V Trstu razstava sodobne fotografije Marca temeljni kamen nove proizvodne hale podjetja Pipistrel Vse poti vodijo v ... koš? Primorski dnevnik PETEK, 10. FEBRUARJA 2012 št. 34 (20.357) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Porcinj, madež tudi za Italijo SandorTence V preteklosti smo že napisali, da je predsednik republike Giorgio Napolitano v teh kriznih časih edina trdna opora za italijanske državljane. Človek, ki je krepko presegel osemdeset let, razmišlja mladostno in s pogledom naprej. Napolitano je ta svoj optimizem izpričal tudi dan pred dnevom spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov. Omenil je odnose s Slovenijo in Hrvaško, omenil je narodne manjšine, katerih zaščita je najboljše zdravilo proti vsem nacionalizmom. Predsednik republike si je zaradi svojih stališč o fojbah v preteklih letih zaslužil precej kritik. Nekatere so bile utemeljene, druge ne. Takrat se je celo govorilo, da ima Napolitano slabe svetovalce, jaz pa sem prepričan, da je predsednik takrat govoril, kar je mislil, kot je danes iskren, ko govori o prijateljstvu s Slovenijo in Hrvaško in ko govori o manjšinah. Napolitano je včeraj napovedal bližnji obisk Porčinja v zahodni Benečiji, kjer je februarja leta 1945 prišlo do pokola partizanov katoliških edinic Osoppa. Črni madež v odnosu med partizani, ki so se skupaj borili proti nacifašistom, imeli pa so zelo različna stališča o bodoči meji med Italijo in Jugoslavijo. O Porčinju so sodišča izrekla vrsto razsodb, napisane so bile številne knjige in objavljene strokovne raziskave. Tragična dogajanja so v glavnem torej znana in raziskana, v italijanski javnosti pa je še vedno premalo navzoča zavest o tem, da so pokol pod beneškim Toplim vrhom uradne italijanske institucije, torej ne le tajna organizacija Gladio, dolgo časa sramotno izkoriščale proti Beneškim Slovencem. Tudi ta madež bo treba izbrisati. rim - Napolitano ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre Manjšini bistveni za odnose med sosedi Predsednik se bo maja poklonil žrtvam pokola v zahodni Benečiji washington - Srečanje v Beli hiši Obama podprl Montija pri njegovih prizadevanjih za rešitev italijanskih težav WASHINGTON - Italijanski ministrski predsednik Mario Monti je bil včeraj gost ameriškega predsednika Baracka Obame. Glavna pozornost v pogovoru je bila namenjena Montijevim prizadevanjem, da sku- paj s tehnično vlado, ki jo vodi, obnovi zaupanje mednarodnih trgov do Italije in ponovno zažene gospodarsko rast v državi, posredno pa s tem pomaga tudi Evropi v prizadevanjih za zajezitev dolžniške krize. Pri tem je naletel na podporo ameriškega predsednika. Govor pa je bil tudi o pripravah na vrh voditeljev držav skupine G8 in zveze Nato maja v Chica-gu in drugih vročih temah. Na 3. strani RIM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre (uradno praznovanje bo danes) izpostavil vlogo narodnih manjšin v odnosu med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Napolitano se je spomnil tržaškega srečanja julija 2010 s predsednikoma Slovenije in Hrvaške ter lansko snidenje v Pu-lju s hrvaškim kolegom Ivom Josipovičem ter s tamkajšnjo italijansko skupnostjo. Napolitano je napovedal, da bo v kratkem obiskal Porčinj v zahodni Benečiji, kjer so februarja leta 1945 komunistični partizani pobili skupino partizanov katoliških edinic Osoppo. Na 5. strani Blažinova opozorila ministra na vprašanje slovenskih šol Na 3. strani Maastrichtski sporazum ima 20 let Na 4. strani Menia o »luknji« v Nacionalnem zavezništvu Na 5. strani Jutri osrednja Prešernova proslava Na 12. strani Zaradi mraza delavci ladjedelnice doma Na 14. strani Sovodenjski sprevod z neznanko vremena Na 16. strani grčija - Nevarnost stečaja se je nekoliko oddaljila Vladne stranke pristale na varčevalne ukrepe, a Bruselj še ni odredil pomoči ATENE - Grčija je včeraj stopila pomemben korak k drugemu svežnju mednarodne finančne pomoči. Atene so namreč sklenile pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci o novih varčevalnih in reformnih ukrepih. Evrska skupina je sinoči razpravljala o drugi pomoči državi, a dokončnega dogovora ni dala. Nemčija pravi, da Grčija še ni storila dovolj za pomoč. Podobnega mnenja je Mednarodni denarni sklad (IMF). Da bo Grčija morala še prepričati partnerje v območju evra, preden bo lahko dobila drugi sveženj pomoči, je poudaril tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Na 13. strani manjšina - Odzivi o seji komisije FJK Med Slovenci ni velike solidarnosti TRST - Deželni odbornik Elio De Anna (na sliki) si je glede izrednega finančnega prispevka za Primorski dnevnik pričakoval nekoliko več solidarnosti s strani slovenske manjšine. Odbornik je posvetovalni komisiji Furlanije-Julijske krajine za Slovence zaman predlagal skupno stališče o tem problemu, ki ga bo sedaj rešil sam. Mnenje o sredini ne ravno spodbudni seji posvetovalne komisije sta včeraj izrazila slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Na 2. strani 2 Sobota, 11. februarja 2012 ALPE-JADRAN / državni prispevki - Po sredini klavrni seji posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino Odbornik De Anna pogreša solidarnost med Slovenci TRST - Deželni odbornik Elio De Anna po sredini seji posvetovalne komisije za Slovence res ni imel razlogov za dobro voljo. Komisija se namreč ni zedinila o njegovem predlogu za izredni dodatni prispevek 100 tisoč evrov Primorskemu dnevniku in se je s tem odpovedala »solidarnostnemu duhu«, ki ga je odbornik večkrat omenjal. Na koncu mu ni preostalo drugega kot napoved, da bo o namembnosti teh sredstev odločal sam. Predstavnik FJK ni hotel preštevanja v komisiji Če bi odbornik dal na glasovanje svoj predlog o prispevku našemu časopisu, bi njegovo stališče gotovo prodrlo. Za 100 tisoč evrov našemu dnevniku bi glasovali Rudi Pavšič, Dorica Kreševič, Iztok Furlanič, Aleš Wal-tritsch in Ksenija Dobrila, to se pravi pet članov komisije na osem prisotnih. De Anna očitno ni hotel preštevanja, ki bi še dodatno poglobilo razkol v komisiji. Odbornik tudi ni dal na glasovanje svojega drugega predloga (50 tisoč za PD in 50 tisoč za SSG), kot tudi ne predloga, ki ga je na koncu izne-sel Waltritsch (70 tisoč evrov za PD in 30 tisoč za SSG). Odločil je, da bo odločil sam, kar je sodeč po razpravi v komisiji najboljša rešitev. »Dnevnik obravnavati ločeno od gledališča« De Anna je v svojem uvodu omenil Slovensko stalno gledališče in izpostavil solidarnost, ki jo je manjšina ob podpori javnih uprav izkazala teatru. To so bile izredne okoliščine, kot se je danes v podobni izredni situaciji znašel dnevnik, je dejal De Anna. Želel je, da se komisija opredeli o predlogu za PD in da ne meša različnih finančnih situacij obeh manjšinskih ustanov. Takšno metodo soočenja in odločanja je podprl predsednik SGKZ Pav-šič, ne pa predsednik SSO Drago Što-ka. Vztrajal je, da je Dežela obljubila SSG 600 tisoč evrov državnih prispevkov in da je upravni svet, v katerem sedijo tudi predstavniki krovnih organizacij in Dežele, teh 600 tisoč evrov že formalno vknjižil v bilanco ustanove. Zato kot človek in pravnik Štoka ne more pristati na zmanjšanje obljubljenih sredstev za gledališče. De Anna je odvrnil, da se je komisija na zadnji seji opredelila za 500 tisoč evrov za SSG, kar je tudi stališče deželne uprave. Napovedal je, da Dežela z izrednimi ukrepi ne bo več pomagala gledališču, »ki mora delovati in načrtovati na osnovi razpoložljivih finančnih zmogljivostih.« Razprava obelodanila dve različni usmeritvi Razprava v posvetovalni komisiji je trajala skoraj dve uri, zaključkov pa nobenih, če izvzamemo odločitev De Anne, da bo sam odločal o »letečih« 100 tisoč evrov. Iztok Furlanič je svoj-čas predlagal drugačno porazdelitev državnih prispevkov 21 manjšinskim primarnim ustanovam. Njegov predlog je za vse zanimiv, nihče pa v resnici ga ne jemlje resno v poštev. Spričo krize, ki je zajela Primorski dnevnik, je Fur-lanič pokazal pripravljenost za začasni umik svojega predloga, kar je "de facto" tudi naredil. Svojega predloga drugačne porazdelitve prispevkov ni zagovarjal niti Benečan Riccardo Ruttar, ki se boji, da bodo zaradi »bitke« med SSG in dnevnikom nastradale manjše organizacije, posebno v Benečiji. To neke vrste soočenje med teatrom in dnevnikom ni všeč niti Janezu Povše-tu, ki je skupaj z Ruttarjem na koncu sicer podprl Štoko pri stališču, da SSG ne gre zmanjšati prispevka. Ravnateljici Kseniji Dobrili je žal, da je do takšnega soočenja prišlo prav na praznik slovenske kulture, kar ni spodbudno. Brez obotavljanj je ob krizi SSG podprla izredne prispevke za teater, danes pa je treba priskočiti na pomoč Primorskemu dnevniku. Enako stališče je zagovarjal Waltritsch. Podprl je usmeritev odbornika De Anne in pojasnil, da v komisiji ni bilo nikoli uradno rečeno, da bo gledališče prejelo 600 tisoč evrov. Pavšič je izhajal iz ocene, da je sedanji način javnega financiranja manjšine zastarel in da se je treba nujno dogovoriti za novega. Italija in deželna uprava nam morata pri tem pomagati in poskrbeti za sistemske vire financiranja. Glede PD je Pavšič podprl usmeritev De Anne ob ugotovitvi, da je v manjšini marsikdo v težavah, dnevnik pa v tem momentu v največjih težavah. »Kot smo se strnjeno odločili za solidarnost SSG, bi morali sedaj enako narediti za časopis,« je dejal predsednik SKGZ. S.T. Arhivski posnetek s seje posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino kroma komisija - Igor Kocijančič V* V • • V I • manjšini zal ni pretoka informacij Srčno upam, da potek razprave in predvsem sklepi posvetovalne komisije za slovensko manjšino ne bodo povzročili novih polemik med krovnima organizacijama, predvsem pa ne med našimi primarnimi ustanovami (še zlasti med SSG in družbo PRAE), na dlani pa je, da zadnje zasedanje tega telesa ne navdaja človeka z ravno spodbudnimi vtisi. Pričakovati je bilo, da bi ob novem kriznem pojavu, ki ta čas prizadeva Primorski dnevnik, komisija sposobna meritorne razprave o tem vprašanju in o odbornikovem predlog, na koncu pa, da bo odborniku posredovala soglasno mnenje ali priporočilo, ne pa pooblastilo njemu (oz. deželni vladi FJK), naj v zvezi z namembnostjo »spornih« 100.000 evrov poskrbi po svoji uvidevnosti. Poldrugo uro sem poslušal zanimiva in občasno protislovna daljša in »programska« razmišljanja o možnih receptih in pojavnih oblikah pobud za sistemsko rešitev stanja, kot da bi bili na kakem vsebinskem posvetu o manjšinski problematiki, ne pa na zasedanju posvetovalnega organa, ki bi se moral držati dnevnega reda in delovati v smeri oblikovanja čimbolj usklajenih mnenj in predlogov deželni vladi, prav gotovo pa filozofirati veliko manj. Ostaja tudi nekoliko grenak priokus ob dejstvu, da bi samostojna sa-lomonska rešitev deželne vlade utegnila premalo pomagati PD in spet pahniti SSG v krizno stanje, zaradi izredno ozkega manevrskega prostora, ki ga brezobrestno posojilo tržaške Občine dopušča SSG in izrecno predvideva aktiven obračun, ker v nasprotnem primeru stečejo pasivne obresti. Ob trditvi, ki je bila z več strani izrečena med zasedanjem posvetovalne komisije, da je bil prispevek SSG-ju v višini 600 tisoč evrov za leto 2010 izreden in enkraten, pa se postavlja tudi vprašanje usklajenosti delovanja in pretoka informacij znotraj nekaterih institucionalnih osebkov: če je bilo to vsem jasno, zakaj so na skupščini SSG, ko so sprejemali proračun za leto 2011 Dežela FJK in krovni organizaciji odobrili postavko v višini 600.000 evrov? Igor Kocijančič, deželni svetnik Mavrične levice komisija - Igor Gabrovec Neodločenost res ni dober znak Seja deželne posvetovalne komisije je odborniku De Anni in širši javnosti ponudila ne ravno najboljšo sliko skupnosti, ki je vse prej kot poenotena. Tokratni "casus belli" je bila namembnost 100 tisoč evrov, ki je bila nekako obljubljena SSG, saj jo je kot tako tudi ob pristanku predstavnikov Dežele v glavni skupščini že vpisalo v aktivo proračuna. Za vsoto je zaprosil tudi Primorski dnevnik z utemeljitvijo, da je bil časopis v minulem letu nepričakovano prikrajšan za približno 250 tisoč evrov državnih dotacij, kar je povzročilo hud primanjkljaj. Obe zahtevi in pričakovanji sta razumljivi in upravičeni. Nesporno je, da je bil edini slovenski tiskani dnevnik v Italiji žrtev ponovnega klestenja prispevkov, ki je povsem krivično. Gledališče pa je proračun za minulo leto uravnovešalo računajoč na isto postavko, ki se mu razblinja poldrugi mesec po zaključku finančnega leta. Zmanjševanje dotacij "a posteriori" ni nikdar prijetno in tudi ne pravično, pa čeprav se v Italiji večkrat dogaja. Pasiva v obračunu bi najbrž za SSG pomenila dodatne stroške, ki so vezani na dogovore o brezobrestnem posojilu s strani Občine Trst. Posojilo je brezobrestno le kot nagrada za uravnovešen obračun. V nasprotnem primeru se torej pojavijo novi izdatki. De Anna je na seji, ki se je, ciničnost usode, odvijala na dan praznika slovenske kulture naposled poskusil salomonsko predlagati enakomerno delitev obema ustanovama. Nakar si je vzel čas za premislek in bo zato sam odločal. Preveriti velja, ali obstaja še druga možnost rešitve po Salomonovem načelu. Decembra je namreč deželni svet prvič po nekaj letih ponovno financiral deželni sklad za slovensko manjšino kot nalašč v višini 100 tisoč evrov . V primeru popolnega soglasja deželne uprave in posvetovalne komisije bi lahko vsoto -sicer nekoliko povlečeno- v celoti namenili eni od dveh navedenih ustanov in s tem po starem pregovoru rešili volko-vo lakoto in kozino kožo. Jasno je, da gre v obeh primerih za enkratna prispevka in da bosta morali obe ustanovi svoje proračune kakorkoli že za tekoče leto 2012 pisati na osnovi nekih finančnih danosti, ki niso prijazne, se pa moramo z njimi sprijazniti. Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk slovenija - Predstavitve ministrskih kandidatov Tudi drugih šest kandidatov uspešno skozi pristojne odbore O celotni ministrski ekipi bo državni zbor odločal že na današnji seji LJUBLJANA - Pred pristojnimi delovnimi telesi DZ se je včeraj uspešno predstavilo še šest kandidatov za ministre nove vlade. Prva sta pred poslance stopila Andrej Vizjak (delo, družina, socialne zadeve) in Aleš Hojs (obramba), nato pa še Senko Pličanič (pravosodje, javna uprava), Tomaž Gantar (zdravje), Janez Šušteršič (finance) in Karl Erjavec (zunanje zadeve). Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je izpostavil pomembnost socialnega dialoga ter medgeneracijskega dogovora. Viz-jak tudi meni, da pokojninski sistem ni javnofinančno vzdržen in tudi ne pregleden. Po njegovem je treba zmanjšati pogoje za predčasno upokojevanje in spodbujati zaposlene k čim daljši aktivnosti. Prav tako pa verjetno ne bodo mogli ubežati postopnemu zviševanju starostne meje upokojevanja. Kandidat za obrambnega ministra Aleš Hojs je napovedal, da bo novi zakon o obrambi treba sprejeti v roku dveh let. Kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič si je kot glavno nalogo svojega ministrovanja zadal povečanje ugleda pravosodja in javnega sektorja. Tomaž Gantar je poudaril pomen javnega zdravstva in potrebo po krepitvi pri- marnega zdravstva. Kot je na vprašanja poslancev pojasnil Gantar, je tržni princip tisti, ki bo spodbudil vodstva zdravstvenih ustanov in delavce, da bodo delali bolj učinkovito in kakovostno. Šušteršič je med svojimi glavnimi nalogami na položaju finančnega ministra izpostavil znižanje javne porabe za 800 milijonov evrov v letu 2012, poenostavitev davčnega sistema z razbremenitvami pri dohodnini in uvedbo t.i. socialne kapice ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje. Dolg države ne bi smel preseči 50 odstotkov BDP, interventni zakon bi podaljšal do konca leta. Erjavec je napovedal, da radikalnih sprememb zunanje politike ne bo, pri čemer se je zavzel tudi za ohranitev gospodarske diplomacije na zunanjem ministrstvu.Koalicijska pogodba predvideva tudi racionalizacijo slovenske diplomacije, a kot je dejal Erjavec, konkretnejših načrtov še ni. Prvih šest ministrskih kandidatov se je pred matičnimi parlamentarnimi odbori predstavilo že v torek. Odbori pa so njihove predstavitve ocenili kot uspešne. DZ pa bo o celotni ministrski ekipi odločal na seji v petek. zadnja seja Pahor vodenje vlade končal z mislijo na odnose s Hrvaško LJUBLJANA - Borut Pahor je včerajšnje zadnje vodenje vlade pred predajo položaja Janezu Janši posvetil odnosom s Hrvaško, so sporočili iz njegovega kabineta. Z ureditvijo spornih vprašanj s sosedo so se Slovenija, Hrvaška, celotna regija in EU rešili nevarnosti, da bi zapleti prerasli v varnostno vprašanje, je menil Pahor in ob zdravici pri delovnem kosilu vlade na svoji zadnji seji dejal, da je bila ureditev 18 let trajajočega spora s Hrvaško glede meje strateškega pomena. Arbitražni sporazum s Hrvaško je eden glavnih dosežkov odhajajoče vlade in njenega predsednika vlade. Pahorjevi nasprotniki menijo, da Slovenija z arbitražnim sporazumom tvega preveč, vseeno pa za zdaj ne dajejo znakov, da ga ne bodo spoštovali. Poleg tega kot glavne dosežke vlade Boruta Pahorja izpostavljajo med drugim še, da je na gospodarsko in finančno krizo odgovorila s protikriznimi ukrepi in strukturnimi prilagoditvami, da je ohranila in obranila vzdržnost javnih financ, z garantnimi shemami omejila najhujše učinke finančne krize, ohranila zmerno gospodarsko rast in nizko inflacijo in omejila plače v javnem sektorju. Pa-horjeva vlada se je od novembra 2008 sestala na 172 rednih sejah, bilo pa je tudi 171 dopisnih sej. Skupno na rednih in dopisnih sejah je ministrski zbor obravnaval skoraj 11.000 točk dnevnega reda. Sprejeli so 434 zakonskih predlogov, ki so bili posredovani v nadaljnjo obravnavo državnemu zboru, ter 1340 različnih aktov vlade, kot so uredbe in odloki. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 11. februarja 2012 3 rim - Na včerajšnji seji senatne komisije za kulturo in izobraževanje Beseda tudi o vprašanju slovenskega šolstva v Italiji Na to je ministra za šolstvo Francesca Profuma opozorila senatorka Tamara Blažina (DS) RIM - Na včerajšnjem nadaljevanju avdicije novega ministra za šolstvo, univerzo in raziskovanje Francesca Profuma v sedmi komisiji italijanskega senata, ki je pristojna za kulturo in izobraževanje, je beseda tekla tudi o slovenskih šolah v Italiji. Na problematiko slednjih je opozorila senatorka Tamara Blažina (Demokratska stranka), ki je ministra Profuma opozorila na nekatere specifične aspekte slovenskega šolstva v Italiji in predvsem na nekatere probleme, ki jih je treba rešiti. Kot piše v sporočilu za javnost, je Blažinova v svojem posegu poudarila potrebo, da se pripadnikom manjšine zagotovi celovit šolski sistem v mater-nem jeziku, kar spada med osnovne državljanske pravice, dalje je poudarila, kako v zadnjih letih stalno narašča vpis v slovenske šole na Tržaškem in Goriškem ter v dvojezično šolo v Špe-tru v Benečiji in to tudi s strani neslovenskih družin, kar predstavlja za manjšinsko šolo veliko priložnost, ampak tudi posebno odgovornost. Senatorka je tudi opozorila na predlog o ustanovitvi dveh novih dvojezičnih in ene trojezične šole v videmski pokrajini, kar po njenih besedah dodatno potrjuje, kako postaja naša šola vse bolj tudi sredstvo za integracijo med prebivalci Furlanije Julijske krajine. Blažinova pa je tudi opozorila na negativne posledice, ki so jih tudi za slovenske šole povzročili vladni ukrepi zadnjih let, saj so izhajali zgolj iz proračunskih potreb in niso upoštevali po- www.primorski.eu1 Senatorka Tamara Blažina (na sliki KROMA zgoraj) je ministra Profuma opozorila na vprašanja slovenskega šolstva v Italiji (na sliki Bumbaca desno arhivski posnetek z Osnovne šole Otona Župančiča v Gorici) sebnih razmer, v katerih se nahaja manjšinsko šolstvo. Med odprte probleme je uvrstila še neuresničene člene zaščitnega zakona na področju šolstva, kot sta npr. tista o ustanovitvi avtonomne slovenske sekcije pri tržaškem glasbenem konservatoriju ali o ureditvi položaja urada za slovenske šole, opozorila pa je tudi na nekatera bolj aktualna vprašanja, kot sta začetno izobraževanje učnega osebja in ureditev seznama osebja za dvojezične šole. Pri tem je izrazila željo, da bi, predvsem kar zadeva šolsko avtonomijo in osebje, v okviru napovedanih novosti prišlo do rešitve nakazanih problemov, o katerih so pristojni uradi na ministrstvu že natančno seznanjeni. Senatorka je ministru tudi predlagala, da bi ponovno prišlo do neposrednega soočenja s predstavniki manjšine, kjer bi lahko tudi skupaj poglobi- li najpomembnejše točke zakonskega osnutka za slovenske šole, ki ga je Bla-žinova vložila skoraj pred letom dni. Profumo, ki bo na vse posege odgovoril na prihodnji seji komisije, je v krajšem pogovoru vsekakor sprejel predlog za čimprejšnje srečanje s predstavniki manjšine, ki mora biti čim bolj tehnične narave, kar naj bi tudi omogočilo, da pristojni uradi rešijo odprta vprašanja, piše še v sporočilu za javnost. Pokušina oljčnega olja in vina v Sv. Antonu KOPER - Jutri bodo v Zadružnem domu v Sv. Antonu pri Kopru med 16. in 21. uro gostili že 11. Pokuši-no vina in oljčnega olja. Obiskovalci bodo lahko izbirali med izbranimi vini kot so refošk, malvazija, cipro, maločrn in druga ter izvrstnimi sortnimi oljčnimi olji kot so belica, leccino ali frantoio. Tako kot vsako leto bodo tudi letos vina in oljčna olja ocenjevali, najboljše pa v okviru prireditve tudi nagradili. Za obisk prireditve je potreben nakup kozarca z vrečko, za katerega bo treba odšteti 5 evrov. Tradicionalno prireditev, ki poteka v okviru projekta Gastronomski zakladi Istre 2012, organizira Društvo vinogradnikov in pridelovalcev oljčnega olja iz Bertokov, Pobegov -Čežarjev in Sv. Antona -VINOL. Več informacij o sami prireditvi dobite na www.vinol.net. Danes nočni pohod z Razdrtega na Nanos RAZDRTO - Danes ob 20. uri se bo ob 20. uri pred Barom nanos na Razdrtem začel tboje v vsakem vremenu, zato se je potrebno primerno obleči in opremiti (čevlji, palice, lučka, rokavice, kapa, ustrezna oblačila, goretex ..., če bodo razmere zimske še dereze in cepin). Tempo pohoda bodo prilagodili najpočasnejšim, vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost. Pred pohodom bo ob 18. uri v Baru Nanos potopisno predavanje Mateje Komac o Kitajski. Predavateljica, diplomirana sinologinja in sociologinja kulture, turistična in planinska vodnica ., se je tja prvič odpravila pred desetimi leti, skupaj tam preživela več kot dve leti, bo predstavila nekaj teh raznolikosti, slišali bomo, kako zveni kitajščina in se lahko naučili tudi napisati ali prebrati kitajsko pismenko. Po povratku z Nanosa bodo udeležencem v baru ponudili kozarček kuhanega vina. 4 Sobota, 11. februarja 2012 GOSPODARSTVO nm evro - Maastrichtski sporazum, podpisan februarja 1992 na Nizozemskem Ima komaj dvajset let, a je že krepko postaran Za podpis pripravljena nova pogodba za koordinacijo ekonomskih in proračunskih politik TRST - Samo dvajset let ima, pa ž mora na prvo 3 * lepotno operacijo. Maastrichtska pogodba, steber J skupne evropske valute, ki je bila podpisana 7. februarja 1992 v istoimenskem nizozemskem mestecu, je zaradi hude krize, ki je zajela Evropo in še posebej njeno skupno valuto, morala na ponovni izpit. Za podpis je namreč pripravljen nov sporazum, ki jo bo zamenjal, tako imenovani fiscal compact ali po domače proračunski pakt, ki naj bi odpravil pomanjkljivosti prve pogodbe iz Maastrichta. Kot je povedal Jacques Delors, eden od velikih arhitektov skupne valute, je bila glavna hiba stare pogodbe ta, da je določala skupne ekonomske kriterije, ne da bi predvidela koordiniranja ekonomskih politik. Napaka, pravi Delors, ki je neizbežno vodila v sedanjo dolžniško krizo. Maastrichtska pogodba je bila podpisana v času, ko se je Evropska unija še imenovala Evropska gospodarska skupnost, ko se je govorilo o ECU-ju, članic pa je bilo samo dvanajst. Pogodba, ki je začela veljati 1. novembra 1993, bo ostala v zgodovini kot steber poznejšega evra. A tudi kot dokaz neuresničene ambicije, ki jo je ustavilo pomanjkanje poguma takratnih evropskih voditeljev. Če bi se bila proračunska unija, ki jo zdaj obljublja fiscal compact, uresničila vzporedno z uvedbo evra, bi imela evropska valuta stabilnejšo podlago, po kateri bi hodila. Toda namesto integracije ekonomskih in proračunskih politik - procesa, ki zahteva prenos deležev nacionalne suverenosti na Evropsko komisijo -je biula naloga nadzorovanja državnih proračunskih politik prepuščena Paktu stabilnosti in rasti. Paktu, ki ga Nemčija in Francija nista najmanj pomišljali reformirati leta 2003, ko sta prišli sami v navzkriž z Brusljem zaradi previsokih proračunskih primanjkljajev. Maastricht sicer ni predstavljal samo zagon Gospodarske in denarne unije (EMU). Njegovi očetje so sanjali o politični Evropi, zato so uvedli koncept Evropske unije in načelo evropskega državljanstva, s katerim je bila vzpostavljena pravica vseh evropskih državljanov, da lahko kandidirajo in volijo na občinskih volitvah ali za Evropski parlament tudi v državi, ki ni njihova, a je članica EU. Nova evropska stavba, ki jo je sezidal Maastricht, sloni na treh stebrih: na skupni evropski politiki, na skupni zunanji in varnostni politiki in na sodelovanju na področjih pravosodja in notranjih zadev. Lizbon-ski sporazum, podpisan pred štirimi leti, je razvil zadnja dva stebra z vzpostavitvijo skupne zunanje politike in zagonom vzpostavljanja skupnega pravosodnega sistema. Zal pa je spregledal potrebo po vzpostavitvi skupne ekonomske in proračunske politike. gibanja - Podatki državnega statističnega urada Januarja v Sloveniji 0,5-odstotna deflacija LJUBLJANA - V Sloveniji so se januarja cene življenjskih potrebščin znižale, saj so bile v primerjavi z decembrom 2011 nižje za 0,5 odstotka. Na letni ravni so se cene zvišale za 2,3 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,8-odstot-na, je včeraj sporočil državni statistični urad. Cene so se januarja podobno kot pretekla leta znižale. Januarska deflacija je predvsem posledica zimskih razprodaj, ugotavlja statistični urad. Najbolj so se namreč znižale cene v skupinah obleka in obutev (-16%), pri čemer obutev za 18,6%, oblačila za 15,8%, drugi tekstilni izdelki in dodatki pa za 4,5%. Alkoholne pijače in tobak so se januarja pocenile za 1,1%, od tega tobačni izdelki za 1,6%, alkohol pa za 0,2%. Cene v skupini rekreacija in kultura so bile nižje za 0,2%, najbolj pa so se pocenili izdelki v podskupini oprema za šport (-12,3%). Skupno rast cen so najbolj znižale nižje cene obleke in obutve (-1,2%) in nižje cene opreme za šport (-0,1%). Najbolj pa so se januarja zvišale cene v skupinah komunikacije (+2,9%), hrana in brezalkoholne pijače (+1,4%), stanovanje (+1,2%), prevoz (+1,0%) in gostinske in nastanitvene storitve (+0,6%). Višje cene v skupini komunikacije so bile predvsem posledica končanih akcijskih ponudb nekaterih ponudnikov telefonskih in internetnih storitev. Te storitve so bile tako v povprečju dražje za tri odstotke. Hrana se je v povprečju podražila za 1,5%, najbolj pa zelenjava in sadje (+12,5% oz. +1,0%), cene kruha in izdelkov iz žit ter olj in maščob pa so se nekoliko znižale (-0,3% oz. -0,2%). V skupini stanovanje so se najbolj podražili daljinska energija (+4,2%), tekoča goriva (+3,1%) in električna energija (+2,3%). Na drugi strani pa so se najbolj pocenile storitve iz podskupine druge storitve za stanovanje (-1,5%) in trda goriva (1,4%). Na gibanje cen v skupini prevoz so najbolj vplivale višje cene cestnega potniškega prevoza (+6,8%) in goriv in maziv (+2,8%), cenejši pa so bili rabljeni osebni avtomobili (-1,9%). K skupni mesečni rasti cen so 0,2% prispevale podražitve hrane in naftnih derivatov, po 0,1% pa višje cene električne energije, prevoznih storitev, prispevka za RTV in telefonskih oz. internetnih storitev. V letni primerjavi so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje (+4,7%). Opazneje so se podražili izdelki in storitve tudi v skupinah alkoholne pijače in tobak (+4,1%), hrana in brezalkoholne pija- če (+3,9%), raznovrstno blago in storitve (+2,9%), gostinske in nastanitvene storitve (+2,5%) ter prevoz (+2,0%). Pocenili pa so se najbolj izdelki in storitve v skupini obleka in obutev, in sicer za 2,2%. Mesečna rast cen, merjena s harmonizira-nim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila januarja negativna in je znašala -0,3 odstotka. Letna rast cen je bila 2,3-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa 2,1-odstotna. Na statističnem uradu so včeraj izpostavili dejstvo, da se številni prebivalci Slovenije ne strinjajo z uradno inflacijo. Večina jih ima namreč občutek, da je dejanska inflacija višja od uradne. To je potrdil tudi indeks pogostih nakupov, v katerega so državni statistiki vključili neposredne nakupe, ki se običajno opravijo vsaj enkrat mesečno. V nasprotju z uradno inflacijo, v katero so vključeni tudi manj pogosti nakupi, tako indeks pogostih nakupov zajema le tiste bolj pogoste. Podatki so pokazali, da je bil indeks pogostih nakupov v zadnjih petih letih, razen v letu 2008, dejansko višji od uradne inflacije. Zato so na statističnem uradu predstavili novo aplikacijo, kalkulator osebne inflacije. Ta uporabniku omogoča, da z vnosom zneskov, ki jih je namenil za posamezne skupine blaga in storitev, spremeni uteži za posamezne skupine in podskupine proizvodov in storitev. Tako bodo na osebno inflacijo posameznika bolj vplivale podražitve ali pocenitve v tistih skupinah, za katere je zapravil več, in obratno. Aplikacija bo na voljo na spletni strani statističnega urada. Umar: Januarsko gibanje cen •V I • I «v pričakovano in iogicno Januarska deflacija je po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) skladna s pričakovanji in sezonsko zaznamovana. Dolgoročnejše gibanje inflacije medtem po navedbah Umarja še naprej ostaja zaznamovano predvsem s šibko gospodarsko aktivnostjo, ki vpliva na umirjeno rast večine cen v državi. Letna rast cen je v Sloveniji precej nižja kot v povprečju evrskega območja, kjer je letna inflacija po podatkih Eurostata znašala 2,7 odstotka. V Umarju so ugotovili, da so sezonsko nižje cene obleke in obutve k deflaciji prispevale 1,2%, višje cene sveže zelenjave pa so imele pozitiven prispevek v višini 0,2%. (STA) ■ I . V • VI I . • v v • • V trziskem pristaniscu januarja rahel upad pretovora TRŽIČ - V prvem mesecu leta se je prtovor v tržiškem pristanišču glede na lanski januar zmanjšal za 2,39 odstotka. Po podatkih pristaniške uprave je bilo v preteklem mesecu pretovorjeno 314.042 ton blaga, januarja 2011 pa so ga pretovorili 321.741 ton. Najbolj se je v medletni prim-nerjavi zmanjšal pretovor celuloze (-10,22%) in metalurških tovorov (-14,47%), medtem ko se je povečal pretovor goriv (+62,63%) in rahlo tudi avtomobilov (+4,70%). Kot so ob objavi podatkov komentirali v pristaniški upravi, je še prezgodaj ocenjevati gibanje pretovora v letu 2012, za kar bo potrebno počakati še kakšen mesec, ko bodo podatki bolj konsolidirani. V pristanišču so sicer prepričani, da ne bi smelo priti do poslabšanja trendov glede na leto 2011, ki se je končalo z 12,32-odstotnim povečanjem pretovora glede na leto 2010. Prva italijanska etapa izvozne poslovne šole starta iz Vidma VIDEM - Export Business School 2012, izobraževalna iniciativa, ki jo je banka Unicredit organizirala za majna in srednja podjetja v Furlaniji-Julijski krajini, bo svojo prvo etapo začela v Vidmu. V partnerstvu z milansko univerzo Politecnico in tržaško poslovno šolo MIB School of Management bo letos pozornost namenjena internacionalizaciji podjetij. Cilj je ponuditi podjetnikom instrumente in metodologije za konkurenčno in učinkovito izvozno dejavnost. Export Business School 2012 predvideva sedem srečanj v času od 23. februarja do 2. aprila, ki bodo potekala v Vidmu in v Trstu. Vrednost slovenskega izvoza lani za 12 odstotkov večja kot v letu 2010 LJUBLJANA - Slovenija je lani izvozila za 20,46 milijarde evrov blaga, kar je 12,2 odstotka več kot predlani. Uvozila je za 22,11 milijarde evrov blaga oziroma za 11,2 odstotka več kot leto prej, je razvidno iz začasnih podatkov državnega statističnega urada. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v letu 2011 tako znašal 1,65 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 92,5-odstotna. Decembra je Slovenija izvozila za 1,54 milijarde evrov blaga, kar je 4,5 odstotka več kot decembra predlani. Uvozila ga je za okoli 1,76 milijarde evrov oz. za 2,1 odstotka več kot decembra 2010. Pokritost uvoza z izvozom je bila 87,7-od-stotna, primanjkljaj pa je znašal 216 milijonov evrov. V države EU je bilo decembra izvoženo za 1,07 milijarde evrov blaga, kar je 69,2 odstotka izvoza vsega blaga, blago, prejeto iz držav EU, pa je bilo vredno 1,37 milijarde evrov, kar je 78,1 odstotka vsega uvoženega blaga. V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 473,9 milijona evrov blaga, od tam uvozila pa za 384 milijonov evrov blaga. EVRO 1.3288 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. februarja 2012 evro (povprečni tečaj) valute 9.2. 8.2. ameriški dolar 1,3288 1,3274 japonski jen 102,63 102,11 kitajski juan 8,3717 8,3614 ruski rubel 39,5546 39,5590 indijska rupija 65,5830 65,2350 danska krona 7,4320 7,4328 britanski funt 0,83665 0,83495 švedska krona 8,8045 8,8285 norveška krona 7,6300 7,6290 češka krona 24,985 24,812 švicarski frank 1,2103 1,2114 madžarski forint 290,90 289,65 poljski zlot 4,1971 4,1773 kanadski dolar 1,3219 1,3199 avstralski dolar 1,2295 1,2251 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3535 4,3505 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6989 0,6990 braziljski real 2,2882 2,2853 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3331 2,3191 hrvaška kuna 7,5857 7,5823 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. februarja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25700 0,52000 0,76600 0,05583 0,07667 0,13083 0,664 1,086 1,385 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.827,05 € -87,12 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. februarja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,10 IMTTTDCI IDADA 1 ill +2,22 +1 00 KRKA 1 1 IKA KOPFR 51,05 +1,09 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,60 130,00 158 10 +0,00 -7,14 TELEKOM SLOVENIJE 69,50 +0,06 -0,71 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,58 AERODROM LJUBLJANA 10,95 DELO PRODAJA 24,00 rrm Ta^nn +2,34 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 17,90 i on NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,05 h/11 IMnTCCT -) 7n +0,06 +0,33 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 9,30 5,01 9,90 -2,31 -6,12 +2 19 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 225,85 12,00 178 00 +0,84 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 72,00 10,56 -2,22 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. februarja 2012 -0,09 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,77 88,35 12 55 -2,41 -1,12 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,416 0318 +0,97 -3,41 -5 12 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,489 -3,26 EDISON ENEL ENI 0,83 3,278 1723 -0,36 -0,12 FIAT FINMECCANICA 4,758 3 518 +0,47 +2,90 +0 17 FINMECCANICA GENERALI IFIL 12,17 +0,41 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,577 13 68 -1,19 +1 56 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 24,75 -0,40 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,468 4,928 -2,99 -0,20 -1 11 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,597 7,47 12 39 +0,00 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 35,87 -0,88 +0,45 -0 17 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,52 5,145 0816 +0,29 TENARIS TERNA 15,01 -0,85 +1,97 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,73 0,038 -0,65 -2,99 UNICREDIT 3,94 4,43 +0,92 -0,98 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 99,79 $ +1,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. februarja 2012 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 569,05 -1,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.768,75 814,11 1.789,28 532,51 1.489,90 1.995,88 -0,28 +1,91 +0,93 +1,04 -0,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.906,16 2.566.79 1.353,39 1.281.23 6.788.80 5.895,47 3.424,71 2.232,60 1.025,8 2.512,92 9.002.24 2.981,17 21.010,01 2.349,59 17.830,75 +0,17 +0,83 +0,25 +0,23 +0,59 +0,33 +0,43 -0,27 +0,16 -0,05 -0,15 +0,03 -0,04 +0,09 +0,70 / ITALIJA Petek, 10. februarja 2012 5 rim - Napolitano pred današnjim dnevom spominjanja na fojbe in eksodus »Zaščita manjšin zdravilo proti vsem nacionalizmom« Predsednik republike napovedal bližnji obisk v Porčinju v zahodni Benečiji RIM - Skupna evropska vizija je učinkovito sredstvo v boju proti nacionalizmom, zdravilo proti nacionalističnim težnjam pa je tudi zaščita narodnih manjšin. Predsednik republike Giorgio Napolitano je na včerajšnji uradni slavnosti pred današnjim dnevom spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre posvetil glavno pozornost prihodnosti, čeprav ne gre pozabiti na tragično preteklost, predvsem z namenom, da se ne bo nikoli več ponovila. Predsednik je v govoru na Kvirinalu zelo veliko pozornost namenil odnosom s Slovenijo in Hrvaško, napovedal pa je obisk v Furlaniji-Julijski krajini, kjer bo med drugim počastil spomin žrtev pokola v Porčinju v zahodni Benečiji. Napolitano, kljub vsem gospodarskim in drugim težavam, trdno verjame v Evropo in v njeno povezovalno moč. Tudi v boju proti nacionalizmom. Posebej je omenil lansko puljsko snidenje s hrvaškim predsednikom Ivom Jo-sipovičem in s tamkajšnjo italijansko skupnostjo, globoko pa se mu je vtisnilo v spomin tudi tržaško srečanje treh predsednikov julija leta 2010. Pogled naprej po Napolitanovem prepričanju Italija, Slovenija in Hrvaška dolgujejo tistim, ki so v preteklosti trpeli, obenem pa tudi mladim, ki jih čakajo nova spravna dejanja. Predsednik je izrecno omenil tragične razkole med tistimi, ki so se borili proti nacifašizmu, pri čemer je imel v mislih dogajanja v Porčinju. V kratkem bo obiskal ta kraj na povabilo predsednika Furlanije-Julijske krajine Renza Tonda in drugih deželnih oblasti. Minister za mednarodno sodelovanje Andrea Riccardi je dejal, da padli v fojbah in trpljenje, ki so ga doživeli ljudje iz Istre, Dalmacije in Fur-lanije-Julijske krajine ne smejo utoniti v pozabo. Vendar ti časi so danes za nami, je pristavil Riccardi, po katerem so vse nacionalistične ideje zelo škodljive. Predsedstvo republike je za strokovnega govornika tokrat izbralo tržaškega zgodovinarja Raoula Pupa, Napolitano pa je zatem odlikoval sorodnike žrtev fojb. Pred prireditvijo na Kvirinalu je nagrade 10. februar podelilo ezulsko združenje Venezia Giulia-Dalmazia. Nekateri nagrajenci so se udeležili prireditve na Kvirinalu. Na- prej do novice www.primorski.eu] Predsednik Napolitano z mladimi člani godalnega orkestra tržaškega konservatorija Tartini, ki je včeraj zaigral na Kvirinalu ansa grado 10. februar so med drugim prejeli goriški župan Ettore Romoli, pisateljica Susanna Tamaro in režiser Franco Giraldi, ki je po mami Slovenec. Današnji dan spominjanja bodo počastili po vsej Italiji, kjer letos ni tako hudih polemik, ki smo jim bili priča v preteklih letih. Precej slabe krvi je med ezuli in v desni sredini povzročila odločitev Občine Neapelj, da se ne pridruži uradnim pobudam ob 10. februarju, zaradi česar si je tamkajšnji župan Luigi De Magistris že pred dnevi nakopal hude kritike s strani tržaškega poslanca stranke FLI Roberta Me-nie. Pojava fojb in eksodusa Italijanov iz Istre se bodo danes spomnili tudi na mnogih šolah na pobudo šolskega ministrstva. Predsednik Gianfranco Fini bo v poslanski zbornici odprl razstavo o fojbah in ezulski problematiki, ki jo je pripravil Deželni inštitut FJK za istrsko kulturo, predsednik senata Renato Schifani pa bo danes dopoldne častni gost na uradni spominski slavno-sti na fojbi pri Bazovici. Deželna tajnica Demokratske stranke za Furlanijo-Julijsko krajino Debora Serracchiani se pridružuje besedam predsednika republike Napolitana. Fojb in množične selitve Italijanov iz Istre se je spomnil tudi predsednik deželnega sveta FJK Maurizio Franz. Preteklosti ne smemo pozabiti, ne sme pa bremeniti sedanjosti in zlasti prihodnosti, je poudaril Franz. politika - Ob nasprotovanju SL in IV Vlada dobila zaupnico za odlok o zaporih RIM - Poslanska zbornica je včeraj izglasovala zaupnico vladi v zvezi z odlokom za razbremenitev prenatrpanih zaporov. Za je glasovalo 420 poslancev Ljudstva svobode, Demokratske stranke in tretjega pola, proti se je izreklo 78 predstavnikov Severne lige in Italije vrednot, 35 pa je bilo vzdržanih. Predstavniki Severne lige in Italije vrednot so ostro kritizirali vlado, češ da z odloki in zaupnicami duši parlamentarno dialektiko, napadli pa so tudi vsebino zakonskega ukrepa. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je celo menil, da smo priče »brezpogojni vdaji države kriminalcem in hudodelcem«. Pravosodna ministrica Paola Se-verino je odgovorila, da je vlada sprejela odlok, ker je prenatrpanost italijanskih zaporov hud in pereč problem, glasovanje o zaupnici pa je zahtevala zaradi obstrukcije Severne lige, ki bi privedla do propada zakonskega ukrepa. Sicer pa je poudarila, da ne gre za nobeno zmago kriminalcev, saj bodo lahko prestajali zadnjih 18 mesecev zaporne kazni v hišnem priporu le tisti obsojenci, ki bodo dobili za to dovoljenje od pristojne sodne oblasti. Manjša uporaba preiskovalnega zapora, ki jo predvideva vladni odlok, pa po besedah Severinove pomeni približanje Italije evropskim standardom. Predstavniki tretjega pola so vladni odlok podprli brez večjih pripomb. Demokratska stranka je opozorila na potrebo po korenitejši reformi tega področja, pri čemer bi po njenem lahko uvedli tudi kazen opravljanja socialno koristnega dela za večji del manjših kaznivih dejanj. Dokaj kritičen pa je bil govornik Ljudstva svobode Manlio Contento, češ da tehnična vlada Maria Montija sprejema vse bolj izrazito politična stališča na pravosodnem področju. Odlok za razbremenitev pre-natrpanih zaporov bo poslanska zbornica predvidoma dokončno odobrila prihodnji torek. Danes nov val mraza in obilnega sneženja RIM - Danes bo Italijo zajel nov val sibirskega mraza in obilnega sneženja. Vlada je deželnim in krajevnim upravam zagotovila finančno kritje za spopad z vremensko ujmo. Rimski župan je za danes in jutri že odredil zaprtje šol in javnih uradov, avtomobili pa bodo po večnem mestu smeli krožiti le z zimsko opremo. Državne železnice so sporočile, da bodo danes prekinile ri-zične proge v dvanajstih deželah, med temi v Furlaniji Julijski krajini. Največje težave predvidevajo v Laciju, Markah in Kampanji. Sicer pa so se tudi včeraj nadaljevali napori za odstranitev posledic prvega vala izrednega mraza. Posebno težke so razmere v srednji in južni Italiji, kjer je ljudem priskočila na pomoč tudi vojska. V Bazilikati je zaradi tudi tri metre visokih snežnih zametov na desetine vasi in zaselkov odrezanih od sveta. V ledenem oklepu je tudi sever države. V Turinu je popokala vodovodna napeljava, zaradi česar je zalilo tamkajšnjo podzemno železnico. Berlusconija naj bi oprostili zaradi zastaranja obtožnice MILAN - Nekdanjega premierja Silvia Berlusconija bi morali na procesu o aferi Mills oprostiti zaradi zastaranja obtožnice. Tako je na včerajšnji obravnavi na sodišču v Milanu zahteval Ber-lusconijev odvetnik Piero Longo. Odvetnik je predstavil mnenji dveh pravnih strokovnjakov, po katerih naj bi obtožnica, češ da je Berlusconi podkupil britanskega odvetnika Davida Millsa, da bi na nekem drugem sojenju lažno pričal, zastarala že 8. januarja ali najpozneje 3. februarja letos. Milansko sodišče pa je Longu odgovorilo, da se o njegovi zahtevi ne more izreči tudi zato, ker se vrhovno sodišče ni še izreklo o zavrnitvi sodnega zbora, ki ga zahteva Berlusconijeva obramba. Dnevnik Il Manifesto v RIM - Dnevnik Il Manifesto je poslovno leto 2011 zaključil s hudim primanjkljajem, zaradi česar je ministrstvo za gospodarski razvoj v skladu z zakonom uvedlo postopek za prisilno likvidacijo časnika. Tako beremo na naslovni strani njegove včerajšnje številke. V sporočilu redakcije je poudarjeno, da je glavnina »luknje« nastala zaradi krčenja javnih sredstev za založništvo. Uredniki levičarskega časnika pa ne nameravajo vreči puške v koruzo. Protestirati nameravajo pred parlamentom, računajo pa predvsem na solidarnost bralcev, ki jih vabijo, naj s kupovanjem dveh izvodov in še z drugimi oblikami podpore omogočijo dnevniku preživetje. nacionalno zavezništvo - Premoženje nekdanje Finijeve stranke se je v nekaj letih »skrčilo« Kam je izginilo 26 milijonov evrov? So si jih prilastili nekdanji»polkovniki«? - Mnenje tržaškega poslanca in vsedržavnega koordinatorja Prihodnosti in svobode Roberta Menie RIM - Vse kaže, da nekdanje stranke druži enaka lastnost: luknja v lastnini. Ne glede, ali se te stranke nahajajo na levi ali na desni strani italijanskega političnega prostora. Pred nekaj dnevi se je izvedelo o primanjkljaju 13 milijonov evrov iz blagajne nekdanje Marjetice, ki si jih je v treh letih »prisvojil« blagajnik, senator Luigi Lusi. Včeraj se je razvedelo, da naj bi pri nekdanjem Nacionalnem zavezništvu potolkli njegov rekord, in to kar suvereno: primanjkljaj naj bi bil dvakrat večji, kakih 26 milijonov evrov. Zadevo naj bi imelo v rokah rimsko sodstvo. Nanj so se obrnili predstavniki Finijeve Prihodnosti in svobode, ki jim je »zasmrdelo«, da s premoženjem nekdanjega Nacionalnega zavezništva nekaj ni v redu. Po razpustu stranke in pridružitvi Ljudstvu svobode je premoženje prevzela fundacija Nacionalno zavezništvo. V upravnem odboru so bili sprva predstavniki vseh »duš« stranke, s časom pa so tisti, ki so škilili k Berlusconiju, odstranili iz vodstva »finijevce« in začeli »po svoje« upravljati nekdanje skupno premoženje. Po razkolu s Berlusconijem so Fini in »tovariši« prijavili sodišču nekatere dvomljive finančne operacije vodstva fundacije, sodišče je uvedlo preiskavo, ob koncu katere naj bi se izkazalo, da je iz blagajne fundacije »izginilo« 26 milijonov evrov. TRST - Tržaški poslanec Roberto Menia je eden od najbolj tesnih Finijevih sodelavcev in tudi vsedržavni koordinator Prihodnosti in svobode. Posl. Menia, kaj se dogaja s premoženjem nekdanjega Nacionalnega zavezništva? »O tem nočem nič povedati. Eh ... eh ...« Zakaj se pa nasmihate? »Kar tako ...« Govori se o 400 milijonih premoženja nekdanjega Nacionalnega zavezništva. »Ne vem. Sodišče je opravilo cenitev in menda tako ocenilo.« Ali je res, da naj bi kakih 26 milijonov evrov izginilo? »Eeeeh ... To bo moralo presoditi sodišče.« Kaj se je sploh zgodilo s premoženjem nekdanjega Nacionalnega zavezništva? »Ob ukinitvi stranke je bila ustanovljena fundacija, ki je bila poimenovana po stranki. Slednja je prevzela premoženje stranke. Izvedenci so sedaj ugotovili, da naj bi od ustanovitve fundacije do danes beležili neravnovesje v višini 26 milijonov.« Kako je bilo to mogoče? »Pomeni, da upravitelji fundacije niso upravljali tako, kot je bilo odločeno na strankinem kongresu. Takrat smo se domenili za likvidacijo.« Ali vas to ne čudi? »Pri tej zadevi je kar nekaj čudnih stvari.« Na primer? »Na primer posojilo v višini skoraj 4 milijonov evrov stranki Ljudstva svobode. Kot da bi milijarder Berlusconi potreboval naš denar.« Ali ste posodili denar Berlusconiju? »Ne jaz.« Kdo pa? »Tisti, ki so upravljali fundacijo. Mi, pripadniki nove stranke Prihodnost in svoboda, smo to zadevo prijavili sodstvu.« Ampak, kako je bilo to sploh mogoče? »Skupinica nekdanjih članov Nacionalnega zavezništva, ki je pristopila k Ljudstvu svobode, se je polastila vodstva fundacije.« Mislite na Gasparrija in La Russo? »Da, na bivše tako imenovane "polkovnike'. A bodite pozorni, kako o njih pišete, ker so pravkar prijavili sodišču turinsko Stampo.« Napisal bom vaše mnenje. »Oni so upravljali fundacijo na način, ki ni bil po našem mnenju prav jasen. Zato smo se mi obrnili na sodišče. Slednje je imenovalo nadzornike, ti so imenovali stečajnega upravitelja. Tako je bilo mogoče odkriti, da so ti "gospodje" posodili Berlusconiju skoraj 4 milijone evrov. Kar pa ni bilo vknjiženo. Komaj se je razvedelo za preiskavo, so se ti milijoni "vrnili" ...« Čudna »vrnitev« ... »Res čudna, še posebej ker kaže, da so se vrnili z nekega računa v tujini.« Kaj pa bo s premoženjem Nacionalnega zavezništva v Trstu? »Nekdanji sedež je zaprt.« Ali ga kdo upravlja? »Nihče. Kaže pa, da naj bi nekdo odnesel s sedeža nekaj predmetov.« Kdo? »O tem ne bom več nič povedal.« M.K. 6 Sobota, 11. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaška občina - Številna aktualna vprašanja Cosolinijevi upravi V občinskem svetu o podjetju AcegasAps in o odvozu odpadkov Župan zagotovil, da služba ni bila nikoli povsem prekinjena Podjetje AcegasAps na »zatožni klopi« tržaškega občinskega sveta. Tako bi lahko poenotili sosledje aktualnih vprašanj, na katera je med sinoč-njo občinsko sejo odgovoril župan Roberto Cosolini. Vsa so zadevala podjetje, v katerem ima večino prav Občina Trst. Prvo -svetnika Cosolinijeve liste Roberta Co-solinija in svetnika Gibanja 5 zvezd Pao-la Menisa - se je nanašalo na sprejemanje ljudi v službo. Sindikalne organizacije so opozorili na sprejemanje v službo osebja brez potrebne kvalifikacije za nedoločen čas, predvsem pa pomanjkanje vsakega zaposlitvenega načrta. Cosolini je priznal, da sprejemanje v službo pri podjetju AcegasAps mnogokrat ni bilo »prozorno«, zagotovil pa je, da bo občina kot večinski delničar odslej zahtevala javne razpise za sprejem ljudi v službo, kar je zadovoljilo tako De-carlija kot Menisa. Slednji je hotel tudi izvedeti, ali je tržaška občina informirala deželno upravo o nujni potrebi po delovanju sežigalnice, o čemer je v deželnem svetu govoril vodja Demokratske stranke Gianfranco Moretton. V deželnem svetu je bil namreč govor o peticiji, s katero so številni občani zahtevali povečanje ločenega zbiranja odpadkov in posledično zaprtje sežigalnice. Cosolini je odgovoril, da takega sporočila občina ni poslala na deželo. Poudaril je, da si bo občina prizadevala za povečanje ločenega zbiranja od- Roberto Cosolini kroma padkov, ni pa pričakovati, da bi v enem letu poskočilo kar na 80 odstotkov. Glede sežigalnice je menil, da je za podjetje AcegasAps vir dohodka, zato je ni mogoče kar na lepem odpisati. Menis z odgovorom ni bil zadovoljen. Po njegovem mnenju bi morala občinska uprava posvetiti večjo pozornost ločenemu zbiranju odpadkov ter bi morala vedno imeti pred očmi dejstvo, da sežigalnica onesnažuje okolje, kar predstavlja nevarnost za zdravje občanov. Drugi svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli se je obregnil ob prepolne zabojnike za odpadke v dneh, ko sta mraz in burja najbolj pritisnila. Hotel je izvedeti, zakaj je podjetje AcegasAps prekinilo svojo službo odvažanja odpadkov. Župan je poudaril, da služba ni bila nikoli popolnoma prekinjena. Podjetje AcegasAps se je le odločilo, da začasno ne odpelje odpadkov na nekaterih območjih, ki so bila bolj izpostavljena burji. Ko bi na teh mestih izpraznili zabojnike, bi jih burja zlahka potisnila na ceste in ulice, kar bi predstavljalo nevarnost za vozila in osebe. Občinska uprava je bila vsekakor stalno v stiku s podjetjem Acega-sAps in sledilo njegovemu delovanju, je zagotovil Cosolini. M.K. občina trst Cosolini, facebook in odpadki Tržaški župan Roberto Cosolini je prejšnje dni po facebooku pozval Tržačane: Če je zabojnik, v katerega navadno odlagate odpadke, poln, prehodite kakih 30 metrov do bližnjega in jih tam odložite. Na njegov poziv se je v občinskem svetu odzval svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanel-li. Poziv se mu je zdel, glede na sedanje vremenske razmere, povsem neprimeren. Cosolini mu je odgovoril, da bi - v brk znanemu pregovoru »errare humanum, perseverare diabolicum« - ponovil poziv, ker je odlaganje odpadkov v zabojnike izraz civilne omike. Patuanellija odgovor ni zadovoljil. Ponovil je, da bi moralo podjetje AcegasAps poskrbeti za reden odvoz odpadkov, kajti odlaganje odpadkov v bolj oddaljene zabojnike zna biti v sedanjih vremenskih razmerah predvsem za starejše občane nevarno. Kdo ima prav: župan ali svetnik? »Ai posteri l'ardua senten-za,« bi zapisal Manzoni. M.K. pokrajina - Na včerajšnji seji pokrajinskega sveta Romita: Nasprotovanje gradnji ezulskih naselij na Krasu »zelo grdo dejanje« Legiša (ZL): Ezulska naselja za italijanizacijo Krasa - S predavanjem R. Spazzalija počastili dan spomina na fojbe in eksodus Nasprotovanje gradnji ezulskih naselij na pretežno slovenskem kraškem ozemlju je bilo »zelo grdo dejanje.« V to je prepričan pokrajinski svetnik Ljudstva svobode in eden od kandidatov za župana Devina-Nabrežine Massimo Romita, ki se je na včerajšnji seji pokrajinskega sveta spomnil gradnje dveh ezul-skih naselij v devinsko-nabrežinski občini, Naselja sv. Mavra pri Sesljanu in Ribiškega naselja med Devinom in Štiva-nom, pa tudi začasne odstavitve takratnega župana Albina Škerka 18. maja 1962 in uvedbe komisarske uprave, med katero je tržaški podprefekt podpisal dovoljenja za gradnjo naselja. Na Romitova izvajanja se je odzvala svetnica Zveze levice Elena Legiša, ki je med drugim spomnila, da je bila takratna gradnja ezulskih naselij v funkciji italijanizacije Krasa v okviru načrta Krščanske demokracije, ki je v ta namen izkoristila ezule. Domače slovensko prebivalstvo, ki je samo nekaj let prej pretrpelo dvajsetletno fašistično preganjanje, je gradnjo teh naselij občutila kot ponovno posilstvo, ni pa sovražilo ezulov, je opozorila Legiševa. Vse to se je dogajalo na včerajšnji seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila v začetku posvečena počastitvi dneva spomina na fojbe in eksodus. Pri tem so svetniki prisluhnili zgodovinarju Robertu Spazzaliju, ki se je osredotočil predvsem na človeški položaj tistih, ki so doživeli eksodus, pri spominjanju na katerega prevladujeta motiva prestane krivice, pa tudi izbire, saj so se ezuli odrekli lastni zemlji, da bi ohranili identiteto. O svoji izkušnji so ti ljudje pripovedovali v intimnem krogu ali pa v okviru svojih krožkov, širša javnost je za to izvedela šele čez nekaj desetletij, nov mednarodni kontekst pa lahko zdaj prispeva k pre-moščanju zgodovinskih krivic, je dejal Spazzali, za katerega je potrebno, da šole spoznavajo Istro in Dalmacijo. Poleg že omenjenih Romite in Le-giševe, sta po Spazzalijevem predavanju spregovorila še Štefan Čok (Demokratska stranka) in Giorgio Rossi (Lista Di-piazza). Prvi je opozoril na dolžnost politike, da ohranja spomin z vednostjo, koliko so tragedije 20. stoletja škodile ozemlju, na katerem se srečujejo slovenski, hrvaški in italijanski svet, poleg tega pa tudi, da skrbi za ohranjanje in razvoj ne samo lastne, ampak tudi sosednje skupnosti, s čimer se je v svojem posegu strinjala tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Rossi pa je izrazil upanje, da bodo nove generacije mladih določile en sam dan spomina, s čimer bi se tudi rešile dedičev fašistične in komunistične ideologije, ki so doslej lastnim otrokom preprečevali, da bi rasli z občutkom svobode. (iž) občina trst Tetrapak odpadki gredo v papir Kam s tetrapak embalažo? V rumeni zaboj za papir, vendar. Nekaterim se zdi to seveda samoumevno, mnogi pa še danes nimajo jasnih pojmov glede ločenega zbiranja odpadkov. Tržaška občina je pred časom začela z obširno ozavešče-valno kampanjo, da bi Tržačanom predstavila mnogotere koristi primerne reciklaže odpadkov v ekoloških otokih posejanih po mestu. Po kartonski embalaži je bila pred dnevi na vrsti predstavitev obdelave tetrapaka. V sodelovanju s podjetjem AcegasAps in družbo Tetra Pak Italia je stekla informativna kampanja »La carta e pre-ziosa. Parola di albero« (Papir je dragocen. Beseda drevesa), ki občanom pojasnjuje celoten postopek recikliranja tetrapaka. Vsako gospodinjstvo bo s prihodnjo informativno brošuro iServizi družbe AcegasAps na dom prejelo tudi informativno zgibanko, v kateri bo jasno prikazana ustrezna oblika zbiranja kartonskih embalaž. Občinska uprava je z ozaveš-čanjem začela pri najmlajših - za otroke iz vrtca in osnovne šole si je zamislila 40 igralno-didaktičnih momentov o ločenem zbiranju odpadkov, predvsem tetrapaka, medtem ko bodo srednješolci prejeli stripe »z zeleno vsebino«. Od 25. februarja do 1. aprila bodo po mestnem središču za občane priredili ulične predstave, katerih protagonisti bodo odpadki; gledalci bodo v dar prejeli tudi bombažno torbico za nakupovanje. Cilj vsega tega je seveda ta, da bi vsak nato svoje znanje širil dalje, najprej med ostale člane družine in nato še med prijatelje. Lani so na občinskem teritoriju zbrali 7218 ton papirja, kartona in tetrapaka (1000 več kot leto prej), za prihodnje leto pa pričakujejo še boljše rezultate. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.pa-roladialbero.com. Ljubezen do okolja pa se na tržaški občini kaže tudi v ureditvi portala za odpadke Sportello rifiuti http://wwftrieste.blogspot.com/ v sodelovanju s tržaško sekcijo oko-ljevarstvene organizacije WWF. Pri njem bodo državljani našli vse potrebne informacije o ločenem zbiranju odpadkov in o tem, kar se iz njih lahko potem rodi. brezdomci - Solidarnostna mreža krajevnih organizacij, združenja in ustanov Pomoč v hladnih zimskih dneh V mestu je brezdomcem na voljo več nočnih zavetišč, kjer lahko pomoč najde preko 100 oseb v stiski - Kljub prigovarjanju, nekateri še vedno raje prespijo na prostem »V zadnjih dneh sem slišala že več kritik na račun tržaške občine, češ da je naredila premalo v pomoč brezdomcem. Premalo? V mestu smo v zadnjih mesecih nudili ležišče in topel obrok več kot 100 osebam v stiski.« Občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari je včeraj zavrnila očitke v zvezi ukrepi za zaščito najšibkejših družbenih členov. Ob že obstoječih občinskih socialnih strukturah ter centrih, ki jih upravljajo škofijska Karitas, skupnost sv. Egidija, solidarnostni konzorcij ICS in skupnost San Martino al Campo, je občinska uprava poskrbela še za deset dodatnih ležišč po mestnih gostiščih. »V teh zimskih dneh smo še okrepili pomoč in temu namenili dodatnih 200 tisoč evrov,« je povedala odbornica. Spomniti velja, da so decembra ustanovili širšo solidarnostno mrežo krajevnih organizacij, združenj in ustanov, ki si prizadevajo za pomoč ljudem v stiski - se pravi beračem, revežem in brezdomcem, ki so vsakodnevno prepuščeni samim sebi. Seveda pa se kljub temu najde še vedno kakega izmed njih, ki se ne odzove na ponujeno pomoč in noč raje preživi na tleh železniške oz. avtobusne postaje. Socialni delavci in sile javnega reda so te osebe že večkrat zaman skušali prepričati, naj jim zaupajo in jim sledijo do zatočišča. Prenočevanje v centru zahteva spoštovanje nekaj pravil, ki pa jih nekateri nočejo spoštovati: vstop v sobo s steklenico alkohola na primer ni dovoljen, prav tako morajo moški in ženske v centru spati ločeni, kar tudi gostje ne razumejo. Posege »na terenu« redno opravljajo policisti tržaške kvesture in osebje občinskega socialnega resorja, ki ugotavljajo, da se je v zadnjem času število brezdomcev, ki prenočujejo na prostem, krepko zmanjšalo. Sicer sedaj nimajo kje ležati, saj je družba Centro stazione, ki upravlja postajo, umaknila vse klopi; župan Cosolini je že prosil, naj si premislijo in znova postavijo ustrezne sedeže za potnike. Že novembra so občinski upravitelji družbo zaprosili za prazen oz. neuporaben prostor, ki bi lahko služil osebam brez strehe nad glavo, vendar je bil odgovor podjetja negativen. Tudi avtobusna postaja ni ravno zgledno urejena, pravzaprav propada. Lastniki pa poslopja ne nameravajo urediti, saj bodo postajo umaknili. Med sredinim sprehodom od železniške do avtobusne postaje (to sta namreč točki, kjer se redno zadržujejo brezdomci) so občinski »izvidniki« naleteli na romunsko družino, ki se je grela na avtobusni postaji in jo napotili v center v Ul. SantAnastasio. V pričakovanju ureditve informativne točke, kjer bi ljudje v stiski našli vse potrebne informacije o centrih in združenjih, ki so jim lahko v težkem trenutku v oporo, so tudi take akcije dobrodošle. Pa tudi mi lahko sodelujemo: ko vidimo osebo v stiski, pokličemo mestne redarje na 040/366111 -pospremili jo bodo v najbližji center. (sas) Kljub mestnim zatočiščem, se nekateri brezdomci vseeno raje zatečejo pod streho tržaške železniške postaje m.k. / TRST Četrtek, 9. februarja 2012 1 7 občina trst - Župan Cosolini sprejel delegacijo Glasbene matice Kogojeva opera Črne maske naj bi odprla pot sodelovanju GM pobudnica gostovanja ljubljansko-mariborske postavitve v Opernem gledališču Verdi Delegacija GM z županom Cosolinijem Tržaški župan Roberto Cosolini je v torek sprejel delegacijo Glasbene matice, ki so jo sestavljali predsednica Nataša Paulin, ravnatelj Bogdan Kralj in odbornika Janko Ban in Igor Kocijančič. Srečanje je bilo namenjeno predvsem vprašanju uprizoritve Kogojeve opere Črne maske v Trstu, kjer ni bila še nikoli izvedena. Letos sta namreč ob 120-letnici rojstva tržaškega skladatelja Marija Kogoja Operni gledališči iz Ljubljane in Maribora pripravili novo postavitev skladateljeve opere Črne maske. Glasbena matica namerava v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem delo predstaviti tudi v Tsrtu in sicer v Opernem gledališču Verdi, ki bi bilo najprimernejše prizorišče za tako zahtevno gostovanje. Zaradi tega sta bila na srečanju s tržaškim županom prisotna tudi oba komisarja gledališča Verdi Claudio Orazi in Paolo Marchesi, s katerima so analizirali razne aspekte glede te možnosti. »Župan Co-solini je pozdravil pobudo Glasbene matice in je izrazil pripravljenost, da podeli občina temu gostovanju pokroviteljstvo, tudi v duhu širšega sodelovanja med Trstom in Ljubljano, v tem specifičnem primeru pa tudi Mariborom, ki je letos kot evrospke prestolnica kulture še posebno pomembno kulturno prizorišče in središče snovanja od-mevnejših kulturnih dogodkov.»Župan je izrazil željo, da bi tovrstna gostovanja ne ostala zgolj epizodična, pač pa da bi se uvrstila v stalnejše načrtovanje sodelovanja in vzajemnih izmenjav, pri čemer naj bi se tudi Verdijevo gledališče predstavilo v Ljubljani. Glasbena matica bi pri tem lahko imela vlogo aktivnega posrednika,« nam je povedala predsednica Paulinova, ki pozitivno ocenjuje srečanje. Na njem so župana podrobneje informirali o dejavnostih in pomenu Glasbene matice. V tem okviru je Cosolini poudaril vlogo in kvaliteto glasbenega pouka ter potrdil sodelovanje učencev in profesorjev pri pobudah Občine Trst, ki predvidevajo glasbene programe. Posebej je bilo izpostavljeno dejstvo, da bi potreboval tržaški sedež Glasbene matice, ki je v občinski šolski stavbi v Rojanu, določene posege glede termične in akustične izolacije, preureditve učilnic in postavitve dvigala. gasilci - Pogovor z Egonom Gornikom, ki je od leta 1997 zaposlen v postaji na Opčinah Nujna sta izkušenost in znanje Delo gasilcev se je v letih korenito spremenilo - Poklicno izpopolnjevanje, izobraževanje in specializacija po strokah Lik gasilca se je v primerjavi s preteklostjo popolnoma spremenil. Stereotip ljudi, ki vdirajo skozi zaprta vrata in gasijo požare, ne velja več. Gasilci so danes visoko specializirani in opravljajo redno poklicno izpopolnjevanje, da znajo uspešno kljubovati vsem težavam, s katerimi se spoprijemajo. Poleg tega so specializirani gasilci razdeljeni po strokah, od speleološkega področja do pomorskega in jedrskega. To nam je povedal Egon Gornik, ki je od leta 1997 zaposlen na gasilski postaji na Opčinah. Gornik, ki je rojen in biva v Gropadi, je specializiran v speleološkem, gorskem in reškem reševalnem sektorju, skupaj s kolegi pa se stalno sooča z vsakodnevnimi problemi. Glede na vremenske napovedi ga danes ponovno čaka trdo delo. Kakšno je vaše vsakodnevno delo? Naše delo je raznoliko in vse intervencije so različne. Vsak dogodek je poseben in ga zaznamujejo drugačne značilnosti. Zaradi tega je pri tem delu še kako potrebna iznajdljivost, pa tudi znanje. Da se vse reši, moraš skratka točno vedeti, kaj delaš. Kakšno je vaše delo v tem obdobju, ko so težke vremenske razmere? Na Tržaškem je posebno težkih situacij k sreči malo, kot vselej pa povzroča probleme pretežno burja. Intervencije zadevajo v teh primerih običajno strehe, iz katerih padajo strešniki, drevesa, ki blokirajo ceste, ali od- prtje vrat, ki so se zaradi sunka burje samodejno zaprla in so ostali ljudje zaprti ven. V zvezi s prometnimi nesrečami so naše intervencije k sreči redke. Ko moraš reševati ljudi pred morebitno smrtjo, je to namreč težko tudi iz čustvenega vidika. V zadnjih dneh je bilo delo nedvomno zelo naporno. Gasilci so tudi večkrat tvegali, da se jim zgodi kaj hujšega, ko so morali npr. popravljati streho, ali pa zaradi strešnikov. V teh dneh je delo zadevalo pretežno ravno strehe oziroma kritine, antene in drevesa. Vajeni ste torej posredovati v najrazličnejših pogojih. Tako je. Naše delo se je namreč v letih korenito spremenilo. Mnogo je naložb v izobraževalne tečaje in v specializacijo in je poudarek na ovrednotenju strokovnosti gasilcev. Poleg tega so gasilci dobili na grbo tudi pristojnosti, za katere je v preteklosti skrbela vojska. Zato so danes pristojni tudi za intervencije na jedrskem, biološkem in radioaktivnem področju, in so seveda temu primerno izobraženi. Dalje so tudi drugi specializirani reševalni oddelki, kot so rečni, jamarski ali pomorski. Danes je skratka močan poudarek na izobrazbi in izkušenosti. Kakšnemu oddelku pa vi pripadate? Pripadam oddelku SAF, ki je specializiran v spe-leološkem, gorskem in reškem reševanju. A.G. Zimske razmere: zelena številka za starejše občane Vremenoslovci znova opozarjajo na poslabšanje vremenskih razmer konec tedna, tako da s tržaške občine spet vabijo priletne občane, naj ostanejo doma. Za vsakršno pomoč imajo občani nad 65. letom starosti 24 ur dnevno na razpolago brezplačno zeleno številko 800544544, ki jo upravlja družba Te-levita v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem; telefonsko lahko namreč naročijo in prejmejo na dom zdravila, živila in drugo. Posvet o tragediji armenskega naroda V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice na Borznem trgu bo jutri z začetkom ob 9.30 posvet o genocidu armenskega naroda. Na njem bo sodeloval tudi armenski minister Hranousch Hakobyan, prireditelj je Unija Istranov. Slabo vreme nagaja tudi knjigarni Lovat Zaradi napovedanega slabega vremena so v knjigarni Lovat za danes in jutri odpovedali vse napovedane prireditve. Potrdili pa so nedeljsko srečanje s kantavtorjem Alfredom Lacosegliazom, ki bo ob 17.30. Aretirali moškega, ki je kloniral kreditne kartice Slovenska policija je včeraj izročila italijanskim kolegom 36-letnega romunskega državljana A. C. S., ki je bil na begu pred italijanskim sodstvom. Sodnik za predhodne preiskave na sodišču v kraju Torre Annunziata je namreč izdal zanj zaporni nalog zaradi sodelovanja v kriminalni združbi, katere namen je bilo kloniranje kreditnih kartic ter njihove protizakonite uporabe v Italiji in v tujini. Kriminalca so predali na mejnem prehodu pri Fernetičih in ga odvedli v koro-nejski zapor. Italijanski policisti so v okviru nadzorovanja obmejnega območja konec tedna ustavili tudi dva 20-letna afganska državljana, ki sta nezakonito prišla v Italijo. Nadlegoval je ženo Policisti tržaške kvesture so zaradi nadlegovanja žene aretirali 39-letnega italijanskega državljana P. D., po rodu iz Turina. Čeprav je sodstvo v preteklosti odredilo, da se ne sme več približati ženi, je P. D. vztrajal, dokler ga niso policisti včeraj aretirali pod obtožbo stal-kinga. rojan - Lokal Pizza Smile v Ul. Barbariga Požar uničil picerijo Povzročila ga je burja - Eden izmed gasilcev si je med intervencijo zlomil roko Picerija Pizza Smile kroma V Rojanu je v noči na četrtek silovit požar popolnoma uničil takeaway picerijo Pizza Smile v Ul. Barbariga. To je picerija na križišču z Ul. Saltuari, ki so jo odprli pred petimi leti in v kateri je bilo doslej mogoče kupovati pice izključno za dom. Ognjeni zublji so v prostorih piceri-je, v katerih je bila v preteklosti mehanska delavnica, požrli prav vse, kot sta to ugotovili gasilski enoti, ki sta posredovali in ukrotili požar. Med gašenjem požara si je eden izmed gasilcev s poveljstva v Ul. D'Alviano zlomil roko. Vzroke za požar še proučuje policija. Po prvi analizi so vsekakor ugotovili, da je za požar odgovorna - burja. Močan sunek naj bi namreč prek dimnika zagnal še žareče poleno iz krušne peči v notranjost lokala. Poleno se je ustavilo na leseni polici, od tod pa naj bi nastal požar, ki se je raz-plamtel okrog 3. ure ponoči, ko je bila picerija zaprta. vreme - Od Devina do Milj številne intervencije gasilcev Povsod pokale cevi Zaradi izlivanja vode iz zavoda Inps so bile popoldne težave v Ul. Udine 8 « m Mplf Jnfl! - Gasilci so popoldne posredovali tudi v Ul. Udine kroma Rahlemu dvigu temperature je včeraj sledilo taljenje ledu. To je povzročilo pokanje cevi v mnogih krajih tržaške pokrajine, ki so v prejšnjih dneh poledenele. Gasilci so imeli zaradi tega polne roke dela od Devina do Milj. Iz cevi je namreč v več krajih pritekala ': M « voda, kot se je to popoldne zgodilo v Ul. Udine, kjer je poplavo povzročila počena cev v zavodu Inps, preš-njo noč pa tudi v ul. Ginnastica. Sicer so gasilci v tej zvezi včeraj prejemali klice ves dan. Na pomoč so jim priskočile tudi ekipe iz Gorice, iz Vidma in iz Kopra. 8 Sobota, 11. februarja 2012 TRST / tržaška knjigarna - Boris in Žiga Gombač na Kavi s knjigo Oče, sin in pisanje knjig Prvi je zgodovinar, drugi pisec mladinskih knjig, literatura in zgodovina pa se prepletata Slovenski kulturni praznik je v sredo imel kulturno intonacijo tudi v Tržaški knjigarni, kjer sta kot gosta nastopila oče in sin, Boris in Žiga Gombač. Priljubljeno srečanje Na kavi s knjigo je povezovala Martina Kafol, ki je v precep vzela zlasti pisateljevanje obeh gostov. Tako oče kot sin se med drugim ukvarjata tudi s pisateljevanjem: prvi s pisanjem zgodovinskih knjig, drugi pa z mladinsko literaturo. Številno občinstvo je lahko spoznalo literarni opus mladega Žige, ki je med drugim izdal knjige, kot so Skrivnost stoletnega vetra, Jastrebov let, Dnevnik legionarja Primusa ... Uvodoma je Martina Kafol postavila vprašanje mlademu Gombaču, ki je razložil, kako pri njih doma "teče" medgeneracijski odnos oče sin in v kolikšni meri je pravzaprav k pisanju Žigo spodbudil prav oče. Mladinski pisatelj, ki pa se preživlja tudi kot radijski urednik in glasbeni poznavalec, je povedal, da sta mu tako oče kot mama razne vrednote posredovala s pripovedovanjem različnih zgodb. Ljubezen do knjig pa sta mu starša dala tudi neposredno; s pomočjo knjižnih polic, ki so se doma šibile pod težo knjig. Zbranim je Žiga razložil, da sicer rad piše mladinsko literaturo, saj otrokom z velikim veseljem prinaša razne dogodivščine, pa tudi njihov odziv ga spodbuja k pisanju, vendar pa to še ne pomeni, da bo ostal le pri tem žanru. Rednemu ustvarjanju za otroke in mladino bi pisatelj rad dodal tudi literarna dela za odrasle. Oče Boris pa je dodal, da občuduje sinovo disciplino in to njegovo močno potrebo po pisanju. »Jaz ne pišem rad,« je zbrane presenetil Boris, ki je v svoji dolgoletni karieri na- Žiga in Boris Gombač med razgovorom v TK, med njima Martina Kafol kroma pisal kar nekaj branja vrednih zgodovinskih knjig. Govornik se je obregnil ob današnje zgodovinopisje, ki je povsem drugačno, kot je bilo v časih velikega slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja in drugih zgodovinarjev, ki so dobro popisali slovensko devetnajsto in dvajseto stoletje. »V določenem trenutku sem se odločil, da zgodovino obesim na klin,« je dejal starejši Gombač in predstavil svoje zadnje delo z naslovom Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943). To delo je napisal s soprogo in znano zgodovinarko in arhi-vistko Metko Gombačevo. Da pa ima zgodovino v genih tudi Žiga, nas je prepričalo pred kratkim objavljeno delo Dnevnik Legionarja Primusa ali kako je nastalo mesto Ptuj, v katerem avtor na neklasičen način opisuje zgodovino najstarejšega slovenskega mesta. Ob listanju dnevnika namreč bralec skozi številne začinjene ilustracije ter s humorjem prežet tekst spozna svojevrstne bojne taktike rimskih legij, njihove nenavadne nasprotnike, bojne pesmi legionarjev . Ta knjiga je navdušila ne samo mlade bralce, ampak tudi očeta Borisa, ki meni, da je prav, da se otrokom zgodovina predstavi na zabaven in ne suhoparen način. Prijeten klepet z očetom in sinom bi lahko trajal v nedogled, a žal je čas preganjal tako zbrane kot tudi službeno osebje v knjigarni. V torek zvečer pa bo v goste prišla slovenska pesnica in pisateljica Svetlana Maka-rovič. Srečanje z gostjo se bo začelo ob 18. uri. (sč) Včeraj danes Danes, PETEK, 10. februarja 2012 VILJEM Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 10.08 - Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 8.03 Jutri, SOBOTA, 11. februarja 2012 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje C, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, vlaga 30-odstotna, veter 9 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6,3 stopinje C. 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ma Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 6. , do sobote, 11. februarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje S. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Star Wars Episodio I - La minaccia fantasma - 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Iron Lady«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Com'e bello far l'amore«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tre uomini e una pecora«; 20.05, 22.15 »40 carati«; 16.20, 19.00, 21.40 »Hugo Cabret«; 16.45 »Hugo Cabret 3D«; 16.30, 21.00 »Millennium - Uomini che odiano le donne«; 16.20, 19.10, 22.00 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 16.30, 19.50, 22.10 »Benvenuti al Nord«; 16.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«. FELLINI - 16.20, 21.00 »The Help«; 18.45 »L'arte di vincere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.50, 21.30 »Millennium - Uomini che odiano le donne«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre uomini e una pecora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Albert Nobbs«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.10, 21.00 »Izlet«; 16.50, 19.00, 21.10 »Jack in Jill«; 20.30 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.00 »Sherlock Holmes: Igra senc«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15, 16.05, 17.50 »Obuti maček 3D«; 16.20, 18.35 »Obuti maček (sinhr.)«; 21.50, 23.50 »Podzemlje: Prebujenje 3D«; 15.00, 18.00, 21.00, 23.59 »Grivasti vojak«; 20.35, 22.35 »Obuti maček«; 19.50 »Podzemlje - Prebujenje; 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Zaobljuba ljubezni«; 18.05, 20.15, 22.25 »Potovanje v središče zemlje 2 - 3D«; 20.40, 22.40 »Izlet«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Com'e bello far l'amo-re«; Dvorana 2: 16.40, 20.20, 22.15 »40 carati«; 18.30 »The Artist«; Dvorana 3: 16.40 »I Muppet«; 18.40, 20.30, »Benvenuti al Nord«; 22.15 »ACAB -All Cops Are Bastards«; Dvorana 4: 15.45, 20.00 »Hugo Cabret«; 17.50, 22.15 »Hugo Cabret 3D«. /H glasbena Mil matica v sodelovanju s Fundacijo L. M. Škerjanc GLASBENIKI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE nastopajo solisti, komorne skupine na sporedu skladbe slovenskih ustvarjalcev danes. 10. februarja 2012. ob 18. uri Velika dvorana Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi, 14 Vljudno vabljeni! OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do srede, 29. februarja, potekala vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 za š.l. 2012/13, medtem ko bo rok vpisovanj v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) sporočen naknadno. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. Čestitke Tudi z burjo na 200, na Padri-čah bo lepo. Pri DARKOTU se bomo zbrali, njegov rojstni dan praznovali. S polnimi kozarčki mu zapeli, srečno in zdravo mu želeli. ENDADUFA. Naš ROBIN hitro raste, danes praznuje 11. rojstni dan. Zdravja, sreče in polno uspehov mu želimo vsi, ki ga imamo radi. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«; Dvorana 2: 17.20, 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma (dig.)«; 22.10 »Star Wars Episodio I- La minaccia fantasma - 3D«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.00 »Hugo Cabret 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le don-ne«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Benvenuti al Nord«. H Šolske vesti BODOČI VIŠJEŠOLCI, POZOR! Na zavodu Žige Zoisa smo vam na razpolago za morebitna pojasnila v zvezi z vpisi na višjo srednjo šolo. V tajništvu sprejemamo najave na tel. št. 04054356. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 11. februarja, od 8.30 do 13.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.00-14.30, ob torkih 8.00-17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. V ponedeljek, 20. februarja, bo tajništvo sprejemalo stranke od 8. do 13. ure. Prošnje za vpis dobite na www.di-dol.it. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred nižje srednje šole potekalo do 20. februarja. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2012/13 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št.: 040-573141. Draga nona in nono Z nasmehom vama prisrčno čestitamo za 50. obletnico vajinega srčnega skupnega življenja vnuki Tereza, Julija, Mojca, Katarina, Janko, Miha, Goran in starši H Izleti KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibe-nika, Dubrovnika, Splita in Mostarja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 29. maja do 5. junija 8-dnevno popotovanje po Baltskih deželah, Litvi, Estoniji in Letoniji, ter ogled mesta Helsinki. Potujemo z letalom, po baltskih deželah pa z avtobusom. Na razpolago je še osem mest. Vpis do 15. februarja, oz. do popolnitve mest. Za informacije in prijavo se obrnite na tel. št. 335-8186940. KRUT obvešča udeležence izleta na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, da bo odhod avtobusa v petek, 17. februarja, ob 9.30 s trga Oberdan pred Deželno palačo. Postanek v Grljanu ob 9.35 in v Sesljanu - Hotel Posta ob 9.45. Prosimo za točnost! ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno popotovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). [HI Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprla družina Debelis. Toči belo in črno vino s prigrizkom. Tel. št. 338-5837604. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zorko v Dolini. Toči pristno domače vino. Tel. 040-228594. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ Danes, 10.2., PREDPUSTNA ŽURKA s skupino Alter ego. Sobota, 18.2., PUSTNI PLES IN VEČERJA z rezervacijo. Tel.: 040-2209058 348-9234060 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, v jutranjih ali popoldanskih urah, po možnosti na kraškem območju. Tel. 347-0641636. IŠČEM PARKING za avtodom-cam-per v Sežani in okolici. Tel. 0038631864174 (v večernih urah). NA DEŽELNEM KONGRESU Slovenske skupnosti v Devinu 27. januarja je nekdo pomotoma odnesel črn moški plašč velike mere, ostal pa je plašč manjše mere. Za zamenjavo klicati na tel. 340-1851200. PRODAJAM MALO HIŠO v starem delu Katinare (blizu osnovne šole). Sestavljena je iz vhoda, kopalnice, spalnice, otroške spalnice, dnevne sobe in kuhinje, 13 kv. m kleti in 40 kv. m. podstrešja. Hiša je opremljena s fotovoltaičnim sistemom, ogrevanjem, alarmom in kurilni-kom na pelet. Info na 347-5943555 (Rosario). PRODAJAM na novo prenovljeno stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št.: 3483667766. PRODAM avto renault kangoo 1.2, 16v, privilege, letnik 2001, edini lastnik, prevoženih 73.000 km, klima, ABS v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: +393347554138. PRODAM gorilnik na kurilno olje (bruciatore) znamke lamborghini. Tel. 338-5098764. Loterija 9. februarja 2012 Bari 90 56 65 27 83 Cagliari 1 20 17 6 49 Firence 3 68 70 1 36 Genova 59 18 36 49 66 Milan 52 15 33 50 36 Neapelj 54 65 60 13 59 Palermo 3 10 24 5 31 Roma 88 72 23 1 41 Turin 29 73 60 50 66 Benetke 18 67 52 70 37 Nazionale 14 44 54 31 89 Super Enalotto Št. 17 43 51 54 71 73 85 jolly 25 Nagradni sklad 2.513.769,91 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 61.680.508,89 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 53.866,50 € 1.157 dobitnikov s 4 točkami 328,55 € 41.726 dobitnikov s 3 točkami 18,14 € Superstar 56 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 32.855,00 € 177 dobitnikov s 3 točkami 1.814,00 € 2.821 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.325 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.268 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 10. februarja 2012 9 OtóNA ZGOVIK / \ ... smo zato se zbrat u, %grdb6ro v srcu mislimo... KRD DOM BRIŠČIKI in KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na I PRAZNIK ! SLOVENSKE ÜKULTUREfl danes, 10. februarja 2012, ob 20. uri v druStvenih prostorih v Briščikih Sodelujejo: MePZ Rdeča zvezda, Oktet Volnik, recitatorka Vesna Hrovatin ZKB# '1? . Bsasssa— Ll J . Ü3 Obvestila Pošlji svoje fotografije na www. primorski.eu ali na naslov elektronske pošte tiskarna@primorski.eu Učenci in učitelji COŠ GRBEC - M.G. STEPANČIČ v sodelovanju s KD Ivan Grbec vabijo na predstavitev DVD-ja DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 10. februarja, ob 18. uri potopisno predavanje Mateje Ko-mac: Kitajska - država mnogih obrazov (Bar, Razdrto). Ob 20. uri »Nočni pohod ob polni luni na Nanos«, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližje polni luni po potopisnem predavanju. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 15., 22. in 29. februarja: »Izdelava kraguljčkov«, »Maskirajmo se«; danes, 10., 17. in 24. februarja: »Igre s papirjem, pasto in plastiko«, »Igre z naravnimi barvami«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKI KLUB IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prirejata delavnico »Kako promovi-ramo društveno delovanje - pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju« v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20, II). Delavnica je namenjena tistim, ki se v društvih ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Vodi jo novinarka Poljanka Dolhar. Ob zaključku je predvidena družabnost. Prijave do vključno danes, 10. februarja na tel. št. 040-635626, info@zskd.org. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju o Bachovih cvetovih z naslovom: »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi in Tania Piccoli. Prvo srečanje bo v soboto, 11. februarja, od 15. do 19. ure v prostorih KD Redeča Zvezda v Saležu št. 66. Informacije na tel. št.: 347-4437922, 334-7520208. SKD PRIMOREC obvešča, da otvoritev Cici knjižnice dne 11. februarja odpade zaradi slabih vremenskih napovedi. Prireditev se bo odvijala začetek marca. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 11. februarja, od 15. do 18. ure delavnici: »Slikanje na strešnikih« v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki ter »Pustno delavnico« v Naselju Sv. Mavra št. 124, v Sesljanu. AŠD MLADINA vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo Primorskega po- kala v nedeljo, 12. februarja, v Poden (Avstrija). Vpisovanja na info@mla-dina.it ali na tel. št.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 12. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 12. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30. SPDT prireja v nedeljo, 12. in nedeljo, 26. februarja, avtobusna smučarska izleta na Gerlitzen. Informacije in prijave na tel. št. 339-5000317 ter na mla-dinski@spdt.org ali smuca-nje@spdt.org. Vabljeni! SKD F. PREŠEREN vabi člane na redni občni zbor z volitvami novega odbora, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu v prvem sklicanju ob 20.00 in v drugem ob 20.30. SKD SLOVENEC vabi člane in vaščane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. ŠC MELANIE KLEIN - prireja tečaje od ponedeljka, 13. februarja: Masaža dojenčka (16.00-16.45) namenjena malčkom od 2. do 7. meseca. Baby fitness za dojenčke od 1. do 12. meseca (17.15-18.00), starši bodo pridobili znanje za razvijanje motoričnih sposobnosti otrok. Delavnica štikanja za začetnike in nadaljevalce (18.0020.00). V torek, 14. februarja, pa se bosta začela Shiatsu za otroke od 3. do 5. leta starosti (16.30-17.00) in Shiat-su za nosečnice (17.30-18.30). V petek, 17. februarja, se bo začel tečaj Šti-kanja ob čaju (18.00-20.00) za vse, ki bi želeli izboljšati tehniko štikanja v prijetni družbi. Dejavnosti bodo v vzgojno didaktičnem centru Otroška hišica, Ul. dello Scoglio 14/1 v Trstu. Prijave: ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure, Ul. Cicerone 8. Info na www.me-lanieklein.org, tel.345-7733569. COUNTRY TEČAJ v Slovenskem dijaškem domu v Trstu v torek, 14. februarja, bo potekal izjemoma od 19.00 do 20.30. Vpisovanje na tečaj je še možno. Tel.: 040-573141. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da prireja svetovalna služba iz Sežane predavanje na temo: »Prehrana vinske trte in gnojenje v integriranem vinogradništvu«. Predavanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri v OŠ v Dutovljah. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS obvešča, da je javno srečanje z občani na temo: »Problematika prometa na Proseku« zaradi napovedanih vremenskih razmer preloženo na četrtek, 16. februarja, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni. TEČAJ PSIHOMOTORIČNE VADBE za otroke in starše se prične v četrtek, 16. februarja. Urnik: dojenčki 1. leto starosti 16.00-16.50, 2-3 leta starosti 17.00-17.50. Tečaj ponuja otroku različne gibalne izkušnje za njegov harmonični razvoj in omogoča staršem, da spoznajo etape psihomotoričnega razvoja svojega otroka. Info na tel. št.: 380-3224745 (Loredana Kralj). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na predstavitev metode tehnike doseganja čustvene svobode - EFT (tehnika tapkanja), ki bo v soboto, 18. februarja, ob 10.30. Vodila ga bo Barbara Zetko. KRUT sporoča že prijavljenim in vsem, ki se radi preizkušajo s fotografijo, da prireja tečaj o digitalni fotografiji z mentorico Mirno Viola. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 12. marca, ob 17.30 na društvenem sedežu. Informacije in prijave v Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KMEČKA ZVEZA iz Čedada prireja v četrtek, 23. februarja, izlet v Verono na ogled sejma Projekt ogenj - Progetto fuoco. Vpisovanja in dodatne informacije vsak dan od 8.30 do 12.30 na tel. št.: 0432-703119 (Kmečka zveza). SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, vabi v ponedeljek, 27. februarja, na redni občni zbor, ki je letos informativnega značaja. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. DOBRODELNA ZBIRALNA AKCIJA rabljenih zimsko - poletnih oblačil in obutve namenjena mladostnikom od 14 do 20 let bo potekala v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72 , do konca februarja. Rabljena oblačila in obutev bodo vzgojitelji prevzemali v sprejemnici doma, v neposredni bližini administrativnih uradov od 8.00 do 9.30 in od 19.30 do 21.00 vsak dan. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do srede, 29. februarja, (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2011/12, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati in bo na razpolago na www.sandorligo-dolina.it. TI JE VŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa salsa za mlade in manj mlade. Tečaj bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna & Branko in se bo odvijal ob sredah v dveh skupinah: prva ob 20.00 in druga ob 21.00 (urnik po izbiri in največ 13 parov na skupino) v telovadnici športnega centra Zarje. Tečaj se bo začel 29. februarja. Info: 346-0192763 (od torka do petka) od 15.30 do 19.00. Pridi z nami, ne bo ti žal! Prireditve KRD DOM BRIŠČIKI IN KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabita na Praznik slovenske kulture, ki bo danes, 10. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih v Briščikih. Sodelujejo MePZ Rdeča zvezda, vokalna skupina Volnik ter recitatorka Vesna Hrovatin. Toplo vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Nike Furlani »Soba 68«, ki bo danes, 10. februarja, ob 17.30. Predstavil jo bo Matevž Paternoster. Glasbeni utrinek Barbara Ferluga, flavta gojenka konservatorija G. Tartinija v Trstu. TRŽAŠKO ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO »FORTUNATO PAVISI« sporoča, da predavanje, ki je bilo predvideno za danes, 10. februarja, ob 20. uri na sedežu v Ul. Mazzini 30, odpade zaradi bolezni. UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ iz Škednja vabijo danes, 10. februarja, ob 20.00 v KD I. Grbec na predstavitev DVD-ja »Nekoč je bilo v Škednju lepo«, ki je nastal v okviru 30-letnice poimenovanja šole po Ivanu Grbcu. OBČINA DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Venturini iz Domja, vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v kulturnem centru A. Ukmar pri Domju. Sodelujejo otroški pevski zbor Fran Venturini, Nomos Ensemble, basist maestro Alessandro Švab in oktet Volnik. Priložnostna govornica bo prof. Vilma Purič. TRST80 vabi člane in prijatelje v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v prostore Kulturnega društva Briški Grič v Šte-verjanu na otvoritev razstave Fotovideo Krožka Trst80. Razstavljali bodo naši člani: Luka Vuga, Mirna Viola, Sonia Osbich, Alenka Petaros in Gi-no Dal Col. Vabljeni! 150 LET CERKVE SV. MAGDALENE V BAZOVICI - V nedeljo, 12. februarja, predavanje slikarja Borisa Zuliana na temo »Ikone in freske« po maši od 10.30. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ ob Dnevu slovenske kulture prireja gledališko predstavo v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri. S komedijo »Zbeži od žene«, večkrat nagrajena na Festivalu amaterskih gledaliških skupin v Mavhinjah 2011, nastopa PD Štandrež. Sledi pustna zakuska. Toplo vabljeni v Marijin Dom, Ul. Brandesia 27/1 pri Sv. Ivanu v Trstu, www.drustvomarijkogoj.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno matico sporoča, da je Prešernova proslava v nedeljo, 26. februarja (in ne 12. februarja). Nastopili bodo pevska in plesna skupina »Stu ledi« ter učenci Glasbene matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Ivo Jevnikar. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) ob 16. uri. Poskrbljeno je za prevoz od rojanske cerkve do doma četrt ure pred pričetkom. KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor, vabi na počastitev dneva slovenske kulture v nedeljo, 12. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu. V kulturnem programu bodo z diaprojekcijo predstavljene izbrane fotografije fotonate-čaja »Gor in dol po Repentabru 2011«. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z GD Prosek vabi ob prazniku slovenske kulture na odprtje fotografske razstave »Zdravko Kante - Proseške podobe«, ki bo v nedeljo, 12. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. Sodelujejo: Andrej Furlan -predstavitev razstave, Majda Cibic -slavnostni govor, GD Prosek in pevka Tina Renar. SKD IGO GRUDEN prireja v nedeljo, 12. februarja, ob Dnevu slovenske kulture, prireditev »Koroška na obisku«. Program bo oblikoval Oktet Suha, o koroški pesmi bo spregovoril letošnji Štrekljev nagrajenec dr. Bertej Logar, pevski pozdrav bosta prinesla DPZ Kraški slavček in MePZ Igo Gruden. Začetek ob 17. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL in Tetro Inconto prirejata predstavo Prihod klovnov v nedeljo, 12. februarja, ob 15.00 v kulturnem domu na Prodeku. Vabljeni otroci od 3. leta dalje! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; v nedeljo, 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Slovenska prosveta vabita v ponedeljek, 13. februarja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na Prešernovo proslavo ob Dnevu slovenske kulture. Slavnostni govornik časnikar Martin Brecelj. Spored bodo oblikovali Dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin in člani Radijskega odra. Podelili bodo nagrade 40. literarnega natečaja Mladike in priznanja Mladi oder. Začetek ob 20. uri. KONCERT DUA BALDO v gledališču Rossetti bo v ponedeljek, 13. februarja, ob 20.30. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 13. februarja, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki se bo odvijal v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT v sodelovanju s študijskim krožkom Beseda slovenske Istre vabi na večer »Istra v besedi, podobi in glasbi«, s predstavitvijo zbornika Brazde s Trmuna - 15 let. Prisluhnili bomo pripovedi istrskih zgodb in petju ljudskih pesmi ob glasbeni spremljavi, ogledali si bomo domiselne izdelke spretnih rok. Srečanje bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b. Informacije: 040 360072, krut.ts@tiscali.it. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na otvoritev razstave Andreja Brumna - Čopa »Slepe miši« in na nastop Svetlane Ma-karovič z odlomki iz drame Mrtvec pride po ljubico ob violinski spremljavi Zale Linee Rutar v torek, 14. februarja, ob 18. uri v Ul. Sv. Frančiška 20. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 16. februarja, »Nekoč je bila...«; četrtek, 15. marca, »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. GKD DRUGAMUZIKA sporoča, da bodo skupine Kad bi bio Bjelo dugme, Parni Valjak tribute band, Ansambel Nebojsega, Red Katrins, Radiowave in Dj Paps prišli k Briščikom v soboto, 25. februarja, ko se bo tudi sklenil zimski del festivala Glasba brez meja 2012. V soboto, 3. marca, bo zaživel praznik Guča na Krasu z nastopom Magnifica in Kočanega Orkestra. V soboto, 18. in v torek, 21. februarja, pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji pusta ob glasbi številnih veseljaških skupin. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor: nedelja, 4. marca, ob 18.00 v Zadružnem domu v Gropadi Prešerni poklon Ignaciju Oti s pesmijo, besedo in sliko. Sodelujejo zbori društev vzhodnega Krasa; nedelja, 22. aprila, Prešerni izlet v Vrbo in v Ljubljano z ogledom razstave Tržaška umetnostna obzorja 1945-60 v Cankarjevem domu. Prispevki Popravek: Namesto cvetja na grob Laure Zerjal Kofol darujeta Majda in Fulvio 30,00 evrov za SKD F. Prešeren. V spomin na Dragico Gherlani vd. Gruden darujeta Marina z družino in Eda 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V isti namen darujeta Miranda in Renato Blason 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Patrizio Terčič darujejo sošolci z realne 1974/79 196,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin daruje Mara Seražin Guštin 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Lidijo Gulič vd. Guštin daruje Dragica Hrovatič Kavalič 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na prijateljico Lauro Zerjal darujeta Silva in Marina Trenta 25,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Lauro Kofol darujeta Aldo in Loredana 30,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Lauro Kofol darujejo Ila-rio Cej in Ariella 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Alda Ciaka darujeta sinova 100,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na Dragico Gherlani darujeta Laura in Ivan 30,00 KD Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Laure Zerjal Kofol darujeta Jožica in Peter Glavi-na 30,00 evrov za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Brunota Stoc-ce daruje gospa Marjetka z družino 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Lauro Kofol darujeta družini Laurica in Sedmak 50,00 evrov za AŠD Breg. Namesto cvetja na grob Patricije Ter-čič darujeta Marica in Ladi Caharija z družino50,00 evrov za MoPZ Vesna. V spomin na Fabija Jurinčiča daruje Alojz Škabar z družino 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Ivana Kanteta daruje družina Širca 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. V spomin na Ivana Kanteta darujeta Stano in Anica 25,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. Ob smrti ljubljenega brata LEANDRA ALBERTIJA se pridružuje žalovanju družine sestra Milka s hčerko Milvo in Mauriziom Hvala, dragi stric. Jenny, Petra, Giorgio, Omar in mali Davide Ob izgubi dragega Landrota izrekajo družini iskreno sožalje Silva, Franco, Igor, Saško, Barbara in mala Katrin Ob smrti dragega moža in očeta Leandra Albertija izrekamo Klaudiji, Eleni in družini iskreno sožalje Angelca, Edvin, Nataša, Ivan, Aljoša in Francesca 10 Sobota, 11. februarja 2012 TRST / kraški pust - Praprovci ciljajo na tretjo zaporedno zmago Voz bo na temo tunela, vendar ne železniškega Odlično organizirali delo in dobavo prigrizkov in se že dodobra naužili klapavic več fotografij na www.primorski.eu Spodaj - nekateri člani pustne skupine v Praprotu, levo - mikaven partikular na njihovem nastajajočem vozu kroma Voz iz Praprota, lanski in predlanski zmagovalec Kraškega pusta, se bo tudi letos prav gotovo potegoval za zmago. Domačini že s polno paro delajo na letošnjem podvigu, ki naglo dobiva dokončno obliko. Praprovci bodo morali, z razliko od večine drugih vozov, kar pohiteti, saj jih prva pustna preizkušnja in generalka za openski sprevod čaka že v nedeljo na pustni po-vorki v Gorici. Letošnja tema z naslovom »Ma, ta tunel ... ?« je na videz varljiva, saj si bo večina obiskovalcev Kraškega pusta najbrž predstavljala, da gre za predor visoko hitrostne železnice, ki naj bi ga zgradili pod Krasom. V resnici je pa tema čisto drugačna in zadeva vsesplošno italijansko aktualnost, s kančkom zgodovine in tržaškim ponosom. Ob prihodu na prostor šagre v Praprotu nas je med veselo razpoloženimi domačini pričakal tudi letošnji pustni prvak, Njihovo Veličastvo Kralj Tuone Krodeghin, ki se je pravkar mudil na obisku pri sovaščanih. Pustna tradicija v Praprotu je zelo utrjena, skupina ljudi, ki ustvarja vsakoletni voz, je ena od stebrov Kraškega pusta. Aljoša Paulina, Marko Sandri in Mitja Sandri so nas ponosno pospremili v stavbo ob šotoru, kjer so nam pokazali fotografski arhiv in nam priznali, da je Praprot že 38 let skoraj neprekinjeno prisoten na openskem pustnem sprevodu. Letošnji voz je sicer štirideseti po vrsti, a prvi dve leti so šli Praprovci s svojim vozom le po vasi. Tam so nam tudi zaupali, da vsako leto finančno shajajo brez težav, v veliko pomoč pa jim je udeležba na štirih povorkah, poleg omenjenih Open-ski in Goriški, tudi Tržiški in Sovo-denjski. O dolgoletni tradiciji in izredni organiziranosti pričajo tudi štiri table, ki visijo v šotoru: na eni beležijo prisotnosti delavcev po dnevih, ob tem pa beležijo tudi morebitne prigrizke, ki jih kdo prinese: letos so se Praprovci namreč še kar naužili klapavic. Na drugi tabli se nahaja seznam z imeni vozov preteklih 38 let in uvrstitev na po-vorkah, katerih so se udeležili, na tretji beležijo letne obiske drugih skupin, četrta pa deluje kot oglasna deska, na kateri visijo članki, podatki in celo koledarska razporeditev pusta v naslednjih letih. Z delom so začeli že prvega novembra, potem ko so postavili šotor. Voz ustvarja jedro štirih oseb, vsak ima svojo posebno zadolžitev, s tem, da so sicer vsi pripravljeni pomagati pri drugih opravilih. V drugem, manjšem šotoru so mlajši barvali posamezne elemente, izdelovali letošnje originalne obleke, z njimi pa je Andrej Čičo barval eno od glav, ki bo stala na vozu. Ob kozarcu kuhanega vina so nam pustni delavci priznali, da voz postavljajo vedno z velikim navdušenjem. Ob tem pa skušajo kakovost voza vsako leto izboljšati in jo iz leta v leto preseči. »Priznamo, da tudi letos tekmujemo za zmago, če pa ne bomo prvi, se ne bomo jokali, navsezadnje ob postavljanju voza uživamo in se prijetno družimo.« Odločitve žirije na povorki Kraškega pusta večkrat presenečajo občinstvo in sodelujoče, skupina Pra-provcev, ki vsako leto ustvarja pustni voz, pa kljub vsemu narekuje standarde kakovosti in tehničnih presežkov, po katerih se marsikatera druga skupina prav gotovo zgleduje. Lahko zanesljivo trdimo, da je tudi njihova zasluga, če se Kraški pust iz leta v leto presega po kakovosti. Martin Lissiach Odprtje Cici knjižnice v Trebčah jutri odpade Slovensko kulturno društvo Primorec opozarja, da je bilo zaradi slabih vremenskih napovedi primora-no odpovedati jutrišnji slavnostni večer z odprtjem Cici knjižnice v Ljudskem domu v Trebčah. Slovesnost bodo priredili najbrž v začetku marca. Sredino zbiranje rabljenih knjig in prispevkov za novo knjižnico je bilo zelo uspešno, za kar se odborniki zahvaljujejo radodar-nosti vseh. V Križu vas pričakuje »Flower-power party« Bliža se pust, v Ljudskem domu v Križu pa so se odločili, da bodo prehiteli čas. Nocoj bo namreč v gostilni Bita - Ljudskemu domu prav posebna fešta, ki so jo poimenovali Flower power-Drag queen party. Mlade bo med 21. in 1. uro zabavala skupina Alter Ego, ki bo ponujala pravi pustni repertoar. Zaželjene so maske, ki naj se navezujejo na temo večera: najlepše bodo tudi nagrajene. Lavinia Škerlavaj bo drevi zaplesala po Rai 1 Openska trebušna plesalka Lavinia Škerlavaj se te dni mudi v neapeljskem avditoriju Rai, kjer vneto vadi za na nocojšnji nastop. Drevi bo namreč gostja televizijske oddaje At-tenti a quei due - La sfida na prvi mreži Rai. V oddaji, ki jo ob 21. uri vodi Paola Perego v sodelovanju z Biagiom Izzom, se bosta tokrat pomerila dva gosta, in sicer Fabrizio Frizzi in Giancarlo Magalli. V televizijskem dvoboju bo Lavinia sodelovala na Frizzijevi strani in se bo za njegovo zmago potegovala s suge-stivnim trebušnim plesom s sabljo. Lavinia Škerlavaj predstavitev - Knjiga Tonina Perne Ekstremni pojavi v ekonomiji in naravi Odbor za promocijo Etične Banke, Trgovini sveta Mosaico per un co-mune avvenire in Senza Confini Brez Meja vabijo na predstavitev knjige Eventi estremi (Izjemni pojavi) sociologa in ekonomista Tonina Perne, ki bo danes ob 17.30 v dvorani NŠK v Narodnem domu v ul. Filzi 14. Ekonomist in sociolog Tonino Perna je docent ekonomske sociologije na Fakulteti za politične vede Univerze v Messini. Je cenjen poznavalec ekonomskih zakonitosti, tako v uradni ekonomiji, kot tudi v okviru alternativnih ekonomskih tokov. S posebno pozornostjo se posveča kritičnemu opazovanju posledic globalizirane ekonomije in predlaga spremembe, ki bi nam pomagale živeti bolje. Svoja zadnja opažanja je zbral v knjigi Eventi estremi (Izjemni pojavi), ki jo bo predstavil danes. V tej knjigi Tonino Perna navaja, da so finančno krizo, ki je zajela Wall Street septembra 2008 nekateri poimenovali " per-fektno nevihto'. Sorodnost med borzo in vremenskimi pojavi pa se ne kaže le v izrazoslovju. V knjigi se spra- šuje, kaj imajo skupnega denar in finančno poslovanje s klimatskimi spremembami in ogljikovim dvokisom. Vremenski in finančni "izjemni pojavi ", ki so vedno bolj pogosti, se pojavljajo v sorodnih okoliščinah. Lahko bi jih združili pod skupno oznako "orjaška valovanja', ki jih povzroča vratolomna pospešitev vseh pojavov. Tako sta si v bistvu sorodna izpuščanje v atmosfero ogromnih količin ogljikovega dvokisa in vnašanje na tržišče ogromnih količin denarja. Ti pojavi se znesejo nad revne po svetu, nato še kvarijo okolje in v končni fazi škodujejo vsem nam. Slika je jasna in nič kaj obetajoča. Izjemni pojavi tako v ekonomiji kot v naravi ustvarjajo nevarno sistemsko neuravnovešenost, ki se bo vsak čas razletela. Potrebna je drugačna ekonomija, taka ki naj bo spoštljiva do narave in človeka, da nam bo uspelo rešiti Mater Naravo in njene prebivalce. Predstavitvi bo sledil aperitiv z avtorjem od 19.30 dalje v Trgovini sveta Senza Confini Brez Meja v ul. Tor-rebianca 29/b. šolstvo - Nova številka časopisa NSŠ Sv. Cirila in Metoda Adrenalin Alternativni časopis nastaja med urami alternativnega pouka Uredniki Adrenalina, časopisa Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in s Katinare, so alternativni: to je geslo letošnje redakcije, ki jo sestavljajo, kot je ustaljena praksa, učenci tretjega razreda, katerih mentor je prof. Lia Legiša. Vendar ta alternativnost ne sestoji v kaki »alternativni« ali uporniški drži, ampak je vezana predvsem na to, da glavnina časopisa nastaja med urami alternativnega pouka. To namreč piše v uvodniku prve številke Adrenalina v šolskem letu 2011/2012, kjer med drugim izvemo tudi, da časopis NSŠ Sv. Cirila in Metoda izhaja s tem imenom od leta 2006, drugače njegova zgodovina sega še nazaj v čas, v šolsko leto 1993/1994, ko je začel izhajati z naslovom Kres, v naslednjih letih pa je večkrat menjal naslov: bil je tako Naš časopis, Lipe, Metod for flying, Ocvirk, N.E.O.N. (Niti Ene Ocene Nezadostne) in Energie, na koncu pa, kot že rečeno, Adrenalin, s tem imenom pa vztraja že šest let, v slovenščini seveda, kateri pa se pridružujeta tudi italijanščina in angleščina. Najnovejša številka časopisa, ki je izšla decembra lani in zato vsebuje tudi božično in novoletno voščilo, prinaša med drugim poročilo o poimenovanju Večstopenjske šole na Vrde-li, v okviru katere deluje tudi svetoi-vanska srednja šola, po Vladimirju Bar-tolu, v nadaljevanju pa si je mogoče prebrati vtise učencev ob obisku razstave sodobne umetnosti v okviru razpršenega bienala v Trstu, prav tako so si učenci ogledali tudi dinozavra Antonia, ki so ga pred leti našli pri Ribiškem naselju, na NSŠ Sv. Cirila in Metoda pa so ga poimenovali kar ...Tonči. Med ostalimi prispevki naj omenimo pogovor z dijakom družboslovnega liceja Antona Martina Slomška o jesenski zasebni višjih srednjih šol, zapise o spletni skupnosti Face-book, mačkah in čudnih vodnih živalih ter krajša poročila o šolskih dejavnostih, kot so zeleni teden, obisk gledaliških predstav, počastitev padlih idr. Omeniti velja predstavitev prvošolcev in uganke za osnovnošolčke, posebej hudomušni pa sta rubriki, posvečeni »izginulim« učencem oz. profesorjem in Guinnesovim rekorderjem. V pričakovanju daljših božičnih in novoletnih praznikov so uredniki poskrbeli tudi za obilo kratkočasnih rubrik in testov ter križank, na voljo pa sta tudi slastna kuhinjska recepta. Da bi mladi bralec spoznal, kako se mu bo godilo v prihodnosti, pa lahko prebere zimski horoskop. (iž) / PRI REDITVE_Petek, 10. februarja 2012 1 1 trst - Včeraj predstavitev, jutri odprtje v prostorih nekdanje ribarnice Ogenj narave v očeh mojstrov fotografije Na mednarodni razstavi na ogled umetniški posnetki 82 fotografov iz 16 držav - Razstava odpira univerzalna vprašanja o odnosu med človekom in naravo V nekdanji ribarnici v Trstu bodo jutri ob 18. uri uradno odprli razstavo, ki bo v te prostore po dolgem času ponovno prinesla sodobno umetnost. Naj spomnimo, da je bila prenovljena bivša ribarnica zamišljena kot prostor, namenjen izključno sodobni umetnosti, a žal v preteklih letih umetniških del sodobnosti tu nismo veliko videvali. Novo razstavo pripravlja občinsko odborništvo za kulturo, na njej pa bodo na ogled fotografije 82 umetnikov iz 16 različnih držav. Mednarodno razstavo, ki odpira univerzalna vprašanja o odnosu med človekom in naravo, so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani večkrat poudaril, da razstava v žarišče postavlja aktualno tematiko, ki je povezana z ohranjanjem našega planeta. Kuratorja razstave Marco Puntin in Jonathan Turner (gostujoči kurator) sta razstavo naslovila Il fuoco della natura (Ogenj narave), sam naslov pa se med drugim nanaša tudi na sposobnost fotografov, da v svoj objekiv ujamejo tisti, drugim spregledljiv, neviden pogled, ki v bistvu obsega tako pomembno zgodbo. Osrednji protagonist razstave je narava v različnih aspektih, na ogled pa so fotografije tako velikih fotografov, kot tudi fotografije umetnikov, ki se morajo šele uveljaviti. Kurator razstave Marco Pun- tin je včeraj dejal, da fotografije prihajajo iz velikih galerij in zasebnih zbirk, ob tem pa je pojasnil, da sta se s kolegom kuratorjem odločila za izbor fotografij velikega formata, na katerih so ujeti utrinki, ki ne potrebujejo opisa, obenem pa se dobro ujemajo z velikim prostorom, ki ga ponuja bivša ribarnica. Za postavitev razstave sta zaslužna tudi arhitekta Gian Paolo Venier in Lui-gi Semerani, ki sta postavila tri velike tematsko zasnovane paviljone. V enem je mogoče občudovati živalski svet, v drugem krajine, v tretjem pa bodo obiskovalci lahko gledali video projekcijo. Razstava ni zastavljena kronološko, ampak, kot rečeno, tematsko in na ta način stopi umetnikovo sicer slogovno lahko povsem različno delo v dialog. Na začetku je sklop črno-belih fotografij krajine, ki jo je v objektiv ujel veliki Ansel Adams, sledijo živobarvna dela Franca Fontane, zelo lepe pa so tudi fotografije Maria Gia-comellija. V nadaljevanju lahko opazujemo nekakšen podtematski sklop, ki nam predstavlja fotografije morja, zimskih pokrajin, vulkanov in rož. Barvitost cvetlic je predstavljena v poetičnem slogu, na ogled je tudi fotografija zelenega cveta, ki ga je britanska zasedba Depeche mode uporabila za platnico na enem od svojih albumov. Giacomo Costa je še eden od fotografov, ki si je po besedi Pun-tina zaslužil posebno pozornost na razstavi, saj njegovo delo ponazarja naravo v različnih barvnih odtenkih. Ne pozabimo niti slovenskih fotografov. Svoje fotografije razstavljajo Janez Vlachy, Jernej Forbici in Primož Bizjak. Poleg fotografije pa lahko občudujemo tudi inovativne in zelo sodobne instalacije, ki jih lahko vsak posameznik interpretira po svoje. Če ob koncu dodam še moje skromno mnenje, potem velja povedati, da je ta fotografska razstava odlično zasnovana in da v vseh pogledih ustreza kriterijem sodobne umetnosti. Po Warholovi in Petrusovi razstavi, ki sta bili edini bolj »sodobni« razstavi v tem prostoru in ki sta nas - roko na srce -pustili nekoliko ravnodušne, je razstava Ogenj narave dobro izpeljan projekt, za katerim stoji zelo sposoben širši tim sodelavcev. (sč) GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 10. februarja, ob 20.30 / Bertolt Brecht; prevod: Mario Carpitella; dramaturg Luca Micheletti: »La resi-stibile ascesa di Arturo Ui« / Režija: Claudio Longhi / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30 ter v nedeljo, 12. februarja, ob 16.00, V torek, 14. februarja, ob 20.30 / Pie-tro Grasso: »Per non morire di mafia« / Režija: Alessio Pizzech / Ponovitev: v sredo, 15. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 10. februarja, ob 21.00 / Dacia Maraini: »Picasso e la ragazza rapata« / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: do sobote, 11. ob 21.00 ter v nedeljo, 12. februarja, ob 17.00. Gledališče Verdi Danes, 10. februarja, ob 20.30 / Giorgio Albertazzi in Marta Graham Dance company: »Cercando Picasso« / Režija: Antonio Calenda. / Režija: Antonio Calenda / Ponovitve: do sobote, 11. ob 20.30 ter v nedeljo, 12. ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 10. februarja, ob 20.30 / Jean Ca-lude Carrière: »Il catalogo - Aide Mo-moire«. Nastopajo: Ennio Fantastichini in Isabella Ferrari. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30 in v nedeljo, 12. ob 16.30. V petek, 24. februarja, ob 20.30 / Vin-cenzo Salemme: »L'astice al veleno«. / Ponovitve: V soboto, 25. ob 20.30, v nedeljo, 26. ob 16.30, v ponedeljek 27. ob 20.30 in v torek, 28. ob 16.30. Gledališče dei Fabbri Danes, 10. februarja, ob 21.00 / povzeto po Shakespearu: »Essere o non es- sere Amleto« / nastopata Andrea Germani in Zoe Pernici; režija: Francesco Macedonio. Ponovitvi: v soboto, 11. februarja ob 21.00 ter v nedeljo, 12. februarja, ob 16.30. V torek, 14. februarja, ob 21.00 / Amanita Muskaria: »Viaggio a Buenos Aires«. / Ponovitve: od srede, 15. do sobote, 18. ob 21.00 ter v nedeljo, 19. februarja, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 13. februarja, ob 20.45 / William Shakespeare: »ll racconto d'inverno« / Režija: Ferdinando Bruni in Elio De Capitani. Ponovitev v torek, 14. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V petek, 10. januarja, ob 20.00, / Tone Partljič: »Sprava«. / Režija: Boris Ko-bal / Igrata: Janez Hočevar Rifle in San-di Pavlin / Ponovitve: v soboto, 11. februarja, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Danes, 10. februarja, ob 11.30 in ob 18.00 / Josip Vandot / Draga Potoč-njak, Olga Grad: »Kekec« / Režija: Branko Potočan. V ponedeljek, 13. februarja, ob 20.00 / Svetlana Makarovič: »Krizantema na klavirju« / Režija: Janja Majzelj / Ponovitve: v torek, 21. februarja, ob 19.30. V torek, 14. feruarja, ob 19.30 / Charles Dickens - Blažka Müller Pograjc: »Oliver Twist« / Režija: Matjaž Pograjc. V soboto, 18. februarja, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / Režija: Vito Taufer SNG Drama Veliki oder Danes, 10. februarja, ob 16.00, ob 17.00 in ob 18.00 / Abonma Ciciban, Izven in Konto / »Skrivnosti zaodrja« / Ponovitev: v soboto, 11. februarja, ob 10.30 in ob 11.30. V ponedeljek, 13. februarja, ob 10.30 / Otfried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. V torek, 14. februarja, ob 18.00 / Vladimir Stojsavljevic: »Ljubezen in država«. V sredo, 15. februarja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. Mala drama Danes, 10. februarja, ob 19.30 / Oscar Wilde »Slika Doriana Graya«. Jutri, 11. februarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. V ponedeljek, 13. februarja, ob 18.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V torek, 14. februarja, ob 20.00 / Györ-gy Spiro: »Prah«. V sredo, 15. februarja, ob 20.00 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 10. februarja, ob 21.00 / Koncert / Nastop rock skupine Siddharta. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V ponedeljek, 13. februarja, ob 21.00 / Ples / »Tango« / Nastopa gledališka skupina iz Argentine »Roberto Herrera«. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 16. februarja, ob 20.45 / Koncert / »Quartetto Minetti« Maria Ehmer - violina; Anna Knopp - violina; Milan Milojicic - viola in Leonhard Roczek violončelo. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD V torek, 14. febuarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopa skupina »Food« ( Norveška - Velika Britanija). Gallusova dvorana Danes, 10. februarja, ob 20.30 / Festival Nasmeh Koreje / Nastopajo "Dul-sori" iz Južne Koreje. / Ponovitev: v soboto, 11. februarja, ob 19.30. V torek, 14. februarja, ob 20.00 / Koncert za Valentinovo / Nastopa Josipa Lisac. Slovenska filharmonija V sredo, 15. februarja, ob 19.30 / Koncert / Nastopa: Marcin Dylla - kitara. SNG Opera in Balet V torek, 14. februarja, ob 19.30 / Balet / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«. Koreografija in režija: Youri Vamos / Dirigent: Aleksandar Spasic. / Ponovitve: v sredo, 15. ob 12.00, v četrtek, 16. ob 19.30 in v petek, 17. februarja, ob 15.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella: do 1. aprila v okviru »150-letnice Itala Sveva«, je na ogled razstava tržaških slikarjev: Isidoro Grunhut, Carlo Wostry in Umberto Veruda in to v četrtem in tretjem nadstropju. Salone degli incanti ( bivša ribarnica ): v soboto, 11. februarja, ob 18.00 bo otvoritev razstave »Il fuoco della natura / The flash of nature«. Na ogled bodo slike, fotografije, skulpture video in instalacije od 82 sodobnih umetnikov iz 18 različnih državah. Razstava bo na ogled do 9. aprila. GORICA Galerija kulturnega doma (Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava goriškega fotografa Borisa Prinčiča. Razstava sodi v spored pobud ob 30-letnici Kulturnega doma v Gorici. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. 1 V vV V prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu 12 Sobota, 11. februarja 2012 KULTURA / prešernova proslava - Jutri osrednja proslava dneva slovenske kulture Slovencev v Italiji V Čedadu slovenska ustvarjalnost v besedi in glasbi Režiser kulturnega sporeda je Marjan Bevk - Govornik bo Dimitri Waltritsch - Tudi podelitev priznanj Pod geslom Naš jezik je glas naše duše bo jutri v gledališču Ristori v Čedadu potekala osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji. In ravno jezik in njegov zgodovinski razvoj bo vodilna nit kulturnega programa, ki so ga organizatorji (Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij) zaupali režiserju Marjanu Bevku. Kot nam je pojasnil Bevk, ki je v Benečiji tako rekoč doma, saj vrsto let sodeluje s tamkajšnjim Beneškim gledališčem, bodo gledalcem čedaj-skega gledališča Ristori predstavili razpon, ki ga je v preteklih stoletjih doživel slovenski jezik. Od najstarejših slovenskih rokopisov, ki so v 15. stoletju nastali ravno na Videm-skem, do visoke umetniške besede, ki jo na primer pooseblja poezija lanskega Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute. Med tema dvema mejnikoma: ljudske pesmi Benečije, narečna poezija Rezijana Renata Quaglie in še marsikaj. Spored bosta izoblikovala člana igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Nikla Petruška Pani-zon in Primož Forte, katerima bodo priskočila na pomoč štiri mlada dekleta iz Beneškega gledališča. Slovenska beseda bo tudi prota-gonistka izvajanja Beneškega okteta, ki ga vodi David Klodič in bo nastopil s solistko Eliso Iovele. Glasbeno kuliso bodo dopolnili harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4, Aleš Lavrenčič (violina) in Alexander Gadjiev (klavir). Osrednja proslava dneva slovenske kulture je kot znano tudi priložnost za počastitev nekaterih članov slovenske skupnosti v Italiji, ki uspešno delujejo na kulturnem in družbenem področju, ali so pripomogli k razpoznavnosti Slovencev v Italiji. Priznanja podeljujeta krovni organizaciji SKGZ in SSO na podlagi utemeljitev posebne komisije. Slednja je letos prejela petnajst kandidatur, nagrajence pa bodo razkrili med jutrišnjo prireditvijo. Lani je priznanje ob dnevu slovenske kulture prejel novinar Mitja Volčič, podelili pa so mu ga med proslavo v tržaškem Kulturnem domu. Jutrišnja kulturna prireditev uživa pokroviteljstvo čedajske občinske uprave, priložnostno misel pa bo podal goriški arhitekt Dimitri Waltritsch. (pd) GLASBENA MATICA Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture V Veliki dvorani Narodnega doma v Ulici Filzi v Trstu bo danes Glasbena matica v sodelovanju s Fundacijo Lucijana Marije Škerjanca pripravila proslavo z naslovom Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture, na kateri bodo nastopili solisti in komorne skupine, ki bodo izvajali skladbe slovenskih ustvarjalcev. Tradicionalni Prešernov dan GM je priložnost, da se zberejo učenci in pedagogi z vseh sedežev Glasbene matice v Furlaniji-Julijski krajini. Na današnji prireditvi bo članica Fundacije L. M. Škerjanca Tatjana Kralj učencem GM tudi podelila publikacije in CD-eje, ki jih je fundacija izdala v zadnjih letih, nekateri učenci GM pa bodo v poklon enemu največjih slovenskih skladateljev Lucijanu Mariji Škerjancu izvedli nekaj njegovih skladb. Režiser Marjan Bevk janez erzen Razpis so predstavili (z leve) Roberto Collini, Aleš Doktoric in Marko Sosič kroma II mondo nuovo Il teatro degli orrori Alternative, noise rock La Tempesta dischi, 2012 »Danes smo priča pomembnemu zgodovinskemu trenutku. Potrebujemo kvalitetno glasbo, saj dober del publike noče več poslušati le "pop glasbico", ampak bolj resnično, realno glasbo,« rai - V spomin na nekdanjo odgovorno urednico in režiserko Mirjam Koren Razpis za dokumentarni film Javna televizijska hiša je v sodelovanju z nekaterimi partnerji razpisala natečaj za izvirni scenarij - Prijave do 8. avgusta Med nalogami javne televizije je tudi pripovedovanje krajevnih zgodb. To je dobro vedela Mirjam Koren, odgovorna urednica slovenske programske strukture Rai, sicer pa tudi radijska in televizijska režiserka, ki se je zelo rada posvečala dokumentarnemu filmu. Njeni dokumentarci so sloneli na vestnem in poglobljenem raziskovanju krajevne raznolikosti. Njihova avtorica pa je s svojim delom in ustvarjanjem pustila sled v deželni javni televizijski hiši. V spomin na prezgodaj preminulo Mirjam Koren je nastal razpis za odkup in realizacijo scenarija, ki ga letos prvič razpisuje deželni sedež Rai v sodelovanju s Kinoateljejem, Slovenskim klubom, in Skupino-Grup-po 85. Včeraj so ga predstavili javnosti direktor Roberto Collini, predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič in idejni pobudnik natečaja Marko So-sič. Slednji se je režiserke spomnil kot ženske plemenitega duha in trde delavke za resničnost, ki je znala z univerzalnostjo obravnavanih tem preseči naš prostor. Na velikem ekranu v ozadju so se vrteli odlomki iz njenih filmov, na primer iz tistega o slovenski radijski postaji Trst A, ali o spominih bivših deportirancev. Razpis je namenjen realizaciji dokumentarnega filma, zato morajo avtorji predstaviti tak scenarij, ki je primeren za snemanje petdesetmi-nutnega televizijskega dela. Tematsko je natečaj zasnovan zelo široko, obravnavati pa mora sodobno stvarnost na območju med Italijo in Slovenijo, s posebnim poudarkom na kulturnih, zgodovinskih in družbenih prepletanjih tega prostora; teme, ki so bile Mirjam Koren pri srcu. Napisan je lahko v slovenskem, italijanskem ali drugih jezikih, obvezno pa tudi preveden v slovenščino in italijanščino. Popoln razpis je na voljo na spletni strani www.rai-slovenski-program.it, rok za predložitev scenarijev zapade 8. avgusta 2012. V žiriji bosta sedela tudi predstavnika deželnega filmskega sklada in RTV Slovenija, partnerja, ki bi lahko, kot je opozoril Doktorič, prijavljenim scenarijem odprla še kakšno dodatno pot. Razpis predvideva namreč eno samo nagrado v višini 3.000 evrov, s katerimi bo deželni sedež Rai odkupil izbrani scenarij, o njegovi realizaciji oziroma produkciji pa bo odločal avtor. (pd) tako je pevec in lider skupine Il Teatro degli orrori Pierpaolo Ca-povilla, v soboto v Veroni spregovoril o novi plošči Il mondo nuo-vo, ki je pred tednom dni izšla s pomočjo italijanske neodvisne glasbene založbe La Tempesta dischi. Il mondo nuovo je že tretji glasbeni izdelek italijanskega benda, v katerem sedi za bobni tudi Tržačan Francesco Franz Valente. Poleg že omenjenih Capoville in Valenteja, sta stalna člana zasedbe še kitarist Gionata Mirai in basist Giu-lio Favero. Fantje so leta 2005 iz skupnih glasbenih projektov One Dimensional Man in Super Elastic Bubble Plastic ustvarili nov bend in ga poimenovali Il teatro degli orrori. Člani benda so se takoj odločili za poseben alternative oziroma noise rock,v katerem pa igrajo glavno vlogo Capo-villejevi teksti. Besedila se večkrat nanašajo na italijansko politično stanje in nasploh na socialni položaj revnejšega dela sveta ter na teptanje njegovih pravic. »Glasba je politika,« trdi Capovilla »ker v bistvu vpliva na kolektivno mišljenje. Vsi glasbeniki ustvarjajo politiko, seveda je treba razlikovati med politiko Laure Pausini in našo ... « Il mondo nuovo je plošča, ki ji pravimo concept album, ker sledi vseh sedemdeset minut isti glasbeni niti in sicer tematiki mi-grantov. Ploščo sestavlja šestnajst komadov, v katerih pripoveduje Capovilla s svojim značilnim gledališkim patosom raznorazne zgodbe migrantov. Ion je na primer pesem-zgodba romunskega delavca Iona Cazaca, ki ga je pred leti njegov delodajalec sežgal živega, ker si je upal zahtevati boljše delovne razmere. Il teatro degli orrori je danes, poleg benda Le luci della centrale elettrica, verjetno najboljša italijanska zasedba, nova plošča Il mondo nuovo pa bo prav gotovo eden boljših glasbenih izdelkov letošnjega leta. Rahlo kritiko si morda zasluži le glasbeni ustroj albuma, ki je tokrat bolj tih in milejši od prejšnjih ... a nič zato. Podpirajmo italijansko kvalitetno glasbo! Rajko Dolhar gledališče Ljubljanska Drama odprla vrata brezdomcem Na pobudo SNG Drama Ljubljana si bo v ponedeljek v Mali drami okoli 90 brezdomcev in ostalih članov društva Kralji ulice brezplačno ogledalo Lubitschevo burlesko Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree, s katero Drama konec marca gostuje tudi na kolumbijskem festivalu XIII Festival Iberoamericano de Teatro de Bogotá. »Kot pobudniki tega sodelovanja želimo brezdomcem v teh mrzlih dneh na široko odpreti naša vrata in tudi opozoriti javnost, pristojne državne organe in različne kulturne ustanove, da je vključevanje brezdomcev v kulturno življenje zelo pomemben vidik njihove demarginalizacije in aktivnega vračanja v družbeno življenje,« je povedal umetniški vodja SNG Drama Ljubljana Eduard Miler. Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki združuje strokovnjake ter druge posameznike, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi pojavi, ter posameznike in posameznice, ki brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost doživljajo. / SVET Petek, 10. februarja 2012 1 3 grčija - Grške vladne politične stranke dosegle dogovor o varčevalnih ukrepih Atene korak bliže drugi pomoči, a Bruselj še ni prižgal zelene luči Za IMF in Nemčijo mora Grčija storiti več - Rehn: Grčija mora še prepričati partnerje 44ATENE - Grčija je včeraj stopila pomemben korak k drugemu svežnju mednarodne finančne pomoči. Atene so namreč sklenile pogajanja z mednarodnimi posojilodajalci o novih varčevalnih in reformnih ukrepih. Evrska skupina je sinoči razpravljala o drugi pomoči državi, a dokončnega dogovora ni dala. Nemčija pravi, da Grčija še ni storila dovolj za pomoč. V uradu predsednika grške tehnične vlade Lukasa Papademosa so včeraj pojasnili, da so pogajanja s predstavniki trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - uspešno končana, njihov rezultat pa so potrdili tudi vodje koalicijskih grških strank. "Pred začetkom srečanja finančnih ministrov 17 držav z evrom smo dosegli splošno soglasje glede nove pomoči," so poudarili v uradu. Voditelji strank grške vladne koalicije so tako po več dneh pogajanj očitno le uspeli doseči dogovor o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih od Grčije zahtevajo mednarodni posojilodajalci. Grčija se je v dogovoru s predstavniki trojke zavezala, da bo v zameno za 130 milijard evrov druge pomoči držav z evrom in IMF sprejela nove varčevalne ukrepe. Ti naj bi predvidevali drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, 20- do 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, odpravo številnih ugodnosti za javne uslužbence in znižanje pokojnin. Prav slednje je bilo največji kamen spotike, ni pa še jasno, kako so grški politični voditelji to vprašanje razrešili. Grčija je ob tem že privolila v zahtevo, da odpusti 15.000 zaposlenih v javnem sektorju. S temi ukrepi naj bi Grčija pokrila okoli 650 milijonov evrov vrzeli med njenimi zavezami in dejanskimi rezultati ukrepov. Trojka je namreč ugotovila, da Grčija ni izpolnila še niti dosedanjih zavez, zato je morala za uresničitev načrtov stabilizacije javnih financ sprejeti dodatne ukrepe. Sindikati so se na nove varčevalne ukrepe odzvali z ogorčenjem in za danes in jutri napovedali novo splošno stavko. Dogovor Grčije s trojko je bil podlaga za politično odločanje finančnih ministrom držav območja evra, ki so se pozno popoldne sestali v Bruslju. Šef evrske skupine, luk-semburški premier Jean-Claude Juncker je ob prihodu povedal, da ministri tokrat ne bodo dosegli dokončnega dogovora o drugem programu pomoči Grčiji. "Dokončne odločitve nocoj ne bo in to ni katastrofa," je dejal. Juncker je svojo oceno pojasnil z besedami, da je treba razjasniti še veliko ele- Grški premier Lukas Papademos ansa mentov drugega programa pomoči Grčiji. Ta v skladu s političnim dogovorom iz oktobra lani predvideva 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki naj bi državi odpisali za okoli 100 milijard evrov dolgov. Skupaj naj bi pristali celo na 70-odstotni odpis nominalne vrednosti, saj bodo v zameno dobili obveznice s precej nižjo obrestno mero in s 30-letno zapadlostjo. Vse bolj sicer kaže, da bo treba javno pomoč povečati, pri čemer naj bi pomagala ECB. Ta naj bi se z zamenjavo delnic prek začasnega sklada za zaščito evra odpovedala dobičku na grške obveznice in ta- ko Grčijo po nekaterih podatkih razbremenila za okoli 11 milijard evrov. Predsednik ECB Mario Draghi na novinarski konferenci po koncu včerajšnje seje sveta ECB ni izključil sodelovanja osrednje denarne ustanove območja evra pri dolžniški razbremenitvi Grčije. Dejal je, da bi bila izguba na grške državne obveznice v lasti ECB nedovoljeno financiranje države, odpoved delu dobička pa ne. O samem načinu sodelovanja ECB sicer ni želel govoriti, podlaga za odločanje sveta ECB pa bo sinočnje srečanje evroskupine. Grški finančni minister Evangelos Ve-nizelos je ob prihodu v Bruselj evrsko skupino pozval k podpori dogovoru Aten z zasebnimi upniki o delnem odpisu grškega dolga. Politična podpora evrske skupine je po njegovih besedah potrebna za "končne korake". "Po dolgih in težkih pogajanjih končno imamo dogovor s trojko o novem, trdnem in verodostojnem programu. Prav tako imamo dogovor z zasebnimi upniki o osnovnih parametrih njihovega sodelovanja v drugem programu pomoči. Za končne korake sedaj potrebujemo politično podporo evrske skupine," je dejal. V IMF so v odzivu na dogovor grške koalicije glede varčevanja in konec pogajanj s trojko ocenili, da je druga pomoč Atenam mogoča, a opozorili, da bo treba storiti še več. "Grčija mora narediti več. In prav s tem bo povezan drugi sveženj pomoči," je dejal tiskovni predstavnik sklada Gerry Rice. Prva dama IMF Christine Lagarde pa je ob prihodu na zasedanje evrske skupine v Bruslju ocenila, da so novice iz Aten o dogovoru glede varčevalnih ukrepov "zelo spodbudne". Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je menil, da dosedanji dogovor grških političnih strank o novih varčevalnih ukrepih ni dovolj za zeleno luč za drugi program pomoči Grčiji. "Kot razumem, dogovor še ni na točki, ko ga je mogoče dokončno potrditi," je dejal. Da bo Grčija morala še prepričati partnerje v območju evra, da bo izvedla potrebne gospodarske reforme in varčevalne ukrepe, preden bo lahko dobila drugi sveženj pomoči, je poudaril tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. (STA) Nalog za aretacijo bivšega predsednika Maldivov MALE - Za bivšega predsednika Maldivov Mohameda Našida, ki so ga po njegovih besedah v torek strmoglavili z oblasti, je sodišče včeraj izdalo nalog za aretacijo. Našid je zato k pomoči pozval mednarodno skupnost. Po noči nasilja in neredov medtem vojska in policija skušata prevzeti nadzor v državi. Policija je potrdila, da ima nalog za aretacijo Našida, sicer prvega demokratično izvoljenega predsednika te otoške države v Indijskem oceanu, da pa ga še niso prijeli. Na-šid, ki se je zatekel na svoj dom v prestolnici Male, je dejal, da so mu že zagrozili, da bo prvi bivši predsednik, ki bo do konca življenja ostal v zaporu. Zato upa v hitro ukrepanje mednarodne skupnosti. Mrtvi v nesreči turistične podmornice v Egiptu KAIRO - V nesreči turistične podmornice ob obali egiptovskega letališča Hurgada so včeraj utonili trije Nemci - zakonski par in njun otrok, še trinajst turistov različnih narodnosti pa so rešili. Po prvih ugotovitvah je nesreči botrovalo trčenje podmornice s koralnim grebenom, zaradi česar je v plovilo začela pritekati voda. Četverico izmed rešenih turistov so prepeljali v bolnišnico. (STA) zda - V središču pogovorov zajezitev evropske dolžniške krize Italijanski premier Monti pri Obami Time: Ali lahko ta človek reši Evropo? WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel italijanskega premiera Maria Montija, s katerim sta govorila o pripravah na vrh voditeljev držav skupine G8 in zveze Nato maja v Chi-cagu. Govorila sta tudi o drugih aktualnih temah, na čelu z ukrepi italijanske vlade za vzpodbujanje gospodarske rasti in obnove zaupanja trgov. Pri obisku italijanskega premiera v Beli hiši gre za neke vrste izraz podpore njegovemu programu strukturnih reform, ki je v Italiji po pričakovanju naletel na odpor in proteste. Vendar pa tehnokrat Monti nima veliko izbire, saj se Italija utaplja v 1900 milijard evrov globokem javnem dolgu, ki predstavlja 120 odstotkov celotnega BDP države. Od zajezitve evropske dolžniške krize je posredno odvisna tudi usoda ameriškega predsednika. Evropa je najpomembnejši izvozni trg za ZDA in če ta zapade v krizo, bo to upočasnilo gospodarsko rast tudi v ZDA, kjer bo- do novembra splošne volitve. Gospodarstvo oziroma delovna mesta pa so najpomembnejše vprašanje, ki zanima ameriške volivce. Prav zaradi tega je Monti Obami predlagal nekakšen pakt vzajemne pomoči za rast med ZDA in EU. Pristaviti velja, da je Montijev obisk naletel do dokajšnjo medijsko pozornost v ZDA. Tednik Time mu je posvetil celo naslovnico. Ob Montijevem portretu je zapisal vprašanje: »Ali lahko ta človek reši Evropo?«. Obama in Monti sta razpravljala tudi o vročih temah severa Afrike in Bližnjega vzhoda, vključno z Iranom in Sirijo. ZDA so hvaležne Italiji za udeležbo v operaciji zveze Nato v Afganistanu. Vrh zveze Nato bo letos v Oba-movem domačem mestu Chicago. Pred sestankom z Obamo je italijanski premier včeraj obiskal kongres v Washingtonu, danes pa bo gost pri Združenih narodih in v Wall Streetu v New Yorku. Mario Monti in Barack Obama med pogovorom v Beli hiši ansa sirija - Medtem ko režim predsednika al Asada nadaljuje krvavo ofenzivo na Homs in druge uporniške postojanke Mednarodna skupnost išče nove diplomatske poti za rešitev krize, ZDA pa preučujejo tudi možnost vojaškega posredovanja HOMS/BERLIN/MOSKVA -Ofenziva sirskih sil v mestu Homs, eni od utrdb upora proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, se je včeraj nadaljevala že šesti dan zapored in znova terjala na desetine mrtvih. Po navedbah aktivistov naj bi umrlo okoli 90 ljudi. Arabske države in mednarodna skupnost medtem iščejo nove diplomatske poti za rešitev krize v Siriji. Sirske sile so z raketami znova obstreljevale Homs, o napadih pa poročajo tudi iz mest Zabadan in Dara. Sirski nacionalni svet, ki združuje več sirskih opozicijskih skupin, naj bi medtem v Katarju razpravljal o tem, kako ustaviti prelivanje krvi v Siriji. Podpora vojaški opciji naj bi bila močnejša kot kadarkoli doslej, med drugim naj bi razpravljali o morebitnem oboroževanju številnih dezer-terjev, ki so zapustili sirske vladne sile in se pridružili uporu. Diplomati arabskih držav pa razmišljajo, ali naj sirski nacionalni svet vendarle priznajo kot legitimnega predstavnika sirskega naroda. To vprašanje naj bi bilo na dnevnem redu zasedanja Arabske lige to nedeljo v Kairu. Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi je v sredo Združene narode prosil za pojasnilo, ali bi lahko v Sirijo poslali svoje opazovalce, ki bi se na terenu pridružili opazovalcem lige. Slednji so svojo misijo začeli decembra, a niso dosegli niti konca nasilja niti izpustitve političnih zapornikov, zato je liga v sredo zahtevala njihov umik. Na prihod opazovalcev ZN zaenkrat ni pristala Sirija. Tudi mednarodna skupnost išče nove diplomatske poti za rešitev krize v Siriji. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je pozvala k oblikovanja koalicije "prijateljev Sirije". Ta bi se lahko kmalu sestala v Turčiji in prevzela koordinacijo humanitarne pomoči sirski opoziciji. Na ameriško idejo se je odzvala Rusija, ki je sporočila, da jo bo previdno preverila. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova se zamisel o oblikovanju koalicije zdi podobna koaliciji držav, ki jo je oblikoval Washington pred letalskimi napadi na Libijo. Lavrov je obenem izrazil ostro nasprotovanje kakršnikoli koaliciji, katere naloga bi bila "uvesti tuje posredovanje" v notranje zadeve druge države. Ameriška televizija CNN je poročala, da je Pentagon začel preučevati, kakšne so možnosti posredovanja v Siriji, če bi se predsednik ZDA Barack Obama morda odločil za ta korak. Ob tem je poudarila, da je sicer še vedno v ospredju diplomacija, kar je za CNN potrdila tudi veleposlanica ZDA pri ZN Susan Rice. "Preden začnemo govoriti o vojaških opcijah, želimo zagotoviti, da smo izčrpali vse po- litične, gospodarske in diplomatske možnosti," je dejala. Obama je za televizijo NBC v nedeljo prav tako povedal, da je treba zadevo rešiti brez vojaškega posredovanja od zunaj, kar je po njegovem mnenju mogoče. Kljub temu pa naj bi Pentagon in centralno poveljstvo ameriške vojske začela pregledovati zmogljivosti v regiji za primer, če bi se predsednik odločil za pomoč vojske. Pri tem gre za humanitarno pomoč, podporo opozicijskim skupinam ali pa tudi vojaške napade, ki so sicer najmanj verjetni. Iz Turčije so medtem sporočili, da načrtujejo mednarodno konferenco regionalnih in svetovnih sil glede krize v Siriji. Kot je dejal turški zunanji minister Ahmet Davutoglu, bi se konferenca lahko odvila v Turčiji ali v kakšni drugi državi, mora pa biti v regiji in čim prej. Britanski premier David Cameron je medtem v Stockholmu dejal, da je treba še naprej stopnjevati pritisk na sirsko vlado zaradi krvavega zatiranja protestov. Med srečanjem voditeljev baltskih in nordijskih držav je poudaril, da je treba "odgovoriti na najostrejši način" in izrazil razočaranje zaradi sobotnega ruskega in kitajskega veta na resolucijo Varnostnega sveta ZN. Iz Nemčije pa so sporočili, da izganjajo štiri sirske diplomate, zaposlene na sirskem veleposlaništvu v Berlinu. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je odločitev že sporočil sirskemu veleposlaniku v Berlinu. Za izgon se je odločil po aretaciji dveh ljudi, osumljenih vohunjenja za Sirijo, podrobneje pa o zadevi ni spregovoril. Po navedbah diplomatskih virov naj bi obstajali jasni indici, da je četverica sirskih diplomatov ravnala v nasprotju z diplomatskimi pravili. Izgon naj bi bil povezan s poskusi ustrahovanja, ki naj bi jih sirskih režim izvajal nad privrženci sirske opozicije v Nemčiji. V Berlinu po navedbah diplomatskih virov ne izključujejo možnosti nadaljnjih ukrepov proti osebju sirskega veleposlaništva, če se bo režim al Asada še naprej vpletal v delovanje opozicijskih osebnosti in Sircev na splošno v Nemčiji. (STA) 1 4 Petek, 10. februarja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Na zemljišču Pipistrelove hale preverjajo prisotnost ubojnih sredstev Marca temeljni kamen, prihodnje leto prva letala Adriano Ceccherini:»Snujemo projekt čezmejnega italijansko-slovenskega letališča Duca D'Aosta« Postopek za gradnjo proizvodne hale slovenskega podjetja Pipistrel LSA na goriških Rojah napreduje. Na območju letališča, kjer bodo zgradili obrat, se je začelo preverjanje prisotnosti ubojnih sredstev, še pred tem pa so očistili dostopno pot do zemljišča (po vhodu na letališče na levi strani), po kateri bodo peljali tovornjaki in druga vozila. »Vse poteka, kot mora. Razpolagamo z vsemi dovoljenji, ki smo jih potrebovali, pripravljeni smo na začetek gradnje. Marca nameravamo simbolno položiti temeljni kamen, po zaključku preverjanja prisotnosti bomb pa bodo gradbena dela stekla s polno paro. Menim, da se bo to zgodilo maja, če seveda ne bodo odkrili ubojnih sredstev,« pravi projektni menedžer Adriano Ceccherini in dodaja, da bodo temeljni kamen polagali na slovesnosti v spomin na vojvodo D'Aosta: »Računamo tudi na udeležbo hčerk vojvode D'Aosta in sedanjega vojvode Amedea.« Gradbena dela bi se morala zaključiti v prvih mesecih prihodnjega leta, nato pa bo lahko stekla proizvodnja. V novi hali podjetja Pipistrel, kjer bodo izdelovali šti-risedežna letala Panthera, bodo predvidoma zaposlili 200 delavcev. Obrat bo meril približno 10.285 kv. metrov, gradili ga bodo na zemljišču, ki v celoti pripada sovo-denjski občini. Hala bo zrasla na kraju, kjer so med drugo svetovno vojno stali trije hangarji tipa Lancini za vojaška letala. Območje bo dostopno z državne ceste št. 55 preko starega vhoda na jugovzhodnem delu letališča, ki ga bodo obnovili. »Uredili bomo krožišče in poskrbeli, da kamioni pri zavijanju ne bodo zavirali prometa,« je povedal projektni menedžer, ki je prepričan v pomen razvoja goriškega letališča in zato že snuje novo pobudo. Cilj projekta, v katerega želi Cecche-rini vključiti goriško občino, Trgovinsko zbornico, občino Nova Gorica in druge slovenske ustanove, je uresničitev čezmejnega ita-lijansko-slovenskega letališča Duca D'Aosta na Rojah. »Prihodnost goriškega prostora je v razvoju letališča. Projekt predvideva veliko investicijo, računamo pa na podporo krajevnih ustanov. K snovanju tega projekta nas je spodbudilo dejstvo, da se za uporabo go- Pred začetkom preverjanja prisotnosti bomb so na letališču očistili pot, ki vodi do zemljišča, kjer bo zrasla Pipistrelova proizvodna hala bumbaca riškega letališča zanima več družb, katerim pa v tem trenutku nimamo kaj nuditi. Zgraditi nameravamo hangarje, v prvo fazo projekta pa bi spadala tudi obnova stavbe ob vhodu na letališče. Ker je zelo dotrajana, bo že vanjo treba vložiti okrog milijon evrov. V prvi fazi bi uredili bar in urade, naknadno pa bi obnovili še drugi del stavbe, dvorišče, itd. Čezmejno letališče bi služilo za športna in zasebna letala,« je razkril Ceccherini, ki namerava projekt v kratkem predstaviti novo-goriški strani. Šušlja se tudi, da se za območje goriškega letališča po Pipistrelu zanima drugo podjetje, ime pa je še neznanka. Po nekaterih virih naj bi nameravalo del proizvodnje koncentrirati na območju letališča na Rojah, del pa v Sloveniji. (Ale) ajdovščina - Pipistrelova letala nizajo uspehe Taurus spet blesti V ZDA je v boju za Collier Trophy, najprestižnejšo nagrado za dosežke v letalski in vesoljski tehnologiji Letalo Taurus G4, prvo štirisedežno električno letalo na svetu, ki ga izdelujejo v ajdovskem Pipistrelu, je bilo minuli teden v Združenih državah Amerike nomi-nirano za prestižno nagrado Collier Trophy. Ta velja za najprestižnejšo nagrado v letalstvu, saj že več kot 100 let predstavlja mejnik za dosežke v letalski in vesoljski tehnologiji. Vsako leto jo podelijo za največji dosežek na področju aeronavtike ali vesoljske tehnologije v Ameriki; v preteklosti je bila podeljena nekaterim največjim in najpomembnejšim projektom, programom in posameznikom zgodovinskega pomena. Doslej so jo na primer prejeli ekipi Apolla 11 in Apolla 8, odprava Mercury 7, Scott Crossfield, Elmer Sperry in GORICA-VILES V soboto in nedeljo zapora hitre ceste Zaradi nameščanja novega železnega železniškega mostu, težkega 250 ton, in preusmeritve prometa na nov vozni pas bodo jutri ob 16. uri zaprli hitro cesto Gorica-Vileš, ponovno odprli pa jo bodo že naslednji dan, v nedeljo, 12. februarja, ob 20. uri. Promet bo prepovedan na celotnem odseku med štandreškim krožiščem in cestninsko postajo v Vilešu; prepoved bo veljala za obe smeri vožnje. Po odprtju bo promet speljan po 2,5 kilometrov dolgem novem odseku, med zaporo pa bo obvoz urejen po krajevnih cestah. Dodatne informacije o zapori so na voljo na spletni strani podjetja Autovie venete www.autovie.it. Howard Hughes. Projekti in programi, ki so prejeli Collierjevo nagrado, so bili med drugim bombnik B-52, izstrelek iz časa hladne vojne Polaris Missile, program Surveyor Moon Landing, letalo Boeing 747, Cessna Citation, Gulfstream V, lovec F-22, in mednarodna vesoljska postaja ISS. No-miniranci za nagrado leta 2011 so bili objavljeni prejšnji teden. To so Boeingov 787 Dreamliner, Lockheed C-5M Super Galaxy, helikopter Gamera na pogon človeške moči in Pipistrelov Taurus G4, električno štirisedežno letalo. Pipistrelov Taurus G4 z dvema trupoma je lani oktobra zmagal na natečaju ameriške agencije NASA Green Flight Challenge in osvojil 1,35 milijo- na dolarjev vredno nagrado kot prvo šti-risedežno povsem električno letalo, ki je kdaj poletelo. Taurus G4 pa je bil januarja uvrščen tudi na seznam za peti izbor nagrade »Designs of the Year« za najboljše oblikovan projekt leta, ki ga podeljuje Design Museum London. Svojevrsten rekord postavlja tudi Pi-pistrelovo letalo Virus SW oziroma njegov pilot Matevž Lenarčič. 8, januarja se je v njem odpravil na skoraj 100.000 kilometrov dolgo pot okoli sveta. Doslej mu je že uspel veliki podvig - prelet Atlantskega oceana. Sedaj se pripravlja na še en zahtevnejši podvig, let na Antarktiko, vendar se trenutno v zvezi s tem spopada z birokratskimi in vremenskimi ovirami. (km) PipistrelovTaurus G4 Goriški gasilci med žaganjem debele veje, ki se je nevarno majala nad križiščem med ulicami Brigata Casale, Leoni, IX Agosto in Leopardi fotod.r. tržič - Ladjedelnica Zaradi mraza delavci doma Podaljšali dopolnilno blagajno V tržiški ladjedelnici Fincantieri so podaljšali dopolnilno blagajno, za katero so se prejšnji teden odločili zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki zavirajo delo. Predstavniki kovinarskih sindikatov FIOM, FIM in ULIM ter vodstvo ladjedelnice so namreč podaljšali veljavnost dogovora, ki je stopil v veljavo 2. februarja. Na podlagi napovedi vremenoslovcev, ki opozarjajo na prihod nove hladne fronte z močnimi sunki burje in sibirskim mrazom, so se dogovorili, da se bo dopolnilna blagajna za 900 delavcev nadaljevala do 14. februarja. Ze v ponedeljek naj bi se na delo vrnili tehniki, ki bodo preverjali, ali je vreme poškodovalo ladje-delniško infrastrukturo in načelo varnost obrata. V ponedeljek se bodo sindikalisti in predstavniki vodstva ladjedelnici ponovno srečali, da bi preverili, ali bo lahko proizvodnja stekla s polno paro že z naslednjim dnem. Za dopolnilno blagajno so se odločili prejšnji teden, ko je v Tržiču pihala močna burja. V ladjedelnici Fincantieri so sunki presegli hitrost 100 kilometrov na uro, kar je onemogočilo uporabo žerjavov, sploh pa so imeli veliko težav tudi varilci, saj se zaradi nizkih temperatur železo ni talilo, kot bi moralo. Burja je onemogočala delo tako v halah kot na krovu ladje Royal Princess, medtem ko so lahko nemoteno nadaljevali z delom edino delavci, ki skrbijo za nameščanje napeljav in za opremljanje ladje Carnival Breeze. Dopolnilna blagajna zadeva okrog 900 delavcev. Takoj zatem ko so ostali doma, so se začele nadure za delavce, ki so odgovorni za vzdrževanje obrata. Z odpravljanjem škode, ki jo je povzročila burja, so imeli kar nekaj dela; delovni odri so se majali, burja je skoraj odpihala nekaj železnih panojev, ki jih je bilo treba primerno zavarovati. gorica - Gasilci odpravljajo posledice burje in mraza Morski bor ob debelo vejo, po mestu poceni števci in cevi Goriški gasilci so tudi včeraj odpravljali posledice burje in mraza iz prejšnjih dni. Nekaj pred 13. uro so se s tovornjakom z žerjavom zapeljali na križišče med ulicami Brigata Casale, Leoni, XI agosto in Leopardi v Gorici, kjer so odžagali debelo vejo na enemu izmed morskih borov, ki rasteta sredi tamkajšnje zelenice. Včeraj so gasilci opravili tudi več posegov zaradi ometa, ki se je krušil, kar nekaj Goričanov pa je potrebovalo njihovo pomoč zaradi počenih števcev in cevi. Iz podjetja Irisacqua zato pred novo hladno fronto pozivajo svoje odjemalce, naj zaščitijo števce in naj pustijo malenkost odprte pipe, če se bodo temperature ponovno spustile pod ničlo. ajdovščina Burja se krepi Velika škoda v kmetijstvu V Ajdovščini in Vipavi naj bi se danes popoldan burja znova okrepila. Najmočnejši sunki naj bi dosegali od 100 do 140 kilometrov na uro, na izpostavljenih mestih do 170 kilometrov na uro. Jutri popoldan bo začela slabeti. V Vipavski dolini beležijo veliko škodo v kmetijstvu. »Površine so bile že posejane z žiti,« pojasnjuje Marta Koruza z ajdovske Kmetijsko svetovalne službe. Predvideva se, da je tam, kjer je odnašalo tako zemljo kot rastline, ki se niso še uspele dobro uko-reniniti, nastala največja škoda. Pred burjo je bilo namreč dolgo časa lepo vreme, zato je burja suho prst zlahka odnašala v jarke. »Posamezne dele površin je popolnoma očistilo. Zato ni še jasno, kakšna bo sanacija. Tudi kmetje se sprašujejo, kako naj povrnejo to zemljo na mesto, kjer je bila. Če bomo čakali, je nevarnost, da bomo izgubili še tisto zemljo, ki je zdaj v jarkih,« dodaja Koruzova in pojasnjuje, da bodo šele prve padavine razkrile dejansko škodo. Od posejanih 200 hektarjev površin jih je poškodovana dobra polovica, vsaj še dodatnih 200 hektarjev pa je bilo pripravljenih za obdelavo v spomladanskem času. Stanje na ajdovskem koncu si je včeraj ogledal Miran Bogataj, poveljnik civilne zaščite Slovenije, ki je ukrepe ob rdečih alarmih v minulih dneh ocenil kot ustrezne, opozoril pa je na neupoštevanje burje pri gradnji novih objektov. Težave pri prometu skozi Vipavsko dolino pa bi morali reševati na državni ravni, meni Bogataj. Kot je znano, nova hitra cesta do Razdrtega nima protivetrne zaščite, zato jo morajo ob močnejši burji zapirati. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. februarja 2012 15 GORICA - Kaj ponuja dijakom slovenski višješolski tehnični pol Z izobrazbo se pripravljajo na izzive tretjega tisočletja Trije različni zavodi odpirajo pot do zaposlitve ali nadaljnjega študija - Poudarek je na jezikih, praksi in laboratorijskem pouku Slovenske višje srednje šole v Gorici so med novembrom in februarjem ponudile gost program priložnosti za informiranje in usmerjanje dijakov nižjih srednjih šol, ki so na tem, da prestopijo med višješol-ce. Z istim namenom so priredile tudi dneva odprtih vrat višješolskega središča v Puccinijevi ulici. Večina tretješolcev je že izbrala nadaljnji študij, saj bo rok za oddajo vpisnih pol zapadel 20. februarja. Vpisovanje - kot znano - poteka na nižjih srednjih šolah, letošnja novost pa je možnost vpisa preko ministrske spletne strani (www.istruzione.it). Priložnost, da se seznanijo s slovensko višješolsko ponudbo, je bila družinam ponujena tudi na straneh našega dnevnika: 26. januarja smo predstavili licejski pol Trubar-Gregorčič, danes pa je na vrsti še tehnični pol oziroma trije državni zavodi, ki delujejo v njegovem okviru in katerih ambicija je, da dijakom odpirajo pot do zaposlitve ali nadaljnjega študija, predvsem pa pot v življenje tretjega tisočletja. POKLICNI ZAVOD ZA TRGOVSKE IN TURISTIČNE DEJAVNOSTI IVAN CANKAR Šola usposablja za poklice na trgovskem in turističnem področju. Dijakom zagotavlja preizkušeno izobraževalno ponudbo s ciljem, da bi bili po končanem študiju čim bolje strokovno podkovani. Pripravlja jih na samostojno opravljanje poklica, ki ga morajo biti vešči takoj po državnem izpitu, ter navaja jih na delo v okolju, ki sloni na iskrenosti in zaupanju. Takšen pristop predstavlja veliko dodano vrednost za mladega človeka, ki se po maturi zaposli, pa tudi za tistega, ki ubere univerzitetno pot v Italiji ali Sloveniji. Prednost šolanja je 4-tedenska delovna praksa v uradih, ustanovah, trgovinah in turističnih podjetjih, ki jo dijaki opravljajo v 3., 4. in 5. letniku; v minulih letih so prakso uspešno opravljali na Goriškem, v Sloveniji, pa tudi v An- ko komuniciramo po vsem svetu, trgujemo, upravljamo lahko stroje vseh vrst neposredno iz kavča dnevne sobe. Tehnologijo je treba obvladati in razvijati, zato so potrebni strokovnjaki za delo s sodobnimi infor-matskimi in telekomunikacijskimi sistemi. V tovarnah opravljajo težka dela roboti, ki pa jih je treba načrtovati, programirati, preverjati njihovo delovanje in popravljati. Vse to delajo industrijski izvedenci, ki imajo zadostno teoretično pripravo, a poznajo tudi probleme, ki jih srečujemo v praksi. V dobro opremljenih laboratorijih informatike in gliji, Nemčiji in Španiji. Praktično znanje pridobivajo dalje pri laboratorijskem pouku, zagotovljeno jim je tudi ustrezno znanje za opravljanje izpita ECDL (Evropsko računalniško spričevalo). Poleg strokovne izobrazbe, h kateri sodijo obiski podjetij in raziskave na terenu, šola zagotavlja tudi humanistično in literarno znanje, ki ga dopolnjujejo z obiski turističnih sejmov, razstav, gledaliških predstav, s šolskimi izleti, s predavanji in delavnicami s področja zdravstvene vzgoje ter zgodovine umetnosti. S posebno pozornostjo negujejo odnose med dijaki in učnim osebjem. Po petletnem študiju dijak (1) zna samostojno uporabljati računalnik in programsko opremo ter sodobne tehnološke pripomočke komuniciranja, (2) zna pisno in ustno komunicirati v slovenščini, italijanščini, angleščini ter v srbskem in hrvaškem jeziku, (3) pozna osnove in predpise pisarniškega komuniciranja in poslovanja, poslovnega komuniciranja, osnove stikov z javnostmi in poslovni bonton, (4) pozna osnove finančnega in knjigovodskega poslovanja ter denarno-gotovinsko in negotovinsko poslovanje, (5) usposobljen je za organiziranje gostinskih in turističnih storitev v hotelskih recepcijah, agencijskih poslovalnicah, turističnih uradih in pisarnah, v informacijskih uradih ipd., (6) pozna načrtovanje in organizacijo dela ter se zna prilagajati spremembam in skrbeti za nadgrajevanje strokovnega znanja. Po opravljenem državnem izpitu se dijak lahko vpiše na katerokoli fakulteto ali na brezplačne tečaje za specializacijo, ki jih nudi Evropski socialni sklad, lahko pa se zaposli kot prodajalec v trgovini in drugih storitvenih podjetjih, uradnik v računovodstvu ali finančni operativi podjetij, uradnik v bančništvu in zavarovalništvu, uradnik v javnih zavodih, samostojni podjetnik, sodelavec v družinskih podjetjih, operater na turističnem področju v velikih in malih podjetjih. INDUSTRIJSKI TEHNIČNI ZAVOD JURIJ VEGA Živimo v času, ki temelji na hitrem tehnološkem razvoju. Informatika in telekomunikacije sta najhitreje razvijajoči se panogi svetovnega gospodarstva. Lah- elektronike na industrijskem tehničnem zavodu Jurij Vega izobražujejo industrijske izvedence. Učijo jih načrtovati in realizirati podatkovne baze, statične in dinamične spletne strani ter računalniška omrežja. S teoretičnim in praktičnim poukom, z obvezno delovno prakso v tehnološko usmerjenih podjetjih ter odličnimi osnovami iz matematike se pripravljajo na svet dela ali nadaljnji študij na vseh fakultetah, zlasti seveda na znanstveno-tehničnih. Skupinsko delo, prilagajanje hitremu tehnološkemu razvoju in aplikacija poznanih teorij omogočajo dijakom takojšnjo uporabo pridobljenega znanja kot programerji ali upravitelji računalniških omrežij. Že v prvem dvoletju obiskujejo pouk informatike, pri katerem se ne učijo le uporabe programske opreme, a odkrivajo ustvarjalni del te stroke. Osnovna priprava je skupna ostalim šolam: kemija, tehnično risanje, naravoslovje in fizika z labora- za nadaljnji študij ali zaposlitev. S kančkom radovednosti in pripravljenostjo na trdo delo bodo dijaki zavoda Vega zanimivi za trg dela že takoj po zaključku petletnega študija. »Svet se vztrajno robotizira in postaja računalniški-digitalni, obvladajmo ga zato z znanjem,« pravijo na goriški šoli. TRGOVSKI TEHNIŠKI ZAVOD ŽIGA ZOIS Zavod Žiga Zois je moderno zasnovana šola, ki je namenjena tako bodočim podjetnikom kot osebam, ki bi se rade zaposlile pri katerem koli podjetju. Šolanje na tem zavodu pa je priporočljivo tudi za vse tiste, ki še ne vedo, kaj bi radi v življenju počeli, saj pridobijo veliko znanja, ki jim bo služilo, tudi če se bodo na nadaljnji študijski poti odločili drugače. Dijaki se učijo tako tehničnih kot splošnih predmetov. Naučili se bodo npr. izpolniti davčno napoved, spoznali bodo zakone, ki urejajo tudi osnovne medčloveške odnose (npr. družinsko pravo, obveznosti v primeru kupoprodajnih poslov, ipd.), učili se bodo sporazumevanja v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini, kar je v globaliziranem gospodarstvu bistvenega pomena. Med tehničnimi predmeti odigra- Dijaki šole Ivan Cankar na Turistični tržnici v Celju (zgoraj), laboratorij kemije (levo) in programiranje robota na zavodu Jurij Vega (desno), »zoisovci« na igrah brez meja (spodaj levo) V šolske programe treh zavodov tehničnega pola sodijo tudi izleti, ekskurzije in praktično delo: na obisku Benetk (desno), med obdelovanjem šolskega vrta (zgoraj), na turističnem sejmu BIT v Milanu (levo) toriji so podlaga za strokovne specializacijske predmete zaključnega triletja. Poleg tehnične spretnosti potrebuje vsak diplomirani informatik tudi široko kulturno razgledanost, zato spoznava slovensko in italijansko literaturo ter zgodovino. Jeziki so pomembni za medsebojno sporazumevanje, sploh v stroki, ki je globalna. Učijo se tekoče sporazumevati se v slovenščini, italijanščini in angleščini, ki omogočajo širjenje obzorja va posebno vlogo gospodarsko poslovanje, pri katerem dijaki spoznavajo, kako delujejo podjetja, s kakšnimi obveznostmi se srečujejo med poslovanjem od ustanovitve do likvidacije. Po petih letih šolanja čaka dijake državni izpit, na podlagi katerega pridobijo naziv »knjigovodje«. Po izpitu se lahko zaposlijo v upravi kateregakoli podjetja, lahko nadaljujejo študij na katerikoli univerzi ali pa s pridobljenim znanjem ustanovijo lastno podjetje. Na šoli že več let poteka projekt »Spoznavajmo naše politično in gospodarsko okolje«. Ta omogoča dijakom, da odkrivajo delovanje javnih ustanov in podjetij, ki uspešno delujejo v bližnji in daljni okolici. Dejavnosti se ciklično ponavljajo, tako da dijaki v okviru petletnega šolanja spoznajo različne ustanove. Didaktično ponudbo dopolnjuje še obvezna delovna praksa, med katero dijaki spoznajo resnično delovanje podjetij in raznih ustanov. Kaj pa dijaki pravijo o šoli? Dragan: »Svoboden si pri izražanju mnenj, delo je samostojno, profesorji so ti vedno na razpolago, v razredu se lahko skregaš ne samo s sošolci, ampak tudi s profesorji, z diplomo lahko dobiš delo, vendar ne sanjaj si, da boš mesec dni kasneje postal milijarder.« Gabriel: »Vsako leto organizira šola več ekskurzij in večdnevni izlet. Odpravljamo se na obisk zanimivih tovarn in večjih mest, na večdnevnih izletih pa se ob odkrivanju novih krajev tudi med sabo bolje spoznavamo in pošteno zabavamo.« Suat: »Šola ni samo formalnost profe-sorji-dijaki. Profesorji znajo stopiti v kožo dijakov. Ker naš razred ni številčen, imamo možnost s profesorji disku-tirati ne samo o učni snovi, ampak tudi o iz-venšolskih dejavnostih. Če imamo težave - vsi jih seveda imamo -, nam pomagajo in svetujejo. Naša šola je izredna!« Selma: »Šolo sem izbrala predvsem zaradi jezikov. Znanje slovenščine, italijanščine, angleščine in nemščine mi bo lahko v veliko korist, saj bom imela boljše možnosti za zaposlitev ali za nadaljevanje študija. Če se bom hotela učiti kakšnega slovanskega jezika, mi bo lažje, kot če bi obiskovala italijansko šolo.« 1 6 Četrtek, 9. februarja 2012 GORIŠKI PROSTOR Pozor na goljufe / gorica - Župana iz Vidma in Pordenona na shodu s kandidatom leve sredine Delo na prvem mestu, čudežni spoti ne pomagajo Čeprav občine niso pristojne za politike dela, morajo zagotoviti pomoč podjetjem in delavcem v stiski Slovo Terese Perissutti Združenje La Salute iz Ločnika poziva k opreznosti. V zadnjih časih so več domov obiskali neznanci, ki so prosili prispevek za združenje, v resnici pa niso njegovi člani. »Naši prostovoljci imajo vedno s seboj identifikacijski kartonček in pisan jopič z logotipom združenja,« opozarjajo. O obisku goljufov naj občani takoj obvestijo združenje (tel. 0481-391700) ali varnostne sile. Delo mora biti v sedanjem obdobju gospodarske krize glavna prioriteta krajevnih upraviteljev in še zlasti občin, čudežni spoti z obljubami o nižanju davkov in denarnimi prispevki za družine pa ne vodijo nikamor, saj jim dandanes nihče ne verjame. Župana Vidma Furio Honsell in Pordenona Claudio Pedrotti sta včeraj dala kar nekaj koristnih nasvetov Giuseppeju Cin-golaniju, županskemu kandidatu goriške leve sredine, ki se je z njima srečal na svojem prvem predvolilnem shodu v goriškem hotelu Entourage. Srečanje iz organizacijskega vidika ni bilo brezhibno, saj se je začelo s 40 minutami zamude, šele zadnji trenutek pa je bilo sporočeno, da tržaškega župana Roberta Cosolinija ne bo zaradi drugih upravnih obveznosti. Ne glede na to je treba poudariti, da je bila dvorana polna, saj je bilo udeležencev preko sto. Uvodoma je spregovoril Andrea Bel-lavite iz Foruma za Gorico, ki je poudaril, da si Cingolani zasluži zaupanja vseh goriških volivcev. V nadaljevanju sta spregovorila Pedrotti in Honsell, ki sta opozorila, da se danes župani spopadajo z negativnimi učinki recesije. »Pred petimi leti je bil Por-denon popolnoma drugačen, dela je bilo na pretek, zdaj pa so odpuščanja delavcev na dnevnem redu,« je povedal Pedrotti in pojasnil, da so zaradi krize v občinskem odboru še strnili vrste, saj je potrebna čim večja enotnost za reševanje vse številnejših težav. Da mora biti delo glavna prioriteta krajevnih upraviteljev, je poudaril Honsell in opozoril, da občine nimajo neposredne pristojnosti nad politikami dela, kljub temu pa morajo dati svoj doprinos k reševanju težav krajevnih podjetij. »Vsak teden se srečujem z delodajalci in sindikati, saj moramo skupaj iskati rešitve za delavce, ki jim preti izguba delovnega mesta,« je poudaril Hon-sell in pojasnil, da se pri vodenju videmske občine od vsega začetka drži načel in direktiv Evropske unije. »Ob začetku mandata smo si zadali cilj, da bomo zagotovili mesto v jaslih za 33 odstotkov otrok do treh let; s trdim delom smo ta cilj dosegli, na podoben način smo vztrajali, da smo presegli 55 odstotkov recikliranih odpadkov in da smo povečali število gospodinjstev, ki so priključena na kanalizacijo,« je poudaril Hon-sell, ki je prepričan, da je treba vlagati v inovacije in energetsko varčevanje. »Občina Videm je edina v Italiji skupaj z Bocnom, ki na svojem ozemlju dovoljuje gradnjo izključno energetsko varčnih hiš razreda B,« je povedal Honsell in opozoril, da so bili zaradi tega začetno tarča številnih kritik, zdaj pa se vse številnejši Videmčani odločajo za gradnjo hiše energetskega razreda A, saj jim to omogoča še večji prihranek pri stroških za ogrevanje. Pedrotti je spregovoril tudi o svoji volilni kampanji, pri čemer je opozoril, da ljudem ni dajal praznih obljub, kot je pred ba-lotažo počel njegov desnosredinski tekmec. »Iz vrst desnice je bilo slišati, da bodo ukinili dodatek k davku Irpef in da bodo vsem družinam z novorojenčki zagotovili dvesto evrov prispevka. Seveda so Pordenončani razumeli, da gre za neuresničljive obljube in so tudi zaradi tega obrnili hrbet desni sredini,« je pojasnil Pedrotti. Srečanje je Cin-golani sklenil z zagotovilom, da bo nasvete svojih dveh kolegov upošteval, predvsem pa je napovedal, da bo med volilno kampanjo prisluhnil pripombam Goričanov, ki so vse bolj naveličani negibnosti in praznosti des-nosredinske uprave. (dr) Med udeleženci sinočnjega shoda so bili ljudje vseh starosti (zgoraj), za govorniško mizo pa so sedeli Furio Honsell, Giuseppe Cingolani in Claudio Pedrotti (desno) bumbaca NOVA GORICA Odšel je Ivan Erzetič V sredo je v 72. letu starosti preminil Ivan Erzetič iz Voglarjev, upokojeni učitelj in dolgoletni mestni svetnik. Občina Nova Gorica se mu bo danes ob 14. uri poklonila z žalno sejo mestnega sveta. Ivan Erzetič je kot učitelj tehničnega pouka deloval na osnovni šoli Milojke Štrukelj v Novi Gorici in na solkanski osnovni šoli, kjer se je tudi upokojil. Generacije njegovih učencev se ga spominjajo kot učitelja, ki je poleg znanja znal posredovati tudi dragocene življenjske nauke. Na Goriškem bo ostal v spominu kot vsestransko dejaven človek, ki je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Imel je izjemen posluh za tehnično kulturo - del svoje posesti na Voglar-jih je odstopil novogoriškemu astronomskemu društvu Teleskop, katerega član je bil tudi sam -, da je tam postavilo astronomski observatorij. Globoko je bil predan tudi glasbi, igral je več inštrumentov. Ob osamosvojitveni vojni je braniteljem slovenske zemlje dal na razpolago svojo hišo na Voglarjih. Bil je tudi predsednik no-vogoriškega odbora DeSUS in v sedanjem sestavu mestnega sveta De-SUS-ov mestni svetnik. (km) V goriškem Podturnu so včeraj pospremili na zadnjo pot Tereso (Theo) Perissutti, ki je umrla v svojem 64. letu. Bila je aktivna pri družinskem podjetju za obdelavo marmorja in v zadružništvu, nekdanji dijaki in kolegi pa se je spominjajo kot profesorice italijanščine na slovenskih šolah. Slovenski samospev V novogoriškem Kulturnem domu bo drevi ob 20.15 nastopila operna pevka Bernarda Fink, ob njej pa še Marcos Fink (bariton) in Anthony Spiri (klavir). Koncert bo posvečen mojstrovinam slovenskega samospeva. (km) Pokrajina na razglednicah Danes ob 18. uri bodo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici odprli razstavo krajevnih razglednic. Primorci in šport v Ljubljani V dvorani Coroninijevega dvorca v Šempetru bo drevi ob 19. uri Tomaž Pavlin predaval na temo »Primorci in šport v Ljubljani 1920-1941«. (km) Umetnost v Benetkah V galeriji Spazzapan v Gradišču bo Ste-fania Portinari danes ob 16.30 predavala o beneški umetnosti 60. let. gorica - V nedeljo se začenja niz pustnih prireditev Sprevod z neznanko vremena Zadnja beseda o izvedbi bo padla le nekaj ur pred startom - Med udeleženci pustarji iz Sovodenj, Gabrij, Štmavra, Romjana, Praprota in Medje vasi »Jabolko« iz Romjana bumbaca Pustarji so po naravi optimisti, zato so prepričani, da bo v nedeljo, 12. februarja, vreme dovolj lepo za izvedbo 25. pustnega sprevoda po Gorici, s katerim se začenja niz pustnih prireditev na Goriškem. »Letos smo res zaskrbljeni nad vremenom, predvsem nad burjo, ki je v prejšnjih dneh tako močno pihala. V nedeljo naj bi se nekoliko pomirila, zato računamo, da bomo sprevod speljali, čeprav bo dokončna odločitev padla le nekaj ur pred startom,« napoveduje Mauro Maz-zoni, »duša« goriškega pusta, ki že več let skrbi za organizacijo pustnega sprevoda po mestnih ulicah. Po njegovih besedah so se tudi letos potrudili, da bi bil goriški sprevod čim lepši, čeprav je njegova organizacija vse težavnejša. »Ne bo trdil, da ne bom prirejal drugih sprevodov, čeprav sem o tem že marsikaj pomislil. Vsaka po-vorka zahteva namreč ogromno dela, pripraviti je treba cel kup dokumentov in pridobiti dolgo vrsto dovoljenj, za vse pa skrbiva dejansko v dveh,« pojasnjuje Mazzoni in napoveduje, da se bo nedeljskega sprevoda udeležilo med 800 in 900 pustarjev. »Novost letošnje povorke bo skupina, ki bo v Gorico prišla z Opatje-ga sela,« pravi Mazzoni in pojasnjuje, da se bodo sprevoda udeležili otroci iz vrta Ancelle di Gesu Bambino, voz društva Skala iz Gabrij, skupina goriških skavtov Agesci, voz iz kraja Sciacco, voz društva Timava iz Medje vasi-Štivana, skupina iz Villanove, skupina iz Štarancana, dve skupini iz Gradeža, voz kulturnega društva Sovodnje, voz iz Šempetra, skupina iz Tržiča, voz kulturnega društva Sabotin iz Štmavra, skupina Združenja staršev slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana, voz iz Grionsa, skupina iz Romansa, voz pustne klape iz Praprota in voz iz Gorice. Sprevod se bo začel ob 14. uri v Ulici Boccaccio, nato bodo pustarji korakali po ulicah Roma, De Gasperi, trgom pred županstvom, ulicah Sauro, XXIV maggio, korzih Italia in Verdi. Na vseh omenjenih ulicah bo prepoved parkiranja stopila v veljavo opoldne, ob 14. uri pa bodo prepovedali še promet. Nagrajevanje bo predvidoma ob 18.30 v ljudskem vrtu. Goriški pustni sprevod je vključen v Po- soški pust, v okviru katerega prirejajo sprevode v Gradežu in Ronkah, kjer se zberejo le maske, ter v Sovodnjah, Ro-mansu in Tržiču, kamor se pusti zapeljejo na vozovih. Pustne pobude v Gorici se bodo nadaljevale od četrtka, 16. februarja, ko bo v parku Basaglia ples v maškarah, ki ga prireja center za duševno zdravje. V soboto, 17. februarja, ob 14. uri bo pustni praznik društva Amici del Tajeto, ki se bo zaključil pred palačo Attems-Petzen-stein Na Kornu. V nedeljo, 19. februarja, bo ob 15. uri ples za otroke v dvorani UGG; v torek, 21. februarja, bo ob 15. uri tradicionalno pustno rajanje v Kulturnem domu, ob 21. uri pa ples v dvorani UGG. V sredo, 22. februarja, bo pogreb pustnega kralja Bepa Zaneta. Žalujoče ma-škare se bodo zbrale ob 14.30 na Kornu, kjer bodo prebrali Zanetovo oporoko. Ob 15. uri se bodo pusti odpravili na mimohod mestnih ulic, ki se bo zaključil ob 17. uri v parku ob nogometnem igrišču v Podturnu, kjer bodo pustnega kralja sežgali na grmadi. gorica-rim - Ob 10. februarju Ezulsko združenje nagradilo »goriško srce« Podelitev na Kvirinalu - Romoli: »Ponosen sem na svoje mesto« Gorica, ki je v času povojnega ek-sodusa sprejela in integrirala številne Italijane iz Istre in Dalmacije, je bila med letošnjimi nagrajenci Ezulskega združenja Venezia Giulia-Dalmazia (ANVGD), ki je včeraj ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre podelilo nagrade »10. februar«. Priznanje je bilo na Kvirinalu v Rimu izročeno županu Ettoreju Romoliju. »Vnovič sem bil ponosen nad svojim mestom in nad tem, da sem goriški župan,« je dejal Romoli, ki je nagrado prejel iz rok državnega podpredsednika združenja ANVGD Rodolfa Ziberne. Osrednja svečanost v spomin na fojbe in eksodus v goriški pokrajini bo danes ob 17. uri v deželnem avditoriju. Najprej bodo položili venec pred spomenik pred avditorijem, nato bodo v njegovi notranjosti spregovorili Zi-berna, Romoli in prefektinja Maria Augusta Marrosu. V Tržiču bodo danes ob 11. uri položili venec pred spomenik, ki je posvečen fojbam in eksodus, ob 18. uri pa bodo v občinski knjižnici odprli razstavo »La memoria non si archivia. Monfalcone e l'esodo«, ki jo je pripravila Marina Dorsi. Na ogled bodo razni dokumenti o eksodusu in še zlasti o prihodu 2.500 ezulov v Tržič in sosednje kraje. gorica - Pri Demokratski stranki Nočejo združitve s tržaško pokrajino Demokratska stranka odločno nasprotuje morebitni združitvi med goriško in tržaško pokrajino, o čemer je bilo v zadnjih tednih kar nekajkrat govora. »Na državni ravni se je razpravi o ukinitvi pokrajin spremenila v razpravo o preureditvi krajevnih uprav, na podlagi katere bi dežele odstopile del svojih pristojnosti ravno pokrajinam. Tudi dežela Furlanija-Julijska krajina začenja jemati v poštev možnost o reformi krajevnih uprav,« pojasnjuje načelnik pokrajinske svetniške skupine Demokratske stranke Alessandro Zanella, ki je prepričan, da združi- tev kvestur, prefektur, sodišč, sedežev zavoda INPS, katastrskih uradov in pokrajinskih šolskih uradov za Gorico ne bi bila ravno pozitivna. »Vprašati se je treba tudi, kaj bi prinesla združitev zdravstvenih podjetij, vodnega okoliša in služb za ravnanje z odpadki. Prepričan sem, da lahko goriška in tržaška pokrajina še naprej sobivata, sploh pa je kar nekaj priložnosti za sodelovanje,« pravi Zanella, ki je prepričan, da bi v morebitni združitvi Trst prevladal na Gorico, ki bi se morala zadovoljiti z veliko bolj zapostavljeno vlogo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 9. februarja 2012 17 Delegacija s Ptuja in iz Maribora v Kulturnem centru Lojze Bratuž bumbaca OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Štajerci zapeli v Kulturnem centru Lojze Bratuž Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici je v sredo obiskala delegacija s Ptuja in iz Maribora, ki je poskrbela tudi za kulturni program. Obisk je bil vključen v izlet, ki ga je ob dnevu slovenske kulture priredil Pokrajinski muzej s Ptuja. Na Primorsko sta se odpravila dva avtobusa izletnikov, ki so si ogledali nekaj kulturnih znamenitosti na Goriškem in na Krasu. Izlet se je zaključil v centru Bratuž, kjer je štajerskim gostom izrekla dobrodošlico predsednica Franka Žgavec. Ptujčani in Mariborčani so nato zapeli slovensko himno in nekaj ljudskih pesmi, nastopil pa je tudi kvartet iz Podnanosa. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. ~M Gledališče Dvorana 3: 17.45 - 19.45 »The Iron Lady«; 21.40 »Millennium: Uomini che odiano le donne«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far 1'amore«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 »Mission Impossible - Protocollo fantasma«; 22.10 »Star Wars - Episodio 1 - La minaccia fantasma«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.00 »Hugo Cabret« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 19.45 »Tre uomini e una pecora«; 21.40 »Millennium: Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Ben-venuti al Nord«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Medvedek Pu«. DRAMSKA DRUŽINA SKPD F.B. SE- DEJ vabi na premiero gledališke predstave Vinka Moderndorferja »Limonada slovenica« v soboto, 18. februarja, ob 20.30 v Sedejevem domu na Trgu Svobode 6 v Števerjanu; več na www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 11. februarja, ob 20.45 »Alice nel paese delle meraviglie - Il musical«; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 12. februarja, ob 16. uri »Giro Giro Tondo - Il brodo di chiodo e...« (Francesco Macedonio); v petek, 17. februarja, ob 21. uri »Un ma-rito ideale« (Oscar Wilde); informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 10. februarja, ob 20. uri (Tamsin Ogles-by) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.00 in 18.00: v soboto, 11. februarja, »Il principe Mezzanotte«, Teatropersona (največ sto gledalcev z najavo); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Com'e bello far l'amore«. Dvorana 2: 17.00 - 19.40 - 22.00 »Hugo Cabret« (digital 3D). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: četrtek, 16. februarja, ob 20.45 koncert kvarteta Minetti; informacije po tel. 0481-494369. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 11. februarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju 13 v Gorici nastopajo Nicola Mansutti (violina), Andrea Musto (violoncello) in Ferdinando Mussutto (klavir); vstop prost. H Šolske vesti DELAVNICE ZA STARŠE v okviru pro-jetka Jezik/Lingua: tipologije, značilnosti in prednosti večjezičnosti, mešanje jezikov in interference, podpiranje večjezičnega otroka, interkultur-nost v sodobni družbi. V četrtek, 16. februarja, 1. in 15. marca od 18. do 20. ure v osnovni šoli v Romjanu (ul. Ca-pitello 8); informacije in prijave: te-co01@jezik-lingua.eu ali tel. 3456303255. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in ŠTMAVER Do nedelje praznovanje ^m • v v na Znariscu Nocoj se bo v Štmavru začelo tridnevno praznovanja sv. Valentina, zavetnika vasi na obronkih Sabotina. Za to priložnost je domače društvo Sabotin pripravilo tekmovanje v briškoli, ki bo na sporedu drevi s pričetkom ob 20.30 z nagradami gastronomskega značaja. Jutri, v soboto, bodo na svoj račun prišli ljubitelji zborovskega petja in umetniške fotografije. Na kulturnem večeru bosta nastopila moška pevska zbora Štmaver in F.B. Se-dej iz Števerjana, ki ju vodita Nadja Kovic in Aleksandra Pertot. Odprli bodo tudi fotografsko razstavo z naslovom »Notranje kraljestvo«, ki jo je pripravila fotografinja Asha Past. Mlada umetnica je doma iz Gorice, živi pa v Ljubljani, kjer je dokončala študij španščine in filozofije na filozofski fakulteti ter se nato vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje; sedaj obiskuje drugi letnik. Svoje delovanje je usmerila v fotografijo, njeni posnetki pa nastajajo na različne načine - analogno, digitalno ali s »ca-mero obscuro«. V nedeljo bodo Štmaverci svoje kioske odprli ob 10. uri, ob 11. uri bo svečana maša, sledila pa ji bo družabnost. Praznik bo potekal na sedežu društva Sabotin na Znarišču. (vip) torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtkih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). M Izleti ¿i Čestitke □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 18. februarja, tradicionalno valentinovanje v restavraciji Primula pri Solkanu blizu nekdanje vzpenjače. Začetek ob 18. uri. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LIN- GORICA Smeh »po furlansko« Sinergije s Kulturnim domom Dvanajsta izvedba festivala furlanskih komedij »Teatri Comic Fur-lan« je tudi letos priklicala veliko ljudi tako iz mesta kot iz okoliških, izrazito furlanskih okrajev (Koprivno, Moš, Krmin itd.), med publiko pa je bilo opaziti tudi goriške Slovence. Festival, ki poteka v Kulturnem domu, je tokrat ponudil pet komedij. Nastopile so skupine Gruppo teatrale della Loggia iz Vidma s komedijo Paola Barona »Veduis«, Compagnia Teatrale Siro Angeli iz Karnije s predstavo »Tre tacis di cri-stal«, Gruppo ricreativo Drin & De-laide iz Rivignana z delom Maura Fontaninija »Dal miedi al è simpri masse di speità« in Compagnietea-tral di Ruvigne s komedijo »Tre pas tal curtil«. Zaključna predstava »Ven-ti di risate« - v postavitvi skupine Tri-geminus iz Manzana in s Fontani-nijvo režijo - je napolnila dvorano do zadnjega kotička, zato jo bodo ponovili v maju v okviru festivala Ko-migo 2012. Teater Trigeminus praznuje 20-letnico delovanja, Kulturni dom pa 30-letnico, zato bosta skupaj nazdravila obletnicama. Niz furlanskih predstav prireja združenje Gorizia spettacoli v sodelovanju z združenjem Terzo Teatro, Kulturnim domom in Fundacijo Goriške hranilnice. (ik) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško pripravlja tradicionalno praznovanje dneva žena v četrtek, 8. marca, z izletom v Vrbo, v Prešernovo rojstno hišo, in v vas Doslo-viče za ogled domačije pisatelja Frana S. Finžgarja ob njegovi 50-letnici smrti. Ogledu Bleda bo sledilo srečanje v restavraciji Avsenik v Begunjah. Vpisovanje po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-21361(Ema B.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-530661 (Gabrijela V.); na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 10. marca ob dnevu žena enodnevni avtobusni izlet v Istro z ogledom Rovinja, plovbo s panoramsko ladjo po otokih in obiskom Di-njana; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). Danes v Jamljah praznuje 80 let naša LIDJA! Veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče, en poljub na vsako stran prejmi za tvoj rojstni dan! Sin Peter, Emanuela, Erica in Michele. BORIS! Za tvoj 19. rojstni dan vse naj, naj ti želi tvoja nona. GUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slo-venskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. KD OTON ŽUPANČIČ vabi pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski pustni povorki, naj se oglasijo v Domu Andreja Budala danes, 10. februarja, in v ponedeljek, 13. februarja, med 19. in 20. uro, da se prijavijo in poravnajo vpisnino, ki znaša 10 evrov; informacije po tel. 329-0913340 (Maja) in 3284133974 (Tjaša). DRUŽINSKE POSTAVITVE: ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 11. februarja, ob 15. uri v Tu-movi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD, tel. 0481-531495, na 3270340677 ali na gorica@zskd.org. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) iz Gorice organizira tečaj za pokuševalce vina, ki se bo pričel 13. februarja v Vinoteki v Krminu; informacije na spletni strani www.onav.it, kjer je objavljen tudi program tečaja, vpisovanje na gorizia@onav.it ali po tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). KULTURNO DRUŠTVO PAGLAVEC sklicuje izredni občni zbor v petek, 24. februarja, ob 19.30 na društvenem sedežu v Podgori. KROŽEK KRUT vabi na tečaj z naslovom »Ustvarjanje Mandale«, ki ga bo vodila mentorica Tanja Kralj ob torkih 28. februarja, 6., 13., 20. in 27. marca od 19.30 do 21. ure. Srečanja bodo potekala na sedežu krožka KRUT, Korzo Verdi, 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek 9.00-12.00) ali na krut.go@tiscali.it. OBČI NA SOVODNJE je v sodelovanju z domačimi društvi in s pobrateno občino Škofja Loka sprožila dobrodelno akcijo. Zbirajo šolske potrebščine (zvezke, barvice ipd.), knjige in igrače (vendar ne plišastih zaradi alergij otrok) tako v občinski telovadnici kot na občini do 29. februarja. Zbrane predmete bodo ponesli v študijski center v Škofjo Loko, kjer jih bodo izročili predstavnikom Mladinskega zdravilišča in letovišča Rdečega Križa Slovenije Debeli rtič. Informacije nudi odbornica Vesna Primožič. Prireditve PRIREDITVE V OBČINI ŠEMPETER-VRTOJBA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU: danes, 10. februarja, ob 19. uri v dvorani Coroni- nijevega dvorca predavanje Tomaža Pavlina z naslovom »Primorska mladina noče stati ob strani«. V soboto, 11. februarja, ob 20. uri v Mladinskem centru Vrtojba bo KD VIK - Vrtejbn-ska igralska kompanija nastopila s komedijo »Nenavadna prigoda Egidija Hermana«. AŠKD KREMENJAK vabi na Prešernovo proslavo v soboto, 11. februarja, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah, Prvomajska ulica 20. Ob 10. obletnici smrti Ignacije Ota bo predstavitev zgoščenke in koncert zbora Valentin Vodnik. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Sela na Krasu, Martin Švajgelj. DAN SLOVENSKE KULTURE na sedežu društva Briški grič v Števerja-nu bo v soboto, 11. februarja, ob 20.30. Na programu nastop Vipavskih tamburašev, govor Davida Peterina in razstava krožka Fotovideo Trst80 iz Trsta. KD DANICA vabi na veseli pustni popoldan za otroke v soboto, 11. februarja, od 15.30 dalje v prostorih domačega društva na Vrhu. Zagotovljena bo zabava, igre, ples, glasba in bogat srečolov. SKRD JEZERO v Doberdobu prireja pravljične urice »Prauce z varšta« za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič 11. in 25. februarja v prostorih društva od 15.30 do 17. ure; informacije in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). V OBČINSKI KNJIŽNICI V KRMINU prirejajo bralna srečanja za odrasle in otroke z naslovom »Voci di mamma e papa (Glasovi mame in očeta)«, ki jih prireja Giovanna Pezzetta: 11. in 18. februarja za odrasle in otroke do 3. leta ob 10. uri ter za odrasle in otroke med 3. in 6. letom ob 11. uri; vpisovanje in informacije v knjižnici (tel. 048161451) in na biblioteca@com-cor-mons.regione.fvg.it. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA iz Štandreža prireja marijansko procesijo z lučkami v nedeljo, 12. februarja, ob 19. uri. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk v torek, 14. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige »V sinjo brezkončnost. Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Knjigo bodo predstavili avtor Vili Prinčič, Aldo Rupel in Martina Kafol (ZTT). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na srečanje s pesnikoma Acetom Mermoljo in Jurijem Paljkom. Izhodišče pogovora v Feiglovi knjižnici v sredo, 15. februarja, ob 18. uri bo nova Mermoljeva knjiga »V izpostavljeni legi«. SLOVIK prireja v četrtek, 16. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici drugi seminar iz letošnjega ciklusa »Politika in ekonomija«. Gost večera bo bivši minister in zdajšnji dekan Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Dušan Mramor. ZVEZA UPOKOJENCEV CISL ZA GORIŠKI CENTER, MOŠ IN ŠTEVERJAN prireja v četrtek, 16. februarja, ob 15. uri v občinski sejni dvorani v Štever-janu predavanje o preprečevanju padcev starejših oseb in njihovih posledic. 15. PUSTOVANJE DRUŠTVA KARNI-VAL: v petek, 17. februarja, ob 21.30 plesni večer v maskah ob glasbi DJ-ev Studio 80 in Best Company Tour; v soboto, 18. februarja, ob 21.30 ples s skupino The Maff; v nedeljo, 19. februarja, 15. pustni sprevod, ki se bo pričel ob 14. uri, sledil bo ples s skupino Happy Day. Srečke za pustno loterijo so že v prodaji. PUST NA TRGU De Amicis v Gorici: v soboto, 18. februarja, ob 14.30 zbirališče na Travniku in sprevod; v sredo, 22. februarja, ob 14.30 na Trgu De Amicis pustni pogreb. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Erminio Zava iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.00, Maria Assunta Barila iz splošne bolnišnice v cerkev na Sveto-gorski ul. in na pokopališče v Krminu. DANES V TRŽIČU: 10.00, Evelina Fag-gionato vd. Domini v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 10.50, Sonia Gep-pert vd. Deiuri (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. 1 4 Četrtek, 9. februarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu INTERVJU - Nekdanji trener in selektor Arrigo Sacchi v Vidmu o nogometu (in ne samo) »Ibra? Slab zgled!« Brezkompromisen, ampak tudi samovšečen: »Moj Milan kot zdaj Barcelona« »Dvakrat bi premislil, preden bi svojemu vnuku svetoval, naj igra nogomet,« je nekoliko presenetljivo in neobičajno izjavil nekdanji nogometni trener Parme in Milana ter nekdanji selektor italijanske državne reprezentance Arrigo Sacchi, ki je bil včeraj dopoldne gost Pokrajine Videm in deželne nogometne zveze v Auditoriumu Zanon v Vidmu. Nekdanji vrhunski trener, ki se je pred številnimi videmski-mi višješolci predstavil oblečen v 'casual' stilu in s širokimi očali (podobno kot ga oponaša televizijski komik Mau-rizio Crozza), je takole utemeljil svoje dvome: »Italijanski nogomet je žal slika države, v kateri živimo. Premalo je poštenih ljudi, ki jim ni mar za vrednote, temveč zgolj za zaslužek. Vsekakor ne smemo posploševati: nekatera nogometna okolja so boljša od drugih. Vse le ni tako gnilo, kot zgleda na prvi pogled.« Sacchi, človek z močnim egom, je odgovarjal brez dlak na jeziku. Brezkompromisno in odločno. NE BO POZABIL ... Dveh (ne)uspešnih sezon z Milanom O FAIR-PLAYU »Posvečamo premalo pozornosti vzgoji« Sacchi, ki je koordinator državnih mladinskih reprezentanc (in televizijski komentator), se je med svojim posegom dotaknil fair playa in spoštovanja nasprotnika: »Dobra vzgoja in spoštovanje človeka žal nista vcepljena v DNK italijanskega naroda. Po svetu smo Italijani poznani kot tisti, ki vedno kričijo, ki odvržejo smeti na tla in ne spoštujejo pravil. Pot si utiramo z zvijačami. Stalno nekaj ovinkarimo. Četudi se teh hib zavedamo, ne ukrepamo, da bi popravili vtis. Tako je v nogometu. V državnih mladinskih selekcijah sem nekatere fante že poslal domov, ker niso spoštovali etičnega kodeksa, ki smo ga uvedli skupaj s selektorjem Prandellijem. V tem kontekstu so krivi tudi mediji, saj ne poznamo kulture poraza. Temu športu posvečamo tudi preveč poudarka. Zavedati se moramo, da je nogomet najpomembnejša stvar med najmanj pomembnimi.« NAJBOLJŠI Ajax, Milan in Barcelona Tri ekipe so - po Sacchijevem mnenju - zaznamovale svetovni klubski nogomet v zadnjih štiridesetih letih. »Van igralcev ali več so ti klubi vzgojili v svojem mladinskem sektorju in skoraj vsi so domače narodnosti. Nekdanji Ajax je imel 90 odstotkov nizozemskih igralcev, Milan podobno, Barcelona pa ima skoraj polovico Kataloncev. Drugi skupni imenovalec je nizka starost teh igralcev. Njihovo neizkušenost dopolnjujejo starejši nogometaši kot je pri Barceloni Puyol, nekoč pri Milanu pa sem imel Franca Baresija. Klubi morajo torej več vlagati v mladinski sektor in v svoje domače kadre.« jejo zanimive srednjeročne načrte. Ni slučajno da so v Rim pripeljali Guardiolo-vega učenca, ki pozna sistem dela in filozofijo Barcelone. O UDINESEJU »Zgled za ostale, čeprav je preveč tujcev« Kaj pa Udinese? »Udinese ima mlado ekipo. V Vidmu pa imajo absolutno preveč tujcev. Morali bi bolj zaupati domačim igralcem. V Furlaniji ste vedno imeli dobre nogometaše. Kljub temu je lahko videmski klub za zgled ostalim, ker ima urejene račune. Takih pozitivnih primerov je premalo. V Vidmu imate tudi dobre in potrpežlji- in Parmo Arrigo Sacchi, rodil se je 1. aprila 1946 v Fusignanu pri Ravenni, je svojo trenersko pot končal po sezoni 2001/2002 v Parmi. Pred tem je vodil Atletico Madrid, Milan (osvojil je dve ligi prvakov), Rimini in Fiorentino. Trenirati je začel v Ceseni leta 1977. V Covercianu je trenerski izpit izdelal z odliko in pohvalo. Od leta 1991 do leta 1996 je bil selektor Italije. Na svetovnem prvenstvu leta 1994 v ZDA je njegova Italija v finalu šele po enajstmetrovkah izgubila proti Braziliji. Sacchi se v svoji dolgi in uspešni trenerski karieri najraje spominja dveh dogodkov: »Na prvi pogled sta negativna. Obakrat smo za las izgubili prvenstvo. Prvič s Parmo nismo napredovali v A-ligo, drugič pa smo se z Milanom (zmagal je Maradonov Napoli) uvrstili na drugo mesto. Kljub temu so me igralci in navijači obakrat nosili na ramenih na tribuno in me počastili za vse, kar sem storil. Bilo je nepozabno.« Gaalov Ajax, moj Milan in zdajšnja Barcelona Guardiole. Te tri ekipe so prikazale doslej najlepši nogomet. Barcelona na srečo še igra v tem stilu, ki je meni najbližji. V Italiji ne bomo še dolgo časa imeli ekipe, ki bi igrala kot Katalonci. Enostavno se nekaj podobnega ne da ustvariti, saj je v nogometnih krogih premalo potrpljenja. Kaj pa poleg lepe igre imajo skupnega te ekipe? Okrog 50 odstotkov Zgled Arriga Sacchija (na sliki zgoraj), ki je igral s takrat revolucionarnim sistemom 4-4-2, veliko pressinga in gibanja brez žoge, je bil nizozemski način igre Johana Cruijffa. Desno trenerja Francesco Guidolin in Zdenek Zeman, levo pa as Barcelone Lionel Messi ansa NAJBOLJŠI V ITALIJI ... Pescara in Juventus »V letošnji sezoni me najbolj privlači igra Juventusa v A-ligi in Pescare v B-ligi. Antonio Conte in Zdenek Zeman sta trenerja, ki posvečata največ pozornosti ekipni igri. Zelo pozorno spremljam program Rome in trenerja Luisa Enri-queja. Romini ameriški investitorji snu- ve odbornike. Trener Francesco Gui-dolin, ki ga zelo spoštujem, ima zelo dobre pogoje za delo. Vseeno še ni našel pravega ravnotežja med fazo napa- da in fazo obrambe. Brani se s številnimi igralci, napada pa z maloštevilnimi. Če bi mu to uspelo, potem bi se Udinese lahko boril za naslov državnega prvaka. O IBRAHIMOVICU (Ne)koristen in ni zgled »Zlatan je eden najboljši nogometnih solistov na svetu,« meni Sacc-hi, ki dodaja: »Tak tip igralca lahko v nekem določenem kontekstu veliko pomaga, v drugem pa ti bolj škodi, kot koristi. Pri Allegrijevem Milanu, ki sloni v glavnem na posameznikih, je Ibra še kako pomemben člen ekipe. Brez njega je moštvo manj učinkovito. Pri Barceloni, ki slavi po odlični skupinski igri, je bil Ibrahi-movič le eden od tolikih dobrih nogometašev. S svojim individualističnim obnašanjem je bil v določenih primerih celo odveč. O njegovem obnašanju pa ne bi porabil preveč besed. Ni zgled za mlade nogometaše.« O STARŠIH »Ostanite doma« »Starši otrok so v veliki meri krivi, da so pokvarili nogometno okolje. Preveč vplivajo na otroke in pritiskajo na trenerje in društva. Pozabili so, da je njihova vloga zgolj v tem, da pripeljejo otroke na treninge in si mirno ogledajo tekme ali pa enostavno ostanejo doma. Starši vidijo svoje otroke že kot zvezdnike, ki bi lahko zaslužili mastne denarce. Nogomet pa ne sme biti le denar. Otroci se morajo najprej zabavati,« razmišlja Sacchi. Sacchi nato ni odgovoril na celo vrsto vprašanj drugih kolegov: o Capel-lu, ali je Juventus glavni favorit za »scu-detto« ter ni hotel napovedati rezultata jutrišnje tekme A-lige med Udinese-jem in Milanom. Vse preveč banalno za trenerja-filozofa iz Romagne, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja spremenil italijanski (in evropski) nogomet. Jan Grgič NOGOMET - A-liga Podvig Lazia v Rimu RIM - V vnaprej igrani tekmi A-lige je Lazio premagal Ceseno s 3:2. Igralci Edija Reje so po golih Mutuja in Iaquinte že zgubljali z 2:0, če od 32. minute pa so igrali v desetih zaradi izključitve Konkoja. V drugem delu se je Reja odločil za pogumno napadalno igro, tveganje je bilo popolčano. Zadeli so Hernanes v 52., Lulič v 60. in Kozak v 62. min. DRŽAVNI POKAL - Polfinale: Siena . Na-poli 2:1 (1:0). Strelci: Reginaldo v 42., D'Ago-stino v 66. in Pesoli (avtogol) v 86. min. ŠE TRENER - Luciano Spaletti (52 let) je podaljšal pogodobo z ruskim Zenitom iz Sankt Peterburga do leta 2015. Letos se je klub prvič v zgodovini uvrstil v osmino finala lige prvakov. BEOGRAD Pošasti iz Genove dveletni zapor tudi v Srbiji BEOGRAD - Sodišče v Beogradu je srbskega navijača Ivana Bogdanova, ki je zaslovel z na-silniškim obnašanjem pred nogometno tekmo med Italijo in Srbijo, kaznovalo z dveletno zaporno kaznijo, ker je leta 2006 pred beograjskim košarkarskim derbijem med Crveno zvezdo in Partizanom sodeloval v skupinskem pretepu, pri tem pa napadel tudi policiste. Bogdanov, navijač Crvene zvezde, se v zaporu nahaja že od 24. maja, ko so ga italijanski policisti po neredih na tekmi v Genovi oktobra 2010 predali srbskim. Ti so ga zadržali za rešetkami, ker je obstajala možnost, da ponovi kriminalno dejanje nasilnega obnašanja. Iz Italije so ga izgnali potem, ko so zaporno kazen treh let in treh mesecev spremenili v prepoved vstopa v države Evropske unije v naslednjih petih letih. (STA) KOŠARKA - Državna divizija A AcegasAps zmagal V Firencah so bili Tržačani ves čas v vodstvu Brandini Firence - AcegasAps 63:65 (10:12, 22:31, 40:53) AcegasAps: Zaccariello 6, Ruzzier 7, Carra 17, Gandini 2, Ferraro 11, Bonetta 2, Manganza 0, Mastrangelo 7, Zecchin, Moruzzi 13. FIRENCE - V tekmi državne divizije A so To-skanci le na koncu ogrozili zmago Tržačanov (zgrešili so zadnji met), ki so bili ves čas zanesljivo vodili z 10 točkami prednosti. Odlično so gostje metali za dve točki (19:30). EVORLIGA - Skupina E: Galatasaray -CSKA Moskva 68:64 (Jaka Lakovič: 6 točk, 3 skoki, 2 podaji za Galatasaray), Panathinaikos - Fe-nerbahče 72:62; skupina H: -Žalgiris - Barcelona 58:67 (Erazem Lorbek: 16 točk, 5 skokov, podaja in dve ukradeni žogi za Barcelono) Maccabi Tel Aviv - Bennet Cantu 75:60. REPEŠA - Josipa Vrankoviča bo kot selektor hrvaška košarkarske reprezentance zamenjal Jasmin Repeša., ki je izbrano vrsto že vodil od leta 2005 do 2009. DERBI - V četrtfinalu odbojkarske lige prvakov bo tudi italijanski derbi med Trentom in Ma-cerata. Tekmi bosta 21. in 28. februarj. Ostali pari: Friedrichsafen (Nem) - Kazan (Rus), Smirne (Rus) - Novosibirsk (Rus), Poljski Belčatov je že uvrščen v finalni četveroboj. SMUČANJE - Danes v Švici ženski veleslalom za svetovni pokal: Prva vožnja ob 10. uri. POZNA KAZEN - Zdaj že nekdanjemu nemškemu kolesaju Janu Ullrichu so zaradi uporabe nedovoljenih poživil odvzeli tretje mesto na dirki po Franciji leta 2005.Cas je nemškemu kolesarju prepoved izrekel zaradi povezav z zloglasnim dopin-škim primerom Fuentes. / ŠPORT Sobota, 11. februarja 2012 1 9 LJUBLJANA - V dvorani Grand hotela Union Slovenija podelila Bloudkova priznanja Najvišje priznanje vlade na področju športa je prejel tudi zamejski kolesar Wrolich LJUBLJANA - Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so letos prejeli slovenski reprezentanti v smučarskih skokih Jernej Damjan, Robert Kranjec, Peter Prevc in Jurij Tepeš ter rokometni trener Slavko Ivezič, nekdanja predstojnica katedre za ples na FŠ Meta Zagorc in nekdanji predsednik Hokejske zveze Slovenije Janko Popovič. Podelitev, 47. po vrsti, je bila v Unionski dvorani ljubljanskega Grand hotela Union. Poleg štirih nagrad, ene za vrhunski mednarodni športni dosežek (skakalci), dveh za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa (Ivezič in Zagorčeva) in ene za življenjsko delo v športu (Popovič), so 13 posameznikom podelili 12 plaket. Plakete so prejeli Dolfe Rajtmajer za življenjsko delo, Gorazd Bedrač in Adolf Urnaut za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, za pomemben mednarodni športni dosežek pa so jih dobili Luka Božič ter Sašo Taljat (kanu dvosed), Natalija Gros, Mina Markovič (športno plezanje), Rok Marguč (deska-nje na snegu), Katarina Srebotnik (tenis), Bojan Tokič (namizni tenis), Nina Vehar (savate), koroški Slovenec Peter Wrolich (kolesarstvo) in Nejc Znidarčič (kajakaš). Miro Cerar, predsednik odbora Bloudkovih priznanj, je pred podelitvijo dejal, da je do razpisanega roka, 15. decembra lani, 85 predlagateljev posredovalo predloge za kar 66 posameznikov in klubov oziroma društev, od tega so jih nekaj nad polovico predlagali za nagrade (35), druge pa za plakete (31). Člani odbora, ki ga je slovenska vlada za štiriletno obdobje imenovala 1. decembra lani, so poleg Cerarja še ka-jakaš Peter Kauzer, nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič, odbojkarski strokovnjak Viktor Krevsel, zamejski športni novinar s Koroške Ivan Lukan, alpinist Viktor Grošelj, nekdanji dekan fakultete za šport in funkcionar Rajko Šug-man, nekdanja plesalka Katarina Ven- Peter Wrolich turini in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. »Med vsemi prispelimi predlogi jih je bilo 16 za življenjsko delo v športu, 11 za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa in osem za izjemen mednarodni športni dosežek. Razmerje med spoloma je bilo 55:11 v korist predlogov za moške, zanimivo pa je tudi, da noben predlog ni prispel po pretečenem razpisanem roku. Med vrhunskimi in pomembnimi uspehi je bilo zastopanih 12 športnih panog. Pri plaketah je močno na prvem mestu število predlogov za pomemben mednarodni športni rezultat, kar 19, sledijo predlogi za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, teh je osem, za življenjsko delo so bili predlagani štirje kandidati, za pomemben prispevek k razvoju določene šport- ne panoge pa predlogov ni bilo,» je še povedal Cerar, ki je na velikih tekmovanjih osvojil 30 medalj, največ med vsemi Slovenci v zgodovini. Je tudi eden od ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play. Odbor je pri nagradah ostal v mejah zakonsko dovoljenega števila, pri plaketah pa je prekoračil osnovno število desetih priznanj. Višina denarnih nagrad se je za Bloudkova priznanja lani povečala za 100 odstotkov in je letos ostala na isti ravni, tako da za nagrade znaša po 6000, za plakete pa 2000 evrov. Marko Rajšter, direktor direkto-rata za šport, je povedal, da so nedavno izdelali nov bronast kip inženirja Stanka Bloudka, ki bo nadomestil oskrunjenega v Tivoliju v Ljubljani. KOŠARSKO EP Za vlado OK le Koper in Jesenice LJUBLJANA - Slovenska vlada je v zvezi z evropskim košarkarskim prvenstvom leta 2013 ugotovila, da je po trenutni oceni mogoče realno investirati le v športni dvorano Bonifika v Kopru in dvorano Podmežakla v Jesenicah. Za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj in večnamenske športne dvorane Novo mesto zaradi časovne omejitve ni mogoče pričakovati, da bosta dvorani zgrajeni pravočasno, saj projektna dokumentacija za tako velika objekta še ni pripravljena do te stopnje, da bi se lahko pridobilo gradbeno dovoljenje in objavilo korektno javno naročilo za izvedbo del. Poleg tega se postavlja vprašanje, če je trenutno sploh kakšno podjetje sposobno pripraviti ustrezno ponudbo glede na nujne zahteve po garancijah in izredno kratkih rokih za izvedbo, je zapisala vlada. Do 17. januarja so vse štiri omenjene občine pravočasno naslovile na Ministrstvo za šport vloge za sofinanciranje projektov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, strokovne službe ministrstva pa so vsekakor ugotovile, da so vse prošnje zaradi formalnih in vsebinskih razlogov pomanjkljive in zahtevajo ustrezno dopolnitev. NAMIZNI TENIS - Kvalifikacije za DP ŠK Kras: zadoščenje in tudi kanček grenkobe Četrta izvedba deželnih kvalifikacij je prinesla namiznoteniškemu odseku ŠK Kras precej zadoščenja, a tudi nekaj grenkobe. Zal je bilo kar nekaj odsotnih zaradi bolezni ali drugih obveznosti, tako da nekaterim igralcem in igralkam je zmanjkalo točk pri kvalifikacijah. Najboljše se je odrezala Claudia Micolaucich, ki je zmagala bodisi med kadetinjami bodisi med posameznicami v tretji kategoriji (v finalu je premagala izkušeno veteranko, klubsko soigralko Sonjo Milič). Svojo premoč v moški kategoriji under 21 je pokazal Tom Fabiani, ki se je sicer na-mučil, a naposled v finalu premagal solidnega Populina.Odličen tretji med under 12 je bil Kevin Bruni. Med mladinkami bi z večjo koncentracijo in borbenostjo mogoče lahko dosegli kaj Tom Fabiani se je v Tržiču izkazal (ŠK Kras) več. Mlade Martina Bresciani, Johana Milič in Giada Sardo so igrale solidno in predvajala moderno igro, a jim pač manjka veliko izkušenj, a njihova igralna pot se počasi vzpenja. Izidi Dečki: 1. Marco Bressan (Azzur-ra Go); 3. Kevin Bruni (Kras). Kadeti-nje:1. Claudia Micolaucich (Kras), Mladinke: 1. Jasmin Lutman (Azzurra); 4. Martina Bresciani, 5. Giada Sardo; 6. Jo-hana Milič (vse Kras). Under 19 moški: 1. Tom Fabiani (Kras). 4. kat moški: 916. Ettore Malorgio (Kras), med 64. Li-vio Tagliapietra (oba Kras); 3. kat moški 1. Bressan Luca (Azzurra) ; med 8: Tom Fabiani (Kras). 3. kat ženske: 1. Claudia Micolaucich; 2. Sonja Milič; med 8. Dragica Blažina, Isabella Tor-renti (Kras). Nastopali so še: Martina Bresciani, Johana Milič in Giada Sardo. KOŠARKA - Deželne lige Na Videmskem zrelostni izpit za Breg Medtem ko bo Jadran Qubik Caffe ta konec tedna prost, bodo po prisilnem počitku iz prejšnjega kroga tokrat predvidoma spet na igrišču naši trije deželni košarkarski ligaši. V C-ligi bo osrednji dvoboj petega kroga povratnega dela v prestolnici surovega pršuta na Videm-skem, kjer se bosta jutri ob 20.45 pomerila San Daniele (24) in vodilni Breg (28). V prvem srečanju so Krašovčevi varovanci povsem nadigrali Furlane (90:55), tokrat pa bi znala peti drugačna pesem. San Daniele je namreč vsega spoštovanja vredna ekipa, ki je še lani merila moči v višji ligi. Glavni nosilci so zunanji igralci Pellarini, Campanotto, Bierti in Colutta ter visoka Idelfonso in Attico. Brežani bodo predvidoma nastopili kompletni, saj večjih zdravstvenih težav med tednom ni bilo. V četrtek so odigrali trening tekmo proti Venezii Giulii. Jutri bosta pravico na tekmi delila sodnika Wassermann in Serafino iz Pordenona. Bor Radenska (26) bo jutri na domačem igrišču na Stadionu 1. maja z začetkom že ob 18.30 iskal novi prvenstveni točki proti Don Boscu, ki deli začasno zadnje mesto z videmskim Geattijem pri šestih točkah. Salezijanci so prav v zadnjem krogu osvojili pomembno zmago proti Santosu. Gre za najmlajšo ekipo v ligi, ki jo sestavljajo v celoti mladinci dru-goligaša Acegasa, nekateri tudi redno nastopajo v članski vrsti. Nosilci igre so na zunanjih položajih Bonetta (najboljši strelec prvenstva), Scutiero, Teghini, Coronica in Slovenec Lazar, pod košema pa Urbani, Zecchin in De Petris. Po-povičevi varovanci bi se so po dveh tednih slabšega treniranja morali vendarle predstaviti v popolni postavi. Nasprot- nika ne gre nikakor podcenjevati, saj igra zelo dinamično in fantje so dobro trenirani. Lagoden pristop je borovce navsezadnje že drago stal proti Geattiju. Sodnika pokrajinskega derbija bosta Trža-čana Cociani in Cetin. V D-ligi se bo Kontovel (10) jutri ob 18.00 pri Briščikih (sodnika Videm-čana Pillinini in Maiero) spoprijel z moštvom tržiškega društva Pallacanestro Monfalcone (12). Gostje računajo na vrsto odličnih posameznikov, kot so branilca Cisilin in Tomasin ter krilni center Buttignon (ex Breg), tako da bo naloga za Brumnove fante vse prej kot lahka. Pri gostih igra tudi dolgoletni Kontovelov član Andrej Adamič. Po dveh zaporednih zmagah bi radi Paoletič in soigralci - previdoma brez težav s postavo - podaljšati uspešno serijo. UNDER 15 MOŠKI Ardita - Breg 38:84 (6:24, 16:23, 3:18, 13:19) SON 14, PON nihče, 3T Bazzari-ni 2, skoki 25, izgubljene žoge 16, pridobljene žoge 27. Breg: Zobec 15 (1:2, 7:9, 0:1), Bole 4 (-, 2:2, -), Vascotto 2 (-, 1:3, -), Norbe-do 18 (4:7, 7:12, 0:1), Giacomini 4 (0:2, 2:10, -), Crismani 25 (9:16, 8:15, -), Baz-zarini 14 (2:6, 3:5, 2:4). Trener: Sila. Brežani so v 3. krogu povratnega dela državne lige U15 v Gorici visoko premagali domačo Ardito.Domačini so parirali Bregu in igrali izenačeno zgolj na začetku. Varovanci trenerja Sile so zlahka izkoristili slabo igro goričanov in visoko zmagali dvoboj. Naslednjo tekmo bodo fantje odigrali v soboto v kraju San Daniele del Friuli. (beto) NOGOMET - Vreme Kras v nedeljo, Primorec v Trstu, morda pa nič Deželna nogometna zveza bo danes dopoldne odločila, ali bodo jutri in pojutrišnjem nogometaši v deželnih amaterskih ter mladinskih prvenstvih stopili na igrišče. »Vremenske napovedi so predvsem za jutri slabe. Na Tržaškem bo pihala močna burja in bo znova zelo mraz. V Furlaniji bodo razmere najbrž manj ostre. Članskih prvenstev najbrž ne bomo prekinili, mladinske pa da. Pri članih bodo, ali se igra ali pa ne, na posameznih igriščih odločili sodniki,« je napovedal predsednik deželne nogometne zveze Renzo Burelli. Medtem so odborniki Krasa in Mug-gie v elitni ligi odločili, da bodo tekmo, ki je bila sprva na sporedu jutri, igrali v nedeljo ob 15. uri v Miljah. Pri trebenskem Primorcu so se medtem odločili, da bodo nedeljsko domače srečanje proti Medei igrali pri Svetem Alojziju v Trstu (Ul. Fel-luga). Tekma bo ob 17.30. PUSTNA SOBOTA - Prihodnji teden, na pustno soboto, 18. februarja, bo spored kar pester. Igrali bodo celoten krog elitne lige. Kras bo v Repnu gostil Azzanese. V Štandrežu bo v okviru promocijske lige slovenski derbi med Ju-ventino in Vesno. Sovodenjci (1. AL) pa bodo gostili Isontino. PRIMORJE - V sredo ob 20.30 pri Domju bo ekipa proseškega društva (2. AL) igrala zaostalo tekmo proti Villanovi. DEŽELNA REPREZENTANCA -Deželni selektor Sergio Vriz je na trening deželne mladinske izbrane vrste, ki bo v sredo, 15. februarja (ob 14.30 v Flaibanu), povabil Krasovega nogometaša Luco Carlija. KOŠARKA Sokol se je predramil šele v drugem delu PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Barcolana 83:66 (13:21, 31:38, 53:49) Sokol: Vitez 23, N. Sossi 14, Picci-ni 3, Guštin 7, Budin 22, Doljak 6, Jev-nikar 8, Košuta, trener Lazarevski. 3 točke: Vitez 5. Igralci Sokola so v zaostali tekmi 6. kroga vknjižili zmago, pokazali pa so le toliko, kolikor je bilo dovolj za novi dve točki. V prvem počasu je slabo delovala predvsem obramba, tako da je Barcolana dosegla veliko točk: po prvi četrtini je povedla za 8 točk, pred odmorm pa je obdržala skoraj enak naskok. K sreči pa se je Sokol v drugem delu predramil. Vitez in ostali so se zbrali in počasi spreobrnili rezultat. Končno razliko sedemnajstih točk so si v glavnem priigrali v zadnjem delu, ko je nasprotnike zgrabila nervoza, sodniki pa so jim dosodili tudi tri tehnične napake. Sokol je sicer zaigral bolj povezano, zgrešili pa so kar enajst prostih metov. Vrstni red: Don Bosco* 16, Muggia in Virtus 14, Sokol 12, Barcolana in Cus* 8, Libertas* in Santos* 6, Bor NLB in Fi-rest 4, Skyscrapers 0 (* s tekmo več). DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Breg - Falconstar Tržič 46:103 (14:32; 25:56; 40:80) Breg: Regent 5 (1:2), Peric 7, Bazza-rini 2, Sardoč 4, Matarrese 1 (1:2), Coret-ti, Milič 8, Kocijančič 11 (1:4), Gregori 6 (0:2), Gruden, Bachi 2. PON: nihče. 3 točke: Peric. Sodnika: Conti in Stebez. Proti solidnejši in fizično postavnej-ši postavi iz Tržiča so Bregovi košarkarji zadovoljili v prvem delu tekme, znatno poslabšali učinek v tretji četrtini in klavrno odigrali zadnjih deset minut srečanja, tako da so skvarili dober vtis iz prvega polčasa. Brežani so sicer nastopili okrnjeni (zaradi bolezni sta bila odsotna Kojanec in Semen), tako da je tokrat na pomoč priskočil leto mlajši Bazzarini, ampak že spet so prišle do izraza stare hibe, neučakanost in neustreznost izbranih rešitev proti agresivnejši pressing obrambi gostiteljev. Združena ekipa bo v prihodnjem kolu igrala v gosteh v Spilimbergu. Vrstni red: Pordenone* 26, UBC**, Codroipese* in Basketrieste* 20, UBC** in Azzurra** 18, Libertas* 16, Spilimber-go* 12, Falconstar 10, San Vito** 8, Fo-gliano** 6, Breg 2, Cordenons 0 (* s tekmo, ** z dvema tekmama manj). 20 Petek, 10. februarja 2012 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - V nedeljo tretja tekma Primorskega pokala Selijo se na Koroško Prvič, odkar prirejajo Pokal, bo tekmovanje v Avstriji - Pokal prijateljstva treh dežel veljaven tudi za 8. memorial Lucijana Sosiča Karavana Primorskega smučarskega pokala se v nedeljo seli na avstrijsko Koroško na smučišče Poden (Bodental), kjer bo na vrsti tretja tekma v organizaciji ŠD Šentjanž in Slovenske športne zveze v sodelovanju s SK Devin in SK Snežnik. Veleslalom za Pokal prijateljstva treh dežel bo veljaven tudi za 8. memorial Lucijana Sosi-ča, v sklopu katerega bodo podelili pokal prvouvrščenemu društvu mladinskih kategorij. Ob običajnem nagrajevanju po kategorijah bosta posebno nagrado prejela tudi najstarejši tekmovalec in najstarejša tekmovalka. Predvideni start bo ob 10.00, ogled proge pa od 9.00 do 9.45. Vpisovanje se zaključi danes ob 13.00. Primorski pokal bo v nedeljo prvič, odkar ga prirejajo, na avstrijskem Koroškem. Doslej so tekme potekale izključno v naši deželi ali v Sloveniji. Vremeno-slovci napovedujejo za nedeljo sneženje in zimske temperature, severni veter pa naj bi pihal z jakostjo do 21 km/h. Foto: Valentina Strain TROFEJA TOPOLINO Katrin Don neprepričjiva v slalomu, danes VSL Na Trbižu so se včeraj začele kvalifikacije za nastop na državeni fazi prestižne trofeje Topolino, ki bo 27. in 28. februarja v Folgarii. Pravico do nastopa si je po seštevku rezultatov deželnih tekem od naših priborila smučarka Brdine Katrin Don. Na včerajšnjih treh slalomskih preizkušnjah je naredila preveč napak, tako da je tačas 12. Od deveteuvrščene, ki se kot zadnja uvrsti na državno fazo, jo sicer loči samo 70 desetink, zato lahko danes na treh veleslalomskih vožnjah še vse nadoknadi. Tako meni tudi trener Lovrenc Gregorc: »Nenazanje je Katrin boljša v veleslalomu, zato je uvrstitev še možna.« Na deželne kvalifikacije se je uvrstilo 14 najboljših smučark, v Folgario pa bo odpotovalo najboljših devet (šteje seštevek najboljšega slalomskega in veleslalomskega časa). ODBOJKA - Sloga Tabor Televita v B2-ligi že jutri v Castelfrancu Venetu Obeta se hud boj Nasprotnik je tako kot slogaši doslej dosegel šest zmag, zdaj pa nastopa v popolni postavi Slogo Tabor Televita čaka jutri gostovanje v Castelfrancu, kjer se bo še četrtič letos pomerila z ekipo, za katero so pred prvenstvom mislili, da bo med boljšimi v ligi. Castelfranco je bil Slogin nasprotnik že v italijanskem pokalu, v prvem delu prvenstva pa ga je naša ekipa premagala po tie-brea-ku. Nasprotniki so vsekakor zelo solidna ekipa. Imajo odličnega korektorja, njihov libero pa je nedvomno med boljšimi v prvenstvu. Slabše rezultate gre pripisati predvsem dejstvu, da so dalj časa igrali brez standardnega podajalca, pa tudi v ekipi je bilo nekaj trenja. Tako je Castelfranco, ki pa trenutno nastopa v popolni postavi, zdaj celo točko za slo-gaši in je doslej prav tako kot oni zbral šest zmag. Naša ekipa je vsekakor na tekmo dobro pripravljena. Med tednom namreč le Nigido (poleg dalj časa poškodovanega Matevža Peterlina) zaradi gripe ni redno treniral. Varovance trenerja Battistija čaka trd boj, cilj pa je nedvomno osvojitev novih točk v boju za obstanek med državnimi ligaši. (T.G.) DEŽELNE LIGE 2. faza: med boljšimi le igralci goriške Olympie Spet proti nasprotniku iz deželnega pokala Goriška Olympia se bo v prvem krogu druge faze pomerila z nevarnim Vivilom, ki je bil v nedeljo njen nasprotnik na tekmi za 3. mesto v deželnem pokalu. Goričani torej izkušene nasprotnike dobro poznajo in se jim bodo skušali maščevati za poraz. Olympia v tem delu prvenstva sicer nima ambicioznih ciljev, saj boj za napredovanje realno gledano ni v njenem dometu, bo pa skušala na vsaki tekmi iztržiti čim več. Spopad med poražencema dodatnih srečanj Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje bo v soboto gostila Buio, ki je prav tako kot naša ekipa po porazu po tie-breaku na dodatnem srečanju izgubila možnost igranja v skupini za napredovanje. Pri Soči sicer poudarjajo, da je za neizpolnitev cilja kriv slab začetek sezone bolj kot dodatna tekma proti San Vitu, na kateri so bili tudi okrnjeni. Sočani bodo zdaj skušali dokazati, da je skupina za obstanek zanje premalo oziroma ciljajo na čim višjo uvrstitev v tej fazi. Prva ovira bo Buia, ki je nikakor ne gre podcenjevati, tudi sama pa bo želela čim prej reagirati in pozabiti na zamujeno priložnost. V Sočinem taboru si želijo tudi, da bi mlajši odbojkarji v tem delu še dodatno napredovali. Potegovali se bodo za čim višjo uvrstitev Val Imsa Glass Global System se je moral še drugo leto zapored sprijazniti z igranjem v skupini za obstanek, čeprav bi na papirju lahko nedvomno dosegel več. Na splošno pa je igral preveč nihajoče oziroma prevečkrat pod svojimi sposobnostmi. V drugem delu bodo skušali valovci igrati bolj konstantno, da bi čim prej dosegli potrebne točke za obstanek, ciljajo pa seveda na čim višjo uvrstitev. Obenem bodo že začeli planirati tudi naslednjo sezono. V zadnjem obdobju so zara- di službenih obveznosti nekateri manj trenirali, v soboto, ko čaka našo ekipo dvoboj s Cusom, pa bi moral imeti trener Berzacola na razpolago vse igralce. Trenirati je že začel tudi Danjel Faganel, ki pa še ni povsem nared za igranje. Repriza zadnjega kroga prve faze Mladi slogaši bodo drugo fazo začeli tam, kjer so sklenili prvo, in sicer s srečanjem proti Morte-glianu. V moški C-ligi bodo edini med našimi ekipami, ki bodo prvo tekmo igrali v gosteh. Peterli-novi varovanci, ki bodo v tej fazi nastopali s še mlajšo ekipo kot prej, saj sta se Mirko Kante in Aaron Fermo pridružila Slogi Tabor v B2-ligi, se potegujejo za obstanek v C-ligi. Olympio bo vodil »pool« trenerjev, med njimi tudi Luigi Schiavon Po odhodu dosedanjega trenerja Zorana Jerončiča v Co-senzo, bo člansko ekipo Olympie do konca sezone vodil »pool« trenerjev. S klopi bo ekipo vodil Andrej Vogrič, ki je tudi športni vodja društva, med tednom pa se bodo na treningih zvrstili trener za kondicijo Renato Srebrnič, trener mladincev Antonio Cavasin ter (dvakrat na teden) priznani zvezni trener (in nekdanji trener državne mladinske reprezentance) Luigi Schiavon (na sliki). »Schiavona smo s soglasjem odbojkarske zveze prosili za pomoč, pogoj pa je bil, da lahko Schiavon s sabo na treninge v Gorico pripelje tudi nekaj članov deželne reprezentance under 19, ki jo sam vodi v okviru pogodbe o sodelovanju, ki jo je na začetku sezone sklenil z deželnim odborom odbojkarske zveze,« je pojasnil Vogrič. Ta rešitev seveda ni idealna, vendar so z njo pri Olympii dosegli cilj: ekipi zagotoviti kakovostno strokovno vodstvo do konca sezone. Po razočaranju je potrebna reakcija Odbojkarice združene ekipe Zalet C so bile po gladkem porazu na dodatnem srečanju za preboj v skupino za napredovanje izredno razočarane. Na neuspeh pa morajo takoj pozabiti, saj je treba že v soboto začeti nabirati točke za obstanek med najboljšimi deželnimi ligaši. Zaletovke bodo v Rep-nu gostile Libertas, ki so ga v prvi fazi dvakrat premagale. Med tednom so sicer trenirale nekoliko slabše, nasprotnice pa dobro poznajo, tako da je trener Maver prepričan, da lahko še tretjič proti njim dosežejo dober rezultat. Močno okrnjene v Lignano Odbojkarice Zaleta D se bodo jutri v predzadnjem krogu prve faze pomerile z višje postavljenim Lignanom. Tudi tokrat bodo nastopile mo- čno okrnjene. Poleg Anje Zuzič in Federice Micussi zaradi službenih obveznosti ne bo niti kapetanke in podajalke Fanike Starec. Kljub vsem težavam pa morajo zaletovke skušati iztržiti čim boljši rezultat. Kot rezervna podajalka bo ekipi na pomoč priskočila Barbara Ferluga. Mladi proti še mlajšim V moški D-ligi se bosta v nedeljo spopadli Olympia U17 in Club Regione U15. Goričani se bodo torej prvič letos pomerili z mlajšimi nasprotniki, potem ko so v prvi fazi že presenetili tudi starejše in bolj izkušene nasprotnike. V drugem delu prvenstva bo zahtevnih tekem predvidoma manj, Olympia pa vsekakor mora zdaj vedno ciljati na gladko zmago. (T.G.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Buffet Toni - Naš Prapor 3:0 (25:18, 25:16, 25:23) Naš Prapor: Feri 13, Fajt 1, Bajt 0, Simeoni 8, Juretič 6, Culot 1, Devetak 1, Valentinčič 7, Ga-brijelčič 0, Kos (libero) Nastop briške ekipe je bil porazen, le v tretjem setu so zaigrali malo bolje, a to ni zadostovalo. V vseh treh setih je Naš Prapor slabo sprejemal in zato ni šlo niti v napadu. Trener Leghissa je skušal z menjavami zajeziti slabo igro a zaman. Solidno je igral Valentičič, ki je iz tekme v tekmo boljši. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Prevenire - Zalet plave 3:2 (26:24, 25:15, 20:25, 21:25, 15:9) Zalet plave: Ban, Sossi, D. in N. Vattovaz, Ko-janec, Pertot, Grgič, Ravbar, Cassanelli, De Walderstein (L). Zaletovke so tokrat osvojile le točko, končni izid pa bi bil lahko gotovo ugodnejši, če bi igrale, kot znajo. S tehničnega vidika srečanje ni bilo najlepše, naša ekipa pa je igrala pod svojimi sposobnostmi, kar še zlasti velja za napad. Na mreži je bila namreč tokrat učinkovita le Anastazija Pertot. Prva dva seta so zaletovke igrale zelo zmedeno, v prvem bi lahko sicer vseeno slavile, a so v končnici zgrešile dva napada. V tretjem in četrtem nizu so bile bolj učinkovite na mreži, nato pa so v petem odpovedale v sprejemu. (T.G.) UNDER12 Olympia - Val Arcobaleno 1:2 (26:24, 12:25, 17:25) Olympia: Ciuffarin, I. in G. Devetak, Hlede, Marcosig, Pahor, Princi, Terpin. Val Arcobaleno: Anotniutti, J. in M. Gergo-let, Bensa, Podveršič, Marussi, Prescheren, Cingelri, Kobal, Lavrenčič, Ferletič. Derbi je privabil v telovadnico veliko število ljudi, fantje obeh ekip pa so se zelo potrudili. Prvi set je bil izjemno napet. Val je povedel, Olympia ga je ujela in prehitela, v končnici vodila s 24:22, se pustila ujeti, na koncu pa je vendarle zmagala. Drugi set je bil izenačen do polovice, nato pa si je Val z dobrimi servisi priigral lepo prednost, fantje Olympie pa so popustili. Tretji set je bil spet zanimiv. Boljše je pričela Olympia, nato pa so se igralci Vala zbrali, igrali zelo lepo in zasluženo zmagali, pohvalo pa zaslužijo tudi poraženci. Ni manjkalo lepih akcij in igranja na tri dotike. TURNO SMUČANJE - Tadei Pivk Na vrh Višarij s čelno svetilko Rezultati kažejo, da je letos še hitrejši. Slovenski turni in gorski smučar Tadei Pivk iz Zabnic je letošnjo zimsko sezono začel odlično. Na štirih nočnih deželnih tekmah v turnem smučanju je osvojil prvo mesto in vsakič tudi dosegel nov rekord proge. Iz doline do druge postaje sedež-nice na Varmostu je prismučal v 31 minutah in 32 sekundah, iz Ravascletta na Zoncolan pa je potreboval 32 minut in 44 sekund, zmagal je še v Sappadi in v Rablju. »Letos končno tekmujem brez bolečin in nimam fizičnih težav,« je razloge za tako dobre rezultate pojasnil 29-letni Pivk. Od aprila do julija ga je mučila poškodba kolena, ker ni imel dovolj razvite mišice na nogi, tačas pa jo v telovadnici stalno krepi in taka priprava mu omogoča zavidljive rezultate. »Treniram v poznih popoldanskih urah okrog 18.00, tako da se na Višarje, kjer največkrat treniram, povzpnem s svojo čelno svetilko. 1000 m višinske razlike presmučam v uri, včasih pa grem na trening tudi na Zlebe. Zaradi pomanjkanja snega pa so letos možnosti zelo omejene; v začetku sezone sem odhajal na ledenik Möltall, ker drugje ni bilo snega.« Pivk v tednu dni premaga približno 5.000 m višinske razlike. Pravi, da to ni veliko. Najboljši svetovni turni smučar jih v tednu dni presmuča kar 25.000, 100.000 v enem mesecu. Pivk trenira tri do štirikrat tedensko, dvakrat na teden pa v telovadnici še krepi mišice z utežmi. Sledi mu trener matičnega društva Aldo Moro: »Nasploh so treningi usmerjeni za tekmovanje na daljših progah (tudi 42 km, op.a.), včasih pa treninge prilagodim za krajše razdalje, saj so tekme v deželi krajše.« Delovne obveznostni mu dovoljujejo, da se udeleži nočnih tekem v deželi, za ostale - daljše - tekme pa se odloča glede na razpoložljiv čas. Letos mu bo na primer spet uspelo nastopiti na prestižnem nočnem maratonu in enemu najtežjih na svetu Skimarathon Sella Ronda, ki bo danes pozno popoldne startal iz Corvare. Pivk bo tekmoval s sotekmovalcem - tekmuje se namreč v dvojicah - Alessandrom Folladorjem iz Alte Badie. »Proga meri 42 kilometrov, presmučali pa bomo 2.700 metrov višinske razlike. Upamo, da ne bo tako mrzlo kot napovedujejo.« Pivk je bil s Folladorjem lani četrti v času 3:27:30 (za prvouvrščeno dvojico sta zaostala 5 minut), letos pa rezultata ni želel napovedati, saj bodo na tekmi sodelovali tudi tekmovalci, ki se s turnim smučanjem ukvarjajo profesionalno in člani italijanske reprezentance: »Računam pa vsekakor na dober nastop,« je zaključil Pivk, ki je leta 2008 osvojil 3. mesto na nagrajevanju Naš športnik. Na Skimara-tonu Sella Ronda bo nastopilo 500 dvojic iz Italije, Francije, Avstrije in Slovenije. Smučarska sezona pa je za Pivka odlična baza za gorski tek, s katerim se član Alda Mora ukvarja v poletnih mesecih. Letošnji glavni cilj bo nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji konec junija in v začetku julija. Veronika Sossa ÜJ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 12. februarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). SPDTprireja v nedeljo, 12. in v nedeljo, 26. februarja, avtobusna smučarska izleta na Osojščico (Gerlitzen). Informacije in prijave dobite na tel. št. 339-5000317 in na mladinski@spdt.org ali smucanje@spdt.org. SK DEVIN prireja tekmo kekec na smučeh, namenjeno vsem tečajnikom smučanja in deskanja zamejskih društev. Tekma bo v nedeljo, 12. februarja 2012 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja do danes, 10. februarja na info@skdevin.it ali na 340 2232538. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 9. februarja 2012 21 ŽARIŠČE Snoj in Prešeren Adrijan Pahor Medtem ko pišem te vrstice, Jože Snoj še ni stopil na oder Cankarjevega doma in sprejel dolgo pričakovano Prešernovo nagrado. Novico, kdo bo letošnji dobitnik osrednje Prešernove nagrade, sem zvedel iz osrednjega slovenskega dnevnika, v katerem mu Peter Kol-šek namenja običajni »Portret tedna«. Jože Snoj v zadnjih desetletjih ni bil ravno avtor, ki bi polnil stolpce literarnih revij in kulturnih listov zaradi svoje popularnosti ali izjemne ustvarjalne uspešnosti. Glede na to, da gre za umetnika blizu osemdesetih, ki ima za sabo že petdeset let plodne ustvarjalne poti, bi lahko celo trdil, da gre za avtorja, čigar literarna odzivnost pri širši publiki ni bila kdo ve kako izrazita. Najverjetneje zato, ker je bil v najboljših letih svojega »parna-sa«, torej letih povojne Jugoslavije, preveč eksistencialno zazrt v trans-cendenco, v iskanje Boga, v romanih pa vse bolj očitno odkrival napake revolucije in državljanske vojne z medvojnimi in povojnimi poboji. Ne spomnim se, da bi ga moji profesorji v Trstu in Ljubljani obravnavali kot samostojnega literarnega ustvarjalca, še manj, da bi ga kdaj priporočali za branje. Pred leti sem sicer prebral njegov roman Gavžen hrib, ki pa je bil zaradi svojega odmika od tradicionalnega načina pripovedovanja vojnih dogodkov in svojevrstnega stila zame težko berljiv. Odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, da letošnjo osrednjo nagrado (tisto iz Prešernovega sklada je dobil že pred štiridesetimi leti) podeli Jožetu Snoju, pomeni, da je bilo avtorjevo vsestransko ustvarjanje (lirika, prozna in dramska dela, pa še novinarstvo in lektorstvo, da po- ezije za otroke sploh ne omenim) v omenjenih petdesetih letih priznano in cenjeno. Letošnji slavljenec ne bi bil celostno »Prešeren«, če ne bi bil kot že rečeno tudi pesnik. Objavil je namreč kar trinajst pesniških zbirk in dobil za dve izmed teh Jenkovo in Veronikino nagrado. V njegovi poeziji se najbolj odslikavajo motivi iskanja Boga, hrepenenja in pesniške nezadoščenosti. Lahko bi rekel, da je Snoj nekoliko prešer-novski tudi v tem, saj so to temeljne predpostavke lirskih stvaritev. Ko sem svoj čas prebiral Snojeve misli o Prešernu, so se mi nehote začrtale nekakšne vzporednice med poezijo našega (še vedno) največjega pesnika in letošnjega nagrajenca. Tako kot je nekoč Snoj v intervjuju izjavil, da je bila odzivnost na njegovo literaturo v javnosti skromna in da so bile njegove teme nezaželene, tako je moral tudi Prešeren na nek način vsiliti svoje poglede na literaturo in na to, kar bi literatura po njegovem mnenju morala naslovniku sporočati. Druga konstatacija, o kateri je svoj čas pisal tudi sam dobitnik letošnje nagrade, je, da je Prešeren (tako kot verjetno on sam) občutil absolutno neskladnost med idealom in stvarnostjo, spričo katere izhaja spoznanje o neizpolnljivosti želja, ki pa se jim kljub načelnemu zanikanju (Vrba), nikoli ni mogel odreči. In bi se jim tudi ne bi mogel, če je življenje in vse, kar je bilo v njem dobrega, res imel rad. Tretja značilnost, ki jo Snoj (in z njim še marsikateri literarni zgodovinarji) pripisuje Prešernu in z njim vred slovenski literaturi (najbrž - sodeč po njegovih besedah - tudi sebi), je tudi energičen narodnostni program: ne prepustiti negaciji, smrti, nič, ne sebe ne bližnjega, ne svoje poezije, jezika in prav tako ne svojega naroda, ki ga slovenščina določa, zaznamuje in povezuje. Naj za zaključek tega kratkega prispevka citiram ob osamosvojitvi zapisane, a še vedno aktualne besede torkovega Prešernovega nagrajenca, ki se odlično intonira-jo z ostalimi že velikokrat izrečenimi duhovnimi sporočili našega kulturnega praznika: »Po Prešernu in njegovi zvestobi sebi in svoji slovenski narodnosti, ki je iz ljubezni do vsega vsemu človeštvu namenjala dobre, z neko novo uzrtostjo presvetljene želje, smo bili Slovenci - abstraktno rečeno - definirani kot narod, preden smo narod sploh postali. Rojenim iz lepote poezije, nam zdaj, ko se nam je delček njenega videnja ostvaril in izpolnil, nikakor ne more biti vseeno za njen preostali, neulovljivo velikanski in hkrati neizmerno neznatni, hrepe-nenjsko neuničljivi daljinski del.... « Snojevim mislim lahko samo pritrdimo. Marsikaj, s čimer danes razpolagamo, je v veliki meri zasluga literature in v širšem pomenu kulture. Uspehi in zasluge naših umetnikov nam bi morali dvigniti samozavest in nas spodbuditi, da kulturi posvetimo največjo pozornost, saj je slovenska literatura v procesu ohranjanja narodne identitete in osamosvojitve odigrala temeljno vlogo. Zaradi tega vnebovpijočega dejstva je res težko razumeti, kako je lahko nova vlada, ki se še ni niti dobro konstituirala, začela svoj skorajšnji mandat z res neposrečeno potezo ukinjanja ministrstva za kulturo prav na predvečer slovenskega praznika kulture.... slovenija - Univerzitetno izobraževanje Danes in jutri informativni dnevi na slovenskih fakultetah Na slovenskih fakultetah bodo danes in jutri potekali informativni dnevi, na katerih bodo dijaki dobili informacije o nadaljnjem izobraževanju. Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani pričakuje, da bo ljubljanske fakultete obiskalo do 12.000 dijakov, Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pa jih na štajerskih fakultetah pričakuje okrog 7000. Dan odprtih vrat bo tudi na Univerzi na Primorskem v Kopru. Glavni namen informativnih dni je bodočim študentom posredovati koristne informacije o možnostih nadaljevanja izobraževalne poti na fakultetah, višjih strokovnih šolah ter drugih visokošolskih zavodi, so zapisali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). ŠOS znova tudi poudarja potrebo po javni objavi podatkov o zaposljivo-sti diplomantov posameznih programov, saj meni, da je prav to ena ključnih informacij, ki jo potrebujejo mladi ob izbiri študijske poti. Ob tem v krovni študentski organizaciji tudi upajo, da bo čim prej zaživel informacijski sistem elektronskega visokega šolstva (e-VŠ), ki bo tudi dijakom ponudil celovit pregled nad slovenskim visokošolskim prostorom ter informacije, ki bodo maturantom olajšale izbiro želenega študija. Priporočljivo je, da udeleženci informativnih dni aktivno sodelujejo pri predstavitvah, se vključujejo v debate, postavljajo vprašanja študentom, ki že obiskujejo posamezno fakulteto. Le na tak način si lahko ustvarimo celovito sliko o izobraževalni ustanovi, na kateri se želimo vpisati," je dejal Lešnik. Pri informativnih dnevih intenzivno sodelujejo tudi študentske organizacije v posameznih visokošolskih središčih, ki so pripravile informativne brošure za bodoče študente, prav tako bodo študentje informatorji s praktičnimi nasveti pomagali dijakom ob obisku univerzitetnega mesta. Bodoči študentje lahko informacije od starejših kolegov pridobijo tudi po informativnih dnevih, ko bo ŠOS bodočim študentom na voljo za svetovanje tudi preko spletnih socialnih omrežij. "ŠOU v Ljubljani ima na informativnih dnevih eno nalogo: čim bolje in čim bolj učinkovito pomagati bodočim študentkam in študentom, da bodo danes in jutri čim prej in čim lažje prišli do fakultet, na katerih želijo nadaljevati študij. Za to bodo poskrbeli naši informatorji, ki bodo mlade na ključnih točkah v Ljubljani usmerjali proti avtobusom in fakultetam," je povedala predsednica ŠOU v Ljubljani Ana Pleško. Informativne stojnice ŠOU v Ljubljani bodo letos v podhodu glavne železniške postaje, na glavni avtobusni postaji, pred Fakulteto za družbene vede, pred Filozofsko fakulteto, na Prešernovem trgu in na Bavarskem dvoru. Za bodoče študente bo poskrbela tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) v Kopru. Poleg priprave informativnih točk pred fakultetami, so na svoji spletni strani izpostavili nekaj ključnih informacij o vseh fakultetah, predstavili možnosti bivanja v študentskih in dijaških domovih ter opisali področje subvencionirane študentske prehrane in možnosti obštudijskega udejstvovanja študentov. ŠOUP je sicer svoje aktivnosti in projekte predstavila tudi v publikaciji Vodnik po študijskih programih 2011/2012. Informativni dnevi bodo potekali tudi na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu ter ljubljanski teološki fakulteti ter v katoliških srednjih šolah. Da bi se bodoči srednješolci in študenti lažje znašli v Ljubljani in hitreje našli pot do fakultet, ki jih želijo obiskati, so v podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) pripravili shemo avtobusnih linij, ki potekajo ob ljubljanskih srednjih šolah in fakultetah. Avtobusi mestnega prometa bodo oba informativna dneva vozili po zgoščenem voznem redu. Študentski organizaciji v Mariboru in na Primorskem bosta o aktivnostih LPP mlade obveščali preko svojih spletnih strani. V letu 2012/2013 bo po podatkih ministrstva za visoko šolstvo na voljo 27.377 vpisnih mest za redni in izredni študij. Na fakultetah bo mest za 2224 manj kot v letošnjem letu, vpisna mesta v primerjavi z lani pa bodo manjša na vseh študijskih področjih, najbolj na področju naravoslovja in družbenih ved. PISMA UREDNIŠTVU »Neizgovorljivo?« V nedeljo je imel daleč naokoli cenjeni televizijec Fabio Fazio spet v gosteh pisatelja Roberta Saviana, ki ga imajo razne mafijske združbe tako na muhi, da živi v ujetništvu lastnega poguma. Razlagal nam je, kaj počenja ka-mora v razmeroma novi neapeljski mestni četrti Scampia, na koncu pa postregel z verzi ta mesec preminule poljske pesnice Wisla-we Szymborske. Pokojnica je avtorica refleksivne lirike o človeški usodi, smislu bivanja in odnosu posameznika do zgodovine (Semenj čudežev), pa tudi prejemnica Nobelove nagrade za književnost leta 1996. Kot izraz najbolj vzvišene ljubezni je pisatelj omenil pesničin verz "Kako lepo je, ko čutim biti v sebi tvoje srce...". Saviana globoko spoštujem, vendar me je tokrat nekoliko razočaral. Pred omembo poljske pesnice je ponovil tisto, kar smo že premnogokrat slišali na radiu in televiziji, a tudi med vsakdanjimi pogovori s prijatelji in znanci italijanskega porekla: Joj, to ime je neizgovorljivo. Zanimivo pa je to, da je potem ime in priimek pokojne Saviano pravilno izgovoril! Ali je šlo torej le za "spodrsljaj"? Mislim, da ne. Po mojem je to grda, kdaj pa kdaj podzavestna, a vsekakor utečena šablona, ki ji ne podleže samo človek s ceste, ampak so njene (ne)hotene žrtve tudi intelektualci, javni upravitelji, vrhunski športniki in, žal, prepogosto še časnikarji. Vendar sem prepričan, da je Saviano ne bo več ponovil, če ga bodo nanjo le opozorili. Glede vseh drugih sem pesimist. Prejšnjo nedeljo je nekdanji odbojkarski šampion in član italijanske reprezentance Andrea Lucchetta skozi vso tekmo v okviru ženskega državnega prvenstva prve lige srbski odbojkarici Jeleni Blagojevič pačil priimek; zanj je bila Blagoževič, pa konec. Crazy Lucky, kakor pravijo Lucchetti zaradi njegove poševne in krta-časte pričeske, bi se bil lahko prej pozanimal, kako se igralkin priimek pravilno izgovarja, pa bi bilo vse v redu. Mimogrede: Jelena je iz beograjske Crvene zvezde prišla igrat z ekipo Robur Tiboni Urbino Volley. Takih primerov je nič koliko. Gre za grobo žalitev dostojanstva vsakogar, ki mu izmaličiš ime ali priimek ali oboje; je napad na posameznikovo identiteto, ki se v vsaki civilizirani sredini izraža z imenom in je le v človeka nevrednih, barbarskih pogojih brezimna, kot je to z domovinskim zanosom potrdil naš znani poet, češ, "mi nismo le številke, smo ljudje!". Ali se še spominjate slovenskega (in jugoslovanskega) smučarskega asa Bojana Križaja? Prav gotovo. No, menda ga ni bilo niti enega samega športnega novinarja, ki mu ne bi storil krivice, saj je bil zanje skoraj zmeraj Božan Krizaj ali Kridzaj. In ker sem prepričan, da ni šlo (in niti danes ne gre) za hudobijo, je takšno ravnanje za Italijane navsezadnje poniževalno, a se tega začuda le malokdo zaveda. Ne samo to, mnogokrat skoraj samovšečno razlagajo, da je ta in oni jezik pretežak, čuden, da je skratka vsaj pet pedi pod Dantejevim; tega ne povedo, da se pa to razbrati iz miselnega konteksta dotičnih. Če takšen odnos do soljudi ne dokazuje površnosti in s tem pomanjkanja poklicne etike, pa priča o popolnem nepoznavanju jezikov in zemljepisa: še osnovnošolec ve, da v Nemčiji, Avstriji in slovanskih državah črke j ne izgovarjajo po francosko, pa čeprav se je tam mudil Napoleon. Kaj bi rekli nemško govoreči, ko bi jim Jungfrau preimenovali v Žung-frau! In kako bi se odzval Valentino Rossi, ko bi mu rekli Rosi? Há Roberta Saviana ne enačim s temi ljudmi, ki so jim Szymbor-skini in Kajuhovi verzi bržda tuji, iskreno pa mu želim, da ne bi nikdar več izrekel besede "im-pronunciabile". Drago Gašperlin Zakaj ne po slovensko? Ob televizijskem gledanju podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada me je, ob sicer odlični predstavi, motilo, da eden od nagrajencev ni govoril slovensko. Odlična povezoval-ka je bila prisiljena povzeti njegove misli v slovenščino. Res škoda, da se nagrajenec, ki že vrsto let deluje v Sloveniji, ni potrudil, da bi tistih par besed spregovoril v jeziku prisotnih in številnih televizijskih gledalcev. Brez zamere. Antek Terčon Šoht Z vstrajnostjo se vedno dosežejo rezultati. Končno jim je uspelo! Saj vemo komu in kaj. Tudi za naš Primorski dnevnik je ba-zovski Šoht postal »fojba«. Kompliment piscu novičke na sredini sedmi strani! Stojan Glavina Odprto pismo izvoljenim politikom in upravi občine Dolina Spadam v skupino dolinskih občanov, ki je zaprosila dolinsko županjo, naj skliče javno srečanje za razpravo o problemih onesnaževanja prostora, v katerem živimo, ker me zelo zaskrbljuje neuspešno reševanje. Na javnem srečanju z občani sem pričakovala, da bo županja predstavila svoj plan za zaščito okolja, kaj je bilo z njene strani do sedaj storjenega in kaj namerava storiti. Poslušala pa sem predvsem predstavnika dveh glavnih industrijskih obratov. Menim, da bi morali dolinski izvoljeni politiki oziroma občinska uprava ne le pasivno čakati na rezultate analiz, ki jih bosta, morda, posredovala industrijska obrata Siot in Wartsila, ampak takoj in samoiniciativno naročiti strokovno študijo o vseh za občane negativnih posledicah, ki jih prinaša prisotnost številnih onesnažujočih obratov v občini ali v njeni bližini. Sedaj pa vas vprašujem, ali ni tudi nova energetska centrala na biomase, ki naj bi jo zgradili pri Orehu in za katero se je dolinska občina pravkar odločila, dodatna obremenitev za že zelo obremenjeno dolinsko območje. Kot monstrum pa je na obzorju še plinski terminal. Gradnji slednjega se je sicer občinska uprava dosledno uprla. Skrb za zdravje ljudi, ki tu živimo, za zdravje bodočih generacij in zato učinkovito odpravljanje onesnaževanih dejavnikov ne sme postati postranska zadeva. Sama zdrava pamet nas uči, da šum, smrad, zračno onesnaževanje, kopičenje elektromagnetnih valov ipd. kvarno vplivajo na zdravje človeka, živali in rastlin in tudi znanstvene analize nam to potrjuejo. Večji del Doline je namreč že ocenjen kot industrijsko predmestje Trsta in za bivanje čedalje manj primeren. Kaj čakamo, mar moramo med vaščani nazdraviti le na naše zdravje? Dolinska občanka Tanja Sancin Petek, 10. februarja 2012 Št. 6 (207) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: kiop@primorski.eu klop je raziskoval, kako ravnamo z odpadki Vse poti vodijo v ...koš? O tem, kako moramo zanj skrbeti in ne zlorabljati planet, na katerem živimo, nam govorijo časopisi, filmi, dokumentarci, izvedenci, skratka - vsi se tega zavedamo in zdi se, da ni potrebe, da bi še kdo izmed nas to ponavljal. In vendar, kljub temu, da nas naravovarstveniki glasno opozarjajo, smo očitno gluhi na obe ušesi. Klop je tokrat želel z vso težo stopiti v svet številk, ki so dandanes očitno še edino res veljavno merilo. Številke govorijo o tem, koliko blatimo svoj planet. Na spisku možnosti se je znašla, med drugim, tudi tema proizvajanja in zbiranja odpadkov. Da je šel Klop tokrat brskat v smetnjak, ni samo fraza. Želel je namreč ugotoviti sledeče: kaj se zgodi, če si kupi plastenko navadne vode, jo izpije, vrže plastenko v koš (seveda v tistega, ki je namenjen plastiki) in preprosto čaka? Klop se je tokrat preoblekel v detektiva in se nekega jutra priplazil do skupine tržaških smetnjakov in čakal na tovornjak za smeti, da bi ugotovil, kako kaj ravnajo z odpadki, ki jih vsak izmed nas vsak dan proizvaja. Kaj bi se predstavljala, saj ga vendar danes ni človeka na tem svetu, ki me ne bi poznal in uporabljal. Moje ime je plastenka, nastala pa sem iz snovi, ki ji pravimo polietilen tereftalat. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da sem ena izmed najpomembnejših iznajdb nemškega kemika Hansa von Pechmanna, ki je od daljnega leta 1898 spremenila pojmovanje shranjevanja tekočin, hrane in drugih snovi. Dandanes je plastenk, kakršna sem jaz, na svetu nepredstavljivo veliko in marsikdaj sem na svoji poti do police trgovine v Trstu, kjer se trenutno nahajam, slišala, kako smo lahko tudi nevarne, če z nami nepravilno ravnajo, saj vsebujemo okolju škodljive snovi. Jaz bi se nekoč iz plastenke rada spremenila v nekaj drugega: vem namreč, da nas lahko z re-ciklažo spremenijo v hišno garnituro, vaze za rože, celo tapisone. To je moje poslanstvo in to mi daje moč, da čakam na kupca, ki me bo - potem ko me bo uporabil - odvrgel v pravi koš. Čeprav nisem prepričana - Ali v Trstu sploh ločujejo odpadke? KLOP raziskuje: Do polovice minulega leta je bilo ločeno zbiranje odpadkov v Trstu prepuščeno vesti posameznika, od aprila 2011 pa morajo to početi vsi meščani. A res to vsi počenjamo? Zadnje raziskave dokazujejo, da ločeno zbiranje odpadkov v tržaški občini danes ne doseže 18 odstotkov. Ta podatek postavlja tržaško mesto na skoraj zadnjo stopničko lestvice v primerjavi z mesti severne Italije. Navedimo torej nekaj primerov; hrupni Turin dosega 35,7 odstotkov, Siena presega 39 odstotkov in Gorica celo 52 odstotkov. V Trstu pa je večina ljudi mnenja, da je ločeno zbiranje odpadkov popolnoma brezvezno, saj se potem cel kup skrbno ločenih smeti sežiga v sežigalni peči. Tržaški občinski odbornik za okolje pa nam potrjuje, da ta podatek ne drži več. 20 tisoč ton letno ločenih odpadkov sledi točno določeni poti recildaže, ki jo je začrtal državni Konzorcij za embalažo »Conai«. To podjetje se ukvarja s posameznimi materiali in z njihovo re-cildažo. Odlok (št. 152/2006) o zakonu o odpadkih nalaga naslednje cilje: 35 odstotkov odpadkov naj bi v teku leta 2006 šlo v reciklažo, 45 odstotkov v teku leta 2008 in 65 odstotkov v letu 2012. Trst je torej že v neizbežni zamudi! Zanimivi so tudi podatki, ki nam jih navaja agencija ARPA (agencija za varstvo okolja FJK) in sicer, da v Trstu vsak prebivalec ustvari 236 kilogramov odpadkov na leto. V Sloveniji (podatek je za leto 2008) je odpadkov še več, na leto približno 453 kilogramov na prebivalca. Od tega približno tri četrtine končajo žal na odlagališčih. Nizozemska in Nemčija pa odložita le odstotek, Danska samo pet odstotkov. Pot odpadkov je torej odvisna samo od nas. Sami določamo, koliko odpadkov bo nastalo in kam bomo te odpadke odvrgli: v skupni koš ali v ločeno zbiranje. Zaradi tega je pomembno, da se zavedamo, kaj počenjamo, preden odložimo odpadek. Ločeno zbiranje odpadkov je najboljši način za ohranjevanje čistega in zdravega okolja: dajmo zato vsi ponovno uporabljat naš papir, plastiko, steklo in druge materiale. Pa sem dočakala pravega kupca, ki mi je - po uporabi - slekel plastično preobleko (in na njej tudi prebral navodila za reciklažo) in mi celo odstranil zamašek. Kaj kmalu sem pristala v nabiralniku plave barve na Korzu Italija v Trstu skupaj z marsikatero svojo znanko. Sploh si nisem predstavljala, da bi nas lahko bilo v enem samem nabiralniku toliko! Zraven nas se namreč nahajajo tudi zelen, rumen in siv zabojnik, namenjeni steklu in pločevinkam, papirju in drugim odpadkom, ki se na prvi pogled zdijo tako polni, kot je naš. Koliko odpadkov proizvajajo Tržačani? KLOP raziskuje: Podatke o proizvodnji odpadkov zbira agencija ARPA (agencija za varstvo okolja FJK). Le-ta navaja, da je v minulem letu vsak Tržačan proizvedel 236,35 kg odpadkov. Vedeti moramo, da vsak izmed nas letno proizvaja okrog 30 kg plastike. Če bi vso plastiko ponovno reciklirali, bi v občini 100.000 prebivalcev prihranili 10.000 kg nafte in premoga. Ekološko organizirano mesto je dobro seznanjeno z vsemi temi podatki in se skrbno drži vseh novih pravil. V Trstu in okolici pa se le redki ljudje držijo teh ekoloških priporočil. Najvišji odstotek ločevanja odpadkov je v Dolini (44,70%) najnižji pa v Na-brežini (13,17%). V teku naslednjih let pa naj bi v vseh mestih odlagali samo še tiste odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti ustreznejšega ravnanja. Do te spre- membe ne bo gotovo prišlo čez noč ampak z nizom odlokov krajevnih uprav in vsakdanjega osveščanja. Biolog in ameriški profesor Jared Diamond priča, da ni problem v tem, koliko ljudi je dejansko prisotnih na zemlji, temveč koliko virov vsak človek porabi. Vsi dobro vemo, da ni stopnja porabe pri vseh enaka. Afričan porabi na primer 32 krat manj virov v primerjavi z Američanom. Vendar, kako se lahko civilizirana družba prostovoljno odloči, da bo kar naenkrat znižala svoj življenjski standard? Profesor Diamond trdi, da to ni težko, saj je v Evropi letna poraba vsakega prebivalca polovična v primerjavi z ameriško, in je standard Evropejcev kljub temu na isti ravni. Za vsakdanje zmanjšanje odpadkov moramo slediti štirim stopnjam; kot prvo stvar moramo kupovati samo to, kar potrebujemo, in ne smemo nasedati vsaki reklami samo zato, ker se nam reklamizirani izdelek zdi »nujno« potreben. Ko nastane potem odpadek, ga moramo reciklirati. Če to ni mogoče (zaradi materiala ipd.), pride tu v poštev tretja stopnja, to je: druga predelava, kot je na primer sežig za pridobivanje energije. Najslabše pa je trajno odlaganje odpadkov. S spoštovanjem te hierarhije bomo lahko dejansko zmanjšali količino vsakdanjih odpadkov. Po dolgi vožnji se končno nahajam na zbirališču, kjer so nas zmetali na ogromen kup. Polna sem pričakovanja, malo pa me je tudi strah, kaj bodo naredili z nami. Kaj se bo zgodilo, če nas upepelijo? KLOP raziskuje: Velika večina odpadkov, ki jih proizvajamo v Trstu, se je do sedaj znašla v tržaškem upepeljevalniku. Posebne odpadke, pa v velikem odstotku odpeljejo v sosednje regije in tuje države. Plastične embalaže in pnevmatike izvažamo npr. v Slovenijo, druge posebne odpadke, med drugim tudi pepel, ki ga proizvaja upepeljevalnik, pa v Veneto, Tridentinsko gornje Poadižje in Lombardijo. Jasno je, da so posledice nenadzorovanega upepeljevanja določenih snovi izredno škodljive. Onesnaževanju upepeljeval-nika, ki vpliva ne le na tržaško, ampak tudi nasploh na italijansko, slovensko in celo hrvaško okolje, se pa tu seveda pridružujejo tudi drugi dejavniki. Vsak človek se je v današnji družbi privadil na vse mogoče udobnosti, ki se nam dandanes zdijo popolnoma naravne. Ko se zvečer vračamo z dela z našimi avtomobili, se ne zavedamo, da povzročamo emisijo 1,5 ton Co2 letno, ko posedemo k mizi in prižgemo vse luči, televizijo ter hkrati računalnik, nismo seznanjeni z dejstvom, da smo s takim početjem vzrok za izpuščanje 22 kilogramov Co2 DNEVNO! Vse to nas pripelje do vprašanja, ki si ga v tem trenutku verjetno tudi vi postavljate, in sicer: »In kaj potem? Saj vsi tako delajo«. Vedeti moramo, da je visoka prisotnost Co2 v zraku vzrok za nastanek tako imenovane tople grede, ki je povzročila radikalno spremembo v našem podnebju in zvišanje temperatur (približno 0,5 stopinje v zadnjem stoletju). Koncentracija ogljikovega dioksida je od leta 1850 narasla za skoraj 30 odstotkov in to predvsem zaradi kurjenja s fosilnimi gorivi. Vedno večja je prisotnost vremenskih sprememb, neurij, poplav itd, ki povzročajo katastrofalne posledice. Najpomembnejša odločitev za zmanjšanje prisotnosti Co2 v zraku je torej ta, da zmanjšamo porabo fosilnih goriv. To lahko naredimo s tem, da se odločimo za bolj racionalno rabo energije z nadomeščanjem fosilnih goriv z drugimi, »čistimi« viri. Vsa moja pričakovanja so splahnela. Pristala sem namreč na kupu smeti, ki so namenjene v upepeljevalnik. Moja znanka, ki jo je doletela ista usoda kot mene, je rekla, da je pravzaprav pričakovala tak konec, saj je slišala, da v Trstu ni velikega zanimanja za ločeno zbiranje. Kje potemtakem res ločujejo odpadke in lahko iz njih proizvajajo nove stvari? KLOP raziskuje: Dandanes so vse evropske države primorane organizirati ločeno zbiranje odpadkov, a je Švica tista, ki zaseda prvo mesto na eko-lestvici kot najčistejša evropska država. Švici sledijo Švedska, Norveška, Finska, Avstrija, Litva in Francija. Italija je le na štiriindvajsetem mestu, a na dnu lestvice se nahaja Kitajska, ki je komaj 104. na lestvici. Moja zgodba je običajna zgodba običajne plastenke, ki je skupna tudi drugim vrstam odpadkov, ki se - ko jih ljudje izrabijo - znajdejo na napačnem mestu. Posledice, ki jih zaradi tega občuti svet morda res še niso, lahko pa bodo v kratkem času katastrofalne. Zaključek V naravi pojem »odpadek« ne obstaja. Vse to, kar mi odlagamo (če je seveda iz naravnih virov) lahko Zemlja spet uporabi in to ne le enkrat. To pravilo moramo imeti vedno pred očmi, da bomo s časom začeli proizvajati samo okolju prijazne materiale in bomo lahko končno konkretno pomagali našemu planetu. osem nasvetov Preprosto in okolju prijazno •Manj vode, več zraka Prevažati vodo stane veliko energije. Vendar če bi vsakič, ko si umivamo zobe, zapirali vodo, bi prihranili približno 60 kg CO2 letno. •S kolesom v svet Kolo je najučinkovitejši vir čiste energije, saj uporablja 100% mišično energijo. Z vsakodnevnim kolesarjenjem (n.pr 4km dnevno) lahko prihranimo 240 kg emisiji CO2. • Plastenka extralarge Najboljše bi bilo piti zdravo vodo iz domače pipe, vendar, če nam tale ne ugaja, lahko posežemo po ustekleničeni vodi. Najpreprostejše plastenke so iz Pet-a (polietilen te-reftalata) in jih lahko najdemo na trgu v velikosti 0,50L, 0,75L ali 1,5L. Izberimo največje! Liter in pol vode v eni sami plastenki namesto treh plastenk po pol litra lahko prepreči emisijo 4,5 kg CO2. • Nova okna za nov svet V Evropi je skoraj polovična energija, ki jo uporabljamo pri segrevanju (10.000 kWh), vzrok za emisijo 4 Giga-tonov CO2 na leto. Z dobro izolacijo lahko pa prihranimo 630 kg CO2 v vsakem domu. Dobro preglejte, če so vaša okna izolirana, saj lahko tako znižamo prisotnost 350 kg CO2 letno! Sončna energija Dandanes je veliko spodbud za nakupovanje fotovoltaičnih plošč, saj so te najboljša naložba za proizvajanje čiste energije. Lahko jih namestimo tudi v blokih in manjših domovih. •Avto? Mali in hibridni Manjši avtomobili ne povzročajo več kot 140g Co2 na km. Če bi v Italiji vsak imel manjši avto, bi lahko preprečili emisijo 1,5 ton Co2 letno. Poleg tega, če bi vsi imeli hibridni avto, bi zmanjšanje lahko doseglo celo 2,5 milijona ton Co2. •Adijo plastične vrečke EU je prepovedala prodajo plastičnih vrečk v veleblagovnicah in supermarketih ter jih nadomestila z biorazgradljivimi ali z vrečkami iz tkanine. Odprava samo štirih plastičnih vrečk lahko letno zniža za 8 kg prisotnost Co2 v zraku. •Izberite javni prevoz Na deset premikov z avtomobilom, izberite enega z javnim prevoznim sredstvom! Če bi vsak to storil, bi se 10% premikov iz osebnega prevoznega sredstva preselilo v javna sredstva. To bi letno znižalo od 2,4 do 3,5 milijonov ton CO2 v zraku. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 9. februarja 2012 23 V" Rai Tre bis slovenski program Na kanalu 103 18.40 20.20 20.30 20.50 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Mala Cecilijanka - Cerkveni OPZ Štandrež Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Igra: Attenti a quei due - La sfida 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Tv7 0.25 Aktualno: L'appuntamen-to 0.55 Nočni dnevnik in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mat-tino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fra-tello 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 2.40 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Show: Striscia la no-tizia 7.00 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 1.20 Resn. show: L'Isola dei Famosi 9 (v. V. Luxuria) 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Sen-za traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik -Parlament 21.10 Variete: Zelig (v. C. Bisio, P. Cor-tellesi) 23.30 Film: Ti odio, ti lascio, ti... (kom., ZDA, '06, r. P. Reed, i. J. Aniston, V. Vaughn) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia, Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie -Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café ristretto 15.40 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Provaci ancora Gary 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Nan.: True Justice 23.00 Nan.: Nikita 23.50 Show: Le Iene 1.15 2.20 Nan.: The Shield 2.05 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 21.05 Film: Nine (glasb., ZDA, '09, r. R. Marshall, i. D. Day-Lewis, Nicole Kidman) 23.10 Dok.: Sette storie istriane 0.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS Roma 2 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Benessere - Il ritratto della salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: Gli invincibili (pust., ZDA, '47, r. C.B. DeMille, i. G. Cooper) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.55 Film: Lantana (triler, Avstr./Nem., '01, r. R. Lawrence, i. A. LaPaglia, G. Rush) 7.00 Dnevnik 7.30 11.00, 16.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.0012.30, 13.55 Dok. Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 nostalgia 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Dok.: Luoghi magici della Terra 13.0019.00 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 13.30 Dnevnik 14.20 Aktualno: Musa Tv 15.30 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Castelli e manieri 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Contile Juste 20.30 Deželni dnevnik 20.50 Koncert: Voci dal Ghetto 22.00 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 4.50 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Nan.: Mike Hammer 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.20 1.40 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbaric-he 0.00 Šport: Sotto canestro 0.30 Dnevnik 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso 6.05 Kultura, Odmevi in Dobro jutro 10.10 Risanke 10.30 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Pravljica za otroke: Noč-ko II (pon.) 10.55 Smučarska odd.: Gremo na smuči (pon.) 11.25 Razisk.-potop. serija: Sanjska dežela 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Putinov režim (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Črno-beli časi 16.05 Slovenski utrinki 16.30 Ba-bilon.tv (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 1.10 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Vest in pločevina 18.20 Risanke 18.55 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 2.05 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti, vremenska napoved in Kultura 23.05 Polnočni klub 0.15 Literatura v gibanju 0.25 Nad.: Sinovi anarhije (pon.) 1.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.50 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški Infokanal 8.30 1.20 Zabavni infokanal 9.55 12.55, 19.00 Alpsko smučanje: Svetovni pokal - Veleslalom (Ž), prenos iz Soldeauja 11.15 18.00 Biatlon: Svetovni pokal - Sprint (M), prenos iz Kontiolahtija 13.50 Biatlon: Svetovni pokal - Sprint (Ž), posnetek iz Kontiolahtija 15.30 Evropski magazin (pon.) 15.45 Osmi dan (pon.) 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 16.55 Minute za... oddaja Tv Koper 17.25 Črno-beli časi 17.40 Knjiga mene briga 20.00 Dok. odd.: Dojenček na spletu 21.00 Nad.: Oglaševalci 21.50 Film: Meje razuma 23.40 Dok. odd.: Pariz 1919 (pon.) (T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 7.35 14.15, 20.00 Aktualno 8.00 Odbor za zadeve EU, prenos 12.30 Poročila TVS116.10 Odkrito (pon.) 17.50 Kronika 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Ža- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Film: Oliver Twist 17.05 Avtomobilizem 17.25 23.50 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - aktualnost 20.00 Zoom 20.30 Effe's Inferno 21.15 Eno življenje, ena zgodba 22.30 Iz arhiva po vaših željah 23.20 Potopisi 0.35 Čezmejna TV pop Pop TV 6.30 8.50, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.45, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 14.00 Nad.: Pola 9.05 Slastna gospodična Dahl (kuharska serija) 9.40 Zvezdniška preobrazba (resnič. serija) 10.40 Prenova z Debbie Travis (dok. serija) 12.05 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24 UR, Novice 14.55 Nad.: Moji dve ljubezni 15.50 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: Legenda o Zorru (ZDA) 22.25 24UR zvečer, Novice 22.55 Film: Pobegla porota (ZDA) A Kanal A 7.10 Ninja želve (ris. serija) 7.35 Svet (pon.) 8.30 Družina za umret (hum. nan.) 9.0013.50 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.25 15.50 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.50 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.55 Tv prodaja 13.25 Nora Pazi, kamera! 14.15 Film: Starši po sili (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Drznost po moško - Merkurjev srd (ZDA) 22.00 Nan.: Kriva pota 22.55 Film: Na hladnem (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Romeo Greben-šek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2011; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Drago Jančar: To noč sem jo videl, 4. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 11.30 Razširjen ponatis pravljic Ele Peroci; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Torklja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viag-giando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Scaletta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 10. februarja 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1010 1020 \ i Ha K0BENHAVN V-5/-2Ä ° _ - AMSTERDAM LONDON O „s «-M1A2 -1/1 BERLIN -8/-4 O VARŠAVA 0-14/-5 MOSKVA -21/-1P O KIJEV -17/-13 1030 LIZBONA O 5/14 ŽENEVA -9/-5 O MILAN O -8/4 DUNAJ -11/-7 O LJUBLJANA 0 -18/3 ^ SPLIT 4/6 TOLMEČ O -11/-9 O GRADEC -11/-4 CELOVEC O -9/-5 TmOVO -12/-8 TRBIŽ O _ 15/10 S. GRADEC -12/-10 O -15/-10 KRANJSKA G. Q K, TRŽIČ MARIBOR 0-12/-7 PTUJ O M. SOBOTA O-11/-6 _ VIDEM O č_2) -4/2 O PORDENON -3/1 ČEDAD O -3/1 -11/-6 O KRANJ O -11/-9 KOČEVJE feH „ 9/-5 ¿t&N' MESTO -13/-8 (^NAPOVED ZA DANESS SKOPJE O Dopoldne bo povsod pretežno oblačno, v popoldanskih urah pa oblačno z zmernimi do močnimi severovzhodnimi vetrovi; dopoldne bo na obali pihala zmerna burja, ki se bo popoldne okrepila s sunki do 130 km/h v večernih urah. Na Trbiškem in v Karnijskih Predalpah je možnost sneženja visoka. Pretežno oblačno bo, v jugovzhodni Sloveniji bo rahlo snežilo, drugod bo občasno naletaval sneg. Burja na Primorskem se bo krepila in bo zvečer ter v noči na soboto spet zelo močna. Drugod bo pihal vzhodni do severovzhodni veter. J Iz Rusije prihaja leden zrak, ki bo vplival na vreme ob koncutedna in povzročil obširno območje nizkega pritiska v srednji Italiji; pri nas bo zato pihala močna Burja v nižinah, v višinah pa se bo pojavil vlažen severovzhodni lzrak' " ~ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.23 Dolžina dneva 10.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 8.03 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.50 najnižje -26 cm, ob 11.17 najvišje 28 cm, ob 17.40 najnižje -47 cm. Jutri: ob 0.25 najvišje 47 cm, ob 6.34 najnižje -26 cm, ob 11.52 najvišje 17 cm, ob 18.02 najnižje -35 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............50 Vogel..................70 Forni di Sopra.........50 Kranjska Gora.........50 Zoncolan..............50 Krvavec..............105 Trbiž...................80 Cerkno...............100 Osojščica..............60 Rogla..................95 Mokrine..............100 Mariborsko Pohorje . .70 Podklošter............50 Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 95 _. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp Mrzlo bo in oblačno z možnimi severovzhodnimi vetrovi; na obali bo pihala zelo močna burja s sunki do 140 km/h. V gorah in na obali bo rahlo snežilo, ponekod tudi v ravninah. V soboto bo oblačno, občasno bo rahlo snežilo. Količina snega bo nekoliko večja v jugovzhodni Sloveniji. Še bo pihala močna burja, v notranjosti severovzhodni do vzhodni veter.