Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o prepovedi odsvojitve ali obremenitve veleposestev. — Pravilnik za prodajalce živil. Pravilnik za javne parke in javno pisoarje. — Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo, s katero se ustanavlja dijaški fond za Slovenijo. - Razpis dveh sekundarskik služb na obči javni bolnici v Mariboru. Izpreincmbe v osebju. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni z dne 23. avgusta 1919. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro :
Izpremcmbe v osebju. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata 1 Slovenaca“.
Številka 82:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z. dne 21. julija 1919., s katero se prepoveduje odsvojitev in obremenitev veleposestev. (Glej Uradni list 137.)
Pravila za šolo „Lahkih jahačev“, objavljena po ministru kmetijstva in voda.
Zapisnik o 21. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 15. maja 1919.
Pravilnik za javna, rečna in parna kopališča, izdan na podstavi člena 33. sanitetnega zakona.
Številka 83:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 16. avgusta 1919., s katero se imenuje novo ministrstvo pod predsedstvom Ljubomira M. D a v i d o v i č a. (Glej Uradni list 135.)
V imenu Njegovega Veličanstva Petrai L,
po milosti božji in volji narodovi kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik Aleksander z ukazom z dne 30. julija 1919. na predlog ministra narodnega zdravja in po zaslišanju ministrskega sveta imenoval drja^ Demetra Bleiwe,is'a-P r s t e n i š k e g a, zdravstvenega nadzornika v Ljubljani, za zdravstvenega poročevalca (referenta)) zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v VI. činovnem razredu.
608.
V imenu Njegovega Veličanstva
JPetr»«, I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
AlekscLndex»
prestolonaslednik
na predlog Našega ministra za pravosodje, ministra financ in ministra za agrarno reformo in po zaslišanju ministrskega sveta predpisujemo to
Uredbo o prepovedi odsvojitve in obremenitve veleposestev.*
Člen 1.
Zaradi zagotovitve ekspropriacije veleposestev, izrečene v §§ 9. in 10. „Predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme“ z dne 25. februarja 1919.** seprepovedujeodsvojitevzem-1 j iških posestev, ki se v členu 2. te uredbe označujejo za veleposestva, s kakršnimkoli pravnim poslom med živimi, pa tudi po javnih, prostovoljnih ali izvršilnih dražbah, ako tjega ne dovoli minister za agrarno! reformo.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata' i Slovenaca“ št. 82.
** Glej Uradni list LXI. Op. uredn.
Istotako se prepoveduje obremenitev teh zemljiških posestev s kakršnimikoli zemljiškoknjižnimi vpisi, takol za stvarnopravne kakor za obveznopravne terjatve. Izvzete so obremenitve vsled dolžnih davkov in drugih javnih davščin.
Člen 2.
Za veleposestva se smatrajo v zmislu te uredbe zemljiška posestva, katera presezajo:
a)	v Goriški, Istri, Dalmaciji in Hercegovini petdeset hektarjev zemljišča, primernega za obdelovanje (njiv, senožeti, vrtov, melonskih nasadov, sadovnjakov, vinogradov, ma'slinja-kov in hmeljnikov) ali sto hektarjev zemljišča sploh (obenem z gozdi in pašniki);
b)	v Sloveniji razen Goriške, v Prekmurju in Medjimurju, potem v Hrvatski, v vsej županiji varaždinski, modruško-reškij in ličko-kr-bavški petinsedemdeset hektarjev zemljišča, primernega za obdelovanje, ali dvesto' hektarjev sploh;
v) v Hrvatski v okrajih zagrebškem, stubiškem, samoborskem, dugoselskem in svetoivansko-zelinskem županije zagrebške in v okrajih mesta Zagreba, kakor tudi v novih krajinah Crne gore v okrožjih belopoljskem, plevalj-skem, beranskem, kolašinskeni in pečskem sto hektarjev zemljišča, primernega za obdelovanje, ali tristo hektarjev zemljišča sploh; g) v Hrvatski v ostalem delu županije zagrebške in v vsej županiji belovarsko-križevski, nadalje v Bosni razen v okrajih, naštetih pod črko d), stoinpetdeset nektarjev zemljišča, primernega za obdelovanje, ali štiristo hektarjev zemljišča sploh;
d)	v Slavoniji v županiji požeški, kakor tudi v Bosni v okrajih novskem, prijedorskem, banjaluškem, bosenskogradiškem, dervent-skem, gradaškem, brčkem in bijelinskem dvesto hektarjev zemljišča, primernega za obdelovanje, ali štiristoinpetdeset hektarjev zemljišča sploh;
e)	v Slavoniji v županijah virovitiški in sremski, potem v obsegu Banata, Bačke in Baranje kakor tudi v novih krajinah Srbije tristo hektarjev zemljišča, primernega za obdelovanje, ali petsto hektarjev zemljišča sploh.
Za eno in isto veleposestvo1 se smatra omenjena skupna površina, najsi tudi leži v raznih delih omenjenega ozemlja, ako je lastnina ene fizične ali pravne osebe ali istih solastnikov; tudi neločeni zakonci se imajo za eno osebo.
Ako leži veleposestvo v obsegu različnih teritorijev, za katere se s tem členom ustanavlja različna mera veleposestva, je merodajna najvišja predpisana mera o'zemlja, v katerem leži vsaj trideset hektarjev tega zemljišča sploh.
Člen 3.
Minister za pravosodje in minister za agrarno reformo sporazumno naročita tam, kjer obstoje zemljiške knjige, pristojnim zemljiškoknjižnim uradom (oblastvom), in tam, kjer ni takih knjig, pristojnim sodiščem, naj na osnovi sestavljenih popisov veleposestev, omenjenih v členu 2. te uredbe, zaznamenujejo, s pozivom na to uredbo, v zemljiških (lastninskih) knjigah, oziroma na drug predpisan način, pri omenjenih posestvih odsvojilno in obremenilno prepoved po členu 1. te uredbe.
Na veleposestva državna, deželna, občinska, zemljiških zajednic, imovnih občin in kompo-sesoratov ni v zemljiških knjigah vpisovati takih zaznamb.
Ohlastva, katerim se izda omenjeno naročilo, so dolžna, da temu nemudoma zadoste in da o izvršeni zaznambi z odlokom obveste prizadete stranke ter istočasno ta bdlok vroče ministru za agrarno reforma.
Zoper ta odlok se more nezadovoljna stranka pritožiti po cblastvu, ki ga jei izdalo, pri ministru za agrarno reformo v roku 14 dni izza dne, ko ji je bil odlok vročen.
Člen 4.
Ako se prosilec ne izkaže s posebnim dovo-lilom ministra ‘za agrarno reformo, so zemljiškoknjižna, oziroma sodna ohlastva, omenjena v prejšnjem členu, dolžna odbiti vse prošnje, ki se nanašajo na veleposestva, s to uredbo postavljena pod odsvojilno, in obremenilno prepoved, ako se z njimi zahteva na podstavi pravnih poslov med živimi kakršenkoli zemljiški vpis (vknjižba, predznamba, zaznamba, razdružitev skupne lasti itd.) bodisi stvarnopravne ali obveznopravne pravice, če bi se s tem vpisom menjala last teh nepremičnin ali bi se te obre-menjale.
Isto velja za vpise premembe lasti na podstavi prisojilnih listin, izdanih po dražbi (za izdane tapije, na podstavi pisma izvršilnega ob-lastva za imetja, prodana na javni dražbi).
Prizadeta stranka se more zoper ta odlok, s katerim se njena zahteva odbija, pritožiti v roku 14 dni izza dne, ko ji je bil odlok vročen, po istem oblastvu pri ministru za agrarno reformo.
Člen 5.
Javne kakor izvršilne tako tudi prostovoljne dražbe zemljišč, po tej uredbi postavljenih pod odsvojilno in obremenilno prepoved, tudi ako so se izvršile vsled dolžnih davkov ali drugih javnih davščin, postanejo pravnoveljavne šele po odobritvi ministra za agrarno reformo. Pristojna sodišča (izvršilna ohlastva) ne smejo izročiti zdraženega zemljišča zdražitelju (kupcu), dokler se ne izda omenjena odobritev. Toda če minister za agrarno1 reformo, oziroma njegovi pooblaščeni organi niti v roku treh mesecev izza dne, ko mu je dospelo poročilo sodišča (ob-lastva)o izvršeni dražbi, ne izda nobenega odloka, se smatra dražba za odobreno.
Člen 6.
Na prošnjo lastnika veleposestva ali hipotekarnega upnika more minister za agrarno reformo dovoliti, da se izvestna površina veleposestva, postavljenega pod prepoved, toda največ do mere, označene v členu 2. te uredbe, izloči iz odsvojilne ali obremenilne prepovedi. Tako izločena površina se vračuni lastniku v tisti) maksimum veleposestva, ki mu ga država pusti na prosto razpolago potem, ko je prevzela ekspropriirano premoženje.
Člen 7.
Dovolilo odtujitve alb obremenitve, omenjeno v členu 6. te naredbe, more izdati minister za agrarno reformo:
a) ako to zahteva gospodarska stiska veleposestnikova ali njegovih up’toikov;
b) ako je tu neizogibno potrebno za redno gospodarstvo, zlasti za vzdrževanje ali ustanavljanje izvestnih naprednih kmetijskih ali industrijskih naprav;
v) ako je to koristno z gospodarskega stališča dotičnega kraja z ozirom na komasacijo zemljišč ;
g) ako to zahtevajo občni ali socialni oziri (potreba ustanovitve znanstvenih zavodov, humanitarnih institucij i.dr.).
Vendar tudi v teh primerih ni podeliti takega dovolila, ako bi se s tem oškodovala pravilna izvedba agrarne reforme.
Člen 8.
Odsvojilne in obremenilne prepovedi veleposestev v zmislu te uredbe, ki so že izdane v posameznih pokrajinah države, se potrjujejo, ako se skladajo s to uredbo.
Člen 9.
Vpisi o odsvojilni in obremenilni prepovedi veleposestev v zemljiških knjigah in pri sodiščih po tej uredbi, potem izbris takih zaznamb kakor tudi vloge, s katerimi se to zahteva, se opraščajo plačila vsake takse (kolkovine) in pristojbine.
Za vse druge posle o predmetih te uredbe se plačujejo predpisane takse in pristojbine (kolkovine, prenosne in pravne pristojbine).
Člen 10.
Ta uredba stopi v veljavo tistega dne, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi v „Službenih No-vinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Izvršitev te uredbe je poverjena ministru za pravosodje, ministru za finance in ministru za agrarno reformo; vsem oblastvom pa se naroča, naj se ravnajo po njej in jo točno izvršujejo.
V Beogradu, dne 21. julija 1919.
Aleksander s. r.
Minister za pravosodje:
M. N. Trifković s. r.
Za ministra financ minister za gradbe:
Milan Kapetanovič s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. Poljak s. r.
Naredbe osrednje vlade.
609.
Pravilnik za prodajalce živil.*
M a podstavi člena 33. sanitetnega zakona se izdaja ta-le naredba:
1.	Vsi prostori, odločeni za prodajalnice živil, se morajo v stavbnem in zdravstvenem oziru najprej strokovno stavbno-zdravstveno pregledati. (Člen 29. stavbnega zakona.)
2.	Po pekarnah mora vladati največja snažnost tako v delavnici, kjer se kruh mesi in kvasi, kakor v prodajalnici sami. V delavnici se smejo hraniti priprave za gnetenje in moko v zaprtih vrečah. Kar najstrože je prepovedano, da bi kdo spal v delavnici, in istotako, da bi se nepoklicane osebe bavile v njej.
Kruli mora biti iz neoporečne moke, dobro umešen in zapečen; kadar je na odprti prodajalni mizi, mora biti pokrit s snažnim prtom ali kako drugače zavarovan zoper muhe in prah.
Pekairski delavci morajo dobiti zdravniško izpričevalo, da so zdravi in za svoj posel sposobni; vedno morajo biti snažno oblečeni, umiti in ostriženi, čez prsi morajo imeti bel snažen predpasnik, ki ga je menjati vsak dan. Zlasti roke jim morajo biti pred mešenjem umite in nohtje kratko postriženi.
Voda za mešenje kruha se mora jemati samo iz vodovoda, čebri pa se morajo vsak dan oprati in osnažiti ter biti pokriti s snažnimi pokrovi, ki se dobro zapirajo.
3. Po slaščičarnah in ubrekdžinicah (prodajail-nicah ubreka; glej niže „ubrek“; op. ured.) mora
* Razglašen v „Službenih Notvinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 80.
vladati primerna! snaga tako glede delavcev samih kakor glede materiala. Posebno je treba paziti na osebno snago; delavcev, na snagoi posod, priprav in bakrenih skled, ki se! uporabljajo za mešenje in pečenje kolačev in ubreka (posebna vrsta kolačev s sirom ali z razsekanim mesom ali z rižem, s špinačo itd.; op. uredil.) kakor tudi na neoporečnost in neškodljivost materiala, ki se večkrat uporablja za barvanje kolačev.
4.	Mesnice morajo imeti dovolj prostora za prodajalno mizo, čok in zadostno! število kavelj nov, da se nanje obeša meso, ki se ne sme obešati na zid. Vsaka mesnica mora tudi imeti svoj aparat za hlajenje, kjer se pušča in hrani vse neprodano meso; ob gorkih dneh pa Se mora v njem hraniti meso tudi tedaj, kadar se prodaja, ter tako čuvati muh, ki naj se uničujejo na vse načine. Istotako se mora po klobasarnah vzdrževati največja snaga glede izdelovanja klo-basnih proizvodov.
Mesarski pomočniki, sekači in prodajalci morajo vsak dan imeti snažen bel predpasnik tudi čez prsi; zlasti pa je treba paziti na osebno snago.
5.	Po prodajalnicah zelenjave in sadja, sadnih izdelkov, po mlekarnah in bozadžinicah (pro-da j alnicah boze; glej niže „bozo“ ; op. ured.) mora 'vladati primerna snaga glede proizvodov, ki se prodajajo. Zelenjava in sadje mora biti vedno sveže, sadni izdelki neoporečni, mleko in mlečni izdelki dobro pripravljeni in skuhani v brezhibnih posodah; boza (turška pijača, napravljena iz moke, sladkorja, nekoliko droži, toda brez alkohola; op. uredu.) se mora spravljati v snažnih posodah.
Izdelovalci takih proizvodov morajo kar najbolj paziti na osebno snago in na neoporečnost blaga, ki ga prodajajo.
6.	Vsi prostori, namenjeni za prodajanje živil, se morajo vsak dan očistiti in Obrisati z 'mokrimi krpami, tla pa vsaj dvakrat na teden poribati in oprati.
Mize in klopi sc morajo dvakrat na teden oprati in poribati z vrelo vodo, zid pa, ako je pobarvan, naj se obriše s čisto vodo.
Pljuvalniki morajo biti postavljeni po vseh prostorih na vidnem kraju; poleti je uporabljati vse načine, da se mttlrc uničujejo.
7.	Občinski nadzorniki kontrolirajo snago vseli teh obratov z živili. Občinski zdravnik nadzira zdravje in osebno snago delavcev in prodajalcev po teh obratih. Veterinar pregleduje meso, občinski laboratoriji pa občasno preizkušajo vsa živila ter o tem mesečno poročajo ministrstvu. Vsak pregled in vsaka najdena nepravilnost se zapiše v posebno knjigo „kontrolnik“, ki jo mora imeti vsak lastnik obrata, da je tako mogoče videti, kdaj, kaiko in s katerimi predlogi se vrši nadzorstvo.
8.	Kdor greši zoper ta pravilnik, se kaznuje po členu 33. sanitetnega zakona z zaporom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 dinair-je.v.
Iz ministrstva narodnega zdravja v Beogradu,
duei 16. julija 1919.: št. 12.951.
610.
Pravilnik za Javne parke in Javne pisoarje.*
Na podstavi člena 33. sanitetnega zakona se izdaja ta-le naredba:
1.	Parki, vrtovi in squari, ki so namenjeni zdravju in uživanju prebivalstva, se morajo ohranjati v največji snagi.
2.	Da se javni kraji vzdržujejo neoporečni, je zavisno tako od nadzirateljev teh naprav kakor od posetnikov samih.
3.	Prepovedano je najstrože napravljanje kakršnegakoli smetja na javnem kraju kakor tudi odmetavanje in trganje papirja, jedilnih ostankov itd.
4.	Občinsko oblastvo je dolžno, da na vsakem javnem prostoru postavi vodnjak z dobro pitno vodo ali da navrne vodovod, kjer morejo poset-niki vedno imeti na razpolago svežo pitno vodo. Istotako je občina dolžna kje v samotnem kraju parka postaviti stranišče st pisoarjem in tu nastaviti nadziVatelja, ki naj vzdržuje] naj.vecjo snago na tem kraju. Zato se najstrože prepoveduje, da bi kdo opravljal potrebo drugje nego na kraju, ki je za to določen.
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevstva 'Srba, 'Hrvata i Slovenaca“ št. 80.
5. Pisoarji in javna stranišča po parkih in po drugih javnih krajih v mestu se morajo ohranjati v največji snagi. Projektirani po strokov-njakih, morajo ustrezati vsem zahtevam moderne higiene in javnega stavbinstva tako glede zgradbe kakor glede notranje ureditve.
Ako je uveden sistem izpiranja z vodo, se mora gledati na to, da funkcionira po straniščih in pisoarjih kar najbolj brezhibno. Kjer je mogoče, naj se uvede oljni sistem, tako da olje s svojo lahkoto vedno prekipi nad poslednjo kapljo vode in tako zapira zvezo iztrebljene mokrice z zunanjostjo.
Da se ob razkrajanju mokrice ne nareja in ne razvija amoniak, naj se pisoarji posipljejo s formaldehidom ali s solno kislino.
Iz ministrstva narodnega zdravja v Beogradu, dne 16. julija 1.919.; št. 12.951.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
611.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo,
s katero se ustanavlja dijaški fond za Slovenijo.
Člen I.
Za podpiranje ubogih, nadarjenih in marljivih dijakov na srednjih, obrtnih, trgovskih šolah, na učiteljiščih, na vseučiliščih in drugih visokih šolah se ustanavlja za Slovenijo javen fond pod nadzorstvom in s sodelovanjem državne učne uprave.
Člen II.
Fond se sestavlja iz prostovoljnih doneskov javnih in zasebnih činiteljev, iz glavnic, ki bi se združile s fondom vsled volje ustanovnikov ali vsled upravnooblastvenih odredb, in iz dajatev, ki se plačujejo vsled posebnih zakonitih določb.
Za nabiranje prispevkov se ustanavljajo občinski in okrajni podporni odbori po poslovniku, ki ga izda osrednji podporni odbor. Načelniki okrajnih odborov so okrajni glavarji.
Člen III.
Uprava dijaškega učnega) fonda je poverjena Osrednjemu podpornemu odboru pri poverjeništvu za uk in bogočastje.
Pri tem odboru, ki nadzoruje delovanje okrajnih in občinskih podpornih odborov, se stekajo prispevki za fond.
Osrednji podporni odbor naj se pri upravi fonda) drži načela, da se od denarnih prispevkov plodonosno naloži po možnosti tretjina, ix> preteku petih let izza ustanovitve pal najmanj polovica skupne vsote.
Člen IV.
Člani osrednjega podpornega odbora so:
1.	) poverjenik za uk in bogočastje kot predsednik in poročevalec o dijaških podpornih zadevah pri poverjeništvu za uk in bogočastje kot njegov namestnik;
2.	) en nadzornik višjega šolskega sveta, katerega določi predsednik tega oblastva;
3.	) dva zastopnika akademičnega senata vseučilišča v Ljubljani;	(1
4.	) en zastopnik društva „Pravnik“ ;
5.	) en zastopnik zdravniške zbornice;
6.	) en zastopnik društva slovenskih profesorjev;
7.	) en zastopnik inženjerskega društva, oziroma inženjerske zbornice, kadar se ta ustanovi;
8.	) en zastopnik trgovske in obrtniške zbornice ;
9.	) en zastopnik umetniške akademije;
dokler se pa ta ne ustanovi, imenuje poverjenik kakega izvedenca v umetniških vprašanjih za člana osrednjega podpornega Odbora;
10.) trije zastopniki visokošolcev po eden od večjih organizacij, oziroma struj, ki jih voli di-jaštvo samo;
če bi se dijaštvO ne moglo zediniti, jih kooptira osrednji podporni odbor .z večjih orgamza cij, oziroma struj.
C 1 e n V.
Poverjenik za uk in bogočastje skliče ustanovno sejo osrednjega podpornega, odbora, ki si določi svoj poslovnik. Dokler se ne konstituira osrednji podporni odbor, opravlja njegove posle poverjeništvo za uk in bogočastje.
Do ustanovitve osrednjega podpornega odbora naj se pošiljajo prispevki za dijaški učni fond poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani z označbo: ,,Za dijaški učni fond za Slovenijo“.
Člen VI.
Ta naredba stopi takoj v veljavo.
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1919.
Dr. Brejc s. r., predsednik.
Dr. Žerjav s. r., podpredsednik.
Golia s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verstovšek s. r.
Razglasi deželne vlade za Slevenijo.
St. 4345.
Razpis.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani razpisuje dvesekundarskisluž-bi na obči javni bolnici v Mariboru.
S sekundarsko1 službo so spojeni nastopni prejemki: letni adjutum 1400 K, prosto stanovanje in hrana I. razreda v zavodu in mesečna draginjska doklada po določilih naredbe ministrskega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 18. julija 1919., št. 575 Ur. 1. (najmanj 450 K mesečno). Služba je provizorna; velja obojestranska dvamesečna odpoved.
Pravilno kolkovane prošnje, ki jim je priložiti krstni in domovinski list, diploma doktorja vsega zdravilstva in eventualna dokazila o dosedanjem službovanju, naj se vlože do dne 10. s e p t e m b r a 191 9. pri zdravstvenem odseku; za Slovenijo in Istro v Ljubljani.	^
Sef 'zdravstvenega odseka:
dr. Oražen s. r.
Izpremembe v osebju.
Računska praktikanta Fran Pečnik in Viktor Markič sta imenovana zai računskega asistenta v XI. činovnem razredu pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Kavčnik s. r.
Odslovljeni so iz službovanja na ljudski šoli na Kapli: nadučitelj Ditmar G r ö ß 1 i n g e r, stalni učitelj Rihard Papst, stalna učiteljica Marija Papst in namestna učiteljica Kristina
Seewald.	.
Vadnjal s. r.
St. 3448.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni.
(Številke naznanjajo število okuženih dvorcev, številke v oklepaju pa število okuženih občin.)
A. Obstoječe bolezni:
Slinovka in parkljevka. Kočevski okraj: občina Osilnica 38.
Smrkavost.
Mariborski okraj: občina Fram 1.
Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih.
Logaški okraj (cerkniška ekspozitura): občini Cerknica 1, Stari trg 1. — Ptujski okraj: občine Cirkovci 1, Hajdin 1, Šikola 1.
Konjske garje.
Brežiški okraj (18) 86. — Celjski okraj (16) 32. — Črnomaljski okraj (6) 9. — Kamniški o^raj (5) 9. — Kočevski okraj (5) 7. — Konjiški okraj (21) 68. — Kranjski okraj (20) 66. — Litijski okraj (17) 30. — Ljubljanski okraj (26) 105. — Ljutomerski okraj (2) 5. — Logaški okraj (cerkniška ekspozitura) (3) 15. — Mari-Forski okraj (72) 220.	- Ptujski okraj (71)
208. — Radovljiški okraj (12) 22. — Slovenjegraški okraj (34) 121. — Velikovški okraj (3) 6. Ljubljansko mesto 3. — Ptujsko mesto 2.
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občine Bizeljsko 18, Kapele 7, Pišeče 3, Zakot 6. — Celjski okraj: občine Celje okolica 1, Petrovče 6, Teharje 2, Trbovlje 5, Žalec 2. — Črnomaljski okraj: občina Metlika
1.	— Konjiški okraj: občina Konjice] trg 1. — Krški okraj: občina Čatež 7. — Litijski okraj: občina Krka 1. — Logaški okraj (cerkniška ekspozitura) : občine Begunjei 1, Bloke 3, Stari trg 4. — Mariborski okraj:	občini Jelovec
1,	Sv. Juri ob Pesnici 2.	— Novo-
meški okraj: občina Žužemberk 2. — Ptujski okraj: občine Breg pri Ptuju 4, Cirkovci 2, Hajdin 8, Hardek 1, Jurovci 5, Lanca vas 5, Mezgovci 1, Moškanjci 7, Obrež 1, Ormož 1, Pobrežje 2, Podlehnik 1, Slovenja vas 2, Sv. Janž na Dravskem polju 19, VTlika Nedelja ,1. — Slovenjegraški okraj: občina Vuzenica 3. — Ptujsko mesto 2.
Svinjska rdečica.
Brežiški okraj: občini Artiče 2, Videm 1. — Celjski okraj: občina Šmarje pri Jelšah trg 1. — Kočevski okraj: občini Lužarje 2, Turjak 1. — Konjiški okraj: občine Ljubnica 1, Konjice okolica 4, Konjice trg 2, Loče 1, Žiče 1, Zreče 2. — Krški okraj: občini Boštanj 2, Cerklje 1. — Litijski okraj: občini Aržišče 1, Moravče 2. — Ljutomerski okraj: občine Iljaševci 1, Kamen-ščak 4, Kapela 2, Ključarovci 5, Križevci 9, Lo-garovci 3, Lokavci 5, Moravci 1, Okoslavci 5, Slamnjak 3, Stara Nova vas 3, Veržej 9, Volčja vas 3.	— Logaški okraj (cerk-
niška ekspozitura): občini Bloke 2, Cerknica 5. — Mariborski okraj: občine Bohova 1, Fram 1, Sv. Martin pri Vurberku 1, Pesnica 1, Pobrežje
1,	Slivnica 1. — Novomeški okraj: občine Dvor (kraja Mačkovec, Trebča vas) 2, Prečna 2, Žužemberk (kraj Zafara) 2. — Ptujski okraj: občine Borovci 1, Brstje 2, Bukovci 1, Cirkovci 3, Drstelja 5, Dragovič 2, Gruškovec 1, Janežovci 1, Jiršovci (kraj Jiršovci) 1, Jurovci 1, Kostrivnica
2,	Krčovina 3, Ločič 4, Mala vas 1, Mestni vrh 1, Pobrežje 2, Podlehnik 1, Podvinci 1, Prvenci 4, Ragoznica 8, Sedlašek 3, Slovenja vas 10, Spuhla 2, Sv. Andraž v Slovenskih goricah 1, Sv. Barbara v Halozah 3, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 2, Sv. Marko 7, Sv. Trojica v Halozah 1, Stojnci
2,	| Sv. Janž na Dravskem polju 1, Trnovska vas 5, Vičanci i, Vinterovci 1, Vurberk 2, Zabovci
3,	Zagorci 2. — Radovljiški okraj: občina Leše 1. — Velikovški okraj: občine Bistrica 1, Do-brla vas 1, Grebinj 1, Velikovec 5, Važenberk 1.
B. Prestale bolezni:
Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih.
Ptujski okraj: občina Slovenja vas 1.
Konjske garje.
Brežiški okraj 11. — Celjski okraj 4. — Črnomaljski okraj 5. — Kamniški okraj 3. — Kranjski okraj 10. — Ljubljanski okraj 7. — Ptujski okraj 8.
Svinjska kuga.
Brežiški okraj: občina Videm 1. — Celjski okraj: občina Braslovče 1. — Ptujski okraj: občini Gradišče 1, Sv. Lovrenc na Dravskem polju
3.	—- Slovenjegraški okraj: občina Vuhred 1.
Svinjska rdečica.
Kamniški okraj: občini Dob 1, Homec 1. — Kočevski okraj: občina Sv. Gregor 1. — Ljutomerski okraj: občine Bunčani 2, Cözanjevci 2, Godemarci 1, Pristava 4. — Novomeški okraj: občini Dvor (kraji Dolenji kot, Dvor, Podgozd, Stavča vas) 12, Žužemberk (kjraja Prapreče), Žužemberk) 3. — Ptujski okraj: občine Breg pri Ptuju 1, Hajdin 4, Jiršovci (kraj Gomila) 2, Lanca vas 3, Ormož 1, Sv. Tomaž 1. — Radovljiški okraj:	občina Bled 1. — Ljubljansko
mesto 1.
Deželni veterinarski urad v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1919.
Predstojnik: Korošec s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
lapremembs v osebju.
Davčni upravitelj Herman Budan je od davčnega urada v Marbeku premeščen k davčnemu okrajnemu oblastvu v Ptuju.
Ciril Ivančič, davčni upravitelj v Cerknem, je začasno sprejet v službo finančne uprave kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter dodeljen davčnemu okrajnemu oblastvu v Ljubljani.
Fran Pirih, davčni oficial v Trstu, je začasno sprejet v službo finančne uprave kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter dodeljen davčnemu uradu v Rogatcu.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Razglasi drugih uradoy in oblastev.
Preds. 2185/3/19—2.	I960 2—2
Htcuzpis.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je namestiti službeno mesto pod uradnika.
Prosilci morajo izkazati, da izpolnjujejo pogoje odstavka IV. naredbe pravosodnega ministrstva z dne 17. novembra 1909., št. 20 nared-benika.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti pisane svojeročno, naj se vlože najkesneje do dne
20. septembra 1919.
pri predsedništvu višjega: deželnega sodišča v Ljubljani službenim potem.
Pogoji so razvidni iz razpisa v št. 135 Uradnega lista.
V Ljubija n i, dne 13. avgusta 1919.
__ Dr. Rogina s. r.
'F 184/19—3.	1935
Razglas.
Franc Janežič, rojen dne 8. marca 1893. v Malem Mengšu, samski tvorniški delavec isto-tam št. 50, je služboval najprej pri 27. brambovskem pehotnem polku, potem pa pri 8. lovskem bataljonu. Jeseni leta 1915. se je udeležil bojev Pri Sv. Martinu pod Gorico; izza noči 30. novembra 1915. se pogreša. Zadnjič je pisal dne 16. novembra 1915.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji njegove sestre Marije Janežičeve, slamnikarice v Malem Mengšu št. 5, postopanje, da se pogre-šanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu.
Franc Janežič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 1. marcu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 7. avgusta 1919.
T I 154/19—2.	1860
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Luka Korošec.
Luka Korošec, rojen dne 6. oktobra 1887. v Stranicah, posestnik istotam, je začetkom vojne odrinil k 87. pehotnemu polku, 3. pohodnemu bataljonu, oddelku strojnic, vojna pošta št. 73. Z bojišča se je zglasil zadnjikrat dne 14. avgusta 1914., od tega časa pa se pogreša.
Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu §§ 1. in 2. zakona z dne 31. marca 1918., št. 128 drž. zak., se uvaja po prošnji Jožefa Korošca postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega.
Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu.
Luka Korošec se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi.
Po 15. februarju 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 26. julija 1919.
Firma 279/19, zadr. I 326/31.
2007
Izprememba pri že vpisani zadrugi.
V zadružnem registru se je vpisala dne 15. avgusta 1919. pri zadrugi:
Posojilnica za župnije Zdole, Sromlje in Artiče ter krajno občino Križe,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba:
Iz načelništva so izstopili: Jožef Zupančič, Mihael Koželj, Jožef Pajduh, Janez Klemenčič, Franc Kink, Anton Živič in Jožef Molan; vsto1-pili pa so v načelništvo novoizvoljeni člani: Ivan Cernoga, posestnik in trgovec v Zdolah; Franc Zupančič, posestnik v Pleterjah št. 20; Jožef Ban, posestnik v Zdolah št. 19; Franc Omerzo, posestnik v Kostajniku št. 42; Ivan Pleterski, posestnik v Zdolah št. 32; Franc Černelč, posestnik v Zdolah št. 13; Rudolf Presnik, posestnik v Zdolah št. 28.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 15. avgusta 1919. .
Cg la 73/19—J.	1993
Ana Kordiš v Dolenji Straži št. 47, po drju. Glofbevniku, odvetniku v Novem mestu, toži tusodno Franca FI rov at a, posestnika v Gorenjem Globodolu št. 13, sedaj neznano kje v Ameriki, kot dediča pa Mariji Hrovatovi, rojeni Kordiševi, umrli dne 11. julija 1919. v Gorenjem Globodolu, zaradi 2200 K.
Prvi narok bo dne
5.	septembra 1919.
ob pol devetih tusodno v sobi št. 58, prvo nadstropje.
Skrbnikom za čin postavljeni odvetnik dr. Ivan Vasič v Novem mestu bo zastopal toženca, dokler se ta ali ne zglasi ali ne naznani sodišču pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I. a,
dne 20. avgusta 1919.
A 232/19—9.
01*1 io.
1961-3—3
Dne 28. marca 1919. je umrla v celjski bolnici Marjeta Pangerl, služkinja v Rimskih toplicah, brez naročila poslednje volje.
Ker sodišču ni znano, ali še žive drugi zakoniti dediči, nego) oni, ki so se že prijavili, se pozivljejo vsi neznani dediči, naj oddado svoj izkazani dedni oglas v enem letu pri tem sodišču, ker bi se sicer zapuščinska razprava vršila samo z onimi, ki dedno pravico izkažejo, in bi se zapuščina prisodila samo le-tem.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek I.,
dne 11. avgusta 1919.
Nc I 281/19—1.
Oklic.
1986 3—2
Na predlog Martina Gosen c a, posestnika na Radoviči št. 69, po notarju Ivu Bakovniku v Metliki (pooblastilo z dne 29. avgusta 1911., v Nc I 363/18) se dovoljuje uvedba amortizacije nastopnih pravic, vknjiženih na njegovem zemljišču vi. št. 177 katastralne občine radoviške:
1.	) dne praes. 20. februarja 1864. na podstavi kupne pogodbe Z dne 16. februarja 1864. za terjatev Simna Keseriča v Keserih v znesku 40 fl. z izboljševalnimi stroški;
2.	) de praes. 1. marca 1864. na podstavi kupne pogodbe z dne 22. maja 1862. za terjatev Matije Bajuka na Radoviči v znesku 32 fl. z izboljševalnimi stroški in
3.	) de praes. 22. marca 1865. na podstavi sodne poravnave z dne 21. decembra 1860., št. 4582, za terjatev Janeza Žlogarja na Radoviči v znesku 33 fl. s pripadki.
Rok za prijavo zahtevkov do teh terjatev je določen na dan
1. septembra 1 9 2 0.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 15. avgusta 1919.
C 61' in 62/19—1.
1990
Oklic.
Zoper Ivana G ovc a, organista v Boštanju, čigar bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Radečah Terezija Jekoš, posestnica v Boštanju, tožbi zaradi 1000 K in 1000 K s pripadki.
Na podstavi tožb se je določil narok za ustno sporno razpravo na dan
2 8. avgusta 1919. ob devetih pri podpisanem sodišču v sobi št. 1.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod višji oficial Bogomir Tre-pečnik v Radečah. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Ivan Govc ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radečah, oddelek I.,
dne 18. avgusta 1919.
U 81/18—4.
Izsleditev.
2011
Amalija Zdovc, rojena dne 1.julija 1898. pri Sv. Krištofu, okraj celjski, tja pristojna, samska, dekla, do dne 20. januarja 1918. v službi pri Francu Wesiaku, posestniku elektrarne v Spodnjih Poljčanah, je sumljiva prestopka sleparstva po §§ 461. (197.) k. z. in naj se izsledi.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddel. III.
dne 14. avgusta 1919.
Nc 1 536/19—1.	1988 3—2
JRazjgflas-
Pri zemljišču vi. št. 110 katastralne občine deženske je vknjižena zastavna pravica za terjatev (Laudemialschuld) Alojzija Sparovitza in Ane Sparovitzove sub praes. 26. avgusta 1852., št. 4894, na podstavi sodne poravnave z dne 6. julija 1852., št. 3909, v znesku 137 fl. 50 kr. a. v. ali 275 K s pripadki.
Ker je od tega vpisa že minilo nad 50 let, ne da bi se bilo med tem časom kaj plačala na račun glavnice ali obresti ali da bi se! bila! pravica do te terjatve uveljavila kako drugače, se dovoljuje na predlog Ane Draškovičeve, posestnice v Dežnem, uvedba amortizacije zgoraj označene zastarele terjatve. Upniki, oziroma njih neznani pravni nasledniki, se pozivljejo, naj svoje pravice do te terjatve naznanijo najkesneje do fl>ie	31. avgusta 1920.
pri tem sodišču, sicer bi se po tem roku amortizacija dovolila.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek I.,
dne 16. avgusta 1919.
E 36/19—14.
1991
Dražbeni oklic.
enega leta od danes dalje zglasi pri tem sodišču. Po tem toku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Matijo Grašino, posestnikom v Lokah, ki se je postavi! za skrbnika odsotne Ane! Jagerjeve, omožene Levčeve.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek L,
dne 11. avgusta 1919.
Vsled sklepa z dne 14. avgusta 1919., opr. št. E 36/19—14, se prodado dne
9.	septembra 1919.
in naslednje dni ob osmih v Slovenjgradcu št. 1 na javni dražbi: raznovrstno pohištvo z opravo, velika zaloga manufakturnegai in železnega blaga, različne vrste žita, gospodarski vozovi, goveja živina vsake vrste, avto, pianino, klavir itd. v najmanjši vrednosti 125.000 K.
Reči se smejo ogledati dne 9. septembra 1919. od osmih do pol devetih v zgoraj navedeni hiši.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek I.,
dne 18. avgusta 1919.
A 128/19—3.	1992 3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Franc Jager, posestnik v Gomilški št. 75, je dne 2. junija 1919. umrl. Poslednja volja se ni našla.
Ana Jager, omožena Leve, katere bivališče sodišču ni znanoi, se pozivlje, naj se tekom
St. 731/19.	2008
Oto j javja.
Gospod dr. Karel F a 1 e s c h i n i, odvetnik v Mariboru, je podpisanemu odboru naznanil sub pr. 20. avgusta 1919., da ne bo več izvrševal odvetništva v-okolišu tukajšnje zbornice; zato je izbrisan iz tukajšnjega imenika odvetnikov.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik": dr. D. Majaron s. r.
St. 731/19.	2009
Otojavta.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Matej Osen jak z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani:
predsednik: dr. D. Majaron s. r.
St. 736/19.	2010
Objava..
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Viktor Sušnik z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov S sedežem v Pliberku.
V L j ubijani, dne 21. avgusta 1919.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik : dr. D. Majaron s. r.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca. Ravnateljstvo Ljubljana.
St. 566/1—11.

2012
Dne 11. avgusta 1919. je začelo v Celju poslovati obratno vodstvo državnih železnic, ki je podrejeno železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1919.
Ravnatelj: Golob s. r.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske.
(Od| dne 10. do dne 16. avgusta 1919.)
Število novorojencev 30, mrtvorojencev 3, umrlih 28. Od umrlih je 14 domačinov in 14 tujcev. Umrli so: za ošpicami 1, za grižo 8, za jetiko 4 (med njimi 1 tujec), za pljučnico 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je 14 tujcev in 22 oseb iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: za osepni-cami 1, za ošpicami 1, za grižo 15.
Mestni fizikat v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1919,
Razne objave.
2001 3—1
Ra,sBgla.s.
Stavbinska zadruga „Lastni dom" v Petrovčah, registrirana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji, se je s sklepom občnega zbora z dne 29. maja 1919. razdružila ter je stopila v likvidacijo.
S tem pozivlje slučajne upnike, naj ji morebitne terjatve prijavijo do dne 31. avgusta 1919.
V Petrovčah, dne 19. avgusta 1919.
Načelništvo.
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.