepe. Ogromne svote denarja so sc potrosile, da so iz naših klancev napravili lepe ceste.
Zato je naša dolžnost, da sc zahvalimo v prvi vrsti Njeg. Veličanstvu cesarju in njegovi vladi, ki jc z ogromnimi svotami prispevala za zgradbo naših cest. Nadalje Njeg. Prcjasnosti gospodu cesarskemu namestniku princu Holicn-lohe. ki ie na najvišjih mestih toplo pri-
slovensko ljudstvo na fr,
M.r, .»	•
mmrn
vsrtttiphlV£4dj
Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. !), v ulici Silvio Pellico, v ul. 1’onte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I. v Scineniški ul. 12, v prodajalni >Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah iu sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 17. oktobra 1912	42.	Številka.
poročal nase prošnje, ki so bile koneč-no uslišane. Nadalje se zahvaljujemo tukaj navzočemu našemu rojaku,vladnemu zastopniku, namestništvcncnui svetniku in voditelju goriškega okrajnega glavarstvu v Gorici, prcblagorcdnemu gosp. Antonu Reb eku, ki je tudi mnogo pripomogel do uresničenja naših želja. Potem: obema našima državnima poslancema, ki sta si veliko prizadevala, se trudila pri raznih oblastnijah in st n s svojim posredovanjem pridobila najvplivnejše osebe za napravo novih cest v našem kraju. Potem se zahvaljujemo dežel, zastop. za lepo podporo, deželnim poslancem in odbornikom. Pozabiti ne smemo našega sl. cestnega odbora in niega načelnika, ki je sprožil in vodii misel o zgradbi novih cest. Iskreno zahvalo tudi preblagorodnetnu gospodu uadiužeuerju M a h n i č u. ki je mnogo časa in truda imel z našimi cestami, delo nadzoroval, uredil načrte in vse tako izpeljal, da je ljudstvo na splošno zadovoljno. Potem bodi izrečena iskrena zahvala deželnemu nadinžcuerjii preblagor. g. OI e s i g u. ki se je mnog i trudil pri veliki zgradbi naših cest. Ko-nečim izrekamo zahvalo vsem. ki so kaj pripomogli, da smo prišli zapuščeni An-hovci po novih cestah v dotiko z ostalim svetom.
Izražam upanje, da nam bo kakor dosedaj tako tudi zanaprej visoka vlada naklonjena pri zgradbi še nadaljnih novih cest in nam pomagala.
. H koncu pozivam vse navzoče, da v znak naše zvestobe do cesarja in naše domovine zakličemo: Bog živi Njegovo Veličanstvo našega presvitlega cesarja! Trikratni urnebesni živio-klici so pretresali ozračje. Pevski zbor je nato zapel narodno pesem, nakar je jelo vse ljudstvo odkritih glav peti cesarsko pesem. Bil je veličasten trenotek. Naj omenimo še. da so neprestani živio-klici na posamezne osebe, katere je imenoval govornik v svojem govoru, preti ga vali govor.
Drznost in nehvaležnost kanalskega župana Križniča.
Ko je predsednik shoda vprašal, ali ima kdo kaj opomniti h govoru g. župana Veliščeka, se je oglasil k besedi kanalski župan Anton Križnič. V potu svojega obraza je jecljajo in natihem rekel nekako tako-le: Draga gospoda! Kar je govoril predgovornik iz Anhovega je bilo pretirano. Jaz kot župan kanalski, rečem, da hvala poslancem je odveč. Toliko se ni napravilo, kakor se zdi.
I »anašnji shod se mi zdi nepotreben ia tudi prezgodaj. Zatorej protestiram proti shodu. S tem je bil Križnič s svojo »govoranco« »fertig«. Naprej ni mogel. Njegovim besedam je pritrdilo kakih 15—20 oseb, večinoma taki. ki so pri njem v službi ali pa na kak drug način od njega odvisni. Vsi drugi pa so se jeli čudno spogledovati. Slišalo seje vmes brizganje in nekdo je hripavo zaupil: »Živio Križnič!« Le mirni naravi ljudstva in slovesnemu namenu shoda se je zahvaliti, da ni prišlo do nemirov.
Naniestništveni svetnik govori.
Za besedo je prosil naniestništveni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Gorici preblagorodni gosp. Anton R e b e k. Uvodoma se je srčno zahvalil za lep sprejem, kakor tudi županu Ve-liščeku za njegov govor. Potem: Rade-volje sem sc odzval povabilu anhovskega županstva na današnji shod. Veseli me. da ste sklicali današnji shod, da se zahvalite vsem, ki so kaj pripomogli, da se je v zadnjih desetih letih zboljšalo stanje ljudstva tega okraja.
Vsakdo, brez razlike nazorov mora priznati, da nekaj se je napravilo. I >;• se ni vsega napravilo, to je jasno. A vsega ne bo mogoče nikoli napraviti, kajti manjkalo bo vedno še to in ono. Kar se nam ni posrečilo doseči do sedaj, upajmo, da se nam bo to posrečilo do-
seči v bodoče. (Zivio-klici.) Delavnosti občili, dežele iu države za blagor ljudstva ne sme biti nikoli konec. Pa naj se napravi kar se hoče, dovolj ni nikoli.
Zagotavljam Vas, dragi, da vlada bo stala vedno ob strani, ko se bo šlo za gosp idarski napredek ljudstva. In jaz bom delal kolikor bo v moji moči, da sc bodo Vaše dosedaj še ne izpolnjene želje kolikor bo mogoče uresničile. (Zivio-klici.) Zaupljivo obračajte se name iu jaz bodem Vaše prošnje in želje opremil na namestništvo z najboljšimi priporočili (Odobravanje.)
A tudi do Vaših poslancev obračajte se, zaupno, kajti le združenemu nastopu nas vseh se bo še marsikaj posrečilo doseči, kakor se je to godilo vedno dosedaj. (Zivio-klici.)
Jako lepa.in hvalevredna je bila misel o današnjem shodu. Vlada bo vesela tega pojava med ljudstvom in čim bo doznala, da tukaj prebiva patrijotično in hvaležno ljudstvo, bo s tim večjim zaupanjem posvečala svojo pozornost temu ljudstvu in sploh celemu okraju. (Zivio-klici.)
Da pa se blagostanje tega okraj i še bolj povzdigne, priporočam prav iz srca treznost, posebno mladini. Vi, gospodje župani, podžupani in sploh vsi. ki stojite na čelu kake korporacije, bodrite zlasti mladino k varčnosti, zlasti pa k treznosti, ker na varčnosti in treznosti sloni ves gospodarski napredek in blagostanje ljudstva. Le trezno in varčno ljudstvo bo napredovalo. Trezna mladina naj koraka naprej, kajti le taka mladina je up boljše bodočnosti, je pravi napredek.
Urnebesni živio-klici so sledili lepemu in navdušenemu govoru g. svetnika.
Ko je zapel pevski zbor neko pesem, ko je godba zasvirala veselo koračnico in ko se je odmev topičev raz legal daleč na okoli po hribovju, je povzel besedo deželni poslance in odbornik preblagorodni gospod prof. Ivan B e r b u č.
Gospodarski napredek v mestu in v deželi.
Spoštovani zborovalci! Gospod župan anhovski se je zahvaljeval za dobrote, katere je dobilo zlasti anhovsko županstvo oj visoke vlade in od deželnega zastopa. Zahvalil se je še posebej preblagorodnemu g. svetniku Rebeku. 'I udi jaz se pridružujem temu in izražam svoje zadovoljstvo, da stoji na čelu našega političnega okraja tak mož, kakor je preblagorodni g. svetnik Rebek, ki se iz srca veseli, ko more pomagali ljudstvu.
Jaz tudi rečem, da se vsega ni napravilo, a kdor trdi. da se je malo aii nič storilo za ljudstvo, ta ne trdi resnice. O tem govore dejstva.
Potem se je govornik spominja! zgodovine preporoda goriškega slovenstva. Pred 50 leti je bilo, ko se Slovenci v Gorici takorekoč še poznali nismo. Drugorodni sodeželani so slovensko ljudstvo odirali kar se je dalo. Zahtevali so celo 15% obresti. Spoznali smo, da se mora temu v okom priti, sicer naše ljudstvo propade. Naš voditelj dr. Grego r č i č je vzel stvar resno v roke in moja malenkost je bila tudi zraven, ko smo ustanovili I. 1883 prvo slovensko banko. »Goriško ljudsko posojilnico«. Začeli smo z malimi sredstvi in napredovali smo v 15 letih jako lepo. Pozneje pa je prešla ta banka v druge sicer slovenske roke, in sedaj si pomaga kakor more.
Žalostna je bila slika v mestu. Sta-riši so bili Slovenci, njih otroci pa Lahi, ki so zmerjali očeta in mater s »šklaf«. Spet je bil naš voditelj dr. G r e g o r č ič tisti, ki je začel misliti, kako bi se dalo odpoinoči, da bi se Slovenci ne potujčevali. In res, začel je z otroškim vrtcem m mi smo mu pomagali. Otvoril je drugi otroški vrtec, prvi razred ljudske šole,
drugi itd. Razredi so rastli kakor potok ob nalivu. In ako pogledamo Gorico, kakšna je danes in kakšna je bila pred 50 leti moramo reči. da je postal cel preobrat. — Štiri velika šolska poslopja je sezidal naš voditelj dr. G r e g o r č ič, kt so polna slovenskih otrok. Mi smo mu vedno stali ob strani in smo nabirali za zgradbo »Šolskega Doma«
Taka je zgodovina goriškega slovenstva, in le kdor je bil zraven tega ogromnega narodnega žrtvovanja ve, komu gre zasluga za preporod goriškega slovenstva. In tako stojimo danes ob dejstvu, da nas prebiva v Gorici 10.00(1 Slovencev.
V deželni hiši smo poskrbeli, da se je vpeljal popolnejši poljedelski p mk v dež. kmet. šoli, kajti kmečki stan ie podlaga vsem stanovom. Vsako leto se daje pouk SO mladeničem.
Osnovali smo v zadnjem času gospodinjske tečaje na deželni kmetijski šoli. Ti tečaji so velike važnosti za napredek našega kmetijstva, kajti znan je pregovor. da pridna gospodinja drži tri hišne vogle po koncu, mož pa le enega.
Da dvignemo živinorejo v deželi, smo ustanovili živinorejske razstave in nabavili čistokrvne bike. In kdor je vidci pred leti prvo govedorejsko razstavo v Kanalu in zadnjo, je moral priznati velikansk napredek.
Deželno drevesnico smo osnovali. Poprej so kupovali vinorcjci cepljenke po 25 50 K sto; sedaj jih dobe v deželni trtnici po 12 15 K sto.
Za prometne zveze sc je tudi mnogo storilo zlasti za kanalski sodni okraj. Zgradila se je cesta ob Idrijci, druga čez Kobališče. Tretja cesta ie Avče— Grgar, ki bo velike važnosti. -Kdor trdi, da se ni napravilo mnogo, ta ne govori resnice.
Za zdravo pitno vodo se je tudi skrbelo. Ljudstvo hira, ako nima dobre pitne vode. Za Vaš okraj se je v tem oziru mnogo naredilo. Da ni mogoče od danes do jutri vsega narediti, je obsebi umljivo.
Navedem še tri točke vladnega programa, ki se nameravajo izvesti. Te so: cesta skozi Banjšice in Bate, ki se že gradi, potem cesta od Grojne skozi Brda, ki je tudi že oddana, in druge, ki bodo zahtevale potroška 5,700.00(1 K. Druga največja točka pa je regulacija Soče in njenih pritokov, kar bo zahtevalo potroška 11,000.000 K in s tem delom se bo kmalu začelo. In ravno te dni je bila pri Vas komisija, ki si je ogledala Sočo in škodo, katero dela.
Tudi Kras bo dobil Jobro pitno vodo, kar bo stalo okoli 8,000.000 kron. In to je tretja točka.
Kakor sem torej pojasnil, poslanci delajo za ljudstvo in bodo tudi v bodoče delali, dokler bode ono vanje zaupalo. Vspehi kažejo, da je res to, kar sem rekel. In kdor drugače trdi, ta ne govori resnice. (Veliko odobravanje in živio klici.)
Deželni poslanec g. M. Zega
je govoril potem, ko je zapel pevski zbor in ko je godba odigrala koračnico. Rekel je med drugim. Prelepim govorom o cestah še par besed. Kjer je ljudstvo pridno in zemlja rodovitna, tam vsakdo misli, da je blagostanje doma. Pri nas pa ni tako. Zemlja je rodovitna, ljudstvo je tudi pridno, a blagostanja vendar ni bilo, ker cest nismo imeli. — Ljudstvo ni moglo izvažati svojih pri delkov v svet. Ne da se tajiti, da se je že v prejšnjih časih delalo na to, da bi se zgradile prepotrebne ceste na Kanalskem, a izgovor je bil vedno tisti: denarja ni. Kakor je rekel nek general, da za vojsko je treba denar, denar in še enkrat denar, tako je treba tudi pri zgradbi cest denar, denar in zopet denar.
Ko smo izvedeli še začasa, ko je bil ministerski predsednik Korber, da se je vlada odločila izvesti znano pomožno
akcijo, sestavili smo kuj program naših nameravanih cest. In glejte! Vlada je sprejela v znano pomožno akcijo cel naš program.
Ko šeni bil na Dunaju v cestni zadevi in sem govoril z visokim vojaškim dostojanstvenikom, mi je le ta rekel: »Poznam ljudstvo na Kanalskem. In kakor je potrebna vojaku lepa cesta iu zdrava voda, tako je tega potrebno in vredno tudi ostalo prebivalstvo. Izvršilo se bo kar želite.« Ceste, ki se bodo gradile pri nas so proračunjene na 2,(100.000 kron.
Dočim prispeva vlada drugod za zgradbo ces. po 50%, je obljubila, da bo prispevala za naše ceste s 60 70'’ in celo 80%, dežela pa s 20—50' -.
V kratkem bo cel kanalski okraj preskrbljen z dobro pitno vodo. Seveda, kdor največ plača tudi največ ukaže. Vlada da največ, ona ukaže. Vsporedno s cestami koraka tudi gospodarstvo. Vodo in cesto rabi vsak.
Cez 10 let bo mogoče se peljati z vozom skozi celo Kanalsko od vasice do vasice. Da sc pa to res zgodi, bodimo vladi hvaležni in naša zvestoba do cesarja naj bo neomajena. (Navdušeni živioklici.)
Dr. Gregorčič pošilja pozdrav.
Ožigosanje Križničevega nastopa.
Časnikarstvo.
Ko je godba odigrala valček in ko je pevski zbor odpel pesem je govorit g.
I..	L u k e ž i č iz Gorice. Najprej je sporočil pozdrav državnega in deželnega poslanca in voditelja S. L. S. na Goriškem veleč. g. dr. Gregorčiča, ki sc ni mogel osebno udeležiti zahvalnega shoda, ker je bil zadržan. Zagotovil je, da bo stal svojim volilccm vedno ob strani, ko bodo iskali pri njem sveta iu pomoči, kakor so stali oni na njegovi strani, ko so ga volili za državnega poslanca. (Odobravanje.)
Potem pa je rekel gosp. L u k e ž i č med drugim: Sicer jako nerad se moram na današnjem veličastnem shodu dotakniti izvajanj kanalskega župana g. Križniča, ki so se zdela meni in tudi kakor se zdi ogromni večini Vas, spoštovani zborovalci, ne na mestu. Sicer so že prejšnji gg. govorniki indirektno pobili trditve kanalskega župana gosp. Križniča, ki je rekel, da današnji zahvalni shod je nepotreben, je prezgodnji in da je anhovski župan pretiraval. Kanalskemu županu g. Križniču povem, da proti njegovim trditvam glasno govore ceste in vodovodi, ki so se zgradili na Anhovem, govore, da sc je mnogo napravilo in da to delo zasluži pohvale in zahvale. Ni lepo od kanalskega župana, da stvari, ki jasno in glasno govore, o-malovažuje. Ni lepo, da stavlja v nič dolgoletni trud gg. županov, deželnih in državnih poslancev iu tudi trud visoke vlade.
Namesto da je kanalski župan gosp. Križnič danes nastopil na tem veličastnem zahvalnem shodu kot predgovornik, bi mu svetoval, da bi se moral danes raje podati v Gorico in svetovati njegovim liberalnim kolegom, bivšim odbornikom ali nadzornikom znane nesrečne liberalne slovenske banke, katero je tujli on, namreč g. Križnič upravljal kot svoječasni član odbora ali nadzorstva, kako bi rešili na sto in sto nesrečnih družin, katerim preti gorje. To | bi bilo bolj na mestu kakor pa da je n;i shodu nastopil kot protigovornik.
. Potem ko je v svojem nadaljnem govoru razkladal pomen časopisja v sedanjem toku časa ter priporočal čitanje dobrih katoliških listov, in nadalje potem, ko .e omenjal tudi našega presvitlega cesarja, ki je dal lep vzgled krščanstva o priliki Evharističnega kongresa na Dunaju — so se razlegali naokoli urnebesni živioklici in odobravanja ni hotelo biti konca, kajti množica je komaj čakala, da se kateri oglasi proti ne-
otesaniiu žalitvam kanalskega župan« Križniča.
Križnič jc hotel še govoriti, a predsednik mu ni hotel dati besede, ker je bilo ljudstvo razburjeno proti županu Križniču.
Konec.
Ko je predsednik gosp. Reja prečkal brzojavni pozdrav nadinženerja g. M a h n i č a in opravičil drž. poslanca g. h'o n a, ki sc ni mogel udeležiti shoda, je prečital resolucijo, katero priobčimo v prih. številki, ki je bila soglasno in nauvdušcno sprejeta.
Vojna na
Črnogorci zmagujejo.
Koj po napovedi vojske so pričeli Črnogorci udirati na dveh straneh v Turško. Štiri črnogorske divizije so ta-ko-le razvrščene: tri z glavnim štabom v Podgorici se bojujejo severno in južno od Skaderskega jezera v splošni smeri proti Skadru; ena divizija pa operira na severovshodu proti No-veinupazarju Črnogorci zmagujejo na vseli črtah.
Boji okoli Skaderskega jezera.
Južno od Skaderskega jezera so Črnogorci prekoračili reko Bojano ter zapodili Turke iz njihovih utrdb ob meji. Zasedli so potem tudi utrdbe na vrhu Murič nasproti mestu Tarabosk. Od tam lahko bombardirajo Skader. Severno od Skaderskega jezera so v minolih dueli Črnogorci prodrli do mesta Tuzi, potem ko so zavzeli utrdbe Rogalj, Pečic, Šipčanik in druge. V Tuziju se je udalo 5000 Turkov, ki so se hrabro branili. Ko je hotel poveljnik turške posadke predati princu Danilu sabljo, mu jo je ta vrnil z besedami: »Vi ste se junaški bojeval. Junaku ne odvzamem sablje!«
Sedaj imajo Črnogorci iz dveh strani prosto pot proti Skadru. Še nepotrjena vest se je včeraj razširila po Carigradu, da sc je skadrska posadka udala brez strela Črnogorcem. To je vzbudilo veliko razburjenje v Carigradu.
Boji na severovshodu.
Črnogorci so prvi dan po napovedi vojske prestopili novopazarsko mejo ter obsedli mesto Berane. Dan pozneje so Berane padle v črnogorske roke. Črnogorci prodarajo dalje proti Novemu-pazarju. Novopazarski Srbi se bojujejo na strani Črnogorcev.
Boji ob srbsko-turški meji.
Iz Soluna poročajo, da so se v torek pričeli bojevati tudi na srbsko-turški meji in sicer v bližini Kuljeva
Boji ob bolgarsko-turški meji.
Tudi ob bolgarsko-turški meji so se baje že pričeli bojevati.
Združenje srbske in črnogorske armade v Novempazarju.
12.000	mož srbske armade ima na logo upasti v Novipazar in združiti se s Črnogorci.
Bolgarska nota.
Bolgarski ministerski predsednik Oešov je v imenu bolgarske vlade predal ruskemu in avstrijskemu poslaniku odgovor, ki je istoveten z odgovorom ostalih balkanskih zaveznikov in ki vsebuje minimum bolgarskih zahtev. V istem smislu sestavljeno noto je Bolgarija odposlala tudi Turčiji.
Kaj zahteva Srbija?
Srbski list »Straža« piše pod tem naslovom: Srbija zahteva od Turčije avtonomijo Stare Srbije, t. j. onih krajev v Turčiji, kjer tvorijo Srb'i večino. Stara Srbija bi imela avtonomijo, ako hi obsegala kosovski vilajet z novopa-*arskim sandžakom, severni del skader-s^ega vilajeta z jadranskim primorjem.
Zahvalil se je zborovalcem in zaključil shod. s trikratnim živio na presv. cesarja, nakar je občinstvo glasno zapelo pesem »Hej Slovani«!
S tem je bilo lepega shoda konec.
I'otem so sc gostje podali v gostilno, kjer se je vršil obed, katerega so se udeležili poleg goriških gostov skoraj vsi župani kanalskega okraja, kakor tudi mnogi podžupani. Vrstile so se napitnice. godba je igrala, topiči so pokali in pevci so peli.
Tako lepega in navdušenega shoda še ni bilo na Kanalskem.
Balkanu.
kjer sc še sedaj-nahajajo ruševine starih srbskih mest, ter severozapadni del bi-toljskega vilajeta z Ohridskim jezerom. To so kraji, katere je balkanska zveza odredila pod sfero delovanja Srbije in Črnegore. Ako ne bode Turčija dala prostovoljno avtonomijo, bode Srbija bratom v teh krajih z orožjem izvojeva-la svobodo. Isti list navdušuje svoje rojake z besedami: »Sa srečoin, junači, na Kosovo!«
Srbska nota Turčiji.
V potideljek je predala Srbija Turčiji noto, ki vsebuje zahteve Srbije glede Starc Srbije. Dovoljen ji je bil 4S urni rok, da pristoji na minimum srbskih zahtev. Ako odbije Turčija srbske zahteve, se bode to smatralo kot »casus belli« in bo takoj napovedana vojska.
Tudi Romunija se giblje.
Vsled resnega položaja, ki je nastal na Balkanu je tudi Rmmmija napravila korake, da bi v slučaju potrebe ne bila nepripravljena. Pozvali so se vsi oni vojaki, ki so letos doslužili na 15 dnevno službovanje pod orožjem. Tudi novinci, ki so imeli nastopiti vojaško službo še s 1. novembrom so bili pozvani, naj se takoj uvrste v svoje oddelke.
Diplomatlčne zveze prekinjene.
S tem, da so odpotovali srbski in bolgarski zastopniki iz Carigrada in turški zastopniki iz Sofije in Belgrada so diplomatične zveze prekinjene in splošna vojska izbruhne vsaki čas. Odvisno je le še od vojnih pnprav, ako so te dovršene.
Vojna napoved.
Najbrže bo izbruhnila vojska ob vsej turški meji brez vojne napovedi. Turčija je namreč odpoklicala iz Belgrada In Sofije svoje zastopnike. Tudi srbska in bolgarska vlada ste že odpo klicali svoje zastopnike pri Porli. Na note balkanskih držav ni odgovorila Turčija ničesar, pač pa je odposlala ve-levlastim noto, v kateri pravi, naj bi one podpirale njeno prizadevanje za vzdrževanje miru, česar niso storile balkanske države, ki so se direktno obrnile na Turčijo ter se niso zmenile za ostalo Evropo.
Novopazarski Turki se selijo v Bosno.
Iz Sarajeva se poroča, da je prišlo tja 25 uglednih T urkov z družinami iz sandžaka Novipazar, ki izjavljajo, da vlada v Novem pazarju popolna anarhija ter da tamošnji Turki niso varni življenja.
Bosanci na strani Srbov in Črnogorcev.
Iz Sarajeva se poroča, da je nad 1000 Bosancev odšlo k srbskim iiv črnogorskim četam, da se bojujejo proti Turčiji.
I urki pobijajo kristjane.
Milanski »Secolo« ima poročilo iz Sofije, ki pravi, da Turki v Makedoniji ropajo in plenijo ter da koljejo kristjane.
Izo Boljetinac ponuja Turkom 100.000 mož.
Angleškemu listu »Times« se poroča iz Carigrada, da je voditelj albanskega gibanja Izo Boljetinac ponudil T určiji, da zbere 100.000 mož, s katerimi
napade Srbijo. Turki so baje to ponudbo vsprejeli.
Črnogorske in turška Izgubo.
Po uradnih poročilih so izgubili do nedelje Črnogorci 148 mrtvih in 582 ranjenih; 2 Črnogorca pogrešajo. Turške izgube do nedelje pa znašajo: mrtvi: 1 polkovnik, 4 častniki, 25 podčastnikov in 650 vojakov; ranjenih je bilo 92 vojakov, vjetili pa 126 mož
Kako Izglodajo Cetinjo?
Črnogorsko glavno mesto jc kakor izumrlo. Razun otrok, par žensk in nekaj starcev ni videti skoro človeka. Vojaštva je ostalo v Cetinjah le za stražo kraljevega dvorca. Pričelo je dovažanje ranjencev. Za ranjence primanjkuje postelj, tako da morajo mnogi ležati na tleh.
GRŠKA ANEKTIRALA KRETO.
V pondeljskej seji grške poslanske zbornice, katere zasedanja so sc udeležili tudi poslanci s Krete, jc izjavil min. predsednik Vcnizelos, da je (irska v -prejela sklep unionistov na narodnem zborovanju na Kreti ter da obstoji odslej naprej le ena poslanska zbornica za Grško in Kreto. Poslancem s Krete je naročil, naj se vrnejo na svoj otok, kjer sc bodo vršile nove volitve na podlagi grške ustave. Ministerski predsednik je dostavil, da bo Grška lahko kljubovala vsem nevarnostim sedaj, ko ima moralno iu materialno oporo pri družil balkanskih državah.
Turški poslanik v Atenah je baje tudi bil odpoklican. V uradnih krogih v Atenah pa se o tem še nič ne ve.
Zadržanje Avstrije.
'/. Dunaja se poroča, da so v merodajnih krogih mnenja, da sc Avstrija ne bo umešavala v balkansko zmešnjavo, dokler ne bo ogrožen »status quo«. Ako zasedejo v času vojnih operacij Srbi in Črnogorci sandžak Novipazar, ni še »status quo« spremenjen, ker se po končani vojski Novipazar zopet lahko priklopi 'Turčiji. Mislijo si: saj bodo delile velesile iu ne balkanske državice.
Avstrija bode okupirala sandžab Novipazar
Ruski list „Novoje Vremja" je do-znal iz diplomatičnih krogov, da vlada glede sandžaka Novibazar med Rusijo in Aystrijo popolno sporazumljenje. Avstrija je zagotovila vse veselile, da bo gledala na to, da se vzdrži na Balkanu „status quo“. Avstrija ima pravico zasesti Novipazar, ako bi ga črnogorski in srbski vojaki zasedli. Novipazar bi potem ostal pod vojaškim komandom Avstrije, dokler ne konča vojska in potem se Novipazar zopet priklopi Turčiji.
Pomanjkanje kruha v Carigrada.
V Carigradu je pričelo pomanjko-vali kruha. Zato je vojno ministerstvo odredilo, da se pekovski pomočniki ne pokličejo pod orožje.
Francoska flotna divizija mobilizirana.
Sredozemska francoska pomorska divizija je dobila povelje, naj bo pripravljena odpluti v Orijent, da tam ščiti koristi Francije.
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica bo imela svojo prvo prihodnjo sejo dne 22 .t. m. ob 11. uri predpoludne.
Avstrijska delegacija.
Včeraj je imela avstrijska delegacija svojo sklepčno sejo.
Dr. Šušteršičev govor o Balkanskih razmerah.
V sredo je v avstrijski delegaciji govoril tudi dr. Šušteršič, ki. je med drugim izjavil:
»Dogodki na Balkanu dokazujejo, da umetnost diplomacije ostane brez moči nasproti naravnemu razvoju. Ko smo sporazumno z Angleško nastopali proti Veliki Bolgariji, smo skrbeli za koristi Angleške, ne pa za koristi mo-
narhije. Ko sc i)o vojska končala, o kateri upamo, da se omeji na Balkan, je zelo dvomljivo, če se bodo mogli tudi držati morebitni dogovori, ki izključujejo vsako teritorialno izpremembo. 7x danes moramo računati, da se v balkanski politiki prilagodimo živim stremljenjem balkanskih držav, v kolikor soglašajo s koristmi monarhije. Koristi monarhije sc morajo v vseh okoliščinah čuvati. Monarhiji, ki je poklicana, da tvori glavno jugoslovansko moč. mora biti pred vsem na tem. da igra ulogo, ko sc bo reševalo jugoslovansko vprašanje, in sicer mora imeti v prvi vrsti moralno avktoriteto. S kakšno moralno avktoriteto pa more monarhija nastopati pri rešitvi jugoslovanskega vprašanja, čc se oziramo na to, kako da postopa z Jugoslovani? Če linče vlada svoje lastne koristi čuvati, ue more več mirno gledati, kako se na Hrvaškem ustava in postave teptajo, kako da tak svobodo ljubeče, spoštovani narod, ki si je za koristi monarhije in dinastije pridobil toliko zaslug, kakor Hrvati, proti vsej pravici in postavi zatirajo in postopajo ž njim, kakor da bi bili brez pravic.«
Fantastične vesti o vojski med Avstrijo in Rusijo.
Borzni špekulantje so sprožili vest, da obstoji vojna nevarnost med Avstrijo in Rusijo. S tem hočejo uničiti razne poljske denarne zavode. Deloma se jim je ta nakana posrečila. Vložniki so pričeli skoro pri vseh bankah dvigati svoje denarne vloge.
Mir med Italijo in Turčjo sklenjen.
V torek ob 6. uri zvečer se je dosegel med zastopniki Italije in Turčije v Ouchi ju v Švici popoln sporazum glede mirovnih pogojev. Mirovna pogodba se bo podpisala jutri v Lozani.
Znamenja našega časa.
Naša doba se imenuje tudi moderna, prosvitljena, učena in bogsivedi še kaj. Naša doba pa je polna napak in pomanjkljivosti, ki so se javljale sicer tudi prejšnje čase, a vendar ne kar tako vprek, da bodo kmalu prerasle vse naše domače in javno življenje. Kamor se človek obrne, vidi vse polno, polno takih stvari, ki bi se jim prav lahko ognili, ki niso potrebne, ki so celo škodljive. Nebroj vprašanj sili človeku na misel, dotekninio se le nekaterih, bolj kričečih..
Vedno bolj in bolj sc opazuje dandanes v e r s k a b r c z b r i ž n o st in to ne le v krogih takozvanih »učenih« ljudi, ampak ta bolezen sili tudi že med priproste sloje. Tudi na deželi se že opazuje versko indiferentnost, katero so vzgojila razna liberalna »izobraževalna, pevska« in podobna društva. Pod krinko izobrazbe se širi liberalizem, liberalni časopisi so evangelij, na katerega prisegajo že 14 letni smrkolini in se razkoračijo na široko, češ, doli s farji. 'To kaže posurovelost, podivjanost, ne pa izobraženost. Prava omika je stvar srca, a taka surovost je daleč od omike. Sicer si šteje tudi nekatera gospoda, po imenu še katoliške vere, v veliko zaslugo, da se dere proti veri, proti duhovnikom itd. Tudi »izobražena« gospoda liberalnega kova ne bo rekla nikdar »duhovnik«, ampak le »far«. To je vendar znamenje očitnega sovraštva do sv. Cerkve in do duhovništva. Čc bi ti gospodje svoje surovosti obdržali vsaj zase; pa ne, oni širijo to med ljudstvo in ga tako »izobražujejo«. 'To se pravi po liberalnih nazorih preganjati srednjeveško temo in prinašati med narod kulturo. 'Te vrste »kultura« pa je le surovost, neotesanost. Resnično izobražen človek bo tudi o svojem nasprotniku govoril dostojno, ne pa žaleče. In zato je potrebno, da se v ljudstvu oživi prava, globoka religijoznost, pravo versko življenje, ki ne dopušča takih neotesanih izrastkov. Sicer kriče liberalci, da katoličan ne more biti kulturen, izobražen; on je le tepec itd. Najboljši protidokaz so kato-
liški Belgijci, ki so kot katoličani dosegli eno iuijvišjih stopinj kulture v coli Evropi.
Proč tedaj z versko brezbrižnostjo, z bojazljivostjo pred svetom in kaj znamo še kom vsem. Katoličan se zaveda lahko s ponosom povsod svoje vere m ne bo nikjer kvantačil sramotilnih be-ed na račun vere ali duhovništva, da bi se s tem liberalcem prikupil in se pokazal »izobraženega«. \ veri je tudi prava omika.
Znamenje našega časa pa ni le verska brezbrižnost in nestalnost, ampak tudi gosp o d a r s k a. Tudi tukaj hoče biti naše ljudstvo strašno »moderno« in zametuje navade svojih dedov v korist novim, drugim razvadam. Nočemo steni reči. da naj ostanemo vedno, kjer smo bili, ampak tudi mi smo za napredek. Seveda ne za tak napredek kakor so liberalci, katerim se spremeni vsak njih »napredek« v nazadovanje, vsak njih velikonočni piruli se pa spremeni v klopotec, kakor smo že videli in to še vidimo na nekaterih goriških slučajih. Tedaj mi smo za napredek, a pravi napredek, ki bo 1 j u d s tvu v resnici v korist ne pa na škodo, kakor »Trgovsko obrtna zadruga« v Gorici. A vendar pravimo vedno, ne preveč, ne prenaglo. Marsikaj starega in dobrega je še pri našem ljudstvu; za to ker je staro, pa še ni za v smeti. Kaka potrata se godi večkrat z obleko, z obutvijo. Vsak naj sc nosi stanu primerno; in zato ni za naše kmetsko dekle nič primerno, da našari vse mogoče trakove na svoj vrat. To stane dosti in n i le p o. Koliko izmečejo mladi fantje denarja brez potrebe za tobak, pijačo, godce itd. Naj odraščen fant kadi. če je že tako »potrebno«, a naj kadi primeren tobak. Ded je kadil še pipico in tobak »po štiri«, t. j. S vinarjev. Danes fant kadi »damen«; 1 cigareta stane 4 vinarje in je za zdravje dosti slabejši. Takih stroškov se vsak lahko ogne, ker dobi včasi za tnal denar boljše in pristnejše blago. Včasi so šli na semenj in gledali, da kupijo to in ono za hišno potrebo, danes se gre v semenj le radi »lepšega«. Gre ta. grem pa še jaz! Nebroj takih malenkosti bi se dalo še omeniti, pa saj število nič ne de, zato dovolj. O priliki morda še kaj; želimo pa, da bi to bilo temu ali onemu v korist. Skrbno in gotovo odpravljajmo svoje napake in hvaležni nam bodo zato še pozni potomci.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg. Franc Pečenko, Brje 1 K; Ivan Bavcon, Prvačina 20 vin.; Ludvik .Milielj, Zajči 20 vin.; Frančišek Ipavec, Gorenjevas 30 vin.; Alojzij Klinec, Medana 20 vin.; Filip Frančišek. Dol. Cerovo 50 vin.; Andrej Bric. Dornberg 1 K; Franc Toroš, Medana 40 vin.; N:kdo iz Kamenj 50 viti.; v nabiralnikih: v gostilni g. Josipa Gorjanc 70 vin.; v gostilni g. Alojzija Plesničar 34 vin.; v gostilni g. Andreja Bolka 40 vin.; Luigi Cnrte 60 vin.
Za Sklad »Slo v e n s k e g a S i r o t i š č a<;:
P. n. gg. v Kanalu; Deželni poslanec Mih. Zega 2 K. Mih. Pojavnik > K. .los. Nanut I K 50 v. dekan Ant. Berlot 5 K. N. N. I K. Anton Berlot 40 v. N. N. 40 v. župan Anton Križnič 1 K. Miha Bol tar I K. Julika Albert I K. Frane Ulaga I K. Alojzij Verč I K. .lov Zii 40 v. Martin Žbogar 10 v. Anton Žb< -gar 40 v. Avgust Škodnik 50 v, Anton Blažiča 20 Franc Berlot 20 v, Ada! bert Ivančič I K. Štefan Sauli 2 K. N. N. ->o v, ‘ tclnik I. Herman v p. I K Lucija Košir I K. Nežika Šuligoj 1 K. I ( Ur P.tizuik (o v. \. Košir 2 K. T. t Malnič 2 K. lakob Kragelj 2 K, Jož.-L Bajt 2 K. Terezija Ravnik 1 K. dr. Ferd.
1'erkiie .3 K, Alojzij Lcvpušček I K. .los. Vaientičič 30 v. Val. Žbogar 20 v, Blaž Košir 2 K. Katarina Gorjanec (>0 v, Stefan Vidič I K. Miha Kodelja 1 K. Miha Kodelja I K, Cecilija Matevžič I K.
l.udovik Vuga I K. .los. Bavdaž 2 K. .lost Košir 2 K; v Bodre/u; Jane/ Vidič I K. Marija Križnič I K, Anton Vidič I K. M. Z. I K. Ant. Gabrijevčič . K. Franc Lašček I K, Štefan Škodnik ! k! .los. I iravan I K. Terezija Vidič J K, Mariia Paravan I K. Amalija Duš i 40 v.
Domače in razne vesti.
NA ZNAN.li: CENJENIM NAROČ NIKOM. Današnji številki smo priložili poštne položnice, na katerih je zaznamovana svota, ki so jo cenjeni naročniki še dolžni. Prosimo, naj nam p« tej položnici vsi takoj pošljejo naročnino. Bliža se konec leta. Vsakdo naj stori svojo dolžnost in naj poravna malenkostni dolg
Uprava »Primorskega Lista
Vincrejci in sadjerejci pozor! Deželni odbor je raposlal vsem županstvom okrožnico, v kateri naznanja, d. snrejema (deželni odbor) prijave za nakup trt cepljenih na ameriški podlagi pripravljeni po sistemu prisiljenega kaljenja. kakor tudi sadnih dreves in murv Kmetje naj se oglasijo pri županstvu, kjer dobe natančen poduk o tem. Županstvu je naloženo, naj nabirajo pioš-nje mej kmeti in naj jih potem pr etll oži i <1 dežel, odboru.
Kostanj iz žerjavice. Prvi kostanj, ki so ga potegnili Jugoslovani iz žerjavice, je dobila Italija! Mir mej Italijo in Turčijo je baje sklenjen. Sedaj pa izjavlja italijanski ministerski predsednik Giolitti velikodušno, da Italija nima nič opraviti z balkanskimi narodi: L' 11 a I i a f a p e r s e! Res, moško se postavljajo!
Vojska na Balkanu ima baje že na Jesenicah svoj odmev. Kranjska obrtna družba namreč pošilja jako mnogo železnih izdelkov na Balkan. Govori se. da se je blagovni promet že precej zmanjšal, kar bo za delavstvo, ki dela na akord, velik udarec.
Pomnoženi c. kr. okrajni šolski svet za goriško okolico je imel s'-ojo sejo minuli torek, na kateri so se razpravljali narčuni. Zavrnila se je prošnja za usta novitev paralelke pri 111. razredu na kanalski ljudski šoli zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in po tudi zaradi tega, češ, da so v drugih vask.aU potreb nejše ljudske šole, katerih sedaj še ni.
Ogromne plače »zrejo« tudi hrvaški duhovniki, kakor se vidi iz nekega oklica duhovnika pl. Vučetiča, objavljanega v »Hrvatski«. Župnik ima celili 83 K 33 h na mesec, kaplan pa 50 K. In pri tem naj bo poleg svoje službe narodni prosvetitelj, naj briše solze trpečemu ljudstvu in podpira revčke in sirote. Res malo težko pri taki »plači«.
»Zveza slov. kolonov« je napravila prošnjo na deželni odbor, naj bi se podelila umetna gnojila po znižani ceni tur’ i t1, t Ti i kolonom, ki se 'sled ncspo-razumljenja niso o pravem času prijavili.
Zlati zaslužni križec s ki or« je podelil cesar preč. g. župniku Jakob« Alja ž.
Živinorejske razstave z obdarovanjem bodo dne 17. okt. v Gorici, dne 1<S. okt. ' Kanalu in dne 19. okt. na Cesti I>ii -v. Križu. Pogoje izvedo živinorejci na županstvih.
.[e zastonj. Z ločitvenim zakonom, /. izjemnimi postavami zoper Cerkev in krščansko šolo so nameravali franco-! i ,ei<; :i ;t-trahovati katoličane, uničiti verstvo in vtrstveuo življenje ter ustvariti pogansko državo. Toda prevalili o se: kajti Ftamija ostane prej-
keskj katoliška. V dokaz navajamo sa- j mo dejstvo, da so se katoliške šole več ali manj povsod ohranile, oziroma nanovo ustanovile, kjerkoli je nastala državna brezverska šola. Škofijski nadzornik katoliških šol v škofiji Rennes iia/nanja n. pr. v svojem letnem (1910) poročilu med drugim sledeče: »Z malimi izjemami so vse župnije, ki so vsled ločitvene postave prišle ob katoliško šolo. osnovale novo.« Taisto potrjuje državni nadzornik v poročilu za leto l()d<;. in.: »Dočim je število privatnih šol od leta 1906. do 1907. nekoliko padlo, je od tega časa nadalje zmerom napredovalo. Kjerkoli je država zatvo-rila ali laicizirala kako šolo, ji je takoj sledila nova katoliška (prosta) šola s svetnimi učnimi močmi.« Kar se pa tiče števila otrok v državnih in v zasebnih (katoliških) šolah, so pa podatki za državno šolo kar poniževalni. Poročilo trdi, da ponekod osobito državne dekliške šole nimajo niti ene učenke ne. Mnogo je pa takih, kjer je komaj 5 do 6 učenk. Razen v mestih so tudi deške katoliške šole bolje obiskane, nego državne. Razmere so take. da je moral celo pariški list »Petit Journal« brez ovinkov pritrditi, da je od 36 tisoč francoskih občin 19.000 (več kot polovica) takih, kjer državna šola nima nič ali pa samo malo otrok ... Francija je in ostane katoliška!	»Slov.	Učitelj«.
Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1912. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar:
1. Zgodbe sv. pisma. IN. zvezek (zadnji).
2. Koledar za leto 1913.
3. Balade in romance.
4. Podobe iz misijonskih dežel. 2. zvezek.
5. Slovenske Večernice, 66. zvezek.
6. Zgodovina slovenskega naroda, 2. zvezek.
Kdor je doplačal 60 vin. za broš., oziroma I krono za vezan izvod, prejme kot 7. knjigo:
Razne povesti.
Kdor je doplačal 80 vin. za vezan izvod z rdečo obrezo, oziroma 1 K 30 vin. za vezan izvod z zlato obrezo, prejme kot 8. knjigo:
Evangeljska zakladnica.
Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro.
Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči:
1. Amerika, Afrika. Azija.
2. Krška škofija.
3. Razni kraji.
4. Lavantinska škofija.
5. Ljubljanska škofija.
6. Goriška nadškofija.
7. Tržaško-koprska škofija.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali županiji, v kateri se je vpisal.
Na poznejše izpreniembe stanova-lišča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Ženska lepota na Hrvaškem v kilogramih in litrih. Na leto se proda na Hrvaškem pudra, šminke in dišečih vod: v Zagrebu (>94 kg pudra, 401 kg šminkt' in 1460 litrov dišečih ved; v Osjeku 791 kg pudra, 509 kg šminke. 986 litrov dišečih vod; v Županiji 10} kg pudra, 92 kg šminke, 218 litrov di-šečb vod in 62 kg fine moke; v Zemunu 99 kg pudra. 90 kg šminke in 370 litrov dišečih vod; v Križevcu 56 kg pil di a. J ’ k v < iuke. 94 litrov dišečih vod. V drugih manjših krajih si ženske pomagalo s fino moko in cikorjinim papi rjem.
Vprašanje o ohranitvi spomenikov
spada po mnenju koroškega deželnega
odbora \ področje deželne zakonodaje. Tudi naš deželni odbor zastopa to stališče in je izjavil, da je pripravljen podpirati v tein ■ oziru koroški deželni odbor.
Oddelek za spoznavanje morja,
morskih rastlin m živali se ustanovi na dunajski univerzi. Taki inštituti so že v drugih velikih mestih in so se izkazali kot zelo praktični in poučni za prebivalce onih krajev, ki nimajo prilike, videti morja in njegovih skrivnosti. Ustanovitev morskega inštituta je v zvezi z letošnjo adrijansko razstavo na Dunaju, i/. katere bodo nekatere stvari kar prenesli. To je zopet nov korak naprej v poznavanju naše kraljice Adrije, ki za nas ni le znanstvenega, ampak tudi gospodarskega in življenskega pomena.
Duhovnik gre z zrakoplovom pre-videt. Francoski polkovnik Largeot je bil pred kratkim smrtno ranjen od sovi ažnikov v Algeriji. Ker je čutil, da se mu bliža zadnja ura, je želel biti previden. A blizu ni bilo v afrikanski puščavi nobenega mašnika. Zato poprosi poročnik zrakoplovec Bregard dovoljenja, da bi smel z zrakoplovom zleteti po najbližjega duhovnika, ki je bil oddaljen čez 200 kilometrov, t. j. dvakrat toliko kakor od Gorice do Jesenic. In res, v malo urah se je zrakoplovec že vrnil v vojaški tabor z mašnikoin vred. Tako je sprejel ranjeni polkovnik še svete zakramente, a kmalu potem je lepo spravljen z Bogom umrl zadovoljen, da se mu je izpolnila poslednja želja.
Kostanj je letos še precej dobro vrgel. Kupčija je dobra.
Ce je še kaj prostora. Knjigovez je dobil pismeno naročilo, naj preskrbi trak za žalni venec z napisom: »Počivaj v miru! — Na svidenje.« Cez 2 uri je dobil knjigovez brzojavko: »Prosim, dostavite k svidenju še v nebesih če je še kaj prostora«. Naslednji dan so pogrebci čitali na traku z zlatimi črkami: »Počivaj v miru! Na svidenje v nebesih, če je še kaj piostora.«
Listnica uprave. G. Anton Uršič, delovodja Dvor 3 p. Polhov Gradec: Denar prejeli! Hvala!
Svečarskega učenca sprejme J. KOPAČ,
Gorica,
ulica sv. Antona štev. 7. Pogoji se zvedo tam.
Mestne novice.
m Odborova seja »Slov. katoliškega delavskega društva« bo v nedeljo ob 10. in pol uri predpoldne.
Ivan Gorjup, predsednik.
m »Sodalitas S. S. Cordis Jesu« za
Gorico je naprosila po svojem predsedniku nions. Jos. Pavletiču goriške slovenske časopise, naj bi obračali pozornost na kinematografe, ki pohujšujejo mladino. Listi naj bi ob vsaki priliki odločno dvigali glas proti pohujševanju. Uredništvo »Prim. Lista« se vjemlje s to mislijo in hoče, kakor do zdaj, tudi za naprej odločno postopati proti vsakemu pohujševanju.
m Nadvojvodinja Elizabeta, nečakinja našega cesarja, ki se je pred kratkim poročila z nadporočnikom grofom \Valdburg, ki je prideljeri tukajšnjemu dragonskemu polku, se nastani v prihodnjih dneh z družino v Gorici, v vili Brunetti na Solkanski cesti.
m 14-1 dijakov šteje letos c. kr. slovensko moško učiteljišče v Gorici.
Pravdo dobil dvokolo zgubil. 'In
se je zgodilo pred nekaj dnevi nekemu Furlanu v Gorici. Jako vesel je šel deli po stopnicah goriške sodnije. A ko i-prišel v vežo sodnije ni več našel dvo-kolesa, katero je bil tam pustil.
Javni automobili v Gorici delajo še precejšnjo škodo kočijažem. Boljša
gospoda sc vozi sedaj namesto s koči-jažem z autoniobiloni. (ionski izvošče-ki so Krožno jezni na autoinobile, ki so jim odjcdli lep kos krnita.
m Koliko je danes slovenskih advokatov v Goriei in koliko jih je bilo preti 20 leti. Danes je v Goriei slovenskih advokatov II. toliko in še več je koncipi-jentov. 1 - red 20 leti je bil v Gorici le ! slovenski advokat.
m Nobene slovenske mirodilnice ni v Gorici. Vsi lastniki sedanjih miro dilnie 1 o Lahi.
nt Katera cerkev v Gorici je najbolj obiskovana od vernikov? To je
cerkev sv. Ignacija na Travniku. Zlasti pa ob nedeljah zjutraj pri prvi sv. maši je cerkev skoraj polna. Potem je vsako drugo nedeljo vojaška maša ob 9., ob 10. uri je šolska maša, ob II. je pa slovesna maša. Pri teh mašah je cerkev skoraj vedno polna.
Mesnice v Gorici bodo od 1. novembra t. 1. do 31. marca 1913 ob nc-neljali cel dan zaprte. Ob delavnikih se bodo zapirale ob 6. uri zvečer.
Odprti lekarni. Od 20. do 27. t. m.
bodete imeli ponočno službo lekarni: G I i n b i c h - T r o m b a.
Razstava nove praktične iznajdbe,
s katero sc vsako staro grozdno stiskalnico spremeni v hidravlično stiskalnico, si vsakdo ogleda v delu v nedeljo dne
20..	ponedeljek 21. in torek 22. oktobru 1912 od 8. ure zjutraj do 6. ure popoldne pod verando hotela Union v Gorici. — Vstop prost. - Ravnateljstvo enotehni-čnega zavoda na Dunaju.
Pri naknadnem naboru v soboto se je zglasilo 36 mladeničev, od katerih je bilo 10 potrjenih.
Novo vino se bo smelo točiti po gostilnah v Gorici še-lc začenši s 1. novembrom t. I. Tako je odredil goriški muriicipij.
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorici se izpiti za učno usposobitev n e prično, kakor je bilo javljeno, dne 4. novembra, ampak šele v pondeljek, dne II. novembra t. I.
m »Paja šklaf«. Dva kmeta, en slovenski in en italijanski sta se peljala z goriškim tramvajem. Vsak je imel s seboj koš sadja. Slovenec je moral plačati voznino za koš. Lahu pa tega ni bilo treba, ker je Lah. Tako se godi Slovencem vedno in povsod. No, tramvaju sc je pa prav lahko izogniti.
Dohod vojakov v Gorico. Minoli četrtek je prišla v Gorico ena stotnija »saperjev«. V soboto ob 4 uri popold. pa druga. Ena stotnija je prišla iz Ptuja, druga pa iz Pulja.
m Obletnica vojske pri Lipskein. — Včeraj so tukajšnji dragonci praznovali na slovesen način obletnico vojske pri Lipskem, v kateri se je posebno odlikoval 5. dragonski polk. V ta namen je bila slovesna sv. maša v cerkvi sv. Ignacija. Na Travniku pred cerkvijo so bili razvrščeni dragonci na konjih. Izpred vrat cerkve je vojaški duhoven imel pridigo. Ker obstoji 5. dragonski polk skoro izključno iz slovenskih vojakov, mislili smo, da bode pridiga slovenska. a bila je nemška, tako da je niso razumeli oni, katerim je bila pravzaprav namenjena. Po sv. maši so dragonci defilirali pred njih polkovnikom. Dragonci so imeli potem celi dan prosto.
m Dohod novincev. Včeraj popolud-ne so dospeli v Gorico novinci tukajšnjega pešpolka iz Maribora, kakor tudi novinci, namenjeni k lovskim bataljonom v Furlaniji.
Vojaški zrakoplovci se vrnejo te dni v Gorico. Vežbališče bode i letos na Velikih Rojah in se bode pomnožilo tudi število zrakoplovov. Zrakoplovnemu oddelku bode poveljeval tudi letos nadporočnik Stohanzl.
Iz goriške okolice.
a Sovodnje. »Kmečko - delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah« registrovana zadruga z neom. zavezo, vabi na redni letni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo dne 3. novembra 1913 po blagoslovu v društveni sohi. Dnevni red po pravilih.	Odbor.
g Novo šolsko poslopje nameravajo zgraditi v Kojskem.
g Sovodnje. Naše ljudstvo je z veseljem sprejelo liaznanje vest, da se bo začelo z rcgullacijo Soče v naši občini in sicer v kratkem času. Skrajni čas je, da sc Soča zajezi, ker odnaša rodoviten svet. Na tisoče in tisoče škode je naredila Soča.
Kovaška zadruga v Lokovcu. Namestništvo je vzelo na znanje pravila »Kovaške zadruge, reg. zadruge z omejenim jamstvom v Lokovcu«.
g Kovaška zadruga v Lokovcu naznanja svojim članom in vsem, ki nameravajo pristopiti k zadrugi kot člani, da bo v ta namen sestanek dne 27. t. m. Vabimo vse, naj se udeležijo tega sestanka.
g Lokovec. Veselica našega izobr. društva na rožnivensko nedeljo se je obnesla povsem dobro. Petje kakor burka »Prepirljiva soseda« se je dobro izvajalo, če tudi so vsi igralci šc-le prvič nastopili na odru. Zlasti igro so mladeniči izvrstno pogodili. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu zelo velika. Vsa čast našemu izobraž. društvu, da nam je priredilo tako lepo uspelo veselico. Zadovoljni smo vsi poslušalci kakor tudi naš blagajnik da se mu je malo napolnila posušena »kasa«. Le tako naprej, le kmalu nam zopet kaj priredite.
Iskreno zahvalo izrekamo tem potom vsem, ki so kaj pripomogli, da se je naša veselica na rožnivensko nedelj.) dobro obnesla. Pred vsem se zahvaljujemo g. Klančarju za prostor, veleč. g. župniku Cepovanskemu za pozdrav, čč. gg. duhovnikom- za preplačano vstopnino, gg. Jerneju Humar iu Roku Vončina za deske, mladeničem, možem in dekletom za napravo veseličnega prostora in za njega okrasitev ter gg. učitelju Bajtu in Luku Pirih, ki sta nabrala pri raznih darovalcih denarne darove.-
g Slana, ki se je pojavila minule dni v goriški okolici je napravila mnogo škode zlasti na činkvantinu.
g Danes se vrši v Gorici govedorejska razstava za goriško okolico. Razstava je bila jako lepa in napredek po-voljen.
Po 50 K hektoliter je briška rebula
Orožniška postaja iz Dornberga je prestavljena v Prvačino.
500.000	K — le nekaj manj je izplačala »gospodarska zadruga« za goriško okolico za krompir v pretekli sezoni.	*	-j
Iz ajdovskega okraja.
a Preč. g. Josip Kosec, župnik v Kamnjah operiran. V torek so v goriški bolnišnici usmiljenih bratov operirali na slepiču preč. g. Josipa Kose c, župnika v Kamnjah. Operacija se je dobro obnesla. Naša vroča želja je, da bi Bog dal. da bi g. župnik kmalu okreval.
Vina, oziroma mošta na Vipavskem je še. Cena od 40 44 K hektoliter.
a Rihenberk. Okolo baletni Franc Piščanc iz Cvetroža je gnal junico skozi vas Birsi. Imel pa je vrv, na kateri je bila junica privezana, ovito okolu desne roke. Nakrat je junica zdirjala, potegnila Piščanca na tla ter ga vlekla po tleh skozi celo vas Birsi. Piščanc je za-dobil pri tem težke poškodbe. Prepeljati so ga morali v goriško bolnišnico.
a Rihenberk. Veselica »Marijine družbe« minolo nedeljo je prav dobro
vspela. Obisk je bil tako obilen, da takega nismo pričakovali. Posamezne točke so se izborno izvedle iu nav/oče občinstvo je z navdušenjem dajalo dtt-ška svojim občutkom. Na splošno željo se bo ta veselica z istim vsporedom ponovila, in sicer v nedeljo 27 t. m. Vršila se bode ob vsakem vremenu. Pričakujemo, da se je udeleže kakor minolo nedeljo tudi takrat prijatelji lepili prireditev iz sosednih krajev.
a Iz Rihenherga. Slišali smo, da moledujejo sedaj gospodje okolu »Soče«, ki so po večini prejšnji odborniki Ijo pustilo pri miru »Trgovsko-obrtno zadrugo«, da bi sc likvidacija mirno zvršila. Med tem pa, ko moledujejo okolu naših somišljenikov, napadajo v »Soči« na nesramen in pode! način naše može. Dne in. t. m. so objavili nesramen in podel dopis iz Riltenberga, v katerem blatijo naše može in ugledno družino in sicer po dopisniku, ki ni vreden, kakor kaže dopis, niti v moralnem uiti v narodnem oziru, da bi ga človek na cesti pogledal. Četica mož okolu »Soče«, k iso po večini prejšnji odborniki ponesrečene zadruge, bi pač bolje storila, ko hi objavila razne »pravljice« o »Trgovsko-obrtni zadrugi« in o njenih milijonih. Želimo tudi pojasnila o delovanju sedanjega likvidacijskega odbora. Povejte nam približno, koliko bo ta likvidacija stala? V teh stvareh smo zelo radovedni. O tem pišite, naše može pa pustite pri miru, ker drugače vas hočemo še bolj odkriti in pokazati ljudstvu v pravi luči!
a Ljudska pijavka. (Z Vipavskega.) Z velikim veseljem smo čitali v zadnji št. »Prim. Lista« dopis z Vipavskega, v katerem je dopisnik po vrednosti stresel onega vinskega agenta, ki je oškodoval naše ubogo ljudstvo za tisoče s tem, da si je s farbanjetn pomagal pregovoriti mnogo posestnikov, da je cena mošta padla in da je plačeval v tem in v tem kraju vino po 30 K hektoliter. Cela vipavska dolina pozna tega človeka, in ljudstvo opozarjamo, da mu vrata zapre, ko se prikaže. Ali ni greh, da človek, ki ima že dovolj svojega, hoče z žulji revežev obogateti in sicer s far-banjem ubogih vinogradnikov? Ako sc bo ta mož v prihodnje še upal tako nesramno ljudi farbati, se mu ne bo dobro godilo.
Tatovi v Branici. Baje isti tatovi, ki so okradli braniško cerkev, so v noči na sredo ulomili pri Kobolih v hišo Jerneja Ukmar. Odprli so Skrinjico, v kateri je bilo 1800 K in nekaj slanine it: gnjati, ter vse to odnesli. Poleg tega so se v hramu napili ter pustili listek z besedami: Lepa hvala, Jernej.
Iz kanalskega okraja.
Pozor Občinarji kanalskega županstva? Minulo nedeljo je razglasilo »Sadjarsko društvo« v Kanalu, da se bo v kratkem vršil občni zbor. Naše posestnike in člane sadjarskega društva opozarjamo, da pazijo, koga izvolijo v odbor. Kakor dosedaj ne more iti dalje.
Saj je vendar »Sadjarsko društvo« ustanovljeno, da deluje, da drži v uzornem redu drevesnico in da nudi svojini članom najboljše ugodnosti. Zatorej: Izvolite v odbor delavne, požrtvovalne in razumne može, ki so se že pokazali kot veščaki v sadjarstvu. Nedelavnega društva ne bo nihče upošteval!
ki Iz Kala. Letošnji mraz in burja sta nam vzela še ono malo upanja, ki smo ga imeli, da bomo dobro preskrbljeni z živili črez žitno. Jesenski pridelki so popolnoma uničeni: repa, ajda. sadje, grozdje itd. Ajde ne bo niti za seme, repa se je posušila ali zmrznila, tako da bo ljudstvu gorje.
ki Cesta Avče-Kal je že dovršena in je bila dne 5. t. m. na slavnosten na-
čin predana javnemu prometu. Te slavnosti so se udeležili vsi oni, ki so se trudili za izvršitev tega za naše gore vele-važnega dela.
Kanalski župan v Plaveli. Na diugcm mestu poročamo, kako netaktno je nastopil kanalski župan Križnič na nedeljskem shodu v Plaveli. Pripomniti je, da to ni bil kak navaden politični shod, ampak shod, na katerem je hotelo ljudstvo izraziti svojo hvaležnost vsem činitcljem, ki so sodelovali in še sodelujejo pri novih gradnjah cest na Kanalskem. Na shod je prišel tudi kanalski župan in Križničevi delavci iz Podmelca. Križnič je omalovaževal storjeno delo ljudstvu na korist, njegovi delavci so mu vpili: Živio. Po shodu je Križnič mirno sedel k mizi k ravnoistim poslancem, proti katerim so bile naperjene njegove besede, katere je izrekel na shodu. Njegovi delavci in somišljeniki pa so provzročili krvav pretep.
Res lepa reč je to: kanalski župan gre v drugo občino motit shod, njegovi delavci in somišljeniki vprizarjajo krvave pretepe. Delavci bodo kaznovani, a po našem mnenju je dolžnost sodnije, da poišče tudi morebitne moralne pro-vzročiteljc pretepa.
Liberalna surovina. Pretep v Pla-veh. Minulo nedeljo popoludtie okoli 5. ure, ko so goriški gostje zapustili Plave. so liberalne surovine iz Anhovega napadle Josipa Staniča iz Gor. Polja. Dva brata sta ga zgrabila in vbogiStanič je dobil grozni bunki po glavi in po nosu. Kmalu je bil revež ves v krvi, ki mu je kar curljala iz nosa in iz ust. Napravil je še par korakov, nakar se je nezavesten zgrudil na tla. Pritekli so mu na pomoč drugi ljudje, ki so ga prenesli na plavsko postajo, kjer so mu dali prvo pomoč. Po dolgem času so ga spravili k zavesti.
Liberalni neotesanci so potem zgrabili tudi druge naše somišljenike.
Celo zadevo preiskuje orožništvo. Par liberalnih zbesnelcev je začelo delati nemir že pri odhodu goriških gostov na plavski postaji, kjer se je iz njih ust slišalo hripavo kričanje »Živio Križnič!« In Križnič je bil tudi na postaji. Lepa čast!
Iz tolminskega okraja.
t Grahovo. Dne 13. t. m. je zapustil cerkveni kor naš baritonist Jožko Šorli, ker se je moral podati k vojakom. Cerkev sv. Ane torej nekaj let ne bo več slišala njegovega priljubljenega glasu. A ko se zopet vrne, upamo, da nam bode še pel ter tako poveličeval čast Božjo.
t Temljine. Dne 26. sept. se je vršila še enkrat vodopravna komisija za vodovod na Tcinljinah, ki je pripoznala, da je dosti vode in da se sme podaljšati vodovod tudi v spodnji del vasi Temljine, ako tudi je »Korc« na vse kriplje brani.l
t Iz Zakojce pri liudajužni. V naši vasi ali selu, ki proji nekaj čez 36 hiš iti so približno vsaka od druge 500 metrov oddaljene, bi človek rekel, da bi se ne mogli ljudje kregati med seboj. Ali pri nas je drugače. Zadnja leta se godijo čudni pretepi in tožbarije, tako, da imamo vsako leto po štiri komisije. Ni dolgo, da so zopet enemu mladeniču eno oko izbili. Okrajna sodnija v Cerknem ima veliko opravila z Zakojčani, četudi je dobri dve uri oddaljena. Da pa ne bodo imeli tako daleč hoditi, so si namenili ustanoviti v Zakojci svojo sodnijo. Funkeijonarji so že določeni. Za sodnika bode »Plečar«, za odvetnika »Osnukov Tončk«, za državnega prav-dnika pa »Lajnarjev Luka«. Prostor se najbrž odloči v Andrejevi krčmi pri z.adijjem grošu.
t Iz Koritnice pri Grahovem. Zelo nas je iznenadila novica, ki smo jo slišali v nedeljo teden v cerkvi na Grahovem. da se je namreč dne 18. sept. po-
nesreči) v Ameriki France Hrovč. »Amonov« na Koritnici. Mladenič uzor-ne družine, olikan in priljubljen, šele 24 let star se je po dovršeni vojaški službi napravil in šel meseca februvarja t. I. k svojim bratom v Ameriko z namenom, da bi si kaj prislužil in pomagal svojim starišem. A žal doletela na je prehitra smrt. Lahka mu bodi amorikanska zemljica!
t Poroka. Gospod Franc IJizjak, asistent državne železnice pri Sv. Luciji ob Soči, se je poročil 15. t. m. z gospo-dično Marijo-Ano Vuga, ličcrko tamoš-njega župana. Poroka je bila v sveto-lucijski župni cerkvi. Bog daj srečo!
t Iz Hudajužne. Daleč okoli znam »Nejčkov Tone«, po domače »cesar«, \/. Hudajužne je tudi postal star in slaboten, pa je kljub svoje slabe pameti toliko naberačil, da občina ue bode imela ž njim stroškov. To je pravi čudak; čedne obleke ne trpi ua sebi in se tudi nikdar ne preobleče, dokler obleka z njega ali čevlji z nog ne razeepajo, češ, da ako je čedno napravljen, mu ljudje ne dajo milodarov. Za stanovanje ima po zimi tako »šupo« poleti pa na prostem. Postelje skoraj ne pozna.
Bil je tudi malo časa vojak, dob:! je pa kmalu odpustnico. Zapomnil si j: pa dobro, kako sc glasi. Za kos kruha vsakemu pove. takole: »Absctiert! Anton Maurič, geboren 18.tf>? ju Hticlajuž na N.o S, Profession Bettler. bat bei k. k. Inf. Regiment Marojčič No. 7. in Kla-geniurt treu tapfer gedient!« Ta čudak je imel zaupanje samo v bivšega župana v Oblokab; temu je nanesel čez litim kron drobiža, ki mu ga je zamenjal in naložil: Ne dolgo tega so pa našli nekje še skoraj polno polovnieo bakra (bakrenega drobiža). Ker se mu je pa reklo, da sc mu bode drobiž zamenjal, se je Tone bal, da bi mu kaj ne zmanjkalo.
Zahteval je zato. da se mu drobiž stehta na stare funte, čemur se je ugodilo in drobiž je tehtal 4.} starih funtov. Nadležen pa »Tone« ni; vzame, kar se mu prostovoljno da. Za znamenje, da je ločen pa, začne s svojo debelo palico pred kako hišo pregrebati kako lužo,
t Iz Grahovske občine. V Gorico po pravico sta šla pretečeno soboto »Miha« in »Tone«, ki ju je tožil »Zef« zaradi razžaljenja časti.
Na obtožni klopi goriškega tribunala sta sedela Miha Kenda in Anton Maori in mirno čakala milostne sodbe. »Zef« pa je sedel za njima ter težko pričakoval, kar je želel:
Kako je bila proti obtožencema tožba rešena, ne bodemo popisovali, samo to povemo, da je visoki sodni dvor Miho Kendo iu Antona Mauri popolnoma oprostil. Jožef Kenda, po domače »Kovc«, iz Temljin pa ima plačati vse pravdne stroške trem odvetnikom in celo vrsto prič.
Prva razsodba te tožbe je bila v Tolminu. Nato se je pa rekuriralo na vi-šo inštanco, ker je to vže navada, da nobena knežka tožba ne more biti končana pri prvi instanci.
Jožef Kenda je tako z veseljem o-koli trosil, da sta bila obtožena v Tolminu na tri dni zapora kaznovana, ker je bilo lepše slišati od zapora in povedal. da bi bila zaprta, le ako bi ne bila mogla plačati .$0 kron globe; tudi ni povedal, da sta vložilo proti razsodbi re-kurz in da se lahko zvali vse na njega, kar se je tudi zgodilo. Zato naj si »Kovc« zapomni, »da pred »ofcet« ni dobro vriskati«.
Iz komenskega okraja.
km Iz Komna. Seja k raškega okro deljo v Komnu v društven dvorani točno ob .1. uri pop.
Kraški vodovod bo stal okolu 8.IMMI.OOO K.
km Šenipolaj. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novo
ustanovljenega "Kat. slov. izobraževal nega društva Zmaga« v Šcinpolaju.
Iz sežanskega okraja.
s Dutovlje. Prejeli smo iu objavljamo: Slavno uredništvo! V zadnji števil ki Vašega cenjenega lista je priobčila neka oseba iz Dutovelj dopis, v kate rem pravi, da sem se jaz, spodaj pi.dpi-sana. poročila z g. Alojzij-cm Rebec.
Ker pa dotična novica absolutno in odgovarja resnici in ima le namen, o-smešiti mene, kakor tudi celo našo družino, ker me stavi v dotiko z osebo, radi katere bi trpelo moje dobro ime, zato prosim, da sl. uredništvo blagovoli to popraviti, ker je očitna laž.
'l isti podlež pa, ki je priobčil ono-lc novico, nuj si bo v s vesti, da sc je s tem osmešil le sam; saj se kaže ravno v t jih n logova iieolikanost, da se hoče znositi na tak način nad menoj, poštenim dekletom, in to iz meni čisto neznanega vzroka. Z velespoštovanjem udana Leopolda Kjiider, Dutovlje 9-1.
G
Uredništvo je nevede, da sc gre tu za skrajno netaktno postopanje, priobčilo došlo mu neresnično sporočilo o ti poroki. Bilo je s tem mistificirano. To se lahko vsakemu zgodi, zato prosimo g.čno Kjiider. naj ne šteje nam v greli, da je do tega prišlo. Dotična nesramna oseba pa. ki se je osmelila svojo umazano roko uporabiti tudi v to, da je ponaredila podpis na poslanem nam sporočilu, naj si zapomni, da takih šal ne zbiva oseba, ki ima le še trohico poštenja v sebi. Do grla mora tako človeče že biti v gnoju propalosti. Ljudje mu takega dejanja ue bi mogli odpustiti: Odpusti naj mu Bog, če se še kdaj obrne k njemu!
Iz korminskega okraja.
Birmanje v Brdih. — Naš pre-vzvišeni knezonadškof se mudi sedaj v Brdih, kjer deli sakrament sv. birme in opravlja kanonično vizitacijo. Ljudstvo sprejemlje preljubljenega vladiko zelo slovesno.
Iz Medane smo dobili dopis, v katerem izraža dopisnik svoje veselje, da vlada med koloni sedaj prava edinost in ljubezen. Tako naj bi bilo vedno. »Zveza slovenskih kolonov« želi. naj bi kolonsko ljudstvo napredovalo v ljubezni, vzajemnosti in pravi zavednosti. Sovraštva in prepirov ne sme biti. Kdor je za to. naj podpira to prepotrebno društvo, ki želi vsem le dobro in noče nobenemu nobene krivice.
Drobtinice.
Amerikanade imenujemo v Evropi vsa senzacionelna prorokovanja in druge dogodke, ki se zde nemogoči, katere se pa izmišljujejo v Ameriki. Tako sedaj prorokuje nek prof. Albert Noble iz Ne\v-Yorka, da sc bo Evropa I. 1972 pogreznila vslcd velikanskega vulkanskega izbruha. Evropa, pravi ta »učenjak«, leži na vulkanični plasti pod zemljo: ta plast se vedno bolj razširja, in ko bo spodjedla pod zemljo toliko, kolikor obsega Evropa, sc ta ne bo mogla več vzdrževati in se bo pogreznila v to goreče morje. To da bodo ljudje pred-čutili, kakor predčutijo živali vsako nevarnost. ter da sc bodo pričeli preseljevati v druge svetovne dele. Kdor bo torej I. 1972 še na tem svetu, se bo mogel prepričati o resničnosti tega prerokovanja.
Poslednja želja umirajočega skopuha. Te dni je v Hudimpešti umrl lastnik poslopja, v katerem je nastanjeno kraljevsko gledališče, Karol Kraus. v starosti 74 let. Mož je bil celo svoje življenje velik čudak, ali bolje rečeno: velik skopuh. Ko se je bil pred desetletji priselil iz Češkega, si je najprej kot me-
sar iu pozneje kot veletrgovec z živino pridobil milijonsko premoženje. Kljub temu pa je živel tako skromno, kakor da bi se nahajal v najsiromašnejših razmera!). 'Pako je na primer že nekaj let sem za šest vinarjev sira iu košček kruha tvorilo njegovo edino večerjo. Svojim revnim sorodnikom ni nikoli privoščil podpore. Seveda je ravnatelju kraljevskega gledališča ob vsaki obnovitvi kontrakta povišal najemnino. Ko je čutil. da se mu bliža konec, je poklical k sebi svoje sorodnike in se je poslovil od ujili z besedami: »Želim, da bi prišel po moji smrti vesoljni potop, da ne boste mogli zapraviti mojih dragih zakladov.« Po njegovi smrti so našli sorodniki v njegovi zapuščini 540.01)0 K gotovega denarja iu 600.01)0 K v vrednostnih papirjih. Razen tega je zapustil več realitet. ki representirajo veliko vrednost. Ravnatelj kraljevskega gledališča se pogaja sedaj za nakup gledališkega poslopja.
Učenjak Marconi, ki je izume) brezžični brzojav, je izgovoril o neki priliki te-le znamenite besede: »Jaz hočem z brezžičnim brzojavom spojiti Ameriko z Japonsko. Ta moj brzojav je simbol katoliške cerkve, ki združuje na stotina milijonov katoliških vernikov s tesno vezjo duše in uma!!«
Atentator na laškega kraja IV Alba je bil minole dni obsojen na 30-letno ječo.
3000 let star čoln so našli v bližini mesta Viverone zakopanega v zemlji na mestu, kjer je bilo bertinjansko jezero, katero pa so osušili.
Ropar v ženski obleki. V Monako-vem je prišla k zlatarju \Valterju na Te-rezijski cesti neka dama in si pustila razkazovati razne dragocenosti. Ko se je zlatar obrnil, je dama potegnila izpod obleke težko kladivo in ga večkrat udarila po glavi. Na zlatarjevo upitje so prihiteli v prodajalno policaji, ki so damo prijeli. Na policijskem uradu so dognali, da je dozdevna dama le preoblečen moški.
Hudo bolan leži znani prijatelj in opisovatelj Slovanov med Francozi, traneoski učenjak in član akademije, Louis L e g e r.
Električni vlak z lastno električno moč. — Nedavno so v Ameriki poskusili vlak, katerega žene lastna električna moč. Poskusi so se popolnoma posrečili. Vlak je vozil z isto hitrostjo in natančnostjo kot drugi vlaki.
Pozdrav s Tripolisa. V Iseri v Gornji Italiji so vjeli lastovko, kc je imela navezan na nogi majhen listič, na katerem pošilja laški vojak s Tripolisa pozdrave svojcem v Gornji Italiji. Čuden slučaj je, da jc priletela lastovka res prav blizu vojakove domovine, kjer so jo slučajno vjeli.
Gospodarske vesli.
Kaj se godi v moštu, kedar vre?
Kedar mošt vre razkrajajo male glivice (kvas, feca,) podobne drobnemu plesnju sladkor, ki se nahaja raztopljen v moštu, v alkohol (špirit, žganje) in v ogljenčevo kislino. Alkohol ostane v vinu, mu daja moč in ga varuje, da se ne pokvari, ogljenčeva kislina pa, ki je strupen plin (zrak), uhaja iz mošta in napravlja vrenje. Razun tega se napravlja v moštu, kedar vrč, tudi glicerin in jantarova kislina. Iz 1 kg grozdnega sladkorja se napravi: 4S4 g alkohola, 460 ogljenčete kisline, 33 g glicerine () g jantarove kisline, 12 g celuloze, tolšče itd. Ce znamo torej koliko sladkorja je imel mošt, zračunimo, prav lahko tudi koliko alkohola ima vino.
Uradno poročilo o stanju sadnega drevja in vinogradov za mesec september letošnjega leta ni ravno ugodno. Vreme jc bilo skoro v celi monarhiji nenavadno slabo in za sadje dosti prehlad -
no. Mraz iu mokrota sta deloma zadržala pravilno zrejanje, deloma pa sadje poškodovala. Breskve so bile letos povsod slabe, edino Tirolsko je imelo precej dobre. Orehi nikjer niso prav dobri, večinoma slabše kot navadno. Češplje so bile prav dobre na Češkem, drugod pa niti srednje ne. Hruške srednje, ravno tako jabolka. Stanje vinogradov je bilo na Nižje Avstrijskem popolnoma pod nič. Ravno tako na Češkem, Moravskem in v Bukovini. Dobra vinska letina je letos bila deloma na Tirolskem, v Dalmaciji in pa na Goriškem. Drugod je povsod veliko pomanjkanje vina.
Goriško stoji sploh za letos tako srednje. kar se tiče vina pa dobro.
Ali znaš rabiti umetna gnojila?
Travnike naj se pognoji v jeseni s To-masovo žlindro, pozabiti pa sc ne sme primešati še kalijeve soli. Na I hektar — 1®/* orala se vzame 000 do 700 kg Tomasove žlindre in 200 do 250 kg kalijeve soli. Našim travnikom pa je treba dati tudi čilskega solitra. To gnojilo sc potrosi najbolje spomladi dvakrat: prvič ko začno travniki zeleneti, drugič pa kake 4 tedne pozneje. Na I hektar zadostuje 100 kg. Oz im in a m se pognoji najbolje pred setvijo; kalijeva sol se pomeša s Tomasovo žlindro in se podorje ali pa vsaj dobro zavlači in sicer se vzame na 1 hektar 150—200 kg kalijeve soli. 500 -600 kg Tomasove žlindre in 100—150 kg čilskega solitra. Pri setvi naj se potrosi le ena tretjina čilskega solitra; druga tretjina pa 1 mesec kas-jieje. Ko trosimo čilski soliter spomladi, glejmo, da bodo rastline ob tem času sulic.
Umetno mleko je začel izdelovati dr. Rigler na Erdeljskem. To tekočino dobiva iz rastlinskih sokov in jc baje skoro popolnoma podobna kravjemu mleku. Dr. Rigler je delal dolgo let razne poskuse in nazadnje sc mu je vendar posrečilo. To umetno mleko je dosti ceneje kot kravje, četudi ima skoro enake lastnosti. Razun tega je popolnoma isto in zdravo, kar kravje mleko večkrat ni. Ako je na teh vesteh kaj prida resnice, je temu novemu mleku zagotovljen trden obstanek, kajti ravno mleka se rabi zelo dosti v vseh krogih, posebno pa še v nižjih in delavskih.
Iz šole je prišel mali Pepček. Mati ga je vprašala: »No Pepček, kako si ti je kaj dopadlo v šoli?« Pepček je odgovoril: »Nič kaj dobro, kajti molili smo dvakrat, jedli pa nobenkrat.«
Učenca poštenih starišev s potrebno šolsko izobrazbo sprejme prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v Gorici Gosposka ulica štev. 2.
^ Odlikovana pekarija A Q In sladčičarna
| K. Draščik
a v Gorici na Komu
ja	(v	lastni	hlil)
Izvršuj« naročil* vsakokratnega ^ peciva, torte, kolaže za birmano*
♦ In poroke, pince Itd. Prodaja razllina fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-
• poroči ne sL obilnstvn. Cen* Jako nizke.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Trgovina z usnjem
Kapnolnska nllca it. 2 ,.prl Lisi".
Ker si* za obutev mnogo denarja potrosi, pri— p> roča m podpisani »lavnemu občinstvu v mestu m na dcieli nakupiti usnje, nadplate in podplate od najboljših strujam, s katerimi jaz lahko po zmernih cenah postrežem z vsemi čfevljarskimi potrebščinami. V zalogi imam tudi za uprego livali, vajeti, jermene ičelvestre "oii. uzde ia štrange.) — Priporočam se glavnemu občinstvu za obilen poset.
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.
Koledar za duhovščino.
21. Ut in Dir. - Off. II. Cat. Vesp. fer.
2.,	a cap. de seq., Or. Indulgent., com. praec. et Oct. — Compl. fer. 2.
22. Ut in Dir. - Off. II. Cat. — Vesp. fer. 3., ritu dup., a cap. de seq. m e r. s upr., com praec. et Oct. — Compl. fer. 3.
23 Ut in Dir. — Off. II. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl Dom.
24. Ut in Dir. — Off I. Cat. — Vesp. ut in Dir. — Compl. Dom.
25. Ut in Dir. — Off. II. Cat. — In 2. Vesp. Ant. et Ps. fer. 6 com. Oct. (ex 1. Vesp.) et S. Evaristi Pp. M. — Compl. fer. 6.
26. A. Sab. (Vigil. antec. sine Jejun) D. Oc-tava Dedirat., sem. — Off. 1. Cat. — Off. ut in Festo. II. I. n. ser o., 2 et
3.	n. ut 2 die infrat Oct., 9. 1 et Com. Vigil., Ant et Vers. hui. Sab. de Psalt, et S. Evaristi in L. — Miss. (et i a m con vetua ly.) de Vigil. (C. Viol) sine Gl., sine Cr., 2 or. Oct., 3. S. Evaristi, Praef. Coni. — Vesp. de seq. ut in 1 Vesp. Festi com. Dom. Compl. Dom.
27. Ut in Dir. — Off. I. Cat. ritu dup. mai. Lect. 3. n. ex die 3. infra Oct. Vesp. de seq. Com. die Oct. Didicat et Dom. — Compl. Dom.
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«!
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje!
AH hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
IZdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antoi\a Kruši č, Gorica
Tekališče Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16.
Se priporočam velečastitim duhovnikom it/ drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni čas.
Ussorci na razpolago.
Očala vsake vrste natančno po zdravniških predpisih in brez, kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in iganje itd. Vse po najnižjih cenah p'i trvdki
Aleksander Ambrožič,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
e OR 10 A, GOSPOSKA ULICA št. 16.
(Prej Korso Verdi 26.)
Proda se radi neugodnih razmer dve ruladi breji junici stari krog dveh let v Tolminu št. 137.
FRANC KLINKON.
Lepa prilika.
V najem se da v IDIIIJI lep prostor za večjo trgovina, na najbolj prometnem kraju, in tudi za peka bi bilo dobro, ker tam okoli ni nobenega, lliša se lahko tudi proda. Izvršuje se v njej 35 let gostilniška obrt. Hiša ima 9 sob s kuhinjo in obširen obokan vinski hram. Proda se zaradi družinskih razmer. Cenjena je bila sod-nijsko 22.244 K. Proda se jo pa tudi za 21.000 K. 6000 K ostane lahko vknjiženih. Najbolj sposobna je hiša za trgovino z mnogo vrstnim blagom, ki je v tem 'okraju neobhodno potrebna. Več se izve pri Josipu Ipavic, gostilničarju hšt. 393.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona P«t*tzky
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in
črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Domača tvrdka
I	ViV	I«	•	VIv
Ivančič * Kurinčič
GORIGA
Gosposka ul 11, (sedaj G. Garducci.)
se priporoča pri nakupu
Jesenskega in zimskega blaga
za ženske in moške obleke
Pozor!
Velika iabera vseh potrebščin s« šolska in druga ročna dela, vezenje itd. Krasni okraski za damske obleke, kakor vse potrebščine za šivilje in krojače.
Dežniki v veliki izberi•
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinger pl. Weidich.
(Dalje.)
Poslanec prišel jc z neba, Skrivnost prinesel od IJoga, ln Bogorodnici veli:
»Vsa polna milosti siti!«
K Elizabeti črez gore K sorodnici Marija gre,
V telesu Janez gibajoč Naznanja, da jc Bog navzoč.
Besedo, ki rodil jo Bog,
Se preden bil je zemlje krog,
Tam v Betlehemu porodi Devica nam o polnoči.
On, ki zapovedi deli.
Zakonom sam se pokori:
Za sina Mati na altar Dari v odkup golobčkov par.
Marija Jezusa zgubi.
Pa v templju zopet ga dobi:
Ostal je pri učenih bil.
Neznanih jih resnic učil.
Na Oljski gori v zemlje prali V molitvi pade Jezus plah, Tam trese se, se žalosti,
Za nas krvavi pot poti.
Ogrnjenega v plašč rudeč Kot kralja Judje sramoteč Mu krfliio trnjevo spleto.
In ž njo mu kronajo glavo.
Ko izdajalec ga izda. Sovragi zgrabijo Boga,
Trdo ga zvežejo z vrvjo, Krvavo bičajo, tepo.
Ogrnjen' ga v plašč rudeč Kot kralja Judje sramoteč Mu krono trnjevo spleto,
In ž njo mu kronajo glavo.
In stešejo inu križ težak,
Da Kristu se šibi korak.
In trikrat pade jim na tla. Ko nese križ svoj do vrha.
Na križ Zveličarja razprto, lu mej razbojnike deno;
Za rablje on pomoli še.
In z nagnjeno glavo umre.
Slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev 16
(Via Tre Re 16) pri kavarni
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. — Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine in na izvero usakovrste divjaščine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Frandolič.
mesar
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 sc priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahteve brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela tei kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska nlica, št. 1.
Pozor.
Podpisani mizarski mojster priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. — Kdor želi kupiti po ceni naj se obrne do Alojzija Gril, mizarskega mojstra.
Št. Andrež pri Gorici 81.
Oinil ,llotn°. zavreto se popravi kakor VIIIU, tudi odvzame sc prevelika množina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesli ali poslati. Naslov povč upravništvo „Primorskega Lista" Senteniška ulica 16, II. nadstropje.
S
ukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
lugoslofl. razpašiljalna
R. Stermechi v Celju št. 3011
„Vzorci in cenik čez 1000 stvari — z slikami poštnine prosto", —
Qr
********
N*«*,
“13
Goriška zveza	i
gospodarskih zadrug in društev v Gorici	f
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupn bnetijstih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ^ pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VERDI ŠT. 32.
mm
II
2Mri£*
ln
TVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hisi ,,Qori5kc ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga).
Piiporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava.
Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ---------------
=------ - Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrolo.
T\
v Posti
Lr
(Dalje pride.) I
V samozaložbi ..Narodne Tiskarne"
v Gorici
so izšle sledeče knjige, katere je i*'otam tudi dobiti :
S.	Gregorčič: ..Svetopisemska knjiga „Job ln psalem 118'* s ..Po- Cena Jasminini vvodom v knjigo Job“, spisal dr. Franc Sedej,
vezavana v zlato..............................................  3	40
Dr. Franc Sedej: Pojasuilni	vvod v knjigo Job; broširano..............—40
S.	Gregorčič: Poezije IV., vezane v zlato.......................”	3 20
broširane................................. 2'_
A Kragelj: „IllJadaa, mehko verana.............................................................. n	1-40
K. Osvald: „Našl kulturni delavci v zrcalu PreSernovIh poezij",
v platr o vezana.............................................. j	70
V. Remec: ,.Veliki punt“, broširan. (Drugi natis)................'	170
Dr. I. Pregelj: ..Romantika*, pesmi, broširane.....................”	j-50
Soški-Črnošolec: ..Mladi gozdar", roman, broširan. (Drugi natis) . . I — E. Klavžar: »Veseloigre in Šaljivi prizori za možke In ženske
vloge“, broširane..........................................u	i_
P. Benigen Snoj: .Slovenka v Egiptu", navodilo našim dekletom,
ki se selijo v Aleksandrijo, broširano.....................„	— 20
„ŽivJenJe blažene Marije Magdalene Martlnengo, kapucinske redovnice. broširano..............................................—20
A. Klodič-Sabladoski: „Llvško Jezero",	epska pesem, broširana .	, 2' —
Drag. Vodopivec: Igre In Šaljivi prltorl sa samomoike ali samo-
ženske vloge", broširane......................................I	40
P. Š.: ..Gori! Pomagajte) ali alkohol In nikotin", broširano	—	40
Prekupčevalcem dovoljuje tiskarna primeren popust.
ODLIKOVANA rriKARNA
ura
Gorica, vin Fortnlcn
■a priporoča za odjiMiiunji' raznega pecira navadnega in najlinojSegn. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. s spoštovanj 	e. Jaki n
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
I hmaj Gradec
39,
83.
32,
18,
,U.
N. 15 13, 2n
Oslsonlcu serKuenih posod in cerfcvenEgs orodja
Fr. Leban Bariča,
Magistralna ulica Stev. S.
Friporocst preč. duhovščini svojo dnlav-»leo cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakcvrstnih kovin v vsakem slogu po najnlžjih tunah. Popravlja Ir prenavlja staro reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Prave
Cebelno- voščene sveče
===== in sveče za pogrebe po nizki ceni. =====
MED za pitanje čebel in za zdravilo
J. Kopač, svečar v Gorici.
priporoča udani
m
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEjenO ZAVCZO
V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4' 2°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 5I!4°0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO GIllS. Verdi Uradne ure vsak dan razun nedelj 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
iAi	g	S
(I. kr. priv. ASCs kroji	‘X'rt>
g E	| g
O	«2
o m , Strokovna UrojaOSnicn za izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovi jšrm kioj,:. « pr V c Nujvečja zaloga blaga In gotovih oblek.
'So	Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogloda mojo bogato zalogo. Prepriča o"'
3 g) naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro iu najceneje blago na meter, g a — kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke iu otroke.	o r,
!s	M.	POVERAJ	||
52	Gorica	—	Travnik	St.	5 — Gorica
VIKTOR	TOFFOLI - (SORICA
prva zaloga oljkovega olja ===== Via Teatro 16.— Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Pizza, Oneglia
Cene so .sledeče:
Jedilno olje.........................ij,	litra vinarjev 52 I 1.04
Namizno olje..........................>2	„	„	56	„	1.12
Istrsko-oljkino olje.................>.,	„	„	60	„	1.20
Valena....................................„	„	64	„	1.28
Bari......................................„	„	70	„	1.40
Oneglia...............................‘2	,	„	80	„	1.60
Lucca, Nizza..............................„	„	1'—	„	2.—
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in Izven državo..
32, I. nad. — praznikov od
§Bf
ODBOR. ssr
za moške, ženske in otroke
J. Drufovka - Gorica
(gosposka ul. 3, nasproti JVConta.
',XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. j!
Trsklno (štokflicvo Jetrno olje. ^
J. MEDVED
GORICA
priporočit najtoplejše svoje obširno podjetje
zgofovljenih oblekah, čevljih in klobukih.— Princip trgovine: Sfroga solidnost, stalne cene.
OLIOdiFEGATO/o
I ME RLUZZO f
P,5IMA.PE,SC:A,;
(štokflicvo Jetrno olj« Posebno sredstvo proti prNniiu boleznim In NploAni telesni Nluhosti.
Itvrna steklenica tega olja na ravnomene barve po K 1*40, bele barve K 2.
Trakiuo iele/.uato Jetrno olje.
Rabu trga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času s gotovostjo vse kostno boleini, ilezni otroki, golše, malokrvnost itd.
========= Cen« ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ;—======
Opomba. Olje, katerega naročnin direktno Iz Norvegije, preišče ne vedno v mojem kem. Inboratorjn predno ne napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim ČČ. odjemalcem glede člstote In atulne sposobnosti za zdravljenje.
Crtatofolettijeva pijača Iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem.
=— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ^ = —--
9CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3
JOSIP CUL0T
v Raštelju št. 2—25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih igrač, okraskov za božično drevesce in punčk zn igračo.
Razpela iz kovine in lesa. rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice, črevlje in kape za zimkko sezono: zaloga drobnarije za kramarje na drobnoin debelo, kipi, in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustniki cevi itd. itd. itd.
Napredek, novost.
Fotograf A. Jerkič, uvedel je v svojem ateljeju poleg dnevne, tudi
električno razsvetljavo,
pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu.
Nagrobne križe in svetilke
v veliki izberi kupite le pri naši tvrdki z=
nav iz-
PINTER & LENARD
v Gorici Raštelj 7-9.
.tednako tudi štedilnike, peči, vlite kotle itd. po najnižji ceni.
»Ljubljanske kreditne banke"
•— — fte bavi s vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — —
J Sloge na knjižice obrestuje po !»/,•/,, vloge v tekočem računu po dogovoru.
mm
Otlnlika glavnic« K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-R.zervnl	»klad	K	800.000,-
— PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =====
Izdnjate!] In odgovorni urednik J Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lukežič.