Ši. 74. (Druga izdaja.) V Gorici, v sredo doe 16. septembra 1903 hshaJR trikrat na tedea t Šestih lidaajlk, in rioer: vsak torek, eetrtek in Rabate, sjatraaje i«-daste opoldne, Teteroe Uiaaje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami er s .Kažipotom* ob novem letu-vred po poŠti Dre-emana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 80 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Betrt leta ........ 3 , 40 . . f ' -»O- Posamione Številke stanejo 10 vin. „„.^ Od 23. julija 190'- do preklica izb , • '. >m tako-le brzojavko: Sindaco — Roma, Študenti universifa italiane, oggi rafforzanti nel forte Friuli caldo vincolo nazionale con fra-telli irredentij inviano cit'a Eterna affetuoso saluto, coneordi ausp;eando possa terza Roma veder presto stretti an-che i figi i del Tre nt i no, Venezia Giuli a e Dalmazia. (Slovensko: Župan — Rim. Dijaki z laških vseučilišč, danes pokrepčani v močni Furlaniji v gorki narodni zvezi z neodreše-niroi brali pošiljajo v Večno mesto prijazen pozdrav v soglasju s predznakom, da bi mogel tretji Rim videti takoj združene tudi ;'nove Tridenta, Beneške Julije in Dalma^eJ Dijaki so počeli pri vsem tem neču-vene reči ter se neprestano zaganjali v Avstrijo in cesarja. Višek svoji predrznosti pa so prihranili za večer. To pa, kar so počeli pri belem dnevu, je že bilo tako, da se je zdelo celo laški vladi preveč, zalo je dala zvečer zasesti gledališče po močnem oddelku vojakov, v gledališče pa je poslala svojega uradnika z nalogom, da naredi konec predstavi, ako pojdejo dijaki le predaleč. Dijaki so godrnjali, n6, kmalu pa so hiteli v gledališče, saj lam je imel biti višek demonstracij. Takoj po prvem aktu jo deževalo po gledališču raz„lednicv laških barvah, po s večenih Obor-dauku in neodrešenim pokrajinam. Junak dneva je bil torej Oboril ari k! Peli so pesmi in ob Garibaldijovi himni je stalo vse občinstvo v gledališču. Le trije častniki se niso bili dvignili, ali so jih hitro prisilili do tega. Potem pa so začeli kričati »abbasso 1'Austria", in to kričanje je bilo tako, (kdo ve, kaj vse so kričali tudi proti avstrijskemu cesarju!), da je stopil na oder vladni uradnik cavaliere P i a z z e 11 a ter povedal, da ne more dovoliti klicev, žalečih z Italijo vezano velevlast, da ustavi predstavo ter da se bo ravnal po zakonu. Molčali so za hip v gnjevu, ali potem so pričeli strašno klicati: Evviva France sco Giuseppe! Že to,karjetu povedano, je strašno. Podrobnejših podatkov niti treba ni. Kiici proti naši državi in proti cesarju morajo pač vzbuditi v vsakem človeku, ki smatra še Avstrijo za svojo domovino, vskipevajoče občutke, toliko bolj, ako zagrešijo take klice sinovi naroda, kateremu se tako dobro godi v tej državi ter uživa celo neopravičeno prvenstvo med sodeželani ni celi črti! In celo Oberdanka so proslavljali, pač le za to, ker je hotel cesarja Franca Jožefa umoriti, kateremu tudi v Vidmu niso želeli drugega nego — smrt! Kako pa je bilo v Čedadu? Gujte, kaj nam pišejo: »Bili smo dne 4, t. m. v Vidmu na razstavi. Že zjutraj smo videli pu mestu sprehajati se Jaške dijake (kakor nam je bilo povedano iz Avstrije) s šopki iz papirja narejenimi na prsih v laških barvah. Ko odrinemo ob 4, uri iz Vidma v Čedad in na postajo pridemo, srečamo na potu od postajo proti mestu neko znano gospico iz Čedada, ki nas je opozorila, da pridejo laški visokošolci in neke gospice z godbo na postajo, Opozorjeni smo bili, da isti, ki imajo laške znake na prsih, so vsi a v s t r i j s k i dijaki. Okoli 5. ure res slišimo godbo in divje kruljenjo ginjenih pod Avstrijo »trpečih" avstrijskih dijakov. Njih obnašanje je bilo, kakor sploh njih navada, bavabsko. Kaj takega bi ml ne pričakovali od ljudM, kateri so končali gimnazijo »Ji realko in že poduke vživajo na univerzah. Pred godbo so ploanli in skakali, kakor norci, med njimi so se odlikovalo tudi neke dame, tudi iz Avstrije, Bili so pa, kakor se je nam dozdevalo, ginjeni ne samo od radosti, ampak tudi od kaj drugega! Nadlegovali so namreč med potjo gospice in objemali jih. Ko dojdejo na postajo in se spravijo v vozove, so ukazali godbi zaigrati Ga-ribaldijevo himno, tržaško sv, Just, Marameo in meni druge nepoznane. Pri tem so razbijali in krulili v vozovih, da smo mislili, da vse posujejo. Vmes so se pa slišali klici, kateri so se vsakemu poštenemu človeku studili kakor abbasso 1'Austria, morto al....., ...!, kar mogoče slavna policija ni slišala ali ni hotela slišati. Res žalostno je bilo to obnašanje naših laških dijakov. Vsem se je pristudilo, celo prebivalcem Čedada, tisto barabsko vpitje. In take mladeniče potem v Avstriji še s štipendijami podpirajo, naše slovenske dijake pa na vseh straneh pritiskajo, Lihe pa z vsemi mogočmi sredstvi podpirajo, namesto da bi jih čez mejo zalovili v blaženo Italijo! Imeli so tudi naši junaki za klobuki rdeče, bele, zelen, listke z napisi »Viva Trentino, Trieste v G o r i z i a!" Popred nego so odšli se je poslovil še od njih čedajski župan in vsakemu roko stisnil, ker oni so njih upanje in rešitelji Italije! Trije mušketirji. Napisal A!exandre Biuiias. (l)a\je.) »Previdnost, gospod, je čednost, ki je za mušketirje brez koristi, a neizogibna za svečenike ; in ker sem jaz mušketir samo začasno, rad ostanem pameten. Ob dveh bodem imel čast, počakati vas pri palači gospoda de Treville. — Tam vam pokažem pripravna mesta.« Mlada moža se pozdravita, na kar Aramis odide po cesti, vodeči proti Luxembourgu, dočim d' Artagnan, vide\ da se bliža ura, krene proti samostanu bosonožcev, in si reče: »Gotovo je, da se ne morem rešiti; toda če poginem, poginem vsaj od roke mušketirja.« V. Kraljevi mušketirji in telesni stražniki gospoda kardinala. D' Artagnan ni poznal v Parizu nobenega Človeka, šel je torej na dvoboj z Athosom, ne da bi vzel s seboj sekundanta, odločen, da se zadovolji z onimi, katere določi njegov nasprotnik. Razun tega je bil njegov trden namen, da se opraviči pred nasprotnikom na najspodobnejši način, a seveda brez boječ-nosti, ker se je bal sramote, ki zadene vedno mladega in močnega moža, če se bije z ranjenim in oslabelim nasprotnikom: kot zmaganec podvoji triumf svojega tekmeca, in kot zmagalca ga obdolže, da jo pozabil svojih dolžnosti] in bil nekoliko predrzen. Sicer smo slabo orisali značaj našega pustolovca, ali naš čitatelj je moral že opaziti, da d' Artagnan ni bil nikak navaden človek. Dasi si je vendar sam ponavljal, da je njegova smrt neizogibna, se vendar ni mogel udati misli, da bi umrl čisto mirno, kakor bi storil na njegovem mestu kak drug, manj pogumen Človek. Razmišljeval je o različnih značajih onih, s katerimi se je imel biti, in se vedno bolj vživljal v svoj položaj. Athosa, katerega odlična zmanjost in obličje sta mu tako ugajala, si je upal z lojalnim opra-vičenjem izpremeniti v prijatelja. Glede Porthosa si je domišljal, da se ga bode bal zaradi dogodka s pasom, kajti Če ga Porthos ne usmrti takoj in bi on znal izvrstno sukati jezik, kakor se je tudi godilo, bi mogel Porthosa osmešiti; kar se končno tiče skrivnostnega Aramisa, se ga ni bal posebno, in pri misli, da morda vendar pride do njega, je sklenil, odpraviti ga na lep in dober način, ali pa ga vsaj udariti v obraz, kakor je priporočil Cezar ravnati s Pompejevimi vojaki, ter ga na ta način za vedno oropati lepote, na katero je bil tako ponosen. Dalje je imel d* Artagnan neomahljivo odločnost, katero so mu vsadili v srce nasveti njegovega očeta, nasveti, katerih jedro je bilo: »Ničesar potrpeti od nikogar razun od kralja, kardinala in gospoda de Treville!« Zato ni šel, ampak je takorekoč letel proti samostanu bosonožcev, poslopja brez oken, ki je st&lo ob suhem travniku, imenovanem Pr6-aux-Clieros *), ka- *) Travnik učenjakov. teri je ljudem, ki niso mogli izgubljati časa, običajno služil za bojišče. Ko je d'Artaguanu stopil pred oči neomejeni prostor, ki se je razprostiral do podnožja samostana, je Athos že pet minut čakal sam, in ura je bila poludne. Bil je torej točen kakor Samaritanka, in največji ka-zuist v zadevah dvoboja ni imel reči ničesar. Athos, ki je še vedno močno trpel vsle^d svoje rane, dasi mu jo je ob devetih obvezal zdravnik gospoda de Trčville, je sedel na ogelni kamen in pričakoval svojega nasprotnika z vso mirno pozicijo in dostojanstveno zunanjostjo, ki ga nista nikdar zapustila. Vide" prihajati d'Artagnana je vstal in mu Sel uljudno nekaj korakov naproti. Ta pa se je bližal svojemu nasprotniku samo s klobukom v roki in povešaje svoje pero do tal. »Gospod,« pravi Athos, »prosil sem dva svoja prijatelja, da bi mi prišla kot sekundanta, toda ta dva prijatelja še nista prišla. »Čudno še mi zdi, da se obotavljata: to ni njuna navada.« »Jaz nimam nič sekundantov, gospod,* pravi d' Artagnan, »kajti ker sem šele včeraj prišel v Pariš, ne poznam še nikogar razun gospoda de Trčville, kateremu me je priporočil moj oče, njegov prijatelj.« Athos trenotek pomišlja. »Vi poznate samo gospoda de Treville?« vpraša. »Da, gospod, samo njega poznam.« »Toda,« nadaljuje Athos pol samemu sebi in pol d' Artagnanu, »toda če vas usmrtim, bode videti* kakor bi požiral majhne otroke.« Zaplenjeno. Seveda ae je nam pri tem pogledu srce krčilo, pa smo morali molčati. Podpis. V imenu več očividcev. Kar je tukaj navedeno, lahko s pričami doka že m o". Strašno, grozno! Posebnega komentarja k temu ni treba pisati. Tako so ae obnašali sinovi dvatisočletne podivjanosti dne 3. septembra 1. 1903. po Kr. rojstva, sinovi laškega naroda, ki bodo hoteli čez par let, ko »končajo Študije, izrekati pc naših sodnijah sodbe v imenu Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., kateremu so klicali v Italiji smrt, ki bodo polagali p bege na njegovo ime, ter se koračili med nami v cesarskih uniformah. Ako bi storiU kaj sličnega (kaj jednakega niso zmotni storitiI) recimo Slovenci, joj, joj, to bi bila pokoncu cela Avstrija I L*hi in Nemci bi kričali ter denuncirali, stavile bi se interpelacije, poročajo bi se cesarju vse podrobnosti, policija pa bi niti spati ne mogla. Z nabasanimi revolverji in potegnjenimi sabljami bi vlačili Slovence v najgnusnejSe temnice, izjemno stanje in preki sod bi uvedli med nas, in glave bi visele po vislicah, glave .izdajic'! Lahom pa se ne zgodi nič, o tem smo prepričani. Avstrijska vlada spi radi opisanih dogodkov mirno dalje, tu doli je vse v reda, in ako poprašas kakega visokega c.kr. dostojanstvenika o tem, pa ti z resnim obrazom zatrdi, da m to le otročarije in da — irredente nit Tako je I Smo pač v — Avstriji!! DOPISI. T Brjah, 13. septembra 1903. Nase bralno in pevsko društvo si je, kakor znano, naroČilo krasno zastavo, katero je nameravalo letos slavnostno razviti. Toda razne okoliščine in zlasti to, da se je dobilo dovoljenje od oblastev pozno in da se je po Vipavskem priredilo izredno veliko in lepih veselic, je društvo sklenilo počakati z razvitjem do prihodnje pomladi. Pripraviti se je do takrat za lepo in veliko slavnost. To damo v vedenje vsem prijateljem in tudi našemu župniku v Ri-hembergu, kateri se kakor nezavesten starec zaganja v zastavo ter divnoneurano prodaja s prižnice svoje klobasarije proti nameravani slavnosti. Ajdovsko, 13. septembra 1903. — Na Ajdovskem smo dobri ljudje in uvažujeV da imajo uradniki težke, sitne in odgovornosti polne službe, ne maramo, kakor se to morda drugod godi, planiti za vsak greh po koncu in lopniti po grešniku. Toda naše ljudstvo je tudi pod kožo krvavo, in kedar je mera polna, kipi. Vse potrpeti in vse zamolčati ter samo plačevati, se tudi ne more! Naše sodišče in davkarija v Ajdovščini je nekako pribežališče za Italijane, kjer so večinoma nastavljeni kot uradniki. A to še ni največji greh. Naj že hode torej Lah, ali ceI6 Zamorec, ne bi hoteli pisati teh vrstic, da nimamo tukaj opraviti z drugimi nečed-nostimi takih uradnikov. Imamo in smo imeli uradnike italijanske narodnosti, ki so dobro vršili svojo dolžnost, in naše ljudstvo jih hrani v hvaležnem spominu. Ce tudi tujec ne ve navad, in ne razume ljudstva popolnoma, vendar poslednje priznava njegovo dobro voljo ter mir rado tudr kaj prizanese. Vsak ima pač kako hibo. Drugače pa je s sedanjim sodnikom g. Gechetom, kateri že več let službuje v strah in grozo v Ajdovščini. Ta nervozni človek je včasih naravnost neznosljiv. Pustimo njegovo nastopanje s krikon. ki se čuje kakor zaničevanje do strank, ko preti s kaznijo in pestjo, ampak se tudi zaganja preko stolic in skače, kakor bi bil obseden, človek mu ne sme in ne more nič dopovedati, da ga ne zgrabi ona prav zelena jeza. Koliko škode, poti in sramote morajo prenesti stranke, ki le redko kedaj kaj pri njem opravijo. Ni čudo, da se ljudstvo ralo spominja boljših prejšnjih časov, ko jfr imelo prijazne sodnike in svetovalce n. pr. gg. De-motea, Gabrijelčiča, katerim je lahko vse zaupalo in vselej dobro došlo. Da na kratko končamo, želimo le, da naša močna, silna burja čini prej odnese tega junaka tje, kamor ga vleče srce. Njegovi rojaki se z njim menda tudi ne bodo ponašali, kakor bi se tudi mi ne s takim značajem, pa če bi bi! desetkrat Slovenec! Pri nas je že v pregovor prišel... Diiite Ir rane iivice. Zaplemba. — Državno pravdništvo nam je zaplenilo iz uvodnega članka 10 vrst, kjer je bilo govora, kako so »častili* laški visokošolci v Čedadu našega cesarja!! Javen ljudski shod priredi akade-mično ferijalno društvo »Adrija* v Gorici dne 20. i. m. na Dobrovem, obč. Bilja ca v Brdih, po popoldanski službi Božji. Na dnevnem redu bode razpravljanje o slovenskem šolstvu. Rojaki iz Brd in drugih bližnjih krajev, prihitite vsi na ta shod, da bode ta shod veličastna manifestacija za naše kulturne potrebe. Povejmo glasno in odločno našim nasprotnikom, da zahtevamo za se isto, kar imajo drugi večji narodi. Posebno glasen pa bodi protest proti vsiljevanju »Leginih* Sol na s.lo.-_ venskih tleh. Na tisoče glasov slovenskega ljudstva naj odločno pove vsem našim nasprotnikom, da zahtevamo za-se le slovensko ljudsko šolo, slovenske srednje šole in slo vensko univerzo — vse slovensko! Akademteno ferijalno društvo .Adrlja* v Gorici naznanja, da bode imelo svoj II. izredni občni zbor dne 23, t m. ob 8. uri zvečer s sledečim-dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo; 2. Poslovnik občnega zbora; 3. Ljudske knjižnice; 4. Akcija za slovensko gimnazijo v Gorici; 5. Deželne podpore; 6. Slučajnosti. — Vabljeni so vsi člani, starešine, ustanovniki, podporniki in ueileljstvo, da se tega občnega zbora udeleže v obilnem številu. Vsi gostje dobrodošli! Lokal se objavi v soboto. p©fslo in glasbeno društvo v Gorici ponovno vabi v pevsko in glasbeno šolo, katera prične 21. t. m. Vpisa vanje se vrši vsak dan od 10.—II. ure predp. v društvenih prostorih, Semeniška ulica št. 5. I. pri društvenem pevovodji gosp. Mtchlu. Petje in , gosli bode poučeval imenovani g. pevovodja, glasovir pa g. Emil Komel po sledečem načrtu: (Michl) Gosli: VI. letniku (začetnikov) se bode poučevalo: 1. Elementarni pojmi notnega sistema. 2. Tvorba tonov in iz-obrazovanje prstov. 3. Vežbanje desne roke. 4. Vaje v prvi leži. Učila: Študij: a) ShOn-jeva šola za gosli op. 22., I. in II. zvezek. Grunwald: Prve vaje. b) Za prednašanje: .Melodienalbum* (Petrs). H. letnik. Učna tvarina: 1. 24 lestvic tonavv prvi leži. 2. Vaje v drugi in tretji leži. 3. Izobrazovanje prstov v različnih kombinacijah. Učila : Študij: a) Sckdn-jeva šola za gosli op. 22., H. in III. zvezek Danela op. 68. (Petrs) b) Za prednašanje: ,Melo-dienalburo* (se nadaljuje) ,die Glassiker fur die Jugend* (Litolf). Poleg tega za pridne učence vežbanje v igri lahkih zborov vsako sredo od 2. do 3. popoldan. (Dvo — tri in četveroglasne zbore) za gosli. NB. Za učence više izvežbane posebna učna tvarina. Zborovo petje za dečke in dekliške glasove (po 1 uro na teden). Smoter: Uvedba v umetniško zborovo petje. Pogoj vzprejema: Glas, posluh tn najmanj eden letnik glasbene šole. Učila: Vaja v vo-kalizaciji in solmizaciji, ritmiške vaje, vaje v intervalih in skalah, vse po učiteljevem načrtu. Študij: Ant. NedveM: »Vaje* v petji-. Pozneje različne lahke, narodne zbore. (Komel) Klavir: V I. letniku (začetnikov) se bode poučevalo: 1. Elementarni pojmi notnega sistema. 2. Razvoj udarka in neodvisnost pnlov pri pravilnem držanji rok. 3. Vaje v obsegu 5 tonov; polagoma v širši razstavi prstov ob mirni leži rok brez podstavljanja palca. 4. Začetne vaje v pod-stuvljanji palca 5. Začetek skalnih vaj. Učila: A. Foerster ali Sehwarz: Klavirska šola, I. del Diabelli: Melodiške vaje v obsegu 5 tonov. II. letnik, i. Nadaljnja izobrazba udarka in gibčnosti prstov. 2. Durove in mo- love skale v obsegu jedne oktave. 3. Male igre za prednašanje v razvedrilo. Učila: A. Foester ali Schvrarz: Klavirska šola (se nadaljuje), Bertini: 12 malih iger. Za prednašanje: KOfaler: .Jungfreund* (Petrs) I. in M. del. NB. Za učence više izvežbane posebna učna tvarina. Učnina znaša 2 K na mesec za vsakega učenca in predmet; posebne ure po dogovoru. Stariši učenca pristopijo društvu kot člani ter plačajo 1 K na mesec. Vsi učenci naj pridejo v soboto ob 2. uri pop. v društvene prostore, da se razdelš ure pouka. AH so ga ugnali 11 ¦ — Domišljija naših kavcev je velika. Zdaj se šalobardijo celo* da so ugnali ,SočoB in g. Gabrščka s..t. »fino ironijo* Svitoslavovih učenih možgan. — Ubogi Svitoslave I Kar se ni osmešil sam, ga vlečejo za osle še njegovi redniki I V tisti dolgi klobasi .odprtega pisma" ni ovrgel niti enega dejstva, ni mogel ovreči ni ene Ga-brščkove številke, ker tega storiti ne sme, da ne spravi samega sebe v luknjo radi zlomi-selnega postopanja pri računih. — Kar se tiče teh računov, se bomo še videli I Vas ne pustimo še tako kmalu, da boste mirno spali na lovorikah dosedanjega šušmarstva! Pa s tem še so kavči Gabrščeku .sapo zaperli". I nu, nič jim ni odgovoril na neumnost, katero so izbljuvali nekje v svojih predalih, kako da je baje Gabršček lansko jesen nahrulil dr. Treota, ki je hotel sprejeti zastopstvo bivšega poslovodje v neki civilni zadevi. — Da, ali menijo kavči, da mora .Soča" odgovorili na vsako njihovo oslarijo 1 Kara bi pa prišli, ako bi tako delali I — In v tem našem vprašanju, ki se razvija o .Krojaški zadrugi*, je ona .hrulacija", ako bi bila tudi resnična, popolnoma brez pomena. Mi v .Soči* nismo nikdar govorili o pridnosti in skrbnosti ali o malomarnosti in po-greških bivšega poslovodje. To nas nič ne briga, marveč brigati se morata načelstvo in nadzorstvo, ki sta odgovorni. Da pa ni opravičeno, kako kavči zvračajo vso krivdo na poslovodjo, to je dokazala .Soča" z računi za 1. 1902., ki pričajo, da je poslovodja zapu stil akti v no zadrugo, a da je bila Centrifuga tista, ki je aktivno zadrugo pokazala sodnim potom pasivno za 93.000 K ter jo potegnila v svojo bisago. Tako je, ijubčki, altro che .sapo zaperli*. Narobe: Vi se motate okoli tega vpra-šaaja kakor mačka okoli vrele kaše! Brcate in pihate, zmerjate, psajete, žalite osebno, — ali jedra se ogibljete! Iti o tem .jedru* se še pomenimo, prečastiti gospodje sleparoviči 1 Veselica v De vinu, ki se je imela vršiti v nedeljo 13. t. m., je odnesena na prihodnjo nedeljo 20. t. m. Odnesti so jo morali radi skrajno neugodnega vremena. Društvo »Ladija" naznanja to slav. občinstvu ter vabi, da se pa prihodnjo nedeljo (Dalje v prilogi.) >Ne preveč, gospod,« odvrne d'Artagnan s poklo-1 nom, kateri ni bil brez dostojnosti, »ne preveč, ker ste me počastili s tem, da potegnete napram meni meč z rano, ki vas mora jako ovirati.« »Jako me ovira, to je res, in priznati vam moram, j da ste mi vi napravili hudičeve bolečine; toda poslu-! žiti se hočem levice, kakor delam navadno v takih okoliščinah. Ne domišljujte si torej, da je to za vas kaka prednost, kajti bijem se z obema rokama jed-nako dobro; to vam bode celo v škodo. Levičar je ljudem, ki tega niso vajeni, zelo nevaren. Žal mi je, da vam nisem prej pojasnil te okoliščine.« »Vi, gospod,« odvrne d'Artagnan in se pokloni vnovič, »ste res uljudni v toliki meri, da vam ne morem biti dovolj hvaležen.« »Vi me spravljate v zadrego,« odvrne Athos v svojem plemiškem tonu. »Zato vas prosim, govoriva o kaki drugi stvari, če vam ni neljubo. Ah, prokleto, kake bolečine ste mi napravili! Rama me peče kakor ogenj.« »Če mi hočete dovoliti...« pravi d'Artagnan boječe. »Eaj, gospod?« »Jaz imam čudotvorno mazilo za rane, mazilo, katero sem dobil od svoje matere in katerega moč sem poskusil na samem sebi.« -• »No, in?« »No, in prepričan sem, da vas to mazilo ozdravi preje kakor v treh dneh, in ko po njihovem preteku okrevate, si bodem Še vedno štel v čast, biti vam na razpolago.« D'Artagnan je govoril te besede s priprostostjo, ki je delala čast njegovi uliudnosti, ne da bi oškodovala njegov pogum na katerikoli način. •Gospod,« odvrne Athos, »to je res ponudba, ki mi ugaja; ne morda, da bi jo spremi, ampak zato, ker že od daleč znači plemiča. Tako so govorili in delali junaki za časa Karola Velikega, katere posnemati si mora prizadevati vsak kavalir. Žalibog midva ne živiva v času velikega cesarja, ampak v času gospoda kardinala/ in Če bi še bolj skrivala tajnost, da se nočeva biti, bi so v treh dnevih že vedelo, in poskušali bi najin dvoboj preprečiti. Toda ali ta postopača še vedno ne prideta I< »Ce se vam mudi, gospod,« pravi d'Artagnan Athosu z isto priprostostjo, s katero mu je trenotek preje predlagal, da bi dvoboj za tri dni odložila, *ee se vam mudi in vam je kaj na tem, da me odpravite takoj, tedaj se ne silite b čakanjem, prosim vas.« »Zopet beseda, ki mi ugaja,« odvrne Athos in d'Artagnanu prijazno pokima. »Človek, ki govori tako, ni brez duha, in ima pač hrabro srce. Gospod, jaz ljubim ljudi vaše vi ste in če ae drug drugega ne usmrtiva, bodem imel pozneje v občevanju z vami resnično vc"oljo. Počakajva teh dveh ^ospedov, če smem prositi, jaz imam čas, in stvar bode j -avilnejiia. Ah, jeden je že tu, mislim.« Res se je koncem ulicy de Vangirarcs pričela prikazovati velikanska postava Porthosa. »Kako!« vsklikne d'Artagnan, »vaš prvi svodok je gospod Porthos!« »Da, ali vam je morda neljubo?« »Ne, nikakor.« »In tukaj je drugi.« D'Artagnan se obrne v smer, označeno od Athosa, in spozna Aramisa. »Kako!« vsklikne še bolj začudeno kakor prvič, »v&l drugi svedok je gospod Aramis ?« »Brezdvomno; ali ne veste, da nas ni nikdar videti drugoga brez drugega, ter nas med mušketirji in med gardisti, na dvoru in v mestu imenujejo Athos, Porthos in Aramis ali trije neločljivi. Toda ker prihajate iz axa ali Paua,..« »Iz Tarbesa,« pravi dMrtagnan. -.Zato se vam oprošča, da tega ne veste,« konča Athos. »Res,« pravi d'Artagnan, »vaša imena so lepa, in če ta moj dogodljaj vzbudi kaj hrupa, bode vsaj služil v dokaz, da vaša jedinost nima podlage na kontrastih.« Med tem je prišel Porthos bližje in pozdravil Athosa z roko: ko pa se nato obrne k d'Artagnanu, ves osupne in obstane. Mimogrede omenimo, da je med tem zamenjal svoj pas in odložil plašč. »Ah, ah,« pravi, »kaj naj bi to pomenilo?« »To je gospod, s katerim se imam biti,« pravi Athos ter z roko pokaže na d1Artagnana in pozdravi Poržhosa na isti način. »Ta jaz se imam biti tudi z njim,« pravi Porthos in zarudt. »Toda uro pozneje,« odvrne d*Artagnan. »In jaz se imam tudi biti s tem gospodom,« pravi Aramis, ko dospe na bojišče. »Toda dve uri pozneje,« pravi d'Artagnan z istim mirom. »A zakaj se vendar biješ, Athos?« vpraša Aramis. »A, nič posebnega: provzročil mi je bolečine v rami; in ti, Porthos ?* »Jaz se bijem, ker se bijem,« odvrne Porthos in zarudi. Athos, ki mu ni ušlo ničesar, je videl, kako je Čez ustnice Gaskonca švignil smehljaj. »Imela sva neko razpravo o toaleti,« pravi mladi mož. - »Tn ti, Aramis ?« vpraša Athos. Priloga „Sote" it. 7*. i toe 18. septembra 1903. udeleži rodoljubov od blizu in drugod vese- I lice v kar največem Številu. Na veselici v j nedeljo nastopi tudi pevsko društvo iz Sv. Kriza in pevsko društvo »Velesila* iz Skednja pri Trstu. VeČina Čistega dobiča gre v prid otroškemu vrtcu, kateri je toli potreben v De-vinu, tej naši sovražnikom tako izpostavljeni postojanki. Zato poživljamo rodoljube, drse* udeležijo veselice v kar največjem Številu, Blag in svet je njen namen. Priskočimo na pomoč Devincem l AH Je res mog©8e? — Nečuveno! Vsak zaveden Slovenec ve, kaj pomeni" "za nas Devin. Postojanko držijo »pokoncu skoro sami Devinci, priprosti aH zavedni ljudje. Hrabro se borijo proti sovražniku, in iščejo vedno novih potij, kako bi se vspeSneje borili proti tujemu navalu, ter iSCejo sredstev za to. Veselica v nedeljo ima jako lep, vzvišen namen, ker hočejo s čistim dobičkom priskočili na pomoč toli potrebnemu otroškemu vrtcu. Vsakdo bi mislil, da nad vsem tem se ne more nikdo spodtikati, marveč da poželi vsak Slovenec čim najboljšega vspeha ,Ladiji\ Toda ne! NaSel se je tamkajšnji kaplan, k i biti iz Avstrije! Čudno, da se, oglaSa na takem shodu! Razpuščeno društvo laških visoko-Soleev — Name3tništvo v Gradcu je razpustilo laSko druStvo »Unione accademica italiana*. Najbrže je bilo društvo preveč — .videmsko" l Izzivanje in posledice. — Neki ncm-Sk^lbtn^^rpo^MB^^ na to nespametno misel, da je Sel v petek zvečer h godbi na Travniku s trakom nekega visokošolskega nemškega društva. Umevno, da je to ogorčilo . tamkaj navzoče slovenske •in laške visokošolce, in zahtevaV se je od Lebherza, naj ne izziva ter odstrani trak. Ali ne, ni se udal. Beseda je dala besedor in Lebherz je dal laškemu visokošolcu Bres-sanu zaušnico, ta pa mu je vrnil s sunkom. Komaj je bilo tega konec, kar se je pripetilo nekaj drugega kot posledica temu dogodku. Neki poročnik tuk. pešp. št. 47. je pozval brata onega Bressana, tttdi visokošolca, naj gre % njim v vežo njegovega stanovanja, da mu ima nekaj povedali. Bressan se je začudil, rekel, da mu lahko koj pove, ali slednjič je sledil Častniku. Komaj sta prišla močno agitira proti tej veselici \ v vež0» Pa ie udaril častnik Bressana, ta mu ter seje klerikalni prepir po devinski občini. Nečuveno. Ali je res mogoče kaj takega? Zal, da je to istina, kakor je britka istina, da je slov. politikujoci duhovnik sposoben za vse, da le zatre pravo narodno gibanje. .Slovenec" piše, da je »Ladija* za nas velikega pomena, devinski kaplan pa agitira proti prispevkom za slovenski otroški vrtec!... Prokleta taka duSa! Rodoljubi! Tim večja je dolžnost vseh čutečih rodoljubov, da pohitijo na veselico ali pa pošljejo prispevke! To bo najlepši odgovor na farško gonjo proti slovenstvu v Devinu! Nadučlteljeni-vodlteljem na 5 razredni deski ljudski šoli v Trstu je imenovan g. Andrej Širok, doslej nadučitelj v Kozani v Brdih, učiteljem pauč. kandidat h Arhar. Avstrijskim detektivom se je slabo godilo v Vidmu povodom vseučiliskega shoda. LaSki listi pravijo, da so prišli tje v obiletn številu, pa da so morali hitro oditi, ako so hoteli ostati zdravi in celi. Trije pa so bili vendarle ostali, ali enega so v » CaflK' Nuovo" nabili in vrgli ven, na druga dva pa so žvižgali in kamenjali so ju. Slednjič so ju peljali na ,questuro", potem pa so ju spremili do meje. Eden izmed njih je Benjamin Marcovich iz Krmina, drugi pa vi-deraski rojak Giovanni Zanuzzi. Kaj pa Uf — Ko so se nahajali laški visokošoki v Vidmu na gradu, je bil tam velik vriš. Govorilo se je seveda tudi. Govorila pa je tam tudi dijakinja Marija Turzan-3 k a, prinašaje pozdrav iz svoje domovine, iz stiskane Poljske! Odkod je ta Poljakinja ? Ali iz Avstrije, Rusije ali Nemčije! Ker je govorila o stiskani Poljski, ne more je vrnil sunek, potem pa se odtegnil, ker začel častnik potezati sabljo iz nožnice. Menda se je bil častnik zmotil ter se je hotel znesti nad prvim Bressanom, ki je bil prišel v navskrižje z Lebherzom! Bressan toži častnika pri pristojni oblasti. Deželni hlpotednl zavod je že ot-vorjen. 11. t. m. je imel kuratorij sejo; Člani kuratorija so prisegli v roke dež. glavarja. Uradniki Se niso imenovani. Za sedaj je tam ravnatelj Staudinger in pa oflcijal dež. odbora g. L. Kavčič. Deželni odbor je razposlal vsem občinskim zastopom dežele posebno okrožnico, v kateri pojasnjuje podrobno namen dež. hipo-tečnega zavoda. Po suši deževjo, — Suša je naredila letos veliko škodo. Spomladno deževje je vničilo marsikatero sadje, a na to je prišla suSa. Prve dni septembra smo imeli naravnost neznosno vročino, ki je sušo Še povečala. — Preteklo sredo ponoči je barometer začel padati in v četrtek je kazal cel dan, da dobimo dež. Pihata je tudi južna sapa, nositeljica oblakov. In glejte .čudežen slučaj *! Prav v četrtek zjutraj so bile napovedane na raznih krajih molitve za dež. Pobožno ljudstvo je drlo v cerkve in molilo! — In popoldne smo dobili dež! Pa kakošen! Tercijalke, ki so se že hvalile, da jih je Bog uslišal, so izprosile... točo, deževje, povodnji. Česar ni uničila suša, je pobila toča ali odnesla povodenj! Ubogo ljudstvo! — Zdaj se marsikje jezijo, da so šli prosit dežja! Kdo Je brei Tere? — To vprašanje so rešili sedaj tirolski škofje. Kakor smo poročali zadnjič, vlada že nekaj let srdit boj med klerikalci in kršč. socijalisti na Tirolskem. Sedaj so posegli škofje v ta boj in izdali skupni pastirski list, ki se je 13. septembra čital z vseh prižnic na Tirolskem. Škofje so v svrho, da se konča boj med konservativnimi klerikalci in med krščanskimi socijalisti, odredili — molitve pred razpostavljenim Najsvetejšim. Radovedni smo, Ce se obnese ta novi način izravnanja političnih nasprot-stev. Škofje so v svojem pastirskem listu tudi omenili vzrok razporu med^brišerva-tivnimi klerikalci in med krščanskimi socijalisti — in ta vzrok je zanimiv. V svojem pastirskem listu pravijo škofje: , Od kod to, da nam je tako težko ohraniti krotkost pri ugovorih in žalitvah ? Z a t o, ker n i m aro o podlage vsakega jir_av_neg..a_življenja". To je dragoceno priznanje. Podlaga vsakega nravnega življenja je po katoliških naukih vendar vera. Sedaj pa priznavajo tridentski, briksenški in splnograški škof, da tirolski klerikalci nimajo te podlage, da nimajo vere. In mislimo, da imajo Škofje prav, saj vidimo pri nas, da so ravno klerikalci najmanj krščanski ljudje in da nimajo ne iskrice vere. Po »SI. N." I Vihar na Bovffketn. —Poročajonam, | da je divjal po Bovškem v noči od nedelje na ponedeljek strašen vihar. Poškodovane so hiše, vihar je ruval drevesa, razkril je streho novega mlina g. Jos. Vulča, sploh so sledovi do Žage. Le na poslopjih je škode več tisoč K. Ubogi Bovčani! Prej požar, sedaj vih^r! Zopet se Je oglasil škof Boiiomclli. O škofu Bonomelliju v Oremoni v Italiji smo pisali že večkrat, ker uči duhovščino, kako mora biti v današnjih prosvitljenih časih, ka-koršna pa ni. Sedaj je izdal škof novo delo z naslovom »Novo stoletje", kateremu je glavni namen cerkev sprijazniti z moderno kulturo. Med drugim pravi škof: »Povrnili se moramo nazaj k staremu, živemu krščanstvu! Proč z modo bučnih pro-povedij, ki so polne praznodonečih fraz in se nanašajo ponajveč samo na posvetne stvari. Ni pa umestno, da se duhovniki bojujejo zoper znanosti. Kristus ni zavrgel vede in umetnosti. Takisto se sv. pismo ne sme smatrati kot pisano z matematično točnostjo. Ali ni baš ta knjiga polna življenja, polna simbolov, metafer in poezije? človeškemu razumu ni dobro stavili določene meje, ker, kjer nt svobode in živahnega delovanja, tam se pojavi splošna apatija duha in vgnjezdi se duševna lenoba. O razni0«"'«* duhovnikov z moderno omiko, prav JtJonomelli, da je duhovnik, ki jesicer dobro podkovan v svetih vedah in v sv. pismu, a nima svetne izobrazbe današnje človeške družbe,cerkvi, kakor javnosti občeškodljiv. Nevednost je največja škodljivka veri in cerkvi. Čast cerkve zahteva, da duhovnik ni ignorant. Duhovniki na deželi se pred vsem naj čuvajo brezdelja in lenobe ter se skrbno ogibajo s svojim dostojanstvom pri- krivati osebne napake in slabosti, češ, „j a z sem duhovnik, mene mora vse spoštovati, meni se mora vse pokoriti". Duhovnik, ki misli, da je zadostil svoji dolžnosti, ako je opravil mašo in druga cerkvena opravila kakor spoved, krst itd., je v zmoti. To ne zadostuje; duhovnik naj bode kot oče med otroci, od vseh ljubljen in spoštovan. Nikdar pa se naj ne da z a-peljati grdlpohlepuosti po denarju, katera uniči vsako versko čustvovanje. Nadalje pravi škof Bono-raelli doslovno: ".Meni je mučno, jaz to priznavam odkrito, ako vidim duhovnika, ki se vrže v politično vrvenje in se udeležuje v o I i te v, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih koristi, toliko jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. —Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se ne strga docela. Duhovnika v pravem duhu Kristusovem smatram kot moža miru in oCeta vseh.Zato se on naj ne vmešava v politične borbe, naj no podpirate ali one ••tranke, tega ali onega kandidata, ker dušni blagor tega ne dovoljujo in njegov dušn op astirski in očetovski poklic se ne more strinjati s takim postopanjem", Kako pa je med slovensko duhovščino? Prav narobe 1 Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva .Merkur". — Proste službe? 1 kontorist, i potnik, 2 pomoč, manuf, stroke, 3 pomoč. Ipec. in želez, stroke, 4 pomoč, mešane stroke, 3 učenci. ¦ Službe iščejo: 7 kontomtov ozir. konto-ristinj, 7 pomoč. špec. stroke, 7 pomoč. ma» nufak. stroke, 4 pomoč, želez, oiir, ipec, stroke, 10 pomoč, mešane stroke, 2 pomoč, galant. stroke, 3 blagajničarke, 1 prodajalka, 2 učenca. Otroški vrteo t Nabrežlnl otvorljo dne 1. oktobra t. I., in sicer *a otvori na-brežinska občina na lastne troške. Ta vrtec je jako potreben, ker ima v Sv. Križu »Lega" nastavljeno svojo past, v katero so pošiljali otroke tudi mnogi slovenski stariši iz Nabre-žine. S tem,'da je vzela otroški vrtec sama občina v roko, mislimo, da mu je obstanek zagotovljen. Bralno in pevsko društvo t Rlhem-bergn priredi v nedeljo dne 20. t. m. društveno veselico na zaprtem dvorišču g. Maksa Ličena s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. .Nov venček narodnih pesmi", svira tamburaški zbor iz Komna. 3. „Oj slovenska žemljica", pojeti združeni pevski društvi tlihemberg-Brje. 4. Gregorčič: ,Naš čolnič otraimo«, deklamacija. 5. ,Na obalih Jadranskega morja", svira tamburaški zbor iz Komna. 6. .Mazurka", pojeti združeni pevski društvi Rihemberg-Brje. 7. »Eno uro doktor*, burka v jednem dejanju. 8. Prosta »Jaz se bijem iz nekega teologičnega vzroka,« odvrne Aramis, in da d'Artagnanu znamenje, naj resnični vzrok zamolči. Athos je opazil, kako je na d'Artagnanovih ustnicah zaigral drugi smehljaj. »Res?« vpraša Athos. »Da, nisva se mogla zjediniti v neki točki glede svetega Avguština,« potrdi Gaskonec. »To je res duhovit Človek,t zamrmra Athos. »In ker ste zdaj skupaj, gospodje,« pravi d'Ar-tagnan, »dovolite, da se vam opravičim.« Pri besedi »opravičim« leže na Athosovo Čelo oblak, na Porthosovih ustnicah zaigra smehljaj, in Aramis v jedini odgovor zmaje z glavo. »Vi me ne razumete, gospodje,« pravi d'Artagnan in dvigne svojo glavo, na katero pade v tem hipu solnčni žarek ter pozlati njene fine in drzne poteze »oproščenja vas prosim samo za slučaj, da bi ne mogel, zadostiti vam vsem trem, kajti gospod Athos me ima prvi pravico usmrtiti, kar dela vaš poziv, gospod Porthos, negotov, in vašega, gospod Aramis, skoro praznega. In zdaj, gospodje, vam ponavljam še enkrat, oprostite mi, toda samo v imenovanem smislu, in zdaj nastop!« Pri teh besedah potegne d'Artagnan meč na najbolj vitežki način, ki si ga je možno misliti. Ki 1 je stopila d'Artagnanu v glavo, in v tem hipu bi bil potegnil meč proti vsem mušketirjem kraljestva prav tako, kakor proti Athosu, Porthosu in Aramisu. Bilo je četrt ure čez poludne. Solnce je stalo v svojem zenitu, in prostor, izbran za prizorišče boja, je bil izpostavljen vsi vročini. »Pretoplo je!« pravi Athos, in tudi potegne meč, »in vandar ne smem sleči svojega jopiča, ker Čutim, da mi še vedno krvavi rana, in bi se bal, da vas dirnem neprijetno, gospod, Če bi pokazal kri, ki ne teče iz ran, katere ste mi zadali vi.« »Res je,« pravi d'Artagnan, »in naj že rane prihajajo od moje ali kake druge roke, bodem vsekakor gledal vedno s sožaljem kri tako hrabrega plemiča; zato se hočem biti v jopiču kakor vi.« »Dovolj poklonov, dovolj,« pravi Porthos, »in pomislita, da midva čakava, da pride vrsta na naju.« »Govori sam za se, Porthos, če bodeš imel povedati zopet kaj tako neprimernega,« ga prekine Aramis. »Kar se tiče mene, se mi stvari, katere sta si povedala ta dva gospoda, zde čisto na mestu in obema plemičema zelo primerne. »Ce vam je prav, gospod,« pravi Athos in nastopi. »Čakal sem vaših povelj,« pravi d'Artagnan in prekriža meč. ? Toda komaj se meča dotakneta in zazvonita, ko se na oglu samostana prikaže četa gardistov Njegove Eminence pod načelništvom gospoda de Jussac. »Kardinalov! gardisti!« zakličeta Porthos in Aramis oba ob jednem. »Meč v nožnico, gospoda; meč v nožnico!« Toda bilo je prepozno. Bojevnika sta bila že opažena v poziciji, ki ni pustila dvomiti o njunih namenih. »Hola!« zakliče Jussac ter se obrne proti njim, in da svojim ljudem znamenje, naj tudi storijo tako, »hola, mušketirji, tu se torej hočete biti? In prepovedi, kaj naj počnemo s temi?« »Vi ste res ljubeznivi, gospodje gardisti,« odvrne Athos, poln gnjeva, kajti Jus3ac je bil predsinočnjem med napadalci, »če bi mi videli, da se bijete vi, sem vam porok, da bi se. čuvari, motiti vas. Pustite nas torej v miru in imeli bodete zabavo, ne da bi se vam bilo za njo treba mučiti.« »Gospodje,« pravi Jussac, »v svoje največje ob-obžalovanje vam moram povedati, da je to čisto nemogoče. Naša dolžnost nad vse. Izvolite vtakniti meče v nožnice in nam slediti.« »V veliko veselje bi nam bilo, gospod,« odvrne Aramis, strupeno posnem&je Jussaca, »odzvati se vašemu prijaznemu povabilu, če bi bilo to odvisno od nas; a žalibog nam- je nemogoče: gospod de TveVille nam je prepovedal. Pojdite torej svojo pot. kajti to je najboljše, kar morete storiti.« Ta Šala razjari Jussaca. »Torej vas moramo napasti,« pravi, »če se ne marate pokoriti.« »Onih je pet,« pravi Athos polglasno, »in mi smo samo trije; še enkrat bodemo pobiti, in potem moramo tukaj umreti, kajti povem vama, da se pred kapitana premagan ne maram več prikazati.« Athos, Porthos in Aramis v hipu stopijo tesneje drug k drugemu, dočim Jussac postavi svoje vojake v red. Ta jedini trenotek je zadostoval d'Artagnanu, da se je odloČil: bil je to jeden onih dogodkov, ki odločujejo v človeškem Življenju, bilo mu je voliti med kraljem in kardinalom. Po izvršeni volitvi mu je bilo ostati na dotični strani. Biti se, to se je reklo nasprotovati zapovedi, se je reklo staviti v nevarnost svojo glavo, se je reklo napraviti si naenkrat za sovražnika ministra, ki je bil močnejši kakor kralj sam. To je mladi mož uvidel jako dobro in se vendar — povejmo v njegovo pohvalo — ni obotavljal niti trenotek. Obrne se torej k Athosu in njegovim prijateljem ter pravi: »Gospodje, na vaših besedah imam nekaj grajati. zabava in ples. Pričetek veselice tofino ob 4. uri pop. Vstop k veselici, ki stane 40 vin. in k plesu v venčkih al K, je dovoljen samo udom in vabljenim gostom. Med posameznimi točkami vsporeda in pri plesu svira oddelek vojaške godbe iz Gorice. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Pevsko la bralno društvo* v Št. AndreSu priredi v nedeljo dne 4. oktobra veliko veselico z jako obširnim in zanimivim programom, kateri priobčimo pozneje. Deželni odbor vabi v posebni dolgi okrožnici vse občinske zastope, da sestavijo, potrdijo in predložijo svoje proračune za teto 1904. do 1. novembra t 1. Zastopi, ki bi tega nikakor ne mogli, imajo dolžnost storiti to zadnji čas do 1. decembra t. 1. To pa vsled tega, da se da dež. odbora dovolj časa, da pregleda vse proračune kakor tudi da se ohrani redno uradovanje pri davčnih uradih. Goriškim Slovenkam, navzočim pri igri .Deseti brat* v Dornbergu, se iskreno zahvaljuje za čestitko .Deseti brat«. Za Izseljence. — Gosp. Fran Sakser v Novem Torku piše: V razgovoru z nasel-niskira nadzornikom sem poizvedel, da namerava naselniski urad zelo strogo postopati proti izseljencem s slov. juga. Povod temu je: 1. Na Dunaju je neka tvrdka več let im-portirala direktno in indirektno Slovence in Hrvate vešče v izdelovanju dog. Vsi ti so iz Caberske okolice. Nekaj teh so zvezni uradniki v gozdu zasačili in izpovedaii so, da jih je trgovec dog. K..., importiral, sedaj so pa izštevilili, da jih pride vsako leto po več sto sem s kontraktom. Zaman sem ugovarjal tem izpovedim. Zato opozarjam rojake iz čaberske okolice in drugje, kateri nameravajo v južne dele Zjedinjenih držav priti doge delat, da naj se pazijo, in da jih bodo kaj hitro nazaj poslali in jih varujem s tem škode v denarju in času. Pouka, kako se imajo zadržati, jim tem potom ne morem dajati, ker mi to za-branjuje postava Zjedinjenih držav in kot državljanu so mi postave svete. Torej pozor, da si prihranite denar in da ne pridete v Ikodo. 3. Dalje sem poizvedel od dotičnega komisarja, da neki gostilničar, bivši v South Cikagi, m, sedaj stanujoč v Litiji ali Smart-nem pri Litiji, tudi pošilja ljudi sem. To ve tudi naselniski urad, in bode v bodoče zelo pazil na naselnike iz litijskega okraja. V obče bodo zelo strogi v naselniškem uradu, a bodo izdali še strožje naredbe. Nikakor ne želim, da bi ubogi slovenski delavci se doma zadolžili za potne stroške, a od tu bili nazaj poslani. Zato opozarjam vsakega, da bodi previden. Bolehnim ljudem, zlasti če imajo očesne bolezni, ljudje, kateri nimajo tu sorodnikov ali pa pravega cilja, malo denarja, postarnim možem, delavcem, katerim je delo obljubljeno ali zagotovljeno, bodisi katerekoli vrste in to bodisi pismeno, naravnost od podjetnikov ali delavcev, ne svetujem priti sem v to deželo, najmanj pa samim ženskam v dragem stanu ali katere možu doma uidejo. Dovoljeno je pa iti ženam k možem, sinovom in hčeram k očetu, ali brat in sestra k bratu ali k drugim bližnjim sorodnikom. Na slabem potu pa je, kako se kdo meni naseliti z laž-njivimi izpovedbami, na to posebno opozarjam rojake svoje. Naseljevanje je bilo velikansko poslednje leto, posebno iz južne Avstrije; zato nameravajo to preprečiti. 6g. duhovnike, učitelje in drugo inteligenco prosim, da našemu po izseljevanju hrepenečemu narodu dopovedo to zadevo in ga na ta način varujejo gmotne škode. Opozarjamo na oglas naše tiskarne na zadnji strani. Posebno priporočamo najno-veje književne izdaje kakor: .Križarji*, »Zapiski mladega potnika*, »Talija*. Na zahtevo pošiljamo cenik književne zaloge zastonj in franko. Opoiarjamo na oglas g. J. Medveda na peti strani. To domačo tvrdko, ki otvori velikomestno urejeno trgovino z gotovimi oblekami, jedino te vrste v Gorici, prav toplo priporočamo že naprej. Da bo trgovina mogla vstrezati vsestransko si. občinstvu, za to nam je porok dolgoletna izkušnja g. Medveda na dunajskem trgu. 70°|„ Človeštva boleha n^,SXa«ikp^ bavljanja in zaradi neredne stolice. Vsakemu je znano kako slabo upliva to zlo na splošni dobrobit ter kako je to življenju škodljivo. Malokateri pa je pomislil, kake neozdravljive posledice pusti lahko to za seboj. In kako lahka je odpomoč! »Pijmo k dnevnemu vinu .Rogaški-Tempel-vrelec", pri zastarelih boleznih te vrste zjutraj (uro pred zajutrkom) ,Rogaški-Styria-vrelec# in videli bodemo, da napravi najboljši in trpežni učinek. Razgled po svetu. V dež. zborih, spod. avstrijskem, šle-zijskem in koroškem, so se že oglasili proti temu, da bi se pridržali tretjeletniki še dalje v vojaški službi. Zahtevajo sklicanje drž. zbora. V spod. avstr. dež. zboru je rekel namestnik, da ta zadeva ne spada v področje dež. zbora. Državna podpora vsled slnt prizadetim krajem. — V soboto je izšla cesarska naredba, ki dovoljuje 15 milijonov kron državne podpore prebivalstvu v deželah, ki so bile prizadete po elementarnih nezgodah. Od teh dobi češka 6 milijonov, Šlezija 3 milijone in Galicija 2,900.000 kron. Trgovinske pogodbe. —¦ Tozadevne razprave med Avstrijo in Nemčijo pričnč v na^ajšem času v Berolinu. Med Rusijo in Nemčijo se razprave kmalu završe. Kje so Nemel? — Radi madjarske zahteve po madjarskera armadnem jeziku so nemški listi prijavili seznam ogrskih polkov, iz katerega sledi, da so samo štirje polki na Ogrskem popolnoma madjarski. V Avstriji pa skoro ni mnogo drugače glede — nemških polkov, kar pa nemški listi ne povedo. Kako opravičen je nemški armadni jezik v avstrijski vojski, priča dejstvo, da je med 55 polki v tostranski državni polovici samo 11 polkov samo nemških, drugi so vsi popolnoma ali vsaj po veliki vesini nenemški. Nemški cesar pride na Dunaj dne 18. t. m. Sedaj je na Ogrskem. Italijanska vlada je obvestila tem povodom ogrsko, da so odpotovali v Avstrijo trije nevarni anarhisti. V Trsta je umrl Giorgio Benussi, podpredsednik mestnega sveta in predsednik društva »Patria*, oni Benussi, ki je bil te dni med obtoženci radi sleparij pri tržaških obč. volitvah, kjer se je tudi sam branil. Pri obravnavi je_ bil, Mkpjr znano, obtožbe oproščen. Slav nos t v Dolini pri Trstu v nedeljo se je obnesla vendar, kijubu tako slabemu vremenu, še dosti ugodno. Navzočih je biIoarad fOOO ljudij. Govoril je navdušeno dež. posl. Kompare. - V Opatiji je bilo navzočih dne 9. t. m. oseb 1801. Od 8. do 9. t. m. jih je naraslo 761. Lahi v Trldentn so razcepljeni sedaj ob sklicanju tirolskega dež. zbora v dva tabora. Soeijalisti pravijo, da je najbolj pametno, ako opustijo poslanci obstrukcijo, ker ista deželi le škoduje in gospodarstvo v laškem delu dežele ne bi moglo prenašati še dlje obstrukcije. Socijalisti se zadovoljujejo s tem dnevnim redom dež. zbora: povišanje učit. plač, reforma dež. in obč. volilnega sistema, upokojenje obč. zdravnikov, pomoč proti pelagri in filokseri kakor tudi razne cestne in vodne zgradbe. Nacijonalni radi-kalci pa pobijajo to strujo ter pravijo, da treba ostati še pri nadaljevanju obstrukcije, dokler ne dosežejo popolne avtonomije. Malfatti je predlagal opustitev obstrukcije. Potovanje francoskega mlnlsterskega predsednika Combesa v Treguier je dalo povod velikim demonstracijam, ki jih je vpri-zorila duhovščina. Republikanci so minister-skega predsednika sijajno in jako simpatično sprejeli. Na pozdrav župana trdguterskega je odgovoril Cfombes, da se šteje srečnega, ker je v Trdguierju dobil pomočnike za boj za osvobojenje Bretagne iz duhovniške suZnosti. Razkritje Renanovega spomenika se je izvršilo z velikim sijajem. Klerikalci so pri ti slavnosti vprizorili veliko demonstracijo proti rainistcrskemu predsedniku. Vikomtesa Ker-boison je hotela iz revolverja vstreliti na Combesa, a redarji so ji izvili revolver iz rok. Dogodki na Hrvatskem. — Skoro se bo pred sodnim stolom v Belovaru vršila razprava proti prvi skupini križevaških obtožencev, od katerih se enajstorica še vedno nahaja v preiskovalnem zaporu. Vseh obtožencev skupaj je 116. Branil jih bo dr. De-renčiri. Obtožnice proti stanovnikom iz drugih krajev okraja križevaškega, niso še tzgo- jfale tovljene, a se izgotovijo te dni. ,01.:. . pravi, da bo obtoženih nad 1000 Ijudii " , ¦j \ • . i • a* nada- pride torej samo iz enega okraja nad r.zvJ ljudij na zatožno klop, pomenja to, da je obtožen ves narod tega okraja, kajti razun žen in otrok ostane le malokdo doma. Parobrod „Elek" izgubljen. — Dne 16. julija je odplul iz Golombo proti Port Saidu reški parnik ,KIek" in od onega časa ne ve nihče več zanj. Ker ni o njem nobene novice več, sklepajo iz tega, da se je potopil, ž njim pa tudi trideset ljudij, ki so bili iz , hrvatskega Primorja. Kapitan na tem parniku je bil Sepič, podkapitan Sverljuga in lastnik Ugarkovrd, Vojaške brutalnosti. — Pri manevrih ha Ogerskern je nadporočhik Karafiat bil po vojakih s sabljo. Stotnik je s silo nadpo-ročniku iztrgal sabljo ter ga odpeljal v stanovanje. Zvečer je nadporočnik svoja grozodejstva ponovil. Krvavi vojaki so se šli pritožit k višjim častnikom, ki pa so jih pognali. Občinski sodnik je vložil pritožbo. Pont vojakoT-tretJelotnlkov, — Kakor poročajo madjarski listi, se javno punta vojaštvo pri topničarjih v Kološv ru in pri 46. pešpoiku v Szegedinu. V Spronju so se udeležili demc stracij ' proti daljni vojaški službi tretjelelnikov tudi vojaki, ki so celo pobili okna stotniku Fischerju! Hohenzollerec — madjarski kralj! — Madjarski in nem*ki zgodovinarji se zadnji čas v potu svojega obraza mučijo z vprašanjem, ali je kri Arpadov v hausburški ' ali hohenzollerski dinastiji starejša. Napravili' * se sklep, katerega so si želeli, da je namrefln Arpadova kri pri Hohenzollercih — starejša češ, da je bil neki prednik nemškega cesarja vojvoda Arnolf Bavarski poročen s hčerjo ,( Takšonvjevo, voditelja iz Arpadove dobe. Kaj iz tega Madjari sklepajo, ni treba praviti. Ogrska kriza je velika nemška intriga v prilog Nemčiji i Madjarski listi sedaj pridno govore Madjarom o predpravici Hohenzol-lercev do krone sv. Štefana in — nemški prestolonaslednik se pridno uči madjarski. Kaj neki ta gospoda reče; ko bo cula, da je bil Taksoniv še le Sest let star, ko je < Arnolf Bavarski že umrl... ' Poljaki v Nemčiji. — V Poznanju * se je vr«H te dni »hod delegatov poljskega dež. komiteja poznanjske dežele. Sklenili so soglasno ustanoviti poljsko volilno organizacijo za vso Nemčijo. Sedež bo v Poznanju. Nasilen zamorec. — V kavarni ,Au-rora* v Trsiu imajo za natakarja 26-letnega zamorca Izmaila Mohameda. Dne 10, t. m. je krošnjar Hugo Lachner zamorca razjezil, vsled česar ga je zamorec treščil parkrat tako močno ob tla, da je krošnjarju počila lobanja ter je umrl. Ruski car pride na Dunaj dne 28. t. m. V Rim pa pride dne" 26. oktobra letos. Takrat bo navzoč tam tudi črnogorski knez. Sodi se, da bo tam važnega govora o razmerah na Balkanu. Rekli ste, da ste samo trije, a meni se zdi, da smo štirje.« »Toda vi tiste izmed našincev,« pravi Porthos. »To je res,« odvrne d' Artagnan; »obleke sicer nimam, toda srco imam. Moje srce je mušketirsko, to čutim, gospod, in to mo podžiga.« »Odstranite se, mladi mož,« zakliče Jussac, ki je na d' Artagnanovem kretanju in izrazu njegovega obraza brezdvomno spoznal njegov namen. »Smete se odstraniti, to vam dovolimo. Čuvajte svojo kožo; pojdite hitro!« D'Artagnan so niti ne zgane. »Vi ste izvrsten mladenič!« pravi Athos in stisne mlademu možu roko. »Hitro! hitro I odločite se!« ponovi Jussac. »Napravimo že vendar kaj!« pravita Porthos in Aramis. »Gospod je poln plemenitosti,* pravi Athos. Toda vsi trije so mislili na d* Artagnanovo mladost in se bali njegove neizkušenosti. »Vendar smo samo trije, ker je jeden izmed nas ranjenec in jeden otrok, in rekli bodejo vendar, da smo bili štirje.« »Toda umakniti se!« opomni Porthos, e »To jo težko!« odvrne Athos. D'Artagnan opazi njihovo neodločnost. »Gospodje,« pravi, »vsekakor poskusite z menoj, in prisegam vam na svojo čast, da ne maram odnesti zdrave kože, če bodemo premagani.« »Kako se zovete, moj hrabri?« pravi Athos. »D'Artagnan, gospod!« »Dobro torej ! Athos, Porthos, Aramis in d' Artagnan, naprej!« zakliče Athos. I »No, gospodje, ali ste se žo odločili?« zakliče' Jussac tretjič. »Zgodilo se je, gospodje,« odvrne Athos. »In za kaj ste odločili?« vpraša Jussac. »Imeli vas bodem čast napasti,« odvrne Aramis, dvigne z jedno roko klobuk in z drugo potegne meč. »Ah, vi se upirate!« zakliče Jussac. »Prokleto, ali se vam zdi to čudno?« In devetero bojevnikov se spusti drug proti drugemu s strastjo, ki pa vendar ni izključevala neke metode. Athos je napadel Cahusaca, kardinalovega ljubljenca ; Porthos jo imel pred seboj Biearata, in Aramis je stal proti dvema nasprotnikoma. Kar se tiče d'Artagnana, ga je^ postavila usoda proti Jussacu samemu. Srce mladoga Gaskonca je bilo, kakor bi mu hotelo razgnati prsi, ne v strahu, hvala Bogu tega ni imol niti sence, ampak v ognju tekmovanja; bil se je kakor besneč tiger, zasukal se desetkrat okoli svojega nasprotnika ter dvajsetkrat premeril svojo postavo in svoj teren. Jussac je bil dober in silno izurjen sabljač. Vendar ga je stalo mnogo truda, braniti se nasprotniku, ks je, uren in s skokom vsak hip zanemarjal določena pravila in napadal od vseh stranij naenkrat, dočim je on pariral kot mož, ki kaj da na svojo kožo. Končno izgubi Jussac pri tem načinu bojevanja potrpežljivost. Razjarjen da ga oni, katerega je imel še za otroka, tako vganja v kozji rog, se razvnarae in prične delati napake. D'Artagnan, kateremu je sicer nedostajalo vajo pa je imel precej teoretičnega znanja, podvoji svojo hitrost. Da bi končal 3tvar, sune Jussac s strašno silo proti svojemu nasprotniku in se zažene daleč proti njemu; toda ta hitro parira, in ko se Jussac vrača na svojo mesto, se kakor kača splazi pod njegov meč in mu zabode svojega sredi skozi telo. Jussac se zgrudi kakor klada. D'Artagnan pogleda nato po bojišču nemirno in hitro. Aramis je usmrtil jednega svojih nasprotnikov, toda drugi ga je napadal jako živahno. Vendar je bil Aramis v dobrem položaju in se je mogel še braniti. Bicarat in Porthos sta sunila ravnokar oba naenkrat. Porthos je bil zaboden v roko in Bicarat v stegno- Ker pa nobena teh dveh ran ni bila težka, s& pričneta biti s tim večjo razdraženostjo. Athos, vnovič ranjen od Cahusaca, je pobledel očividno še bolj, a se ni vzmaknil niti za ped; samo svoj meč je vzel v drugo roko in se zdaj bil z levico. Po tedanjih pravilih dvoboja je smel d'Artagnan jednemu priskočiti na pomoč; ko išče z očmi onega izmed tovarišev, ki bi njegove pomoči najbolje potreboval, ga iznenadi pogled iz Athosovih očij. Ta pogled je govoril z vznesenimi besedami. Athos bi bil rajši umrl nego prosil pomoči; toda mogel je pogledati okoli sebe in s tem pogledom prositi pomoči. D'Artagnan spozna to, napravi strašen skok in napade Cahusaca od strani s klicem: »K meni, gospod gardist, jaz vas usmrtim!« Cahusac se obrne; bil je že skrajni čas. Athos, katerega je držal kvišku samo njegov skrajni pogum, omahne na jedno koleno. »Prokleto!« zakliče d'Artagnanu, »ne usmrtite ga, mladi mož, prosim vas; z njim imam poravnati še neko staro zadevo, ko sopet okrevam in bom bolj pri moči. Samo razorožite ga, zvežite mu meč. Da, izvrstno, prav izvrstno!« »Ta vsklik izvabi Athosu Gahusacov meč, ki odleti za dvajset korakov od njega. D'Artagnan in Cahusac se naenkrat spustita oba za njim, ta, da bi ga zopet pograbil, oni, da bi se ga polastil. A d' Ar- -^sar t Galiciji. — Cesar je orisel v ud^efer na manovre v Galicijo. Lvo* lice: \\ cesarju kar najpribrčnejfii sprejem. 'olJBtV n ti so že pred prihodom cesarjevim pisali navdušene članke, trde, da veže Poljake na cesarja tesna vez, da so oni zvesti njegovi podaniki, ki so poslušali vedno nje-govo besedo. Kazali so zlasti na sedanje ža-ostne politične razmere, v katerih monarh trpi, ter sklicali prebivalstvo, naj pozdravi cesarja tako, da bo imel v sedanjih težkih časih vsaj en vesel dan. Tem povodom je ustanovilo med drugim mesto Lvov 2avod za neozdravljive bolnike s troški 150.000 K. 1 finska duhovščin« proti Tolstoju*. — Pred kratkim je obhajal veliki mislec na Jasni Poljani grof Lev Tolstoj svoj 75. rojstni ^ari7Tnleligenca in kmetje^ so p^fažnovali šlo-*-fsno ta dan, le ruska duhovščina je čutila otrebo, udariti ob tej priliki po nedosežnem ;sniku in pisatelju. In sice/ se je dvignil •oti njemu sam Ivan Kronstadski, to je oni čudežni duhovnik, kateri je priljubljen tudi na dvoru. Tolstoj je izdal namreč pred kratkim delo »Na duhovščino 1", v katerem se obrača v ostrih besedah proti usiljevanju veroizpoveda»}ja v Rusiji ter proti sredstvom, katerih re poslužuje duhovščina pri tem usiljevanjjrt Kritiki ;r zdravi po««bno bolezni v prlu nosu In ušesih — Sprejema od 10—11 dop, in od 3 4 pop. Trgovina z mešanim in manufakturnim blagom na deželi sprejme takoj J. Medved naznanja, da otvorl v Gorici tekom jmeseoa oktobra novo-== založeno trgovino sss=s z gotovimi oblekami v bivši ?rtnl ulici It 38. (Corso Gluseppe Verdi) nasproti kavarne Schwarz, poleg glavne poste. Trgovina bode v velikem *=*= dunajikem slogu. ===== izurjenega JI jL pomočnika. Kje? Pove" naše upravništvo. Trgovko-obrtna re^ijtroVarja zadruga b neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilna vlaga obrestuje po *•/»%» -- večjo stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez Izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje ZaaVuialki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dec 1902: Dalail: a) podpisani.........K 943.200-- b) vplačani.........» 305.87*50 Bana »aaajlta...........1,248.171*07 DopolnDni zaklad......» 244.139-23 Vlaga.................912.7*5-25 tagnan, ki je bil urnejših nog, dospe prvi do njega in stopi nanj z nogo. Cahusac steče po med gardista, ki ga je usmrtil Aramis, in hoče zopet pohiteti proti d' Artagnanu ; a na potu naleti na Athosa, ki si je tekom kratkega odmora, katerega mu je preskrbel d'Artagnan, zopet oddahnil, m iz strahu, da bi mu d' Artagnan ne usmrtil njegovega sovražnika, hotel je boj obnoviti. r D*Artagnan je vedel, da bi Athosa užalil, ako bi ga ne pustil samega. In res se Cahusac za nekaj tre-notkov zgrudi s prebodenim vratom. , V istem hipu postavi Aramis svojemu nasprotniku, ki ga je zvrnil na tla, meč na prsi in ga prisili prositi milosti. Ostala sta torej Se Porthos in Bicarat. Portbos se je Sirokoustil na tisočere načine, vpraševal Bicarata, koliko je pač že ura, in delal poklone stotniji v polku Navarre, v katero vstopi njegov brat; toda vse šale mu niso pomagale ničesar. Bicarat je bil jeden izmed onih železnih mož, ki padejo samo, ako so mrtvi. Vendar je bilo treba stvar končati. Mogla bi bila priti straža in odvesti s seboj kot jetnike vse bojevnike, bodisi ranjene ali zdrave, roajaliste ali kardina-liste. Athos, Aramis in d'Artagnan obstopijo torej Bi carata in ga pozovejo, naj se uda. Dasi jeden sam proti vsem, in poleg tega §e zaboden v stegno, se hoče Bicarat braniti; toda Jussae, ki se je dvignil in naslonil na komolec, mu zakliče, naj se uda. Bicarat je bil Gaskonec kakor d'Artagnan; delal se je, kakor bi bil gluh, in se zadovoljil s tem, da se je smehljal, in ko med dvema paradama dobi čas, naznači z ostjo svojega meča prostor na tleh in pravi, posnemajo besede svetega pisma: »Tu pogine Bicarat, jedini izmed onih, ki so ž njim.« »Toda Štirje so proti tebi; prenehaj, zapove-1 dujem ti !< »Ah, Če zapoveduješ, je drugače, c pravi Bicarat; ker si moj brigadir, se ti moram pokoriti.« In v tem odskoči nazaj, zlomi svoj meč na kolenu, vrže kosce čez samostanski zid, prekriža roke na prsih in prične Žvižgati kardinalistično melodijo. Hrabrost čislamo vedno, tudi na svojih sovražnikih. MuSketirji pozdravijo Bicarata in vtaknejo svoje meče v nožnice, d'Artagnan napravi ravno tako in nato s pomočjo Bicarata, jedinega, ki je ostal po koncu, odnese Jussaca, Oahusaca in onega Aramiso-vega nasprotnika, ki je bil samo ranjen — četrti je bil, kakor smo povedali, usmrčen — v preddvorano samostana. Nato pozvonijo m se napotijo, pijani veselja, da so si Štirje priborili zmago nad petimi, proti palači gospoda de Treville. Viditi jih je bilo, kako so, drže" se pod pazduho in zavzemajo celo Širino ceste, nagovarjali slehernega mušketirja, ki so ga srečali, da je končno nastal zmagoslaven sprevod. D'Artagnanovo srce je plavalo v razkošju, korakal je med Athosom in Porthosom in ju nežno privijal k* sebi. »Ker še nisem mušketir,« je rekel svojim novim prijateljem, ko so dospeli v palačo gospoda de Tr& ville, »sem se izkazal vsaj kot izvrsten učenec, ali ni res?« VI. Njegovo Veličanstvo kralj Ludovik trinajsti. Ta dogodek je provzročil mnogo hrupa. Gospod de Tre>ille je na ves glas zmerjal svoje mušketirje in jim čestital čisto na tihem. Ker pa ni smel izgub- ljati časa, da obvesti kralja, reje podvizal iti v Louvre. Bilo je že prepozno, kralj se je zaprl s kardinalom v sobo, in gospodu de Trčville se je reklo, da kralj dela in ga v tem hipu ne more zaslišati. Zvečer je prišel gospod de Trčville h kraljevi igri. Kralj je dobival, in ker je bilo Njegovo Veličanstvo zelo lakomno, je bilo zidane volje. Tudi je rekel, od daleč vide prihajati gospoda de Trč ville: Pojdite sem, gospod kapitan, da vas ozmerjam. Ali veste, da se je Njegova Eminenca pritožila nad vaSimi mušketirji, in sicer s tako razburjenostjo, da je Njegova Eminenca danes zvečer zaradi tega bolna ? To so hudičevo ljudstvo, ti vaši inuSketirji, samo ljudje za vešala!« »Ne, sire,« odvrne de Treville, ki na prvi pogled izprevidi, da stvar izteče ugodno, »ne, baš nasprotno, to so dobrodušna bitja, krotka kakor jagnjeta, in imajo — za kar sem vam porok — samo jedno željo, namreč to, da bi trebali potezati svoje meče samo v to, da bi služili s tem Vašemu Veličanstvu. Toda *iaj hočete, kardinalovi gardisti preže neprestano na to, da bi pričeli z njimi boj, in že njih mušketirska čast jim zapoveduje braniti se.« »Cujte gospoda de Treville!« pravi kralj, »čujte! Človek bi mislil, da govori o kakem cerkvenem redu! Skoro bi imel veselje, vzeti vam vaše mesto in je dati gospici de Chemerault, kateri sem obljubil kako opatijo. Toda ne domiSljujte si, da vam bodem verjel kar tako na besedo. Imenujejo me Ludovika Pravičnega, gospod de Tr6ville, in vsak hip, vsak hip se prepričamo, kako je.« »Prav, ker se zanašam na vašo pravičnost, sire, hočem mirno in potrpežljivo čakati, da xne Vaše Veličanstvo blagovoli poslušati.« (Dalje pride). Pfaff-ovt šivalni stroji BW~ so najboijl. "^ffl To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in Se ne ve kako se upejje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Ptalfovin. ffeBni stvalnf sinji KfcStpo ""*dobl 5e vedB° Pfaffovi šivalni sira); ^stJ^^^ZI IPfaffovi inalni stroji (Slr"*)"E^SVzJK>e _________________gPfaffovi Šivalni stroji ESfSrioS* * loran,° Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovo šivalne stroje. Hdbiih šiialnih ia draoih strojev y Sonci Yia luniGip Star. 1 SAUNi-G & DEKLEVA. " P0pravy»liilea šivalnih strojev, dvokoles Nunsk« ulica 14. ---------------- Pm krujsb i vata silo oa turbino hhjiea tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnic«, Kranjsko priporofia si. občinstvu, prečast. duhovščini, imele-Ijetn in predstojnikom zavodov in šoi, krCmarjem in tovarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpaino Izdelane stole, fotelja* vrtne stole, gugalnlke, naslonjače Itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano aH v naravni barvi »mitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev In gugalnikov Jz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Anton Pečenko Vrtna ui.L-11 8 — GORICA — Via Giardinu S priporoča pristna bala JkJ»jwr br,*k,h»dal" fn črna vina ^Oglr ntatlnaklhiu iz vipavskih, <^jj» istaraklh furlanskih, V vinogradov. Dostavlja na dom in razjioitlja po železnici na vs»s kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 it rov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzor<*e. C«a« mirna Postrvih« poitana. Fran Melinek krčmar in zidarski mojster na .VrhovJj&h Si. 30 »Na Planini* priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domaČa bela In trna Tina In vedno sveže pivo. Ima i/.vrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimt jedili ter prenočišča za potnike in hleve za konje. iPT* Cene zmerne. V^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu Št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja solidri. postrežbo po jako zmernih cenah. Ivan Bednarik priporoča svojo ulica Y Gorici Vetturini št. 3. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočlmi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapitallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vaaskovl slovansko-narodno uprava. Vsa pojasnila daje: Ganaralnl zastopv Ljubljani, čegar pisarne 30 v Iastnej ban&nej hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnino proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne in občnokoristne namene. I Rimske toplice v Tržiču (Monfaleont) •= in blatne kopelji = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. Odlikovana kleparska delavnica Artur M akutz v tiorlcl, Ozka ulica 8t. 1. ;aršuje vsa naročila spadajoča v kleparsko stroko z najvefljo natanjčnosljo. — Izvršuje vpeljavo in popravo strelovodov. „GoriškA TiskArnA" A* GAbršček v Gorici ===================== v Gosposki ulici št. II , izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušiuena poročila, trgouske in obrtne račune, pisma in kuuerte z naslonom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča = dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska. _, Deliko zaloga izgotouljenift tiskouin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in druge urade. V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige: »Slovanska knjižnica", izhaja mesečno v snopičih obsegaj o čin 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 127 snopičeu najrazličnejše zabavne in poučne usebine. = Celoletna naročnina stane R 3*60 = m »mladinska knjižnica", izhaja u nedoločenih rokih. = Doslej je izšlo 28 snopiče«. = ========= »Salonska knjižnica", ===== Izhaja u nedoločenih rokih. , 1. knjiga: „0 te Ženske", novele in Črtice, K Z — \ 2. knjiga: „Hamlet", Žaloigra, K 1*40; 3. knjiga: „Ruska antologija" uslouenskih preoodih,K 3-~; 4. knjiga: „5pisi Zofke Kuedroue", k 2— ::::::::::;: Ravnokar je izšia knjiga v dveh zvezkih: „Križarji". Poljski spisal H. Sienkieujicz. Roman u štirih delih. Obsega 1038 strani. Cena R 5-20. Bo poŠti 30 uin. uec. „Ialija", prinaša jednodejanske burke in ueseloigre. Doslej so izšli sledeči zuezki: I. knjiga: Pri pusčavniku. Veseloigra v enem dejanju. - 7 oseb ; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Dobrodolli! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. -5 oseb; VIII. knjiga: Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem Zapiski mladega potnika, spisal Bogumil Uošnjak. - — Cena K 2-50; po pošti 20 vinarjeu ucL. — ¦ dejanju. — 5 oseb; IX. knjiga: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju, — 4. osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb. Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več. Ha zahteuo pošiljamo na ogled katerikoli zvezek. Popis tiskouin in useh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pošilja na zahteuo -- „(yoFišI