Ameriška Domovina
AMCRICAN IN SPIRIT fORClON IN LANGUAG« ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 15, 1964
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
5TEV. LXII — VOL. LXH
Pogajanja za revizijo Panamske pogodbe bodo po volitvah
^aČelj so jih v letošnjem a-Ijplu, pa jih odložili zara-volitev v Panami in nato v naši deželi.
d Washington, d.c. — Se-
n3a pogajanja med našo ad-^nistracijo in panamsko vlado se začela že aprila meseca,
0c*a znani nemiri v kanalski
^ so jih pretrgali. Potem so ferkev sv' Vida,.ob de,v„et,ih- na-dile panamske predsedniške v°litve, ki tudi niso bile pripra-irenptek za obnovo poga-■,anj- Za njimi so prišle naše
Novi grobovi
Matija Juracic
Včeraj popoldne je umrl v Mt. Sinai bolnišnici Matija Juracic z 1169 E. 58 St. Rojen je bil pred več kot 100 leti v vasi Velike Mune v Istri, od koder je prišel pred 72 leti. Njegova žena Johana je umrla 1. 1925. Tukaj nima sorodnikov, samo prijateljico Stello Sadeckas, katera oskrbuje pogreb. V starem kraju ima dva brata. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Za-krajskovega pogreb, zavoda v
Volitve so bile, so in bodo doma in drugod
Najvažnejše so trenutno volitve v Združenih državah in Veliki Britaniji, važne pa so tudi volitve v vrsti drugih držav svobodnega
Davčna vrednost domov v okraju Cuyahoga bo zvišana C odstotkov
CLEVELAND, O. — V smislu zakona je treba vse nepremičnine v okraju vsakih šest let na novo oceniti. Taka ocenitev je bila prav sedaj končana in bo upoštevana pri prihodnji davčni objavi. Povprečno bode domovi ocenjeni za davke
P^dsedniške volitve, ki tudi ni-0 dale prilike za nadaljevanje
izgovorov.
. ^radno se bodo pogajanja za-. a k^alu po naših novembr-Volitvah, tako namreč želi va panamska vlada, naša ad-jnistracija pa tej želji ne u-aria. V ta namen je panam-sto V^ada sPor°čila celo vrti j Odlogov, kako naj se po-kodba spremeni. Najbolj boli anamske politike tista točka v .,°^odbi, ki daje naši deželi ceno” pravico do uprave ka-a in kanalske cone. Panama b da bi se določil čas, kdaj bi Povzela upravo. V naši ad-nistraciji ne nasprotujejo na-^'n° Panamskemu stališču, za-° J°do najbrže pogovori o ča-omejitvi naše panamske ^inistracije rodili primeren
sP°razum.
ttolu panamskih želja se bo Amerika upirala
a, oli nepopustljiva bo naša ^inistracija glede ostalih pa-^arnskih želj. Vanje je vklju-^ n Panamski predlog, naj se analska cona zoži od sedanjih ^ nailj. Panama želi dalje, da aJ ne bi na čelu naše kanalske ^r^Histracijc stal guverner, ^^P«k navaden upravni urad-n ] b>ananiska železnica ob ka-p3 11 je sedaj last naše dežele, lat?ama	hi postala so-
,n*ca> kmalu za tem pa naj železnica postala izključna tu^3 ^ast- Panama hoče rini.1 Ver‘ji delež pri kanalskih kai °dkto, ki znašajo sedaj ne-Vjv^ P°d $2,000,000. Želi tudi poki -u tarife za uporabo kanala, barn' naaa administracija drži enoma na zelo nizki ravni.
^to obzorju gradnja novega prekopa
Vod 9 panamska vlada, ki jo rej 1 predsednik Robles, ima tone k 0^° Vrs^° zahtev. Seveda morj°-VSega dosegla- Pri tem jo nove 26 sedaj, ameriški načrt o oba 91 kanaiu> ki naj bi veza skesat9"3’ Tihega in Atlant-kanaV '°1 VSe ka^e’ ne h° tak
P“HikoSeLS,k0hZi Pa^ams^° r=-
zt^ . v ’ Kar bi seveda ogromno naio.i89^0 sedanjo vrednost pa-nist,9 6ga kanala. Naša admi-rainpaC^a s* J6 v zadnjem fede-zinespu1 pr°računu že zagotovila jih hod	za stroške, ki
načrt ° zahtevale priprave za e za nov kanal.
sPrei^°Vprečna kopalna banja c do 45 galonov vode.
sveta.
CLEVELAND, O. — Ni ted- okoli 8 odstotkov višje, kar bo na, da ne bi bilo kje v svobod-1 seveda avtomatično tudi pome-nem svetu volitev, parlamentar-j nii° povišanje davkov, nih, deželnih, občinskih, mest-| Okrajni avditor R. J. Peik se nih itd. Zadnjih sedem dni so [je upiral enaki obdavčitvi doto na pokopališče Kalvarija, j imeU n£j primer občinske volit- mov in zgradb za industrijo, tr-Truplo bo položeno na mrtva-	...	....
ški oder danes zvečer ob šestih.
Harry J. Križnik Po enem tednu bolezni
ve v
PREDSEDNIKOV POMOČNIK
JENKINS ARETIRAN ZARADI
"NEPRIMERNEGA" VEDENJA
Posebni pomočnik predsednika L. B. Johnsona v Beli hiši, njegov dolgoletni ožji sodelavec in družinski prijatelj, je bil pretekli teden v Wa-shingtonu aretiran zaradi javnega kršenja morale. Ko je prišlo to v javnost, je odstopil. — Ta slučaj verjetno ne bo ostal brez vpliva na volitve.
WASHINGTON, D.C. — Walter W. Jenkins, skozi
umrl v
ci 72 let stari Harry J. Križnik s 426 E. 160 St. Zapušča sopro-■:o Frances, roj. Fortunat, doma iz Ročinja pri Gorici, hčer Almo Mihalus, 3 vnukinje in več drugih sorodnikov. Hči Gi-zella je umrla leta 1936, sin Harry je padel v Italiji v drugi svetovni vojni leta 1944. Rojen je bil v vasi Kristenice pri Kanalu pri Gorici, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 51 let. Bil je član Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Bil je 13 let v pokoju, poprej je delal kot mizar 38 let. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. John P. Downing Po dolgi bolezni je umrl v Benjamin Rose bolnici 78 let stari John P. Downing z 2061 Sagamore Rd. v Euclid, Ohio. Bil je vdovec, soproga Tillie, roj. Bozich, je umrla leta 1937. Zapušča hčer Beatrice Lipanje,
ViL:	1	Iosnovi državnega zakona odlo- “° >et naJ0Z)' sodelavec m osebni prijatelj predsednika
ičil državni odbor za davčne pri- B, Johnsona, je sinoči odstopi s položaja posebnega tožbe Vložil je priziv pri Zvez- predsednikovega pomočnika v Beli hiši, ko je prišlo v jav-
volitve v Libiji.
je; Občinske volitve v Belgiji so
vnuka in dve vnukinji. Rojen par,ramentarne volitve bolj
je bil v Celini, Ohio. Bil je veteran prve svetovne vojne. Bil je mizar. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10.30 dopoldne iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče.

V remenski prerok pravi:
Peratnura°68 t0pl°' NajviŠja tem
Euclid Glenville bolni- imele Uldi naroden pomen. Pn- nem vrhovnem sodižču ki pa je nost, da je bil preteklo sredo aretiran zaradi 'nedostojne-
hodnjo spomlad bodo namreč v n. Q ofcravnavo odklonilo in'ga’ vedenja in “nedostojnih gest’ na javnem prostoru. Ob Belgiji parlamentarne volitve s'tem potrdilo odjoeitev držav-j ^j priložnosti je posebno važna ugotovitev, da je bil Jenin občinske volitve naj bi že se- neo.a vrhovne<,a sodigda Ta je1 kins zaradi podobnega pregreška aretiran že tudi leta 1959 daj pokazale, kakšno je razpolo- da*a prav drža&vnemu odboru za in je to zabeleženo pri policiji v Washingtonu. Javnost se ženje med volivci, /ai m dobro davčne pritožbe To bo seveda scdaj sprašuje, ali je bilo vse to predsedniku Johnsonu za sedanjo vladno koalicijo, ki;pomenilo dodatno p0višanje' ;-nano in če mu ni bilo, kako je vendar kaj takega mogoče, jo sestavljata krščansko-demo- davkov ng domove Skupno bo k° je dolžnost FBI. da narančno preišče preteklost vsake-kratska in socijalistična stran-jv lem sluča.u povišanie davkov! Sa človeka, ki naj pride na kak visok in izredno zaupen
ka. Na volitve je šlo okoli 6 mi-;^ nje 2neslo pov 5no okoli položaj v zvezni vladi.	*-------
lijonov volivcev, ki so izbi a i ^ 0dst0tkov, lahko pa tudi pre- Jenkinsova aretacija in njeno je nervoznosti. Kot njegov po-
czadje sta prišli v javnost, ko je .sebni pomočnik je bil navzoč na načelnik glavnega odbora repu-Nejah kabineta, Narodnega var-blikanske stranke Dean Burch nostnega sveta in pri večini po-
cej več.
občinske odbore v 2,600 občinah. Dobro so se odrezali le liberalci, nekaj manj dobro pa ^	. . >	*	,
komunisti, torej stranki, ki sta 2t3biM IH rtJfUD Sf3 c*9 v opoziciji proti vladni koalici-;y KeBachijU ji. Koalicija se je slabo odreza-, KARACHI) pak. _ Indijski
la, ker niso volivci zadovoljni,	. . , , .	,	„
............... ,	,	,	. ministrski predsednik Sastn se
da jim je zvišala davke in da je
lani razdelila deželo v dva de-
la:	francoskega in valonskega,
da zadovolji zahteve flamskega prebivalstva po kulturni avtonomiji.
Povoda za vladno krfzo občinske volitve ne bodo dale, ker
je na poti iz Kaira domov ustavil za nekaj ur tudi v mestu Karachi, da obišče pakistanskega diktatorja Ayuba. Uradno sta se razgovarjala kar pet ur, poldrugo uro pa še na zasebnem se-
opozoril, da “skuša Bela hiša obupno skriti pred javnostjo novico, ki zadeva narodno varnost.” Komaj uro po tem opozorilu je bilo objavljeno, da je Jenkins v bolnišnici, kjer ga zdravijo zaradi “skrajne izčrpanosti.” Ko so časnikarji pregledali policijske zapiske o aretacijah preteklega tedna, so sta-
stanku. O razgovorih je bilo ob-(vili Beli hiši vrsto vprašanj in
ob 10.30 zvečer je predsednikov
Papež Pavel VI. pojde na evharistični kongres v Indijo
VATIKAN. — Uradni viri potrjujejo vest, da bo sv. oče obiskal evharistični kongres v Bombaju v Indiji, ki se začne 28. novembra in bo trajal do 6. decembra letos. Papež bo prišel na kongres verjetno zadnje dni, da ne bo motil njegovega rednega dela.
Sv. oče je poslal v Indijo dve
....	, , javljeno uradno poročilo, ki je
ima vladna koalicija zadostno ,	...
, ,	J .	pa sila prazno. Kot se zdi, se ni-
vecmo v belgijskem parlamen- ,	1( ,	... „
°	sta našla skupnega jezika za
celo vrsto odprtih vprašanj med V Libiji so se seveda vršile Indiio in Pakistanom. Poročilo
tu.
“preprosto”. Tam je zmagala vladna stranka. Številčni rezultati pa še niso znani.
V	Veliki Britaniji volijo danes nov parlament.
V	kongoški republiki je notranji minister napovedal parlamentarne volitve za prvo po-
ne vsebuje niti pripombe, da se bosta oba državnika kmalu zopet srečala.
Ko se je Šastri vrnil v New Delhi, je dal nekoliko bolj optimistično izjavo. Rekel je, da se bosta kmalu sestala indijski in pakistanski zunanji minister, da se pogovorita o usodi beguncev.
lovico februarja. Posledica voli- Pakistancev v Indiji in Indijcev tev naj bi bil reden parlament,!'' Pakistanu, in morda tudi o ki bi kontroliral prvo redno po- ^ možnosti, da se sestaneta kmalu stavljeno centralno vlado. No-'tudi zunanja ministra obeh dr-tranji minister je rekel, da je za žav.
volitve vse dobro pripravljeno,! Diplomatje mislijo, da je seda pa je treba, da vlada v de- stanek imel samo toliko pomena, želi mir. Ravno v to pa tudi di- da je dal obema državnikoma plomatje ne verjamejo dosti, j priliko, da se osebno spoznata in Posamezne uporniške skupine da sedaj lahko začneta z oseb-in navadne roparske tolpe sejnim dopisovanjem, česar za ča-zmeraj gospodarijo v petini vse sa pokojnega Nehruja ni bilo.
'adji žita, da ga razdele med dežele, čeprav tam ne morejo
tiskovni tajnik Reedy na naglo sklicani tiskovni konferenci v hotelu Waldorf-Astoria, kjer se je mudil predsednik L. B. Johnson, ko je prišel v New York na volivno kampanjo, objavil, da je predsednikov posebni pomočnik Jenkins odstopil s svojega položaja.
V Beli hiši trdijo, da predsedniku Jonnsonu ni bilo nič znanega o aretaciji njegovega pomočnika pretekli teden, prav tako ne o njegovem zdravljenju v bolnišnici, dokler ni njegov štab dobil vprašanj od časnikarjev. W. Jenkins je star 46 let in je ožji sodelavec L. B. Johnsona od leta 1939. V zadnjih letih naj bi se odnosi med njima poglobili tako na političnem, poslovnem kot osebnem področju.Eden od 6 Jenkinsovih otrok nosi ime Lyndon. Jenkins je močan in na videz zdrav človek, o katerem trdijo, da je “trdo delal” in se
svetov in razgovorov v Beli hiši.
Razkritje o Jenkinsovi aretaciji in njegovem “nedostojnem" vedenju bo imelo brez dvoma vpliv na volivce in njihovo odločanje 3. novembra. Johnsonova javna podoba je že tako zaradi slučaja Bobyja Baker j a, Sol Estesa in okoliščin, kako je prišel do svojega milijonskega premoženja v času, ko je bil član Kongresa, precej dvomljiva, zadnje razkritje jo bo še bolj zameglilo.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, ob 7.30 zv. sejo v SDD na Recher Ave.
Podr. št. 5 SMZ ima v soboto ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih. Delegatje bodo poročali o konvenciji.
Zadušnica—
V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za nok. Johna Kreševiča ob 7. obletnici smrti.
Zabava—
Ženska kozmopolitanska demokratska liga v Clevelandu ima jutri, v petek, zvečer ob osmih kartno zabavo v Sheraton-Cleveland hotelu. Zabave se bodo udeležili kbt častni gostje župan R. S. Locher z ženo in načelnik okrajne organizacije demokratske stranke ing. Porter 7. ženo. V prireditvenem odboru so poleg drugih tudi sledeče: Mrs. Mary Makovec, Miss Anne Pucel, Mrs. Agnes Koporc. Mrs. Myra Boyd, Mrs. Betty Novak, Mrs. Goldie Mordus, Mrs. Angela Adamovich, Mrs. Frances Perko, Mrs. Vera Kovacic in Mrs. Sylvia Banko.
Pozdrave pošilja—
Mrs. Mary Urbas z 335 E. 156 St. pošilja svojim prijateljicam pozdrave iz New Yorka.
gladujoče v zvezi z njegovim ustvariti nobene redne javne u- — Ledeniki pokrivajo okoli neprestano gnal za predsednika obiskom.	prave.	800 ^kv. milj površine v Švici. ! Johnsona. Bil je znan zaradi svo-
Budisti v Južnem Vietnamu so se z čeli cepiti
CLEVELAND, O. — Poročali smo že, da je sloga med raznimi strujami v budističnem gibanju začela pešati. Zaenkrat se je razkol pokazal med dvema odločilnima strujama, ki jih vodita dva budistična redovnika. Tri Quang vodi skupino, ki bi rada napravila iz budističnega gibanja pravo politično stranko, ki naj bi počasi prevzela tudi vlado v Sajgonu. Tri Quang je izredno nadarjen in žilav budistični duhovnik, ki se je šolal na Cejlonu in potem pa pri nas v Ameriki. Zato pozna Ameriko boljše kot komunizem. Je trdno prepričan, da se komunizem da pregnati iz Vietnama s prepričevanjem, kar naj bo naloga budističnega gibanja. Seveda je treba, da se v tem slučaju umaknejo iz Vietnama tudi Amerikanci. Ko so ga vpra-
šali, kaj bo, ako se komunisti ne bodo hoteli dati prepričati, je odgovoril:	Potem bo treba
trpeti in moliti. V političnem o-ziru je torej močno nagnjen na nevtralno stran in ne more spoznati, da ta pot pelje vietnamsko svobodo v pogubljenje.
Njegov nasprotnik redovnik Tam Chau je pribežal iz Sever. Vietnama in tam dkusil komunistično diktaturo na lastni koži. Zagovarja stališče, da se budistična organizacija ne sme mešati v politiko, Iker ima strogo verski značaj. Po njegovem ne spada politika tudi v pagode in cerkvena poslopja. Budisti morajo dalje pregnati iz svojih vrst vse “podtalne” vplive (mišljeni so komunistični), zato pa ohraniti stike s katoličani, ki so ravnopravni vietnamski državljani. Mimogrede povedano:
Tri Quang ima zelo slabo mnenje o katoliških Vietnamcih. Trdi, da dajo preveč na svojo vero, premalo pa na narodno zavednost. Da so bili do pred kratkim med naj zanesljivejšimi protikomunističnimi silami v Vietnamu, to Tri Quanga nič ne zanima.
Težko je reči že danes, kako se bo spor med obema strujama končal. Danes je treba računati samo z dejstvom, da ima Tri Quang mladino na svoji strani, dočim so za Tam Chau-a vsi starejši budistični voditelji, z njimi vred pa tudi vidnejši budistični civilisti.
Kdaj bo prišlo do prvega o-čitnega spopada med obema budističnima strujama? Če ne preje, pa vsaj pri sestavljanju prve civilne sajgonske vlade,
Moskva obžaluje napad na diplomata Zahodne Nemčije v 3ovjeliji
BONN, Nem. — Vlada Sov jetske zveze se je na drugi nem' ški protest zaradi napada na nemškega diplomatskega uslužbenca Horsta Schwirckmanna v samostanu Zagorsk nedaleč od Moskve upravičila in obljubila preiskavo ter kaznovanje krivcev.
Horst Schwirckmann je elektronski inženir, ki je skrbel za to, da niso mogli Rusi uporabljati prisluškovalnih naprav, kot se je to godilo dalj časa v ameriškem poslaništvu. Tam so odkrili letos več ducatov v stene ugrajenih mikrofonov, pre ko katerih so Rusi spremljali dogajanja v poslopju ameriškega poslaništva.
Nemec je strokovnjak, ki mu menda ni para, in je Rusom tak posel popolnoma onemogo-kar se bo menda zgodilo že v 1° Je rusko vohunsko služ-nekaj tednih. Napozneje pa pri bo baie toliko razjezilo, da je prihodnjih volitvah v prvi eden njenih članov 6. septem-vietnamski parlament, ki bodo, bra lotos vrgel v Nemca, ko si tako upajo, prihodnjo spomlad. ie ogledoval samostan \ Zagorski!, grenčično kislino. Horsta Naj poteka razvoj Vietnam- Schwirckmanna so naglo pre-ske politike tako ali drugače, peijajj z letalom v Bonn v bol-razkol v budističnih vrstah bo nijnico,
imel nanje velik vpliv. Zaen- Vlada Zahodne Nemčije je
kf_at_pa d^ tudi de^0Lda ^ poslala zaradi tega napada oster
protest vladi Sovjetske zveze, zahtevala pojasnila, opravičilo
Nadškof thba« jo dobil fioroottaika-naskdRlka
CLEVELAND, O. — Clevelandski škof, nadškof Edward F. Hoban je star 88 let in je v zadnjem času precej slabega zdravja. Tako le težko opravlja svoje redne posle. Sv. Stolica je zato imenovala škofa Issen-manna iz Columbusa za njegovega pomočnika in naslednika. Imenovanje škofa Issenmanna j je včeraj objavila apostolska delegacija v Washingtonu.
Msgr. Charles J. Ritty, škofijski tajnik, je izjavil, da bo nadškof Hoban še dalje aktivno vodil škofijo, pa pri tem delil svoje pravice s pomožnim škofom Issenmannom, ki ga bo tudi nasledil.
vietnamskim komunistom ni posrečilo, da bi pridobili vse budistične struje na svojo stran, kot je to kazalo še pred par meseci.
Seveda je politično najvažnejše vprašanje, kako bo raz-
in kaznovanje krivcev. Na drugi protest Bonna so se sedaj Rusi opravičili in v zelo mirni noti obljubili preiskavo in kaznovanje 'krivcev. Očitno je, da
kol vplival na vietnamske Ikme- Moskva ne mara poslabšati svo-te, ki poznajo samo dve sili: jih odnosov z Bonnom, ker bi komuniste, ki se jih bojijo, in moral v takem slučaju napove-budistične duhovnike, ki ima- dani obisk Hruščeva v Zahodni
jo nanje kolikor toliko še nekaj moralnega vpliva.
Zadnje vesti
OSLO, Nor. — Dr. Martin L. Kini*, znani vednik črnskega boja za civilne pravice, je dobil Noblovo nagrado za mir za 1. 19!>4. Izjavil je, da je “globoko ganjen in počaščen, da pa ne smatra, da bi bila to počastitev njega samega, ampak bolj priznanje disciplini, umirjenosti in pogumu milijonem črncev in belcev, ki skušajo brez uperabe sile doseči uspeh pravične stvari.” Napovedal je, da bo nagrado, ki znaša preko $53,000, uporabil za nadaljevanje začetega boja.
MIAMI, Fla. — Hurikan Isbell je sinoči zadel na obalo pri Palm Beach in divjal dalje preko južne Floride Sprcžil je vrsto tornadov, vendar ni zahteval nobenih smrtnih žrtev.
C LEVELAND, O. — Mati 22 let stare visekošolke Ann Marie Peterson je včeraj na policiji v Karlsruhe spoznala v mrtvi Amerikanki, ki so jo nemške oblasti našle nedaleč od Karlsruhe ob avtomobilski cesti pred par tedni, svojo hčerko. -------------o------
— Povprečna ovca v Združe-Nemčiji nekje kmalu po novem | nih državah da ob enkratnem letu odpasti.	[striženju okoli 8 funtov volne.
^MERI$3tA BO&GVim
tfi!7 St. Clair Ave. — H2nderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
!cn Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesec« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mašeče Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Lonada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 200 Thurs., Oct. 15, 1964
Johnson, Feighan in imigracija
Taka je navada, da vsak predsednik pohvali svoje pristaše v tisti državi, kjer je na politični agitaciji. To se dogaja najmanj tisto leto, kadar so predsedniške volitve. Te navade se drži tudi predsednik Johnson. Ko je bil zadnjič pri nas v Clevelandu, je poskrbel, da so se odlični ohajski demokratje sukali v njegovi bližini. Med njima sta bila naravno tudi senator Young in kongresnik Feighan. Za oba je Johnson našel prijazno besedo, posebno za Younga, ki se more hudo potiti v boju proti republikanskemu tekmecu Taftu. Svojo hvalo o Youngu je Johnson zaključil s temi besedami: “V vsem svojem političnem delu ne poznam človeka, ki bi v svojem srcu hotel bolj vneto delati za preprosto ameriško ljudstvo kot Steven Young. ’ S Johnsonovo izjavo bo sedaj Young lahko hodil od shoda do shoda, od sestanka do sestanka. Ako ne on sam, bodo vsaj njegovi prijatelji opozarjali zbrane poslušalce na to, kaj misli Johnson o Youngu.
Kongresniku Feighanu je predsednik Johnson namenil sledeče besede:
“Poznam Majka Feighana že dolgo vrsto let in sem zanj. Toda poslal sem	zakon o imigraciji	v	nek	odbor
(mišljen je Feighanov	odbor o imigraciji)	in	nič	ni bilo
narejenega. Sedaj bom	zopet poslal zakon	in	jaz	bom o
tem zakonu govoril ameriškemu narodu, kadarkoli bom imel priliko.”
Navzoči politiki in časnikarji so takoj razumeli, da je bil to nenavadno močen sunek pod rebra kongresnika M. A. Feighana, ki le slabo prikriva Johnsonovo nezadovoljnost nad usodo njegovega predloga o imigraciji in ki mora izvirati iz Feighanove taktike o obravnavanju imigracije v pristojnem pododboru, kjer je Feighan načelnik, drugače ne bi namreč Johnson naslovil teh besed ravno na Feighana.
Delno razlago za vse to daje najbrže nehote in nevede republikanska kongresnica Mrs. F. Bolton v svojem običajnem tedenskem poročilu, tiskanem tudi v AD od 9. oktobra na angleški strani.
Mrs. Bolton pravi, da je dobila “veliko vprašanj”, ki se nanašajo na zakonodajo o imigraciji. Zato daje v svojem poročilu kratek pregled te zakonodaje po prvi svetovni vojni. V svoji vnemi za republikansko stvar pri tem popolnoma prezre zasluge bivšega predsednika Trumana, ki je odprl stotisočem komunističnih žrtev vrata v našo deželo. Tako pomanjkanje objektivnosti pa ni v politiki nič nenavadnega. V tem pogledu niso — to moramo omeniti resnici na ljubo — demokratje nič boljši od republikancev.
Mrs. Bolton dalje pripoveduje, da sta pred Kongresom dva zakonska načrta o spremembi sedanjih zakonov o imigraciji. Prvega je predložila demokratska administracija po kongresniku Cellerju, zato nosi tudi Cellerjevo ime. Drugega je vložil kongresnik Feighan s pomočjo kongresnika Dervinskega iz države Illinois. Mrs. Bolton potem opisuje v grobem, kaj obsegata oba zakona. Podrobnosti ne bomo navajali, ker ne vemo, kakšen bo novi Johnsonov predlog, ki se mu bo moral do neke meje prilagoditi tudi Feighanov, ako ga bo namreč še hotel uveljaviti pred odborom. Mrs. Bolton trdi, da je odbor obravnaval imigracijo na sejah tekom “nekaj tednov”.
Mrs. Bolton trdi tudi, da je Feighanov zakonski osnutek skupno delo republikancev in demokratov. Naravno je torej, da ima Feighanov osnutek njene simpatije, vendar pa kongresnica ne gre tako daleč, da bi rekla, kateri osnutek je slabši in kateri boljši.
Predsednik Johnson mora biti seveda za predlog svoje administracije. Zato se ne more ogreti za Feighanov predlog. To je tudi razlog, zakaj Johnson ne ocenjuje predlogov. V tem slučaju bi moral kritizirati Feighana, kar se pa za predsednika ne spodobi v volivnem boju. Johnson je pa brez ovinkov povedal, da ni zadovoljen z zavlačevanjem. Kot skušen politik ve, kaj pomeni, ako začne vsa dežela spraševati, zakaj in odkod zavlačevanje.
Mislimo, da je zanimanje naše javnosti za usodo zakonodaje o imigraciji popolnoma upravičeno in da vsi odobravajo Johnsonovo nezadovoljnost radi zavlačevanja. Stvar je namreč sila preprosta, ako jo očistimo malenkostnih političnih računov in obračunov, ki menda igrajo pri zavlačevanju precejšnjo vlogo.
Nihče ne taji, da bi bil samo en osnutek dober, drugi pa zanič. Ni torej potreben boj za en osnutek in proti drugemu. Oba sta dobra, samo eden je boljši od drugega. Ali ne bi bilo pametno vzeti en osnutek za podlago končnemu besedilu, iz drugega pa vzeti vse, kar je boljše, in porabiti za besedilo, ki bo uzakonjeno?
so pa živahni, seveda v ameriškem duhu, ker so tu zrastli in se oblikovali v tukajšnjih šolah. Udejstvujejo se v vseh raznih poklicih, kot v trgovini in v tej in oni stroki. Na pikniku sem se srečal celo s par rojaki iz Brid-gevilla in eden izmed njih mi je omenil, da znani Urban, kateri je pred leti nam čitateljem A.D. pripovedoval svoje doživljaje, kako se je v njegovih mladih letih tod okrog Pittsburgha ženil in Ikako dekleta plavšal, da še vedno diha in živi tam na bridgevillskem bregu in kako smešno pove. Na kako daljšo pot pa ne more več, ker da ga noge ne nosijo več tako, kakor so ga nekdaj. Kaj hočemo, saj vsi postajamo taki in starosti, za njo smrti in pa davkarjem pravijo, da nihče r uide.
Sklenil sem pa, da ob prvi priliki, ki mi bo dana, kadar me bo kdo hotel potegniti doli v Bridgeville, da bom šel Urbana obiskat. O eni njegovi zadevi bi še rad podrobno zvedel. Ko sva bila pred leti skupaj gori v Braddocku, mi jo je začel razkladati, pa jo je le pričel, skončal pa ne, ker jaz sem moral na bus, ki me je odpeljal na naš Butler. Je pa zanimiv slučaj, vsaj začenja se zanimivo.
Bridgevillčani so me povpraševali, kaj je s “Pittsburškimi prepihi”? Radi so jih brali, so pripovedovali, zakaj jih ni več. Izgovarjal sem se, da v vročih poletnih dnevih ni prepihov in sap, zato jih ni. Pa tudi drugi razlogi so. Moja Kata me je letos vse poletje priganjala, da sem moral vrt pridno in stalno obdelavati, da sva imela domačo vrtno solato, čebulico, fižol kumarice, repico in sladko (koruzo. Pa ne samo obdelavati jo, pač pa sem moral skoro stalno stražiti, da mi niso pridelke u-ničili vrabci in razni drugi ptiči, ki ne sejejo in ne sadijo, gledajo pa le, da se na račun nas vrtnarjev po naših vrtovih gostijo in preživljajo. Taki so ti nepovabljeni pernati gostje. No, se bom pa kaj zdaj pozimi oglašal, če mi 'ne bo tinte zmanjkalo.
* ZDAJ PA PAR BESED o letošnjih volitvah. Zdaj govorimo tudi pri nas le o teh. Iz Wa-shingtona, iz New Yorka, iz Texasa in od drugod nas stalno obiskujejo in troštajo gospodje, ki nam na svqjih položajih politične župce kuhajo. Ej, mojstri so ti gospodje kuharji. Svoje župce tako zabelijo, da njihovim nasprotnikom smrde in že njih duh jim povzroča težave v trebuhih in želodcih, da Vsakdo bo lahko razumel, da bodo Johnsonove be-Jmorajo potem uživati razna
posebno v naši ohajski državi in njenih volivnih okrajih za kongresnike, pri čemur Feighan ne bo izvzet.
Kar nas zanima, je Johnsonova obljuba, da bo v prihodnjem kongresnem zasedanju vzel zadevo sam v svoje roke. To je nekaj vredno in ne volivni prepiri, kdo je kaj zakrivil. Volivci bodo že sami presodili, kdo ima prav, in bodo primerno glasovali. Johnsonova obljuba namreč pomeni, da se bo zopet zgodilo to, kar se dogaja že ves čas po zadnji veliki gospodarski krizi: ideje za sodobno zakonodajo se rodijo v Beli hiši in ne na Kapitolu. Vsak predsednik mora vleči Kongres za seboj in ne narobe. Johnson je že do sedaj pokazal, da je strokovnjak v tem poslu. Kongres in njegovi člani naj pa pripišejo samim sebi, ako zgubljajo političen ugled in vpliv, dočim ga predsednik pridobiva.
m!::'!!iiMiiiiiiiiimmiiiiiuiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiinuiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiimiiiiiiiiuiiimiiiimiiuuiimiiiiuimiii
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
..............................................................................
priporočajo, da pomagajo za take slabosti in bolezni. To za šalo, ker samo jeziti se in kisati se itak nič ne pomaga.
Naša Pennsylvania je po šte-
Pittsburgh, Pa. — Ko sem se udeležil z Matejdm na Delavski praznik piknika gori pri Allsion parku, sem srečal par naših rojakov z Butlerja in 57. ceste, s katerimi sem se prijetno razgo-^ilu prebivalstva izmed vseh 50 varjal o nekdanjih časih v:zveznih držav, ki spadajo in so Pittsburghu in ^ okolici. Dosti povezane v Unijo Z.D., tretja nas starih ni več in je pri nas država po vrsti, šteje okrog isto, kakor vidim iz raznih do-111,760,000 prebivalcev. Le drža-pisov, kot po drugih naselbi- vi California in pa New York nah. Stari, kolikor je nas, smo jo prekašata po številu prebi-večinoma dozoreli in le tu pa valstva. Drugi so zadaj za njo. tam kateri še kam stopi. Mladi Kot taka s številnim prebival-
sede o problemu imigracije odmevale po vsej deželi. To tem bolje, ker je sam reke! da bo o tem vprašanju govoril,
zdravila, kakor so: “alkasalcer” ali pa “brijavski”, o katerih pra-
kjcr sc mu bo nudila prilika. Odmevale bodo seveda prav vijo tisti, ki jih po televiziji
stvom in pa z ogromno industrijo vseh vrst tudi v gospodarskem oziru pomeni veliko. Naša država še vedno prednjači v proizvodnji jekla, zelo tudi v proizvajanju premoga in še v marsičem drugem. Zato so bili zastopniki naše države v kongresu vedno upoštevani kot zastopniki važne države. Republikanci so bili v naši državi prejšnja leta zelo močni. Le malokdaj se je kakemu demokratskemu kandidatu posrečilo v tej državi zmagati. Le kadar je kaka gospodarska kriza prehudo pritiskala, so volivci odgovorili s protestom in izvolili demokratsko zastopstvo doma in za kongres. Tako se je to zgodilo leta 1932, ko so jih v to prisilili “zlati” Hooverjevi časi, pa nekaj let nazaj, ko se jim je Mr. Lawrence dopadel kot najboljši kandidat za guvernerja. Drugače so pa bili in so vedno nagnjeni bolj k republikancem, kakor pa k demokratom. Razlogov za to je mnogo. V prejšnjih časih, ko delavci niso bili organizirani v raznih unijah, kakor so danes, so bili brez vsakega zastopstva v zakonodaji države, kakor tudi v kongresu samem. Industrijo vseh vrst so kontrolirali 'le wallstreetski magnatje, ki so ob volitvah rotili delavce in vse: volite naše kandidate, ali pa boste brez dela in kruha. In ti kandidati so bili večinoma le republikanci. Zastopati so morali svoja okrožja le tako, kakor jim je ukazovala wallstreetska gospoda. Volitve leta 1912, v katerih je bil izvoljen za predsednika Z.D. velik človekoljuben človek Woodrow Wilson, so malo potegnile drugačne sape, ki pa na splošno niso vplivale mnogo. Vzelo je zatem še dvajset let in v teh mnogo preizkušenj in trpljenja, da so leta 1932 ljudje glasno volili in izrazili svoje mnenje proti vladajoči kasti, ki je gospodarstvo vse vodila in diktirala iz Wallstreeta, kakor z nekega nevidnega gradu, v katerem so se zbirali. Izvolili so z veliko večino demokrata Franklina D. Roosevelta. Ta se je izkazal za človekoljubnega voditelja. Saj vse, kar smo a-meriški delavci in nižji sloji dobili zadnjih 32 let v socialnih ozirih, je njegova zasluga. Mnogi so to že pozabili, kar ni prav. Roosevelt je napravil za male ljudi več, kakor pa so napravili zanje dosedaj vse republikanski predsedniki, kolikor jih je bilo. Resnica je to in resnica o-stane vedno resnica!
Gledajoč in upoštevajoč zgornja dejstva, bi bilo soditi, da je demokratom skoro zasigurana zmaga v letošnjih volitvah. Toda na drugi strani pa govore druga dejstva, da je možno, da znajo prodreti v letošnjih vo-
litvah republikanci. Teh dejstev je več, ki močno vplivajo na a-meriško javnost, in ti so:
Davki počasi stalno naraščajo. Vse je obdavčeno. Medtem pa stalno naglaševanje, koliko izdamo za vse razne podpore tujim deželam, tudi takim, o katerih sodimo, da niso vredne naše pomoči.
Dalje, zvezna oblast dobiva več in več moči, s katero posega v zadeve posameznih držav. Prav z zadnjim civilnim zakonom, ki je na videz demokratičen in pravičen, v praksi marsikje pa krivičen, odvisno, kako ga izvajajo. To ustvarja zavest, da zvezna vlada ima preveliko oblast nad zadevami, ki spadajo v področja posameznih držav primerno zahtevam razmer.
Dalje z vodstvom zunanje politike Z.D. niso premnogi zadovoljni. Velik del je bolj za izolacijo, kakor pa da se vmešavamo v razne zmešnjave po svetu. So še številna druga dejstva, ki ustvarjajo mnenja, da je v Wa-shingtonu potrebna sprememba.
Vsa ta dejstva ter močna prepričevalna propaganda so ustvarila že dosedaj svoje vrste mnenja do sedanje administracije in kaj lahko je, da ta mnenja znajo voditi premnoge volivce v glasovanje za republikance. Nekateri iz prepričanja, da so republikanci boljši, mnogi pa kar tako iz neke zavesti, češ, malo spremembe za en čas ne bo škodilo.
Razpoloženje je tako, da je težko določno kaj napovedati, kako bo izpadlo. To čutita tudi sama oba kandidata.
Volivne propagande pa bo te dni še mnogo. Očitkov proti eni in drugi stranki bo še mnogo. Premnogi volivci ne bodo vedeli, komu naj kaj verjamejo in zaupajo. Mnogi bodo volili prav, mnogi napačno.
Naj bo za danes dovolj o tem, pa še drugič kaj o politiki in drugih zadevah. Vse lepo pozdravlja
Stari Majk
v dolini počistili. Tudi tisti, ki no uredništvo! Pošiljam Vam še niste prišli, da bi videli, ka-'enoletno naročnino za Ameriko delo napreduje, oglejte si,'ško Domovino. Sem že dolgo-saj to bo prineslo v zimskem ] letni naročnik lista. Mi ga vsi
času novega, mladega veselja' na Pristavo.
Slovenska mladina, vstani! Izvij se iz preperelih okov preteklosti. Prižgi nove kresove, vlivaj in kuj nove ideje. Sinovi in hčere goratih prerij Slovenije, združite se, primite, dvignite in ponesite baklje novih idej na vse kontinente, kjer prebiva sleherna slovenska duša. Prero-jenje vstaja z vami, mladina. Vi ste novi nosilci bodočnosti. Z vami je čas in narod!
S. Vrhovec, tajnik
ifumJili
Timmins, Ont. — Spoštovani urednik Ameriške Domovine! Z veseljem obnavljam naročnino za eno leto. Dnevnik mi zelo, zelo ugaja in želim, da mi ga boste tudi v bodoče tako redno pošiljali, kot ste mi ga do sedaj. Vsem naj lepše pozdrave!
Albin Francelj
«
Wickliffe, O. — Pošiljam nakaznico za celoletno naročnino. Hvala za Vaše obvestilo. Sem že preveč dolgo naročnica Ameriške Domovine, da bi mogla pogrešiti, saj. nam poleg novic prinaša poučne in zanimive članke, dopise in povesti.
Prav lep pozdrav vsem, posebno pa Vam, Mrs. Debevec!
Mary Stusek
*
New Smyrna Beach, Fla. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino za list. Ameriška Domovina se mi zelo dopade in jo vedno z veseljem pričakujem. Lepo pozdravljam uredništvo, čitatelje in dopisnike ter vse stare znance, posebno Mary Debevec.
Joe Ceglar
ZlaEoporošenca
Mr, m Mrs, Mim J&sssa
Cleveland, O. — V soboto, 17. oktobra, bosta praznovala 50-letnico poroke, zlato poroko, dobro poznana Mr. in Mrs. Anton Janša, iz 1346 Winston Rd., South Eutdlid, Ohio.
Slovesno zahvalno sv. mašo bo daroval preč. g. monsignor Louis B. Baznik isti dan ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Vida. Mrs. Janša je sestra preč. g. monsignorja. Slavljenca sta bila poročena v isti cerkvi pred 50 leti. Zlatoporočni maši bo sledilo kosilo.
Mr. Anton Janša je po poklicu pleskar in papirničar in je stopil v pokoj pred tremi leti. Zlatoporočenca imata tri otroke, sina Ernesta in hčerki Mrs. Dorothy Dever in Mrs. Helen Marinič, ter osem vnukov in vnukinj.
Slavljencema iskreno čestitamo, jima želimo še mnogo prisrčne ljubezni in obilo božjega varstva!
A. D.
radi beremo, saj je v njem dosti novic in tudi lepe in zanimive povesti. Vas najlepše pozdravljam!
John Stih
*
Helena, Mont. — Cenjeno u-redništvo! Hvala za poslano o-pozorilo, da mi z 19. oktobrom poteče naročnina. Prilagam štirinajst dolarjev, da bom upravičen naročnik zopet za eno leto.
Z Ameriško Domovino smo prav zadovoljni. Seznanja nas o vsem važnem, kar se godi v naši stari domovini in drugod po svetu. Res pride v našo Montano šele po treh dneh, ko izide, smo pač daleč — a nič zato, vedno je dobrodošla. Imeti bi jo morala vsaka slovenska hiša v novi domovini.
Zelo všeč so nam romani, ki jih objavljate. Morda bi lahko kje iztaknili in priobčevali kake Karel May-eve dogodivščine, kot na primer Winetou, Poglavar Apačev. Morda boste rekli, da so take povesti za otroke oziroma za mladino, pa ni tako, tudi starejši bi to radi brali, posebno tisti, ki žive tu na Zapadu.
Želim Vam novih naročnikov in pošiljam vsem pri Ameriški Domovini in vsem Slovencem po Ameriki najlepše pozdrave!
Alojzij Jenko
Lake City, Mich. — Spoštova-
Phoenix, Ariz. — Draga Mrs. |Debevec! Pošiljam Vam denarno nakaznico za obnovitev naročnine. Lepa hvala, da mi list tako redno pošiljate. Dostava jo sedaj redna, lansko leto pa se mi je več izvodov izgubilo.
Ameriško Domovino rada či-tam in naj lepše pozdravljam vse sodelavce. Najlepša hvala!
Mrs. John Glavač
its*
Prebujenje
Cleveland, O. — Nedeljska zabava, ki je bila namenjena za delno kritje stroškov, ki jih imajo pridni fantje za smučarsko skakalnico, je kar dobro u-spela. Lepa senčna nedelja je privabila mnogo ljubiteljev prirode na to čudovito Pristavo. “Veseli mornarji” so'igrali polke in zabavali plesalce.
Mnogi so šli gledat, kako napreduje delo na skakalnici. Veselih obrazov so se vračali in z neštetimi vprašanji: “Ali je to mogoče? Kako pa bo prišel na vrh s stolpa? Kje pa bo odskočil?” Takih vprašanj je bilo nešteto.
Veseli fantje so korajžno pripovedovali, da bodo v par tednih končali to delo in potem še
, Odprava davka na vino se ne pozna še v ceni vina
Zaloge vina v Sloveniji so tolikšne, da ne vedo kam z novim pridelkom, ki naj bi bil sorazmerno obilen. Zvezni svet je še sredi poletja ukinil davek na vino, da bi z znižanjem njegove cene pospešil njegovo prodajo. Gostilne prodajajo med tem še sedaj vino v glavnem po starih cenah in seveda preje v manjšem kot v večjem obsegu. Na področju Slovenije se je potrošnja vina v g o s t i n s t v u zmanjšala od leta 1961 od 23 milijonov litrov na 20 milijonov litrov lani. Vina izgleda med tem ne pijejo dosti manj, le kupujejo ga namesto v gostilnah in restavracijah v — trgovinah, kjer je cenejše. Prodaja vina v trgovinah je lani porasla za več kot 50% na 9.6 milijona litrov. Skupno so ga torej lani prodali na drobno okoli 33 milijonov litrov ali 22 litrov na osebo.
“Ztjostal je kot naše šole”
Ta trditev je postala v Sloveniji, kot poroča ljubljanski list “Delo” 13. septembra letos, že prislovična, “saj skoraj ne mine sestanek, da bi vsaj z enim stavkom ne omenili vsaj ene posamezne šole, če že ne kar celega šolstva in njegove zaostalosti, njegove revščine, neusklajenosti z današnjim časom itd.”
Izjema v tem pogledu je višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah — v nekdanjem' misijonišču Družbe sv. Vincen-; cija. “Šola je po ureditvi, po1 tehniški opremi in po možnosti za življenje študentov pravza-l prav lahko vzor za ureditev na-1 ših šol in vendar ni zadovolji-! vo zasedena. Celo dosedanje diplomantke težko najdejo zapo-
slitev . ..” toži ljubljansko “Delo”, nato pa poudarja, da se to dogaja v času, ko je mogoče o-paziti, “da se pri nas ne znamo smotrno prehranjevati niti ne znamo gospodarno ravnati z denarjem ...”
Novi bankovci in kovanci
Narodna banka je izdala s 15-septembrom nove bankovce p° 5,000, po 1,000, 500 in 100 dinarjev ter kovance po 10, 5, 2. in 1 dinar.
O gradnji hidrccentrale Trnovo še niso edini
Že dolgo časa razpravljajo v Sloveniji o gradnji hidrocentra-le Trnovo, Iki bi ustvarila na Bovškem v gornji dolini Soče 10 km dolgo in okoli 2 km široko jezero. Zagovorniki narave protestirajo in se zavzemajo za ohranitev naravnih lepot, P°'
slovni ljudje in gospodarstveniki pa poudarjajo potrebo P° novi elektrarni in dodajajo, da bo novo jezero lahko služilo tudi kot odlična privlačnost za turizem. Z gradnjo jezu in ustvaritvijo jezera naj bi bila dana možnost celotne ureditve Bovške in jo spremeniti v pravi “turistični raj”.
Stanovanja brez dimnih naprav
Ljubljansko “Delo” je zapisalo 13. septembra letos:
Tudi v Halozah je tako kot v drugih krajih stanovanjska stiska. Zato ni čudno, če kdo začne z majhnim denarjem zidati lastno streho nad glavo. Tako gradijo hiše brez načrtov in z lastnimi močmi. Zvečine so iz zemlje butane hiše, ki ostanejo brez dimnih naprav. Zaradi tega lahko vsak čas izbruhne požar in uniči stanovanjsko hišo in ogrozi stanovalce ...

Q'PITB'TTrffTUTi
Usaed EvMTjj Thursday f°r the JagosIaT^j »n Wuconala e
Tedentka priloga Slovence v
3 __Wisconsinu 6
^ ‘ns^nrrroTSTTmnm5Tri>
Address
All Communication*
“ THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY^
■
OBZOR PUBLISHING COMPANY
Marica R. Stent, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee IS, Wis.
Tel. Mitchell 5-4373
bbbod^bboo o o o fi ridtto '
rovanju.
S spanjem in z oddihom pa je mogoče — seveda hkrati s preudarno s e s t a vij enim jedilnikom, ki naj ne presega 1500 kalorij dnevno — doseči idealno ravnotežje v delovanju telesnih funkcij.

M ilivauški zapiski
ležil
Milwaukee, wis. — ude-
sena se zelo lepe proslave.
r- Matt Setničar, župnik slo-Vt>nske cerkve Marije Pomočni-ce kristjanov v West Allisu je Proslavljal 25-letnico svojega bivanja pri tej cerkvi. Proslavo 60 «iu pripravili farani. Za nje--je to bilo popolno presenečene. Dvorana, ki jo je slavlje-nec sezidal, je bila popolnoma ^sedena. Kar se je njega tika-°’ ie vedel le toliko, da bo ti-sti večer, to je 10. oktober, do-0cen za pripravo za neko po-r°ko. Pripravili so ga do tega, a je prišel v dvorano tako, da uharice ž e 1 i j o vedeti neke stvari glede kuhinje, za katere G on ve. Ko je prišel v dvora-ll0’ je vsa dvorana vstala, za-^Pila “surprise” in pričela plo-
pogledati karte, kaj da bi jih še igral. Od veliko ljudi sem zvedel, da so Slovenci, za katere sem mislil, da niso. Rekli so, da porabijo to priložnost za to, da se najdejo s prijatelji. Pa pravijo, da je igranje kart slabo. Vse zavisi od tega, Ikako to zadevo vzamemo. V tem slučaju rodi veliko dobrega. Tako je
je ostal doktor bogoslovja. Ko je prišel na faro, so ga vsi, posebno mladina, imenovali ‘doc
namesto g. župnik ali Father. roai Veimu uooreSa. xc.™ Svojih rimskih let se zelo rad	naj-e^iti, da tudi igranje
_ r „ t ^	TV/rio.rl -font mil IP V
spominja. Mlad fant mu je v imenu šolske mladine podaril sodček denarja z besedami: Ne bo plačalo vožnje do Rima, bo pa dovolj za britje in striženje. Prednica šole iz reda sv. Neže je vse to, kar je stoloravnatelj pripovedoval, napisala v verzih in nato prebrala jubilantu. S tem je bil ta prisrčen program končan. Seveda je moral tudi jubilant dodati nekaj besed. Rekel je, da nima ,dovolj primernih besed v zahvalo. Vendar, kar reče, prihaja iz srca. Hudo mu je, da mora že na tem svetu uživati časti, mu Skath Stoloravnatelj Kovačič ne bo nič ostalo za večnost. Po-§a ie 'povabil na oder, kjer je novno se je zahvalil vsem, ker ^ložil gostom življenjske po- če bo še dalje govoril, bo moral C atke gospoda Župnika. Iz nje- brisati solze, pa'jih nima s cim,
kart služi k dobremu.
^°Ve mladosti je omenil, da je v°ji sestri vedno raztrgal vse N®6ke, ki jih je imela. Pri tem le ona oglasila na mikrofon. a °i je spoznal njen glas. Od-^hi so zastor na odru in tam e bila zbrana ožja družina ^upnika:	njegovi bratje in
ae^he. G. župnika so posadili v 1 Mni stol, ki ga je kupil nje-°0v.'kaplan Fr. Vojtik. Stolo-avnatelj je potem našteval vsa
° ra dela, ki jih je župnik sto 1 tak° za faro kot za posamez-e- Ko je govornik omenil o-je°Vanie mladinske organizaci-e’ ki jo je on začel, je sprego-0111 v pozdrav g. župniku eden ^ Prvih fantov, ki so bili v tej r abinski organizaciji. Stolo-^avnatelj je povedal, kako je ta - n ’ ki je pozdravil gospoda ^aPnika prvo nedeljo, ko je pri-i .na faro, pobiral denar v cer-father mu je naročil, ko bo ^ °nček pozvonil, pojdi in po-jlraj denar. Fant je to z vese-^eiTl storil in to zelo goreče. £ ^^krat, ko je namreč zvon-(jg Pozvonil, je fant šel pobirat tenar ^ tistim denarjem je po-
pcdp^Ti-f začel popravljati
ker je robec pozabil doma. Po njegovih besedah je stoloravna-telj povabil navzoče, da pridejo in stisnejo jubilantu roko. Prej pa mu je še izročil potopise vsaj petih poti, ki si jih lahko izbere in gre na potovanje. Farani mu bodo poravnali stroške.
Na dveh mizah pred odrom sta bili pripravljeni dve torti. Eno je spekla znana delavka za dobro stvar Mrs. Mary Petrič, drugo pa Pornaths Bros. Poleg tega so postregli s prigrizkom in pijačo.
Med gosti smo opazili njegovega prvega župnika msgr. Matta Butalo, Rev. G. Kuzma, njegovega soseda Rev. Rose, župnika pri Mariji Vnebovzeti. Poleg tega so bile tam sestre, ki delujejo v fari, in razni njegovi prijatelji in znanci.
Dragi g. župnilk, želimo Ti še veliko zdravja, blagoslova božjega in dolgega ostanka mec nami.
Slovensko društvo Triglav je v velikih pripravah za občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. oktobra, v društvenih prostorih v Triglav parku. Tudi to mora biti. Račune je treba položiti, šele ob takih prilikah lahko opazimo pomanjkljivosti in potrebe, Iki kličejo po izboljšanju. Pri društvu, kjer nikoli ne najdete nobenih napak, nekaj ni v redu. Tega se morajo vsi člani društev zavedati. Vsi pa imajo tudi pravico povedati svoje mnenje. Prav tako ne moremo pričakovati, da se bo vsakdo strinjal s tistim, za kar je moj sosed vnet. To je osnova demokratičnega mišljenja in življenja. Važno pa je to, da se na koncu znamo ulkloniti sklepu večine. Seveda tu in tam zaboli kakšna kritična beseda, toda jo je treba vzeti kot dobro mišljeno. Je pa tako, dokler bo društvo gledalo na svojo korist in ne na koristi posameznih o-seb, tako dolgo ima zagotovljen uspeh. Društvo Triglav je še vedno pokazalo krepko voljo do dela in društvenega življenja in njegovega napredka. Trdno smo prepričani, da bo de-alo na tem tudi v bodočnosti. Občni zbor je ob treh popoldne.
še počivališče. Proti zahodu se'sprejel v avdijenci, ki je traja-razteza obširna prerija, ki je la okoli pol ure. V svojem na-posebno v jeseni polna bohot-J govoru mu je papež med Lesenega cvetja divjih aster. Preko dami namignil, naj bo Sukar-ceste 67 pa leže mladi borovi no pameten in naj ne preliva gozdički, kjer lahko po prvem1 krvi ob robu svoje domovine.
'oktobrskem dežju naši gobarji	-------o-------
pridejo na svoj račun. Nabrali Teža in zdravje si bodo tam okusnih gobanov Telesna teža 30 kg nad pov_ - doma smo j ih imenovali ma- prečjem	e	^ smrtno
slenke. če se nisi utrujen, se nevarna; ker hudo obreme_ podaj po preriji ah pa na vrh'^ ^	kratkim iz-
gncevja nad počivališčem.	francoski zdravnik Andre
bic ima menda možnost ujeti de Germes na strolkovnem zbo_
kako postrv v Scuppernong Ri-____________________________________
ver-ju. Če se ne plašiš večerne
V najem
Štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, na E. 66 St. Kličite EN 1-4021.
(201)
vožnje, ti svetujem ostati v počivališču do sončnega zahoda. Vsekakor boš bogatejši za prekrasen prizor. Če pa raje potuješ podnevi, se podaj preko kraja Eagle in velecest 99 in 15 proti domu. Navdušen . ribič morda ne bo zadovoljen s tem izletom, če se ne bi podal še nekoliko naprej od kraja Eagle do Palyre, kjer mu je na razpolaga odličen ribolov v Spring Lake-u. Srečno vozi. Na svidenje!
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
da se uredi zapuščina. Enodružinska, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in 3 spalnice zgoraj. Na 1012 E. 66 Pl. Za pojasnila kličite EV 2-5314.
— (205)
" pritiicje pri župnišču in ga ^euredii tako da i* bilo nri-^erno
Kartne zabave imam zelo rad. Ne toliko zaradi tega, da človek preizkuša svoje znanje pri kartah, ampak ker je to tak dogodek, kjer lahko srečaš prijate tako, da je bilo pri- Ije, ki jih že dolgo nisi videl
bil v~ Za Sefe sestaI1ke. To je To družabno življenje je tisto šele začetek. Prišla Vrst° šola,
hiš " OVJia’ popravilo sestrske secf' ■nova cerkvena dvorana in in ^ v na‘črtu nova cerkev pre ZUpn*šee. Zbrano imajo že cejšnjo vsoto denarja.
čal* ZUpItih Setničar je dokon
je na ki me privlači. Ko je Društvo krščanskih žena in mater pri Sv. Janezu priredilo kartno zabavo, ki je bila zadnjo nedeljo, tudi mene ni manjkalo. Srečal sem ljudi, ki jih že dolgo nisem videl. Toliko smo si imeli po-
Obiskala sta mesto Milwaukee, četudi samo za kratek čas, Rev. Jože Cvelbar, ki deluje mt pomožni župnik v Pittsbur-ški škofiji, in pa p. Fortunat Zorman, OFM, urednik mesečnika Ave Marija, ki izhaja v Lemontu pri očetih frančiškanih. G. Cvelbar je na počitnicah in Fr. Fortunat mu je pa kot dober spremljevalec delal druščino, da ni sam vozil. Smo se prav prisrčno pogovorili. Škoda je le, da sta morala tako hitro zopet na pot nazaj v Le-mont, kjer se g. Cvelbar trenutno nahaja.
Sukamo obišče Tita
Predsednik I n d o n ezije in vodnik komunistične Jugoslavije sta precej navzkriž v pogledih na mednarodne odnose. Napovedani sestanek naj bi razlike zgladil.
CLEVELAND, O. — Edino, kar je v Kairu na konferenci nevezanih držav vezalo oba diktatorja, je bilo razočaranje nad potekom konference. Na konferenci so se dogajale stvari, ki jih oba diktatorja nista niti želela niti pričakovala. Sukamo ni bil že prvi dan zadovoljen s Titovim tolmačenjem “mirnega sožitja”, Tito se je pa jezil nad Sukarnovo levičarsko bojevitostjo. Zadnji dan konference sta .se slkoraj sporekla, potem pa se pobotala s kompromisom, da se bosta sestala “nekje v Jugoslaviji”, da tam mirno pretreseta vse razlike v njuni zunanji 'politiki.
Ženske dobijo delo
Iščemo gospodinjo in kuharico
ki bi živela v našem domu. Plača $50 na teden, krasna privatna soba s TV in privatna kopalnica, hrana, plačane počitnice, božična nagrada. Dva odrasla in en otrok, star 10 let. Mora imeti priporočila. Kličite po 4. uri pop. ED 1-2555.	(201)
Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje uradov, 6 do 8 ur na teden.
U.S. REFINING CO.
1235 Marquette, blizu E 55 St. HE 2-2755, vprašajte za Leo
(201)
Hiša naprodaj
Na Norwood Rd. je naprodaj dvodružinska hiša, 5 in 4, zidana garaža. Za pojasnila kličite EN 1-3622.	—(200)
Lastnik prodaja
zidano hišo, 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 plinski furnezi, 3 nove zidane garaže, vse v odličnem stanju, na E. 140 in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378.	—(202)
Hiša naprodaj
Enodružinska 6-sobna hiša se proda na Schaefer Ave., furnez, garaža. Kličite 361-2053.	(202)
Stanovanje
Ženska bi rada delila svoje stanovanje s drugo Slovenko. V okolici sv. Vida. Kličite WH 2-6150 ali 381-3390.	(201)
V na jem
Oddamo 5 sob, zgoraj, na 876 E. 200 St. Kličite IV 1-8329.	(202)
V	najem
Na W. 48 St., in Bridge Ave., oddamo 5 sob zgoraj, na novo dekorirane. $75. Kličite 521-9519 po 6. uri.
(202)
V	najem
Oddamo 4 sobe v enodružinski hiši primerno za mlad par. Kličite WH 3-1593.
(201)
Moški dobijo delo
Delo za moškega
Iščem oskrbnika za nekaj ur na dan ali za poln čas s stanovanjem. Mora imeti vozniško licenco. Zglasite se osebno na 1105 Norwood Rd., ali
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, furnez, spodaj, spredaj. Kličite EX 1-6608. Na 1047 E. 61 St.	—(202)
kličite 361-4015.
(201)
Želi spoznanja
Vdova, slovenka srednjih let, dobra gospodinja, se želi spoznati z moškim od 45 let naprej. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod “Malo Življenje”. Tajnost zajamčena. .	(202)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Posestvo naprodaj
Moderna hiša in tri akre dobre zemlje za vrtnarstvo se proda po zmerni ceni. Tudi pohištvo, skoro novo, ker lastnica odpotuje v domovino. V Perry, Ohio, prav blizu glavne ceste Rt. 20 na Blackmore Rd. Kličite 259-4744.	(201)
V najem
3-sobno stanovanje, neopremljeno, kopalnica, furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite po 7. uri HI 2-2009.
(203)
V najem
V najem se odda 5-sobno stanovanje zgoraj v slovenski naselbini. Vse ugodnosti. Kličite UT 1-4076.	(201)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SROMENIKO'-IS42S WateHo« Rd.	PV 1-2237
RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 5 MAY COMPANY TRGOVINAH
MAY'S:
•v DOWNTOWN;
’ ‘Olto THE HEIGHTS » V PARMATOWN SOUTHGATE
great Lakes mau
Posebna nabava!
NAŠ WISCONSIN Poroča ing. Dušan Svetlič.
i—UCUliLcU JC	-----
sv°je študije v Rimu, kjer vedati, da nisem imel časa niti
Too many of these Sines?
- i
Try this one...
a caSS to your electrical contractor for Full fiousepower Wiring!
When your tangle of extension cords begins to look like an octopus... when fuses blow, appliances operate inefficiently and TV pictures shrink... it’s time to help your wiring catch up with all the appliances you’ve added in recent years. Call your electrical contractor for a wiring checkup.
V prejšnjih popisih sem vas popeljal na skrajni južni in skrajni severni konec južne e-note Kettle Moralne State Fo-rest-a. Danes se bomo pa podali prav v njeno sredino, v gozdiče Scuppernong Hill-a in preri-ob Scuppernong River-ju. Ozemlje leži nekako 12 milj za mestom, ki nosi indijansko ime Waukesha, Ikar pomeni po naše “lisice”. Ozemlje je manj znano, zato vam na kratko popišem, kako priti tja. Vozi iz mesta po velecesti 59 preko prej imenovanega mesta. Eno miljo za krajem Genessee obrni na o-krajno cesto ZZ South in po dveh miljah vožnje boš na senčni vijugasti Kettle Moraine Drive in na samem Scupper-
Sukarno bojevitejši
Sukarno ni bil zadovoljen tu-1 di z besedilom končne resolucije. Je sploh ni hotel osebno podpisati, je ta posel prepustil kar svojemu zunanjemu ministru Subandriju.
Resolucija se mu je namreč zdela preveč zmerna, kompromisarska, premalo bojevita. Za Tita je bila resolucija premalo1 zmerna. Tito je povrhu zašel še v druge težave. Ker se je preveč vneto boril proti kongoške-1 mu predsedniku Combeju, se je moral avtomatično povezati z arabskimi in azijskimi delegacijami in priti v nasprotje z afriškimi, ki niso ravno želele, da se odnosi med konferenco in Čombejem odvijajo tako, kot sta to odredila s Titovim sodelovanjem Arabca Naser in Ben Bella.
Znanega izdelka žemski
Tita spravlja arabska druščina v zadrego
Čombe je to okoliščino takoj izrabil in začel povdarjati, da črne delegacije še niso pozabile,
podloženi škornji
Narejeni v eni vodilni ameriški tovarni škornjev ...
.99
nong Hill-u, na čigar vrhu sto- da so bili svoje čase Arabci naj-
i ji g o z d n o - policijska postaja. Scuppernong je na novo pogozden z borovjem. Na njem je u-
bolj brezvestni trgovci s črnimi sužnji. Tito se v družbi z nasledniki trgovcev s sužnji gofo-

wisconsin electric power company
Učil Zj UUlUVJClli. L N Cl	JV-	I	’	O	./ u ^ |
rejeno smučišče in pod samim j vo ni mogel dobro počutiti. Ka-vrhom ob cesti ZZ prelepo ko se bo počutil v družbi s Su-senčno počivališče. Ustavi sejkarnom, tega tudi ne vemo. Ve-tukaj in si skuhaj kosilo. Če si m° pa> da ga je v Kairu v jezi voljan pešačiti, se podaj na gri- krstil za orijentalskega “Gold-čevje nad njim. Popoldne se po- waterja”.
daj po ZZ naprej do veleceste Sestanek med Titom in Su-67 in se spusti po njenih ostrih’karnom se bo verjetno vršil v vijugah k preriji ob Scupper-'kratkem. Sukamo je namreč že nong Riverju. Težko najdeš lep- bil v Rimu, kjer ga je sv. oče
Kupite sedaj in pripravite se za mrzle, snežene zimske dni! 100'. nepremočljivo vinilsko zgornje usnje, nedrseči podplati. Toplo podloženi z nylonsko vlaknasto podlogo ali bombažasto flanelo. Bogata izbira: s ploskp peto, nizkov srednjo in visoko peto. Na izbiro v črni, rjavi, koščeni, beige,, beli in rdeči barvi.
Mere 5 do 10 v skupini.
Žal ne sprejemamo pismenih ali telefonienih naročil KLETNI ODDELEK ŽENSKIH Cl VLjf V, THE MAY €0„ V Ml. TL IN V VSEH 4 PODRUŽNICAH
H. Bordeaux - L. Brus:
* RODBINA Roquevillardov
ROMAN
“Celo prav mi je bilo, da ste me prezirali,” je dodal.
“Ne preziram nikogar, gospod.”
‘'Že s samim pogledom ste me ranili tisti dan, ko ste mi vrnili besedo. Bili ste tako trdi.”
“Trda, jaz?”
Skoraj polglasno je spregovorila te dve besedi, ker se ji je zdel vsak odgovor nepotreben in ker se je duša upirala tako krivični sodbi.
“Da,” je povzel, “nisem še razumel, da more biti človek ponosen tudi v nesreči. Klel sem vas, a srce mi je bilo razklano. Obsojal sem vas, namesto da bi priznal siromaštvo svojih dvomov, strahu in skrbi, kaj bodo ljudje rekli. Spremenil sem se, prisegam vam. Sedaj vas občudujem, vas spoštujem, vas obožujem.”
“Prosim vas, gospod.”
“Tisto malo dobrega, kar morem storiti, bom storil zaradi vas. Prav po malem se bom dvignil do vas. Vsi moški, tako tudi jaz, nihajo med dobrim in slabim, med požrtvovalnostjo in sebičnostjo. Ne razmišljajo, za seboj jih potegne povprečnost življenja. A včasih bi bil dovolj en sam zalet, da bi se dvignili. Meni ga je dala, vaša ljubezen, Marjeta.”
Prenehal je in čakal besede, ki bi mu dala nekoliko upanja. Povesila je oči in ten-čica, ki je ni več zadrževala, ji je padla na ramena in ji zasenčevala eno stran obraza.
CHICAGO, ILL
HELP WANTED
MOŠKI IN ŽENSKE S SKUŠNJO
•	na šivalnih strojih,
•	v ročnem šivanju ali
•	pletenju
dobe polno zaposlitev.
B. Kuppenheimer
& Co.
4121 W. 18th ST.
(201)
MALE HELP — WANTED
MOLDERS For Plastic Compression Molding
Steady Work Company Benefits.
Light, Clean Shop Apply:
F & B MFC. GO.
4248 W. Chicago Ave.
(201)
REAL ESTATE FOR SALE
LAKE ZURICH BY OWNER. Priced to Sell Fast. Deluxe 4 bedrm. Ranch with garage, W-W crptg., storm windows. $600 dn., $129 mo. will take it. No money dn. to Vets. 6 Golfview-rd., Lake Zurich, 111. — GE 8-7818.	(201)
CAROL STREAM BY OWNER.
3 bdrm. Ranch, att. gar., 82x132 lot. All gas. Blt-in range, comb. S-S, water softener. 2 schls. close. Excel, condition. Assume GI loan. Immed. occup. $16,800. 668-2235.	(201)
WOODRIDGE—Vic. Downers Grove —By Owner. 3 bedrm. brk. Ranch; yr. old. Crptg., Ige lot 65x140’, fully Indscpd. Nr. schls., paroc. & public. Full bsmt., Extras. $17,500. $1,500 down. 969-1261.	(201)
Zašepetal je kot v molitvi: “Marjeta, vrnite mi svojo besedo! Bodite moja žena! Ljubim vas. Zaradi vaše boli vas še bolj ljubim.”
Videl je, kako je trepetala, a brez obotavljanja je rekla: “Nemogoče! Ne prosite me!”
To mu je vzelo besedo. Potrto je naposled vzkliknil:
“To je sreča mojega življenja, pa vas ne bi tega prosil!” Tedaj je stopila k njemu in z neko posebno milino mu je rekla:
“To srečo vam bo dala kaka druga ženska. Prepričana sem o tem. Želim vam to.”
“V mojih očeh ni ženske razen vas.”
'“Ne, ne, to je nemogoče. Ne mučite me!”
“Nemogoče? Zakaj, Marjeta? Zakaj mi jemljete pogum? Vi me ne ljubite. Toda nekega dne me boste morda vendarle ljubili. Dvomite? Moj Bog, ne zavračajte me brez vzroka!”
Zdelo se je, da išče, da se obotavlja, da bi rada popravila svojo besedo.
Zaskrbljen je čakal na njen odgovor.
“Nisem več tista, kot sem bila lansko leto.”
“Ne razumem.”
“Nimam več dote.”
“Samo to? Marjeta, ne zaslužim, da me tako mučite. V vas, v vaših očeh je kakor neki ogenj, ki izžareva življenje. Ko vas gledam, čutim pogum, željo po dobrem in preziram vse tisto siromašno zadoščenje, ki mi ga more nuditi denar in premoženje. Kaj je imetje po vsem tem, kar mi morete dati vi in kar bo moja moč?”
“In če jutri ...
Ker ni zaključila stavka, je ponovil:
“če jutri?”
“če nas bo jutri zadela še hujša nesreča, če bo jutri brat Mavricij obsojen?”
“Prav zaradi tega sem prišel danes. Hočem si pridobiti to čast, da bi bil navzoč pri obravnavi kot sin vašega očeta. Zato sem vas moral (obis-kati še danes.”
“Ah!” je zavzdihnila vsa osupla.
Po tem vzkliku je vedel, da je končno padla ravnodušnost, ki mu jo je kazala. Na njenem bledem obrazu, s katerega je bral vse njene misli, je nenadoma spoznal naklonjenost, hvaležnost, morda še več. Sreča je bila tu, negotova, zastrta, a bila je in njegovo srce napolnila z veseljem.
V tem upanju ga je potrdila Marjeta, ko mu je ponudila roko:
“Hvala vam, Rajmond,” je rekla in se ni nič več branila poklicati ga po imenu kot nekoč. “Ginjena sem, globoko sem ginjena.”
Toda to niso bile tiste besede, ki jih je pričakoval od nje. Nemirno in proseče jo je gledal. Ker je le molčala, je boječe zašepetal:
“Zakaj se mi zahvaljujete, ko vas ljubim? Zdi se mi, da je ljubiti vas več vredno.” Skoraj vzdihnil je:
“Marjeta, saj boste moja žena?”
Na lepem, brezkrvnem obrazu je bral bolečino in sočutje.
“Rajmond, ne morem.”
“Ne morete? Torej... to-
rej ljubite drugega?”
“O, prijatelj dragi!”
“Da, vi ljubite drugega. Drugega, ki ni bil strahopeten kot jaz, ki vas je poznal, razumel in vas zaslužil, medtem ko sem jaz po lastni kidv-di zapravil svojo srečo. Pravično je tako, a hudo, kadar človek ljubi.”
Tiho je zaihtel.
“Rajmond,” je rekla trepetajoč, ‘prosim vas, ne govorite tako!”
“Ne obsojam vas. Sam sem kriv. In vaša sreča mi je dražja od moje.”
“Rajmond, poslušajte rne!” Premagan in oslabljen je padel na naslanjač, si z rokama zakril obraz in jokal, ne da bi pomislil, da s tem kaže svojo slabost. Z naglo kretnjo je odstranila svoje pokrivalo kot bolniška strežnica, ki vrže raz sebe nepotrebno obleko, da laže vr;ši svoje delo. Prijela ga je za roke in mu razkrila obraz.
“Poglejte me!”
Ukazovala je, ne tako za-
povedovalno kot oče, temveč z neko prepričljivo nežnostjo. Ni se več silila in zadrževala, bila je preprosta kakor včasih. Podzavestno je podlegel njenemu vplivu in jo ubogal. Kakor hitro jo je pogledal, je nehal zdihovati. Deklica je bila kakor spremenjena. Zdelo se je, da je njen topli pogled ožaril njegov bledi obraz. Sijala je v nekem nadčloveškem žaru; ki ga imajo ljudje, ki so mimo človeških strasti in nemirov našli mir. Na njenih brezbarvnih licih in v njenih utrujenih očeh ni bilo več sledi bolečin, marveč le globok, trajen, skoraj strašen mir.
“Marjeta, kaj vam je?” je zaskrbljeno zaprosil, kot se ustavimo ob kriku tovariša, ki leti v prepad.
Ponovila je:
“Rajmond, poslušajte me! j Da, ljubim drugega.”
“Ah, saj sem vedel.” j “Nekoga drugega, na kate-|rega ne morete biti ljubosumni. Ne born se poročila, nikomur ne bom žena. Sledila bom
drugemu glasu. Vendar šemi tako nepopolna, da sem takoj,! ko ste spregovorili, hotela biti | ponosna. In še sem ošabna, To | je naša napaka. A toliko pre-1 skušenj je prišlo nad nas, da se moramo upirati. Ne bom pozabila, da ste izbrali ravno uro moje največje stiske, da 'ste prišli do mene.”
Kot otrok je jecljal:
“Ljubim vas.”
“Ni me treba več ljubiti, Rajmond. Preden ste spregovorili vi, sem slišala nek drug poziv. Odkrila vam bom skrivnost, ki je ne pozna niti moj oče. Brez pomisleka vam jo zaupam. Ohranite jo zase. Ko sem izgubila mater, sem obljubila Bogu, da jo bom nadomeščala v našem domu, ki ga je nesreča razdejala.”
“Ali niste že dovršili te naloge?”
“Ni še končana.”
“Bi vas zakon pri tem ovi-
jral? Midva ne bi zapustila j Chamberyja.”
(Prihodnjič dalie.)
____ _	with
mmiCA’* ON 1# V FINK-B4TE wnn IIEEK
jr. *
r i ■r.j
v. v 4 ' vr*
t
* ,
VSI TRIJE IZ FILMSKEGA SVETA — Na sliki vidimo Henry ja Fondo, 7ijegovo hčer Jane in sina Petra, ko se v New Yorku razgovarjajo z vlogami v rokah o svojem delu pri filmu.
PRISLAN PROVISION
SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd.
STANKO PRISLAN EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:
BEEF	gjjjp	SUGARDALE
RUMP
BONELESS PORK ROAST
59C lb.
BOLOGNA
m tb.
RICE & BLOOD SAUSAGES
49c lb.
EUCLID POULTRY
V xal-ogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveča juica ter v sen vrst perutnino. Pridite in si izberite'
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLiD	KE 1-8187

V ULAG SPOMIN
OBLETNICE SMRTI NAŠIH DRAGIH STARŠEV, KI SO NAS TAKO HITRO ZAPUSTILI TER ODHITELI V BOLJŠO DOMOVINO
MATI
OČE

PETINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE MAME IN STARE MAME
Mary Zupančič
iz Thompsona, Ohio, ki je umrla 31. januarja 1939.
Kako smo srčno Vas ljubili, bili največji ste zaklad.
Prezgodaj smo Vas izgubili, bilo je konec lepih nad.
Vaši žalujoči otroci:
JENNIE. MITZI, FANNY in DOLLY, hčerke;
JGIE in FR ANK Y, sineva;	VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1964.
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Zupančič
iz Thompsona, Ohio, ki je umrl 15. oktobra 1961.
Minulo je let že veliko, odkar Vas groba tema krije, a Vaš spomin še zdaj živi iz večnosti ljubeče sije!
POROČNA JEŽA —- Na Španskem imajo navado, da oprav: Ui novcporočenca del poti od poroke na konju, kot kave slika. Pri tem pride seve do raznih zanimivih in veselih prizorov.
LE ZA POGLED NE ZA SAPO — Potapljač Bill Hayes je pomolil svojo glavo iz vode, ne da bi prišel iskat sape, ampak le gledat.