Štev. 8. V Mariboru 20. aprila 1877. Letnik V.
SLOVENSKI
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.“
Izhaja o. in 20. vsakega meseca na celi	ill	Za oznanila se plačuje od navadne ver-
poll in velja za celo leto 3 gldM za pol	I	stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
letu 1 gld. 00 kr.	lil	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Skupno izgovarjanje v narodnej učilnici.
(Po Wiedcmann predelal Tone Brezovnik.)
Vsi skušeui in praktični* pedagogi priznajo, da je skupno izgovarjanje za elementarni razred izversteu izobraževalni pripomoček in nje poraba neopustljiva naloga učitelja malili. In resnično, mi skupnega izgovarjanja ne moremo vsestransko dovolj vežbati, nikdar pregosto zapovedati: „Vsi skup“. Če našemu spominu ne zaupamo zadosti, zapišimo kar rajši v kak kot urne razdelitve — če mogoče rudečoj tiuto —: „Prav pogosto vse skup govoriti pustiti!“
Menimo, da ne bo škodovalo, če nekoliko razjasniti poskusimo, je li to skupno izgovarjanje, ktero nas vendar pri hitrem napredovanju zavira, ki je včasi prav neusmiljeno nesoglasna godba, pouzročujoča nam često glavobolj ali šumenje v ušesih, res tako važna reč.
Da pač, dragi prijatelj! Elementarni, skupno izgovarjanje zanemarjajoči učitelj, podoben je vojnemu ministru, ki vsacega svojih vojakov vsak dan posamič in nikdar svoje čete v celoti ekscrcirati ne pusti. Slabo vojsko bi na bojišče postavil.
Skupno izgovarjanje pred vsem jezike razveže.
Če nam je tudi znano, da imajo ti naši mali ljudje prav gibčen in_ uren jeziček •— ki se mora često kmalo berzdati, — uči nas vendar skušnja vsako leto na novo, ka je spretnost govorjenja pri novincih (posebno na deželi) pri razmerno velikem številu še zelč uedostatna. Vsako leto skoro se najde kteri, ki ne govori gladko, jeclja, nektere glase (r, s, š i. dr.) celo izgovoriti ne more, ali kakor se navadno reče ,,kikeljkoklja“. Vsakokrat so med novinci tudi taki, ki sicer vsako besedo prav izgovarjajo, toda z nekako vidno težkoto itd. Ko bi taki „bol-niki“ ne prišli drugače k govorjenju, nego lcedar bi vprašani
bili, bilo bi jih zdraviti pevvo leto prekratko, če pa v razredu zmiraj in zmiraj skupno govore, postane po le-teni čutj enem izgledu in vedno vajo jezik polagoma prost in gibčen in napaka (pogosto v pomankljivej domači izreji svoj uzrok imajoča) odpravi se često vže v pervem četertletju.
Skupno izgovarjanje olika govorjenje.
Če se vže nemški elementarni učitelji, podučevajoči v velikih mestih, imajoei otroke od samih olikanih ljudij ‘) pritožujejo, da otroci v šolo prisedši nikakor ne govore v pravilnej nemščini, nego zelč pogosto prav po „tercijalsko“, kako se moramo stoporv mi pritoževati, ko se naši učenci in učenke skoro le iz dežele rekrutirajo. Kako dobro zdravilo je tu skupno izgovarjanje, pravi kazenski jopič za govorila! Med tem ko otroci v pervih dneh — recimo ntagari tudi tednih — pri odgovorih i. dr. le v svojem jeziku govorč, zgubi se to kraalo. Kmalo zapazimo , da so se pravilne slovenščine privadili, da se nekako sramujejo drugače govoriti, ja, da so celč onemu posmehujejo, kteremu še enkrat kak „naka'‘ (ne) „dii,mau. (doma), „ana“ (ena), „šov“ (šel) itd. uide. Le ta berzi napredek se niti po izgledu učitelj a, niti po govorjeuju posameznih tako temeljito ne doseže, kot oso-bito po skupnem izgovarjanju.
Poslušajoči zapazimo, da si po skupnem izgovarjanju nek-teri učenci lepši, pravilnejši glas pridobijo in vterdijo. To je enako kot pri petju. Vzami gosli in zagoslaj — ali Če so vse strune potergane — tvoje gcrlo in zapoj učencem kak glas. Slišal boš skoro toliko različnih glasov, kot imaš sploh otročkih gerl pred seboj. Ta pervi petja glas v elementarnem razredu spreleti muzeg in kosti. Ponavljaš li te pevske vaje pridno, se bodo kmalo ti različni glasi do neke stopinje v soglasje sklopili. Poveš svojim malim pervo besedo, ali pervi stavek za skupno izgovarjanje, našel boš isto zmešnjavo organov. Eden gruli, drugi bevka, tretji voka. Vadi se pa skupno izgovarjanje pridno, nastane polagoma eden harmonični glas, ki potem tudi ostane.
Skupno izgovarjanje da tiuli bojazljivim pogum.
Vsako leto je med novinci nekoliko bojazljivih. Iz nek-terih v pervih dneh — če bi mu bogve kaj za plačilo ponudil — nijsi vstanu besedice izvabiti. Drugi se jedva upajo na vprašanje njih kratko, pošteno ime povedati. Iz lastne- volje na kako na vse obernjeno vprašanje odgovoriti, potrebuje pri rnuogih, skoro da pri večini dolgo časa. Tako na tujem kraju, v še neznanem društvu, pred učiteljem, kterega ne pozna in kojega so mu morebiti doma strašno naslikali, govoriti, sam govoriti, tako rekoč na povelje govoriti, to je tirjatev, ktero takoj spol-
') Da o nemških otrocih iz deželo 110 govorimo!
Pis.
niti, jim jih bojazljivost ne dopusti. Kolikokrat so neme solze edini odgovor. Mnogo otrok je baš prebojtizljivib. Mislijo, da bi bili osramočeni, ko bi sami svoj glas povzdignili. Tu pomaga sedaj skupno izgovarjanje izvanredno dobro. Cesar se vsi upajo, upa se tudi on: „Kjer vsak ljubi, Kail sam ne more čertiti“. Godi se bojazljivemu otroku, kot boječemu vojaku, kteremu straha pred pervim strelom vsi udi trepetajo. Stoji pa v versti, naskoči li cel regiment nasipe, tedaj zgrabi tudi njega pogum in vojuje se hrabro zraven. Je-li tako boječe otroče osem dnij skupno z drugimi govorilo, zraste tudi njemu pogum. Ono razvidi, da gre in da se nič ne zgodi. Ohrabri se torej v kratkem tudi „?olo nastopiti14.
Skupno izgovarjanje obderži otroke pri predmetu.
Sedi Mirko ali Minka še tako pobožno, derži ročice pravilno na klopi, ima mala očesca strogo na Te obernjene, ipak ne moreš vedeti, ali je tudi duhom pri predmetu. Mali duhovi so včasi čfsto kje drugje. Pisatelju teh verstic se je prigodilo, da ko je otrokom baš nekaj zanimivega pripovedoval, neki otrok na enkrat pravi: „Gospod učitelj, jutri dajo moja babica svinjo zaklati44. Neko drugokrat, sred nauka vzdigne neko malo deklice roko v znamenje, da hoče nekaj povedati. „No Rozika”, vprašam, „kaj bi rada povedala?” — „Gospod učitelj, včeraj je naša mačka veliko veliko miš vjela.“
Takovi „neprisoČniu uvedejo se po skupnem izgovarjanju takoj k predmetu. Ce tudi naenkrat nijso vedeli, o čem se govori, le eden stavek, kojcga množica izgovori, uvede jih k predmetu nazaj. Zanemarja se pa skupno izgovarjanje, pripeti se lehko, da bo Milan pol ure doma pri zajcih, Idica pa pri svojih puni-cah, med tem ko učitelj drugim bogve kaj resnega razlaga.
Skupno izgovarjanje obvarje otroke pred dolgini časom.
Marsikoji izmed malih, ktere dobimo, od doma nijso navajeni, sploh na kaj ali o čem misliti. Naj se še tako potrudimo, tako lehko prebavljivo in zanimivo, naj jim duševno hrano prirediti skušamo, naj smo še tako zbirčni v predmetih, se nam ipak ne bo posrečilo, vsem razumljivim biti, vse za stvar zanimati. Nij se nam treba čuditi, če na posameznih jasno opazimo, da jim je naš predmet dolgočasen; če vidimo, da se Slavku zdeha in da se Zvonimir steguje. Dolg čas pa je pri malih to, kot če pri peči ne „vleče“. Meči derva po sežujih in premog po škafih vanj, če ne vleče, noče goreti.
Ta dolg čas pa se iz kroga malih odpravi, če morajo pogosto to, kar učitelj ali kak učenec pove, skupaj povedati. Če je tudi kteri taki med njimi, kteri po nobeni ceni misliti noče, dobi po tem takem vsaj nekaj dela. On mora govoriti. Tako skupno izgovarjanje odškoduje tudi posamezne, ki slučajno celo
9*
uro nijso vprašani bili; nesreča, ktera lehko, osobito v prenapolnjenih razredih, kterega zadene.
Skupno izgovarjanje je pa tudi radi tega hasnovito, ker po njem sod ali zaključek, kojo si Ti ali kakov učenec izrekel, vzajemno blago vseh postane. Najdeni stavek ali misel morajo vsi izgovoriti in tako ga postanejo vsi vdeležni; ono postane bolj ali manj last njih spomina ali serca. Je dotičen stavek posebne važnosti, sme se mirno vestjo dva- tudi trikrat skupno ponoviti.
H koncu naj še omenimo, da skupno izgovarjanje učenje malih jako oživi. Kjer se ono nikdar, ali pa le redko zgodi, postane poduk prav lehko utrujen, mlahav (schlaf) ali mertev, posebno če mali nijso navajeni glasno odgovarjati. Zadone pa glasi malih često združeni, pride nekaj veselega, svežega, spodbudljivega k reči in to mora učitelja, učence in poslušalce zadovoljiti.
Zatoraj, dragi prijatelj, pusti tvoje učence prav pogosto skupno govoriti! Poskusi to če mogoče takoj v najpervih šolskih dnevih vpeljati in vežbati. Ja pač, tudi to se mora vežbati, kajti mali še tega ne znajo. Povej jim pervi ali drugi dan stavek: „Jaz sem otrok“, in zapovej jim to skupno povedati. Kako se to glasi! Groza spreleti poslušajočega. Eden začne takoj, drugi pozneje. Edeu govori počasi, drugi hitro. Eden pove ta stavek celo dvakrat. S kratka, imamo prav žalosten „quodlibet!u	(Dalje	prib.)
Obravnava pred porotno sodnijo v Celji.
Lansko leto bila je 15. številka „Slov. učitelja11 konlis-cirana zaradi nekega dopisa „Iz Gorenjskega11. Dopisnik jc pred sodnijo sam izpovedal, da je on isti članek spisal in ga redakciji „Slov. učitelja11 poslal. Zategadel je deržavui pravdnik dopisnika tožil in je bila končna obravnava pred porotno sodnijo v Celji 8. marca. Da naši čitatelji celo to obravnavo zvedd, ponatisnemo tukaj članek, kterega je o tej stvari prinesla „Cillier Zeitung11:
(I)er erste Pressprocess vor dem hiosigen Schvvurgerichte.) Der Straffall, vvclcher ara 8. d. M. vor den Geschvvornen zur Austragung gelangte, erregte, so unbcdcutend er an und fllr sich scheinen mag, erhbhtes Interesso, da cin Pressprocess scit der Institution der Schvvurgerichte hier nocli nicht vorgekommen und man daher billig Grund hatto, auf das Vordict der in solchco Ekllen hier ganz unversirten Jury gespaunt zu sein. Und vvir vvollen es gleich am Aufange unseres Berichtes coustatiron, dio Ge8chworneu sind wio immer mit dem unbefangenen, freieu
Mntlie, vvelcber die Zierde des freien Mannes ist, an die Beur-theilimg des ihnen ferueliegeuden. Falles gegangen und haben — (>bne sicli von deu, wenn auch Doch so tiefflicben AusfUh-rungen des ijffentlichen Ankliigcrs beeinflussen zu lassen — der Stimme ihrer eigenen Ueberzeugung, der Ueberzeugung freier uud liber die Publikationen der Piesse liberal denkender Miinner in ihrem Wahrspruche Ausdruck gegeben.
Es bandelte sich, wie wir der Anklagc entuabmen, um das Vergeben gegen die offentliebe Hube und Orduuug nacb §. 300 St.-G. — Der 20jabrige Scbullerbrer Max Ivanetitscb n&mlicb batte von Krainburg aus, wo er zur Zeit als Lehrer fungirte, an den in Marburg erscbeineuden „Slovenski učitelj“ eine Corres-pondenz gericbtet, in der er von einer Betracbtung der neuen Scbulgesetze ausgebend, speciell die Functiouen eines Bezirks-Scbuliuspectors eingebeuder beleuchtet, dabei aber der Person des Bezirks-Scbuliiispektors Kuster in Krainburg, mit dem er siclitlicb, — ob begrlludet oder uubegrlludet bleibt dahin-gestellt — nicht im besten Einvoruebmen gestauden, die AnwUrfe der Unwis8euheit, Taktlosigkeit, der despotiscben und polizeilicben AusUbung seines Amtcs macbt, in welcben Anvvttrfen im Zusam-menhaltc mit dem Schlusse der Correspondenz, vvelche am 5. August d. J. im oben genannten Blattc erschienen ist, der An-klage zufolge das Vergeben der Stdrung der (jffentlicben Ruhe und Ordnung durch Scbndibung oder Verspottuug eines Regie-rungsorganes in AusUbung seiner Amtspflicbt, begrlludet crscbeint.
Die betreflende Numiner des „SIovenski učitelj“ vvurde confiscirt und Max Ivanetitscb batte sich, obgleich der in der crvviibnteu Correspondenz augegriffene Kuster auf dessen weitere Verfolgung verziclitete, gegen die eben mitgetheilte Anklage zu verantworten.
Den Vorsitz im Geriehtsbofe fllbrte KGP. Heinricher, die Anklage vertrat St.-A.S. Dr. Gertsclier, als Vertbeidiger fungirte Dr. Sckurbi.
Der Angeklagte, der, obgleich des Deutschen macbtig sich Anfangs in sloveniscber Spraclie verantworten vvill, worauf der Vorsitzende aber nicht eingeht, gibt zu, den genannten Corre-spoudenz-Artikel gescbrieben zu haben, glaubt biezu aber nach dem Vorgehen Kusters der Lebrerschaft gegenllber berechtigt gewesen zu sein, vvill nur auf eine Besserung der Uebelsttinde bingevvirkt liaben und stellt die Absicbt der Anfreizung zum Hasse und zur Veracbtung, ungeacbtet der etwas scharfen Aus-drttcke, entscbieden in Abrede.
Den Geschvvornen wird folgende Schnldfrage zur Be-antvvortung vorgelegt:
„Ist der Angeklagte Max Ivanctitsch scbuldig dadurch, dass er den in Nr. 15, Jabrgang IV. der in Marburg erscheinenden
periodischen Zeitschrift ^Slovenski učitelj" vom o. August 1875 abgedruckten Artikel „lz Goreujskega" begiunend mit den Wor-ten „tri leta je vže“ und endend mit deu Worten „bliža se tvoj Odisej" verfasst uud der Redaction des „Slovenski učitelj" beliufs Druckleguug eingesendet bat, iu Folge dessen derselbe im go-uaunten Blatte aucli abgedruekt wurde, in vvelchem Artikel er unter Envahnuug der ncuen Schulgesetze und der durch dieselbcn eingefUhrteu Inspcctoren, die Pflicbt eines solobcn und den Zvveck der Iuspcktion besprecbend sofort den Michael Kuster, k. k. Bezirksschulinspektor in Krainburg namentlicb bcnennt und ihm daselbst in Beziehung auf scine Amtsflihrung Partheilichkeit uud Mangcl an Objektivitiit vorwirft a) iudem er mebr darauf sielit, wer etwas tliut, als darauf, was jemaud tliut; b) indem er dem Lehrer, der sich bis zur Erde ncigt uud die Fersen leckt, grdsstentheils gtlnstig gesiunt, bingcgen jenem ungllnstig ist, der den sclbststtchtigen Neigungen Kustors nicbt dieut; e) indem er dadurcb theils Gleichgiltigkeit zn Tage fbrdert, theils die Freude zum Lcbren crstickt und tbdtet mit dem Resultate, dass die Schulc nicbt vonv&rts scbreitct, woran der seiner Aufgabe nicbt gewacbsene Inspectbr (Kuster) scbuld sci; d) dcnsclben als keinc Achtung verdicnend bingestellt; e) demselben vorwirft, dass er voli Ritnke sei, die Lelirerscbaft verrat.be und verschvvarze und die Lehrer, wenn sie nicbt iu sein Horn blasen, zur Ordnung bringen (disciplitiireu) will; f) dieses Handelu des Inspektors als ein dcspotiscbes und taktloses bczeicbnet uud scblicsslicb erkllirt; g) dass sich die Lehrer diescm Handelu des Inspektors enfgegen-setzen und in Zukunft die ungerechtfertigten Angriffe dieses piidagogischen Nichtfachmannes abweisen werdcn — in demselben durch Schm&hungcn oder Vcrspottungen anderer zum Ilasso oder zur Verachtung gegen cin Organ der Regierung in Beziehung auf seine Arntsftthrung aufzureizcn gesucht babe?"
Der fjffentliche Anklager geht in scincm, wie bereits er-vvahnt, trefflichen Plaidoyer vou dem Satze aus, dass die Presse cine bedeutende und im Intelesse des Fortschrittes unvergleich* lich grosse Macbt. sei, die aber, vvenu sie die ihr vom Gesctzc und dem Austande vorgezeiclmeten Greuzeu Uborschrcitet, sich zu einer sehr get&hrlichen Macht gestalte. Fino solehe Ueber-sohreituug will nun der Anklager in dem vorliegenden Falle tinden uud deslialb milsse er deu Gesel.vvornen die Bejahung der Schuldfrage empfehlen.
Der Vertheidiger Dr. Seli urhi bSlt, sich in seinen hbchst sachgemiisseu Ausftlhrungen genau an die Schuldfrage, dercn einzelne Punkte er niderlegt, indem er in den inciimirten Stellcn hoohsteus persbnlicho Beleidigungen, durchaus aber keineSchmah-ungen oder gar Vcrspottungen zu erblicken vermag, wclche gceignet vvarcn, zum Ilasse oder zur Verachtung aufzureizcn uud somit die Anvvenduug des §. 800 St. G. zu begillnden. Er spricht
die zuversichtlicbe Envartung aus, dass die Geschwornen seineu Clienten nichtscbuldig erkliiren werden.
Nachdem der Vorsitzende K.-G.-P. Hei nrich er die sammt-liclien Momente des Straffalles erschbpfend reslimirt uud den Geschvvornen die Rccbtsbelehrung ertheilt liatte, zieben sich die-selbeu zu Beratbung zurtick, um erst nacb eiuer Stunde wieder im Verhandlungssaale zu erscbeiuen.
Der Obmauu der Jury K. v. Pibl verkUndet das Verdikt: die Scbuldfrage wurde uiit 11 Stimmen gegen cine Stimme be-jabt, jcdocli unter Verneinuug der Punkte a bis g, also siimm-tlicber Punkte.
Ob dieses Wahrspruches entspinnt sicb eine Controverse zwi8cben dem Staatsanvvalt und dem Vertheidiger. Ersterer nam-lieli betraehtet die Scbuldfrage flir bejabt, vvahrend letzterer sie ganz ricbtig flir verneint hSlt, da die Schuldfrage scbwinden mttsse, wenu die dieselbe begrllndenden Stelleu verneint werden.
Der Obmaun der Geschwornen, nochmals befragt, bestiitigt den Wortlaut des vorervviibnten Verdiktcs.
Da erbebt sicb ein anderer Geschworner: Wir wollten den Angeklagten freisprechen, doch konnten wir die Frage, ob der Artikel in der Zeitung erschienen ist, nicbt verneinen.
Der Gericbtshof ziebt sicb zur Beratbung iiber die Auffas-sung des Verdiktcs zurilck und erklart naeb seinem Wieder-erscheinen, dass er die Scbuldfrage, da selbe den ganzen Artikel betreffe, als bejabt auffasse.
Der Vertbeidiger verlangt die genaue Protokollirung des ganzen Vorganges und unter Vorbebalt der Nullitatsbescbwerde, dass siimmtlicbe Gescbrvune iiber ibre Antwort bffentlicb befragt werden.
Zelin Gesclnvorne erbeben sicb nun und erkliiren, dass sie den Angeklagten scbuldlos erkliiren wollten.
Mit Riicksicbt auf diese Aeusserung bescbliesst der Gericbtshof sie zur bessern Prazisirung ibrer Antwort nochmals ins Be-rathungszimmer zurilckzuschicken, indem der Vorsitzende iiber Ersuchen des Vertheidigers deuselben nocb erklart, dass sie ohne Riicksicbt auf eiuzelne Stellen, wenn sie den Angeklagten flir scbuldlos halten, die Frage in ibrer Totalit&t verneinen kbnnen.
Nacb kaum viertelsttindiger Beratbung, bei welcber der Priisident nocb zu einer Aufkliirung gebeten wurde und mit dem Staatsanvvalt und Vertheidiger sich zu den Gesclnvornen ver-filgte, erscheinen die letzten wieder im Saale und der Obmann verkllndet unter freudiger Erregung des Auditoriums folgenden VVahrspruh: Zebn Stimmen n ein, zwei ja. — Diesem Verdikte gemiiss talite der Gericbtshof sofort das freisprechende Urtbeil.
Fizika v narodnej šoli.
(Spisal Antonij Leban-Mozirski.)
m.
Tako in jednako laliko učitelj umevno dcci predoči glavne reči o svetlobi. — Kar zadeva gorkote' učitelj pak lahko tako postopa.
Kateri so viri gorkote ? Solnce, kajti od njega je odvisna toplina ali temperatura različnih letnih in dnevnih časov; po solncu ravna se podnebje (klima) zemeljske povcršine. Kaj se zgodi, ako žgano apno z vodo polijemo? Vzbudi sc gorkota. Zakaj je človeku po jedi gorkeje nego prej ? Ker se jedila ke-miško v žclodecu razkrojijo in to vzbudi toploto. Kako se gorkota nastane? S trenjem in mnenjem. Ako derguemo jeklo ob terdi kamen, nastane — ogenj. Tudi se svedri, tečaji . . . pri strojih močno vgrejejo. Kos lesa, ki se na stružnici hitro verti, more se s.tem, da pritisnemo nanj močno drugega, uneti itd.
Zakaj odpadajo iskre, ako tolčemo z jeklom ob kremen? Zakaj ob cesti v dir tekočega konja švigajo iskre zvečer? Zakaj se vzgreje kladivo pri daljšej rabi, in kovač more žrebelj s spretnim kladivovanjem razbeliti? Zakaj se morajo osi pri voznih kolesih večkrat namazati (namastiti)? Zakaj si zažgemo roke, ako se po vervi hitro dol spustimo? Pri tem vprašanju, naj se otrokom pove, da je trenje in po njem prcuzročena gorkota tem veča, čem hitrejše se dol po vervi spustimo, ter čem dalja je daljina. Cesa je potreba, da nastane ogenj? Potrebna je toplina, da se kaka reč vname in prosti dohod zraka. Zakaj vgasne luč, ako vanjo pihamo, ali ako veter potegne? Katere reči imenujemo gorljive, katere negorljive? Ali ogreto telo hitro toploto zgubi? Močno ogreto telo počasu izgubi svojo toploto, da se ohladi. Ravno tako je znano, da telo nizke topline zadobi počasi višo toplino, ako se segreje. Toplota sc tedaj no d A v kako telo zapreti, ampak se gibl je neprenehoma. — Ako sc del telesa segreje, opazujemo da se toplota od delkov do delkov razprostira, dokler se jo nijso vsi enako navzeli. Baš to se zgodi, ako se dotakneti telesi raznih toplio; toplejše telo sc ohladi, merzlejo se segreje, dok nemati obe enake topline; gorkeje telo privaja tedaj merzlejo mu gor koto. — Ali vsa telesa razširjajo enako hitro toplota skozi svojo tvarino? Ne; igla, ki jo na enem koncu razbelimo, no moremo na drugem koncu prijeti, če se ne hočemo opeči. Temu nasproti sme še krajša terščica na enem koncu goreti, dočim njen drugi ko nec brezi škode držimo med persti. — Po tem razločujemo do bre in slabe prevodnike toplote. Kateri so najbolji prevodniki toplote ? Kovine, dobri prevodniki so tudi kapljiue, kamenje, mokri les, lažni zrak; rastlinsko vlakno in iz njega narejena
roba, svila, platno, mah, seno, sneg, led, steklo, smola, suhi les, rahla telesa in lukujičeva (volna, lasje, perje, slama, kožuhovina, suhi zrak) so slabi prevodniki. Slabi prevodniki toplote toploto sicer po času spre jemajo, ohranijo jo toda dalje časa, dočim jo dobri hitro p r e j e m a j o, a tudi hitro odd a j a j o. Po večernem razlaganju naj deca na sledeča vprašanja odgovarja:
Zakaj imajo kovinske konve (češka in poljska beseda za : kauue) za kavo in čaj navadno lesene roče? — Zakaj ne moremo žice dolgo časa deržati nad lučjo, brez da sc zažgemo, dočim fidibus brez opaznosti do perstov pogori? — Zakaj si lahko roko zažgemo, ako primemo ž njo žago, s katero smo ravno dalje časa žagali? Zakaj moremo, roko s pepelom potresši živo oglje na dlan položiti, brez da bi se zažgali ? Zakaj mogo kovači razbeljeno oglje na roko položiti ter je dalje časa tako deržati, ne da bi kaj neprijetnega čutili ? — Zakaj razgrejč železne peči sobo bolj od glinastih ? — Zakaj gori svečka, postavljena na leseno diljo, ne pa, ako jo postavimo na kovinsko pločo?
— Zakaj nas po zimi kožuhovina varuje mraza? — Zakaj damo ledenicam lesene, s slamo pokrite stene in slamnato strehe? — Zakaj je pod slamnato streho poletu hladno, po zimi pa gorko? Zakaj nahajamo v prav mrzlih krajih lesene hiše in ne kame-nene? — Zakaj ohranimo po zimi izbe topleje, ako je zavarujemo z dvojnatimi okni? — Zakaj nam je gorkeje v ohlapnej, nego v tesnej obleki? Zakaj ne pomrzne setvinc, ako je krije sneg?
— Zakaj nam je gorkeje poletu v černej obleki nego v belej ?
— Zakaj je navadno proti jutru mrzleje nego po — noči? — Zakaj navadno pri oblačnem nebu nij primrazkov?
(Dalje prih.)
Kocenov zemljepis za narodne šole.
Poslovenil Ivan Lapajne.
II. Oddelek.
Zemlja kot bivališče človekovo.
(Dalje.)
21. Vojvodstvo Štajersko.
408 kvadr. milj (224 Q miriam.) in 1,130.000 ljudi.
Lepa štajerska dežela je sicer planinska dežela, vendar ima med gorami ninogo in dobro obdelanih ravnin in dolin. Na južnem Štajerskem se pa nizki hribi in prijetni hoinlci verstč z rodovitnimi doli in ravninami.
Na zgornjem Štajerskem ob virih Mure stopajo v deželo pervotne Alpe, ki se delč v dve veji, Med Muro in Anižo so nizke Ture (Ilochgolling 90455' = 28GO m.). Dalje od Aniže
proti vzhodu do Semernika ho železno rudniške gore. Protu .jugu se pa odcepijo od pervotnili Alp dravsko-m urske Alpe med Dravo in Muro. Te gore imajo več raz-rastkov. Severo-vzhodni odraslek derži na severni strani proti Muri, ki ga preseka, a se potem še dalje do Wechsela na do-leujein Avstrijskem razširjuje. Jugovzhodni razrastek derži k Dravi in za Mariborom po lepih „sl o venskih goricah1* v ravnino prehaja. Severne apnen iške Alpe pokrivajo od Dachsteina deželne meje na levem bregu Aniže. (Tu so Hochthor 7000' = 2280 m., Hoclischwab 7170' = 2208 m.) Med Savo in Savinjo na koroški, kranjski, štajerski meji so solčavske gore kot nadaljevanje južnih a p n e n i š k i h Alp, ki se tudi prek Savinje razširjujejo (Hoč 3100', Donati 2800') in kot Maeeljske gore na Hervatsko zlivajo. Med gorenjo Savinjo in Dravo je Pohorje (Velika kapa 4867' = 1539 m.) Najimenitnejše ravnine so: velika ptujska, rodovitna 1 i p n i š k a in lepa graška ravnina. Najdaljša in najimenitnejša reka na Štajerskem je Mura, ki izvira na Salcburškcm in sc pri Legradu na Ogerskem v Dravo izteka. Najvažnejši njen dotok je Murica. D r a v a pa priteče z Koroškega in teče od zahoda proti vzhodu. 01) kranjsko-štajerski meji teče Sava, ki sprejemlje Savinjo. Na Štajerskem izvirajo tudi A niz a, Raba in Travna, poslednji dve imate v tej deželi le kratek tok.
Na Štajerskem jo več jezer, rudnic in toplic, n. pr. Aussee, Rogatec, Gleichenberg, Laško itd.
Podnebje je različno; na gorenjem Štajerskem ostro in hladno, na spodnjem Štajerskem mehko in toplo.
Na spodnjem Štajerskem so gosto naseljeni prebivalci pečajo največ s poljedelstvom in vinorejo, a tudi živiuar-stvom. Na zgornjem Štajerskem je zemlja za poljedelstvo ne-pripravna, tim priduejše se glešta živina, ki je zlasti obMurici (muriško pleme) izvorstna. Največji produkt zgornjega Štajerja so k o p a n i n e, v pervi versti žele z o, a tudi sol, premog itd.
Za duševno izobraženost skerbi na Štajerskem nad 700 ljudskih šol, več srednjih šol v Gradej, Mariboru, Celji, Ptuji in Ljubnem. Glede narodnosti je na Štajerskem okoli 700.000 Nemcev in okoli 450.000 Sloveueev, poslednji stanu jejo po spodnjem Štajerskem. Politično je Štajerska na 19 okrajnih glavarstev razdeljena.
1. Gradec ob Mitri, glavno rnosto z 80,000 lj., ima vseučolisčc, tehniko in več srednjih šol (po 2 gimnaziji in po 2 realki). Sedež sekov-skega knezoškofa, več fabrik in živahna kupčija. Lep razgled z grada. Ftirstenfeld, fabrika za tabak; Gleichenberg in Tobelbad, toplice; Voitsberg in Kijflaeh, premogokopi; tudi pri 1 v n i e ah (Eibis-vvald) so jame na premog.
2. Bruck na Muri (8000 lj.), živahna kupčija z železom, severovzhodno znamenita mu riška dolina. Ljubno (5200 lj.) ima rudarsko šolo in .realno gimnazijo, razvita obertnija z železom. Mariazoll imenitna
l
božja pot in fužine. V o r d c r n b o r g .in Eisonorz sta železna rudnika. Železna obertnija jo v Rottenmanu in Milrzzuschl ag-u pod Semor-nikora. Judenburg, mesto na Muri, nekdaj za tergovino važno. Ausee ima kameno in varjeno sol. Admont je stara in bogata benediktinska opatija.
3.	Maribor (13.000 lj.), sedež škofa lavantinskega, gimnazija, realka, moško učiteljišče, vinorejska šola, živahna kupčija z vinom in drugimi izdelki. V okoliei raste izverstno vino. Vzhodno od Maribora so razprostirajo prijazne „slovcnsko gorice4, na jugu-zahodo je Pohorje. Ptuj (4000 lj.), staro mesto, ostaline iz rimskih časov, vinoreja, živahna kupčija, nižja realna-gimnazija. Radgona, mesto s 2000 lj., vinoreja; Ljutomer, z znanim dobrim vinom; Ormuž, malo mestice; Rogatec, kisla voda; Konjice in Slo venska Bistrica z dobrim vinom; Slovenski Gradec; Colje, (4200 lj.), staro rimsko mesto na Savinji, gimnazija, meščanska šola. Laško, D o borna in Rimske toplico s toplicami; Brežice, kupčija z vinom. V Hrastniku in Torbovljah se dobiva dosta premoga.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Gradca. V. Kar sto čitali v „Tage8posti“, že pred začetkom deželnega zbora, potcrdilo se je popolnoma. Deželni odbor predložil je postavo, po kateri zgubijo vsi okrajni šolski sveti (razun mestnega v Gra !cu) dosedanjo pravico, saj nekoliko učiteljev imenovali, ino ta pravica pripada popolnoma deželnemu šolskemu svetu. Le prodlagati bodo smoli okrajni šolski sveti po tri prosilco za vsako prazno službo, ino izmed teh se mora joden imenovati, ako ni postavno zavire.
Tudi šolski odbor') je sprejel to osnovo s toliko večino, da so ne more deželnemu zboru predložiti predlog manjšine. Ali nekteri poslanci so vetider mislijo braniti pravico okrajnih šolskih svetov v zbornici, ino svoje razloge precej jasno povedati.
Mnogo učiteljskih društev je vložilo prošnje zoper osnovano postavo — ali dosihmal še nobeden okrajni šolski svet. To se ne da lehko razumeti, ker lota 1874. so se potegovali tudi ti sveti za svoje pravico. Morebiti niso imeli sej v zadnjem času? Ali so nočejo zameriti dežolnomu šolskemu svetu?*)
Iz Rajhenburga. Učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sovnico in Brežice je imolo 5. aprila za letošnje društveno leto pervi glavni zbor v Rajhonburgu. S prijaznim nagovorom skupščino je otvoril predsednik g. Jamšek. Po odobrenji zapisnikov zadnjih dveh društvenih zborov omeni predsednik, da se jo pomanjkanje učiteljev žalibože tudi v našem okrožji jelo čutiti (kaj bi pač znalo temu uzrok biti? Pis.); dalje, da se je ravnateljstvu štaj. „Lehrerbunda“ na vprašanje, kake korake je društvo že storilo, da bi bili članovi za čas zborovanja, podučevanja oproščeni, odgovorilo, da imamo za omonjene dneve od okr. šolskih svetov četrtke
') In deželni zbor v seji 13. aprila.	Ur.
’) Žalostno jo res, da se niso niti okrajni šolski sveti, niti okrajni zastopi za to važno pravico potegnili.	Ur.
privoljene. Na neko listnico, iz ktero jo bilo skoraj videti, kakor da bi naše društvo no imelo ob šolskih dnovih pravice zborovati, so jo ugovarjalo, dajo društveno vodstvo postavno postopalo, da so bili četrtki za zborovanja že v lanskem lotu dovoljeni, (er so se za letos od kompetentnih oblastnij zopet dovolili. Dalje se jo sklenilo, predložiti načrt peticije štaj. „J,ehrerbunda“, naj bi dosedanje pravice pri nameščenji učiteljev okrajnim šols. svetom tudi v prihodnje še ostalo po domačem deželnem poslancu, g. Žnidaržiču deželnemu zboru. Iz poročila predsednikovega o delovanji društva v pretečenem letu omenjam le, da je društvo štelo 3 podporne, pa 18 pravih udov, da jo štirikrat zborovalo in napravilo izlet v Zagreb, da je imelo ti prcdnašanj, in da je bilo v rokah sledečega odbora: Predsednik g. Jamšek, predsoduikov namestnik g. Ornik, blagajnik g. Poljanec, pevovodja g. Kunstič, zapisnikarja g. Volavšek in Matko, odborniki gg. Drozg, Kline in Kokot. Ob enem nasvetuje kot zdravilo za naše društvo znižanje društvonine na 50 kr. in zmanjšanje števila zborovanj na tri. Denarničar g. Poljanec ceni društveno premoženje z ostalimi dolgovi na 60 gl.
Ker ima uč teljsko društvo za okraje Kozje, Sovnico in Brežice iz pervo imenovanega okraja malo, rekel bi, razun Koprivnice skoraj nič podpore (pač zavoljo neugodne lege), kor niso bili društveni shodi iz omenjenega okraja v zadnjem času nič zastopanj, ker niti slišati nij, kdo daje še ud ali hoče ud dosedanjega društva ostati — slišati je colo, da so tam samostalno društvo snuje —: zato predlaga g. Ornik, naj so društvo v „l>režko“ oziroma „sevniško-brežko“ ali kakor Poljanec meni, v zasavsko učiteljsko društvo prckersti, zborovanja pa v brežki okraj (Brežice-Videm) preložijo. Ce se ima ta predlog sprejeti in društvo pronaroditi, čo se društvenimi zniža, če so število zborovanj zmanjša, o tem so bo po natanč-nojom preudarjanji in gotovem prepričanji pri prihodnjem zboru dogovarjalo.
V novi odbor so voljeni: g. J. Ornik, nadučitelj v Brežicah, predsednik; g. J. Poljanec, učitelj v Brežicah, predsednikov namostnik; g. A. Voglar, podučitelj v Brežicah, in gča. M. Svontnar, podučitoljica v Brežicah, zapisnikarja; g. J. Kunstič, učitelj v Sevnici, pevovodja; J. Matko, učitelj v Rajhcnburgu, denarničar; gg. J. Drozeg, učitelj v Koprivnici, J. Kline, učitelj v Artičah in A. Kokot, učitelj v Pišeeah, odborniki.
Dosedanjemu predsedniku in ustanovitelju društva pa g. Poljanec v imenu navzočih primerno zahvalo izreče, na kar g. Jamšek tudi v prihodnje v blagor in razvijanje društva netrudljivo sodolovati obljubi.
Za prihodnji izlet je 3. maj odločen; kam V, o tem se bomo že še ob času sporazumeli.	M.
Iz teržaške okolice. Gospod urednik! V zadnjem mojem dopisu ste si izvolili napraviti: opazko „Nam se zdi, da gospod dopisnik pretira". To jo sicer res, da vse imenovane osebo nijso noposrodnji predstojniki učiteljev, ali p o sred nji so pa, kar je toliko slabejso in hujšo učiteljem, kor velikokrat no vedo kje, kako, komu so so zamerili, vendar so toženi, grajani itd. Kako je pa sč šolo? Šola ali prav za prav obiskovanje in napredovanje v šoli ima veliko nasprotnikov. Ti so: 1. stariši, 2. uboštvo, 3 vreme, t. j. mraz in vročina, 4. paša in pranje, 5. začetek in konec šol-
skega leta, 6. pomanjkanje šolsko postave ali ostrega postopanja. Veliko starišev je. nemarnih, drugi rabijo svojo otroke doma, za varuhu mlajših bratcev ali kako drugo malo delce. Se drugi so starodobneži ter reko: Če jaz živim, ki nijsem v šolo hodil, bo tudi moj otrok, če bo hotel. Od tod pride, da otrok ali popolnoma šoli herbet oberne, ali če užo v časih dohaja, malo za uk in šolo sploh porajta. Uboštvo. Mnogo je takih starišev v okolici, ki nijmajo lastnega prebivališča, nobenega opravka in toraj tudi zaslužka no. Sledi toraj iz tega, da nijmajo kaj v usta in tudi ne kaj na život dajati no sebi ne otrokom. Na pol nagi tedaj otroci posebno po zimi v šolo ne morejo, Po zimi včasih burja hudo brije, da si komaj od-raščeni iz pod strehe upajo; po letu pa otrok iz pašo živino domu prižene — ves uspeban je, kaj sne, ter zaspi mesto, da bi v šolo šel. Kakor hitro trava spomlad ozeleni, uže se začnč šolske klopi v gorenji okolici prazniti; v spodnji okolici so pa skozi celo leto navadno v pondeljek ln soboto prazne, ker v pervem slučaju otroci pasejo, v drugem pa materam perilo v mesto in iz mesta nositi pomagajo. V spodnji okolici škoduje obiskovanju šol tudi nepraktični začetek in konec šolskega leta. V mestu začnejo ljudske in srednje šole 1. septembra in sklenejo so junija. Obrani so tedaj mladino pred strašansko vročino (v kaki šoli 36 stopinj lt.) V okolici pa, kjer nij niti stopinje gorkote manj, se otroci v šolo silijo. Sledi torej, da jih mnogo na mesto v šolo, k moriti so kopat hodi. Tisti otroci ki so v mestu v šolo hodili, imajo uže počitnice, med tem ko njih tovariši še dva meseca, do konca avgusta v šolo hoditi morajo, ter večkrat izostanejo rekoč, zakaj bom v šolo hodil, saj ti imajo uže prosto. Verhu tega je pa še naj večje zlo to, da provincija Torst z okolico šolskih postav nijma in da nij vpeljano obligato ri čno obiskovanje šolo. Magistrat sicer zapoveduje in tudi se kaznijo starši — ali vse je le prazna beseda in pri tem ostane. Nemarni stariši pa ali njih namestniki, kedar vidijo, da jim nič ne storijo, če so bili prav k magistratu klicani ali kaj enacega — potem še manj njih otroke v šolo pošiljajo kakor poprod.
Iz Ptuja 14. aprila. 12. t. m. se jo zbralo na Ptuji čez 30 učiteljev k društveni seji. Da se je toliko učiteljev zbralo, temu je vzrok le to, da je gospod nadzornik povabil učitelje, vdeležiti se shoda, kor se jo pogovarjalo o noktorih točkah šolskega in učnega reda, ktorc namerava mini-sterstvo predelati. Pred poldnem sc je dnevni red društva rešil. Dopisnika „Slov. Učitelja" in „Pad. Z." sta bila intorpelirana, zakaj v omenjenih časopisih o našem društvu nikdar nič čitati ni. Gosp. Romih obljubi dopisovati „Pad. Z.“, za dopisnika „Slov. Učitelja" so pa izvoli g. Žiher.
Sklenilo se jo, da ptujsko učiteljsko društvo pristopi k prošnji celjskega učnega društva glode petletne priklade def. podučitcljem. 0 prostem dnevu v majniku, kar postava dovoljuje, določil so jo 2. maja v ptujskem okraju, da no bo potrebno toga sl. okr. šol, svetu naznanjevati posebej.
Gospod nadzornik jo govoril o tedniku in o posameznih predmetih dobro sveto dajal. Popoldan so so pretresovalo točke: 8, 13, 24, 26, 37, 41 in 65. šolskega reda od 20. avgusta 1870. Debata o §, 24 bila jo pro-coj živahna, kajti nektori so bili za šibo v šoli, drugi pa proti. G. Žiher
je nasvetoval šibo za laž in tatbino. G. Ferk je lepo govoril zoper šibo, in njegov predlog, naj ta točka nespremenjena ostane, je bil sprejet.
Pri točki 37. jo g. llobič nasvetoval da naj pri domačih učiteljskih konferencah se tudi učiteljice ročnih del vdeložujejo, kar je pa g. Ferk pobijal, češ da omenjene druzega no razumč, nogo „nogavico“. Dovoljujem si opaziti, da ravno za take, ki malo ali nič ne razumejo o šoli, bi bilo vdeleževanje pri konferencah koristno, vsaj bi so kaj učile I
Pri §. 65 se želi, naj se na mesto skušenj samo šolske veselice obhajajo. Pri posameznih debatah s i so posebno vdeložavali g. nadzornik, g. Ferk, Kocmut, Robič, Možina, Vobič in drugi.
Še nekaj, Veselo je, in mnogo prinaša k duševnemu izobraževanju dobro obiskan učiteljski shod, a resniti so mora, da pri nas se učitelji le slabo udeležujejo. Vzrok temu je naprava, da učitelji na enorazrednih, kakor tudi na nekterih dvorazrednih šolah po četertkih učiti morajo. So pa tudi učitelji, kterim se ugodneje zdi, po mostnih ulicah pohajkovati, nogo k društveni soji priti.	Žiher.
Iz Št. Lorenca pod Prožlnom. Cel jsko učiteljsko društvo je zborovalo 5. aprila. Navzočih je bilo 19 udeležiteljov, med temi g. Radoslav Vodlak, učitelj v Št. Petru kot gost, ki jo pa potem tudi kot ud k društvu pristopil. Udeleževanje društvonih shodov nij nikakor tako živahno, kakor je želeti; bližnji in daljši tovariši, kaj Vas zaderžujeV
Zapisnik zadnje skupščine so poterdi; tudi društvoni računi preteklega leta, po treh pregledovalcih preglodani, se potordijo. G. zapisnikar prečita nekatere društvu došle dopise, ki so vzainč na znanje.
„Das Leben der Pflanze" bil je predmet, kojega jo potem obravnaval g. Vučnik, nadučitelj v Št. Jurji.
Živahno zanimanje se vnamo pri posvetovanji o peteciji na deželni zbor štajerski, v katerej društvo opozorovaje na §. šolsko postave glodč petletnih doklad, prosi, da se med definitivno učitelje nštevajo tudi definitivni podučitelji, kor imajo takšni podučitolji ravno iste dolžnosti in bremena, kakor učitelji.
V drugej peticiji so jo društvo obornilo do sl. deželnega zbora s prošnjo, da so okrajnim šolskim svetom ohrani pravica, učitelje imenovati to pravico namreč namurava si deželni šolski svet zase prisvojiti. ,
V. J.
(Za dopis iz Ormuža ni bilo danes prostora.)
Slovstvo.
(„Schematismus der Volksschulon Steiermarks) od leta 1876. je izdal deželni šolski nadzornik, g. lložok; dobiva se po 50 kr. pri njem in pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Šolske novice in drobtine.
(Pravda.) 14. t. m. je bil odgovoren urednik „S!ov. učitelja", Drag. Lorene pri konečni obravnavi pred okrožno sodnijo v Colji, tožen radi ponatisa po §. '24. tiskovne postavo, češ da jo ponatisnil oni dopis (Iva-
netič-ev) iz »Slovenskega nar(ida“. Zagovornik bil je dr. Jos. Sornec. Bil je spoznan za krivega, in na 25 gid. globe obsojen; pa je napovedal pritožbo na višjo sodnijo.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“) Odbor ima v četortek 3. maja’) sejo pri sv. Miklavžu v ljutomerskih goricah. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo o delovanji predsednika, o stanji društva, odobrenje raznih naredeb predsednikovih in posvetovanje o daljnem delovanji. 2. Posvetovanje o bodočem občnem zboru. 3. Posvetovanje o izdaji koledarja za leto 1878. 4. Razni predlogi. Seje se morejo udeležiti samo društveni odbornik i.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta). V seji 5. aprila. Med drugim suje posvetovalo o preliminar-ju štajerskega deželnega solskoga fonda za leto 1878. Rokurs krajnega šolskega sveta zoper nalogo okrajnega šolskega sveta, da se napravi sobo za šolske namene, se je zavernil.
(Učni odbor) štajerskega deželnega zbora, v katerem (odboru) je je tud slovenski poslanec dr. Sernec, pretresuje postavo o pravici do imenovanja učiteljev.*) — V goriškem deželnem zboru se je predlagalo o spremembi deželne šolsko postave.
(P r e me šče n j e.) Namesto dr. Mat. Wrotsehka, ki je premeščen na Dunaj, pride baje za deželnega šolskega nadzornika srednjih šol v Gradec, g Adam iz Linča, bivši ravnatelj graškega učiteljišča, in sedaj š. nadzornik gornje-avstrijski.
(Učiteljsko konference.) Učitelji konjiškega in šinarskoga okraja imajo 30. julija v Ločah okrajno učiteljsko konferenco; učitelji postojnskega okraja na Kranjskem pa 22. maja v Postojni.
(»Slov. Učitelj"), štev. 8 je bil zavoljo drobtine: »Bukovinski deželni šolski svet" zasežen.
Konfisciran.
(Kranjski deželni zbor) je v nekaterih točkah spremenil postavo od 29. aprila 1873.
(Vabilo.) Ormužko okrajno učiteljsko društvo ima 3. maja ob 10. uri predpoldnem v šolskem poslopju pri sv. Miklavžu svoj redni shod, na dnevnem rodu jo: 1) odobrenje zadnjega zapisnika; 2) dosla pisma; 3) Kemija vsakdanjega življenja (Lapajne); 4) O šolskih izletih (Štren kelj); 5) Cebclorcja, daljo (Šinko); G) Predlogi.
(Javna zahvala.) Slavno ravnateljstvo vino- in sadjerejske šolo v Mariboru je na prošnjo tukajšnej šoli blagohotno podarilo 100 jabolčnih divjakov in en zveženj cepičev, za kar so tu iskrena zahvala izreka.
V Št. Lorencu pod Prožinom, dno 10. aprila 1877.
Za šolsko vodstvo: V. JARC, učitelj.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: V Št. lonartskem okraju v Slov. goricah: Poduči-teljska služba v Sv. Lenartu (4razr.) s 480 (3G0) in stan.; učiteljska služba in podučitoijska služba pri sv. Benediktu (3razr) s 550 oziroma 440 (330) in stan.; podučitoijska služba pri sv. Ruprehtu (2razr.) s 440 (330) in stan. Pri vseh je doklada 40 gld. iz okrajno blagajnice. Obrok je do
') Pri slabem vremenu se preloži na 17. maj.
*) Ta gosp. poslanec se jo jako potegnil za pravico okrajnih šolskih svetov.	Urod,
20. aprila. (Razpis smo brali šo !o 8. aprila v „Gr. Z“. Ali je to postavno!1 Urad.) Učiteljska služba pri sv. Križu pri Rogatcu (4razr.) s 000 gld. in stan. do 15. maj-a na kr. s. svet.
Na Kranjskem: Dvo učiteljski službi (ona s 500, druga s 400) v Škofji loki (4razr.) do 20. maja na kr. s. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Kranjskem: Definitivno so imenovani gg.: Jož. Dnler, učitelj v Dvoru pri Žužemberku, Fr. VVebor, učitelj v Selcah, Mat. Mrak, učitelj na Dovjem, Jož. Kovček, učitelj na Vinicah, Fr. Gross, nadučitelj v Zagotji pri Savi.
~	 -	1	11 .ML-l-U-----1---LUU
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetua ulica, c. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“:
NOVE RISANKE
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, če-terta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.-2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
•Tanes GHontini in Fr. Dubois v Ljubljani.	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih ured-jene zemeljske krogle (globe), luno- inpla-netostroje najnižjih cen v slovenskem, hervat-skem in serbskem jeziku. Visoko naučno miui-sterstvo jih je v svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo.
Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in Iranko pošiljajo.
Fellil in Mina
4—12	tergovina s papirjem v Pragi.
Lastništvo „Ufiitoljsko društvo za slov. Štajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.