GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK % y KAMNIŠKI OBČAN :št. 7 leto 17 julij 1978 cena 3 din i|iniHUHMiiHniimHiiiiMiiiuiiHi!iniHniiiiiiniiHniiiimiHiiiHUiiuiiiimiuuniiniuiiiiiHiiii člani ZRVS iz Zenice in okoliških občin v Kamniku i 5 \» s it = rt £ nI s )i « = rt ~ i* H i ^ ¡I OB NAŠEM | TRDEN MOST BRATSTVA PRAZNIKU Letošnji občinski prasnile slavimo sredi akcij in ncloij. ki sla jih začrtala kongresa ZKS in ZKJ, slavimo ga v delovnem vzdušju prizadevanj, da bi nedavno izvoljeni delegati za občinsko skupščino in skupščine SIS čimbolje zastavili svoje delo. H Ko bomo tokrat ocenjevali uresničevanje naših *lr,.pmh dogovorov in načrtov, seveda ne bomo mogli mimo nekaterih uspehov in rezultatov, ki smo jih dcsegli v preteklem obdobju na različnih področjih našega dela in življenja. V javni razpravi smo dopolnil', naš temeljni dokument — občinski statut, s katerim smo se dogovorili za načine in oblike urejanja naših samoupravnih odnosov v občini. Z izredno volilno udeležbo smo izbrali blizu 4000 delegatov, ki bodo prihodnja 4 leta usklajevali naše interese v skupščinah. Sprejeli smo dopolnjen in sedanjim razmeram prilagojen urbanistični načrt, kmetijski prostorski načrt in druge dokumente, s katerimi smo za nadaljnjih pet let začrtali smeri gospodarjenja s prostorom, v katerem živimo. Z nekaterimi novimi naložbami v nove stroje in naprave smo delno okrepili proizvodne zmogljivosti našega gospodarstva. Asjaltni trak je končno povezal prebivalce Motni-ka kot najbolj oddaljene krajevne skupnosti in celot->.o Tuhinjsko dolino s središčem občine. Enako velja za občane črne, ki jih je asfaltna cesta končno reši'a nadležnega prahu. Med pomembne pridobitve v prometu sodi tudi ponovna uvedba potniškega prometa na železniški progi Kamnik—Ljubljana. Tudi večletna prizadevanja naših delovnih ljudi, da zavarujemo našo Kamniško Bistrico pred vse večjim onesnaževanjem bodo letos z odprtjem skupne čistilne naprave v Domžalah dobila svoj uspešen zaključek. Otroško varstvo bo v kratkem bogatejše za sto mest v novem otroškem vrtcu v Komendi. Se bi lahko naštevali številne delovne uspehe v noi'h krajevnih skupnostih, kjer so bili s sodelovanjem občanov zgrajeni novi vodovodi, ceste, gasUski dom. v Stranjah, športni dom na Duplici itd. Me smemo prezreti uspehov tudi na področju 'iudske obrambe in družbene samozaščite. Posebna seJa delegatske skupščine in vaje Jesen 77 sta pome-temeljit pregled stanja na tem pomembnem Področju in izhodišče za nadaljnjo krepitev naše °°rambne pripravljenosti. Uspehi v civilni zaščiti so dobili svojo portditev z zvezno plaketo, ki jo je oočina Kamnika prejela ob letošnjem dnevu civilne ^ščtte. Naše enote teritorialne obrambe dostojno nadaljujejo tradicijo slavnega Kamniškega partizanskega n<*ta<.jona, Kamniško-zasavskega odreda in Slandrove hrmde. čeprav je pred nami še veliko nalog in tudi teiav ne manjlca, ob našem občinskem praznilcu takten rečemo, da bomo s skupnimi močmi in s toinriškim medsebojnim sodelovanjem kos tudi bo-dočim nalogam, še posebej nalogam pri hitrejšem Uresničevanju socialističnih samoupravnih odnosov "a vseh področjih. Vsem občanom in delovnim ljudem kamniške °?c" \ varne vožnje. Velik problem je tudi pomanjkljiva cestna razsvetljava, predvsem na križiščih in na prehodih za pešce, kar ob slabem vremenu še posebno zmanjša vidljivost. Vzdrževanje cest naj bo v bodoče boljše in hitrejše. Za otroke bo potrebno nabaviti primerno opremo (rute, o» nake) in s tem povečati njihovo varnost na cestah. Za uspešno delovanje na področju varnosti v cestnem prometu je nujno tesno sodelovanje vseh pristojnih organov in organizacij pa tudi tekoče informiranje o stanju na tem področju. Stališča in priporočila naj ne ostanejo samo na papirju, temveč naj s takojšnjo akcijo doživijo tudi realizacijo, je biHa enotna želja vseh prisotnih na problemski konferenci, maj m iiHiiiniiaiiHiiiHinHuiiniiiiiHiijmfflniinmmimmiiiiiHffliiHiiHHiiiiiniiii i Tonetu Šturmu Zlato plaketo Kamnika !imuinunm| ZMAGA PRAVIČNEGA BOJA j *a 55 lctin so se člani prvega mestnega komiteja SKOJ v Kamnika zapet sestali. Ustanovitev mestnega komiteja SKOJ v Kamniku PO 35 LETIH V zadnjih letih pred napadom Hitlerjeve Nemčije hi njenih zaveznikov na Jugoslavijo Je komunistična mladina skovala tiste temelje, ki so ji dali v najusodnejših dneh naše zgodovine moralno legitimacijo, da je popeljala mladino v boj proti fašističnim zavojevalcem. SSKOJ Je imel svoja žarišča v vseh krajih Slovenije, v tovarnah, šolah, društvih * in na vasi. Ta mladina pa se ni sestajala zaradi mladost- * nega nemira, temveč zato. ker je čutila vso brezhibnost, > mizernost in zatohlo«! razmer v stari Jugoslaviji. i ? Okupacija Jugoslavije, aprila 1941, je bila za našo mla-. dano novo in najhujše suženj-je Komunistična I stvo. Ko ' partija Jugoslavije po razpa-' du Jugoslavije začela pri- ♦ pravljati narodnoosvobodilni ' boj je imela pri tem močno * oporo prav v organizaciji 0 SKOJ, ki ji je dala svoje aaj-' boljše kadre za odgovorne in v zaupne naloge. SKOJ je bil ■ tudi neusahljiv vir pomlaje-- nih partijskih kadrov vse do 1 konca vojne, oziroma do pre-5 nehanja delovanja SKOJ v I letu 1948. Komunistična partija je v " kamniškem okraju delovala že od leta 1934. Svojo aktiv-h nost pa je razširila v letu " 1939. ko so bile v tovarni • TITAN v Kamniku in pri ' Romee * Co na Duplici in » nato 1940 v mestu Kamniku • ustanovljene partijske or-ga-i nlzacije. Sočasno z rastjo I partije in širjenjem njenega . vpliva, je rastla tudi organizacija SKOJ, ki je naglo širila tudi vrste svojih somišljenikov med delavsko, krrujč-ko in študentsko mladino. Ko ie komunistična partija na kamniškem, po tem ko je nika in okolice, nekaj pa so jih odpeljali v taborišča. Prvi štirje talci Leopold Dremelj, Mirko Exler, Alojz Glavač in Ignac Hren, ki jih je izredno vojaško sodišče, ki se je prvič sestalo že 1. avgusta 1941. ko je »zaradi prepovedane posesti orožja ln zaradi .ide-ležbe pri komunističnih sabotažah dejanjih« obsodilo na smrt z ustrelibvijo zajete udeležence vstaje v Kamniku in okolici, so bili 2. avgusta 1941 ustreljeni kot prvi ta.ci ne samo na območju Gorenjske, ki je bila pod nemško okupacijo, ampak v Sloveniji sploh. V mladinskem gibanju na območju Kamnika je prišlo do oseke, ki je zaradi stop njevanega okupatorjevega terorja trajala tja v leto 1942, ko so bile osnovane tudi mladinske skupinice, o katerih vemo zelo malo ali pa so sploh zavita v temo. Ta čas se je partija in z njo organizacija OF zelo angažirala za nov, vzpon, kal ji je tudi uspelo. Pri tem je bil pomemben prispevek ilegalnega političnega delav ca, prvoborca Albina Vangu *^£5?mim.<*ni Tamo stoHrasta in Stanka Dolga ^«ni,i tZ naloKO- or' na-Miloša. takrat sekretarja gtmizira vstajo, vršila politič- I kpS v Kamniku, k. je kot ne. organizacijske, kadrovske | sekretar okrajnega komiteja KPS Kamnik, padel 23. januarja 1945 na Gozdu pn Kamniku. Ustanovitev mestnega komiteja SKOJ v Kamniku v juniju 1943, še preden je bil osnoven rajonski komite, je in druge priprave na oboroženo vstajo, je računala tudi s temi kadri. Po njeni dir?k ti vi so začeli z zbiranjem orožja, streliva in razstreii-*». izvajali so že prve napis ne propagandne in druge akcije Vsa organizacija oborožene vstaje je slonela na Slanih partije, od katerih pa je bila večina povezana s poštenimi, socialno naprednimi in narodno zavednimi ljudmi V oboroženi vstaji, ki se je začela v kuriniškem okraju 27 ■ julija 1941 kot prva res-tf.ftjio organizirana vstaja na Slovenskem, se vse načrtovane akcije prav v Kamniku zaradi izdajstva niso posreči-Večino udeležencev fo «emct sadnji dan aretirali. *ja Provem, pri brvi čez Bi-■jfleo. onkraj tovarne Titan, a na poti na zbirno mesto Padla v zasedo skojevca An-™" Miklavčič in Dominik Mlakar, ki sta bila v neenakem boju ubita. Padla sta kot Prva borca _ partizana tudi T Sloveniji. Uspela vstaja v kamniškem okraju je rodila pri okiipa-:°rJu zelo ostro reakcijo. Kamniške skojevce Mirka (20 let). Milana Ko-•anča (2o let). Leopolda "Remija (20 let), Antona Jeg-J5? (19 let), Franca Seska L . l6t) in druge so aretira-tLJJ4 Jih zverinsko ubili kot . » več skupinah skupaj s^rej5imi tovariši iz Kara- tere vodstvo je bilo v ro- j kah članov, ki so vodili tu- i di MK SKOJ. Organizacija SKOJ in ZSM sta delovali v izredno težkih okoliščinah. Kamnik je bil takrat oboroženo gnezdo (gestapo, policija, vojska, žandarmerija, polvojaške formacije, oboroženi nemški uradniki, »raztrganci« in koncem leta 1944 še belogardisti), saj je bil za okupatorja, kot eno izmed štirih okrajnih upravno-političnih središč v takratnem Ober-krainu, zelo pomemben v političnem, vojaškem in gospodarskem pogledu. Organizacija SKOJ je dala pomemben prispevek naši skupni zmagi. Dosegla je velike uspehe z listkovnimi m napisnimi akcijami, s sabo tažami in diverzijami, z aktivnostjo mladinske narodne zaščite, v sodelovanju z drugimi organizacijami, pri izvajanju mobilizacije v NOV. kurirskih zvezah, pri zavračanju sovražnikovega vpliva na mladino in pri oblikovanju nove morale in zavesti med mladimi. Njeno aktivnost so sovražniki čutili na vsakem koraku. Zaradi njene konspiracije ji niso mogli do živega. Organizacija je dala tudi po letu 1941 aktivne borce m žrtve. Pa dali so že trinajstletni m nekaj let starejši aktivni borci organizacije, med njimi naj omenimo Jožka Sita Sonjo Jegličevo, Pavlo Kle-menčevo. Ivana Osenarja-Bo-ruta, Nandeta Goloba, Alojza Beštra ml. in druge. Ta mladina je bila resnično borbena, bila je enotna in disciplinirana. Delovala je Uouspirativno in m pr^niua »portunizma. Pripadala je generaciji, ki ni imela brezskrbne mladosti, ki je pred časno postala polnoletna in bila politično zelo pomemb j ^ namesto suženistva iz. na za nadaljm razvoj in ' utrditev skojevske in mla dinske organizacije na območju tedanje občine Kamnik m v premagovanju organizacijskega vakuuma, ki je že omejen. 4. junija letos so se prvič po končani vojni, po 35 letih, ko so osnovali mestni komite SKOJ Kamnik, sestali v Kamniku vsi njegovi člani: Ivo Zorman tedaj sekretar, dr. Drago Blatnik njegov namestnik, Ela Pregl por. Sarič, Danilo Cerkve-nik in Darko Simončič. Vsi člani skojevskih skupin, ki so se združile v enotno mestno organizacijo. Organizacija SKOJ kot jo je uspo-stavil mestni komite je ostala čvrsto povezana in vsestransko aktivna do končne osvoboditve, kljub sovražni kovemu poizkusu, ko je 28. 3. 1944 zaprl nekaj njegovih članov. Vodstvo organizacije je pozneje odšlo postopno v partizane in so se zaradi tega zamenjali trije sekretarji. S krepitvijo SKOJ je nastajala in se širila tudi Zveza slovenske mladine, ka- brala pot neizprosne borbe na življenje in smrt. člani prvega komiteja so se v več ur trajajočem prijateljskem in delovnem vzdušju, ko so obujali spomine dogovorili, da bodo zaradi moralnega dolga, ki ga imajo pred zgodovino, pospešeno pristopili k zgodovinopisju, to je zbiranju, urejanju, proučevanju in pisanju o prispevku te organizacije v času narodnoosvobodilne borbe. Menili so, da bo dobrodošel vsak prispevek, ki se bo nanašal na aktivnost mladinske skupine iz leta 1941 in o drugih skupinah zaradi celovitosti njene aktivnosti ln zato pozivajo vse, da jim pri tem pomagajo. Zbrati želijo tudi podatke o pionirski organizaciji, ki je na tem območju začela nastajati v drugi polovici leta 1944. Dogovorili so se tudi, da bodo v letošnji jeseni organizirali srečanje vseh preživelih članov in istočasno proslavili ta zgodovinski jubilej. Tudi letos bomo ob občinskem prazniku, ki ga vsako leto praznujemo 27. julija v počastitev prve oborožene vstaje na Kamniškem, obudili spomin na naše prvoborce in rodoljube, ki že na samem začetku okupacije niso dovolili, da bi sovražnik gazil po nas. Med peščico preživelih organizatorjev vstaje na tem območja Je tudi Tone šturm, ki je bil na sestanku v Volčjem potoka 25. julija 1941 izvoljen za komisarja Kamniškega bataljona. Za številne njegove zasluge med vojno in tudi kasnejše tesno sodelovanje z našim mestom, je bil na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine soglasno sprejet predlog, da ob občinskem prazniku tovariša slu rum podelimo zlato plaketo Kamnika. V krajšem razgovoru z njim smo izvedeli marsikaj zanmivega iz njegovega bogatega življenja. Letos pa praznuje tudi svoj visoki jubilej, 70. rojstni dan. In kaj počne danes? »To, kar sem delal pretežni del svojega življenja. Družbenopolitično delo mi je prešlo v meso in kri, zato brez tega ne morem živeti. Razlika je le v tem, da sem se umaknil tja, kjer je moje mesto pri sedemdesetih, med upokojence. Dela in funkcij pa tudi tu nikoli ne manjka.« Iz razgovora sodeč, vam v mladosti ni bilo z rožicami postlano. Nam lahko na kratko orišete svojo mladost. »Bil sem tretji od sed mih otrok siromašne kmečke družine na Livku pri Kobaridu. Ko smo se po prvi vojni vrnili z ms terjo iz Izgnanstva, oče pa iz vojske, smo našli dom izropan in porušen. Težko je bilo tedaj ob ; noviti dom in tudi delo na mati kmetiji je bilo ; naporno. Tudi kasneje so j bile majhne možhosti za i služka. najbolj pa nas je j udaril okupatorjev od | vzem narodnih piav:c in : kulturnega udejstvovanja [ leta 1927. : Nobenega poklica se ni š sem izučil, ker nisem I imel možnosti in sem pre : težno delal doma na kine : tiji, kot pastir in dninar I pa tudi pri premožnej | šib. kmetih. | V 22. letu starosti sem | ilegalno pobegnil v Jugo-| slavijo upajoč, da bom = dobil zaposlitev in mož-| nost dostojnega življenja. 1 Kmalu sem bil razočaran | nad izkoriščanjem in 1 brezpravnostjo delavske-I ga razreda. Prv-o zaposli-I tev sem dobil v tovarni I REMEC & CO na Dupli-| ci. Leta 1936 so me ova-| dili, da sem komunist, | da hujskam delavce na I sestankih. Imel sem sre-| čo ker je bil naveden na 5 pačen datum sestanka z deli lavci, zato ni bilo huj-| ših posledic, le odpustili Š so me z dela kot neza-e željenega in škodljivega = človeka. Kmalu sem se e zaposlil v Titanu, kjer e sem ostal do odhoda v i le e galo, do 22. junija 1941 S leta.« e Verjetno bi bilo za mar-e sikoga premalo zanimivo ■ naštevanje različnih funk-e cij in nalog, ki ste jih e vestno in dosledno izvr-e sevali na vseh področjih, e tako med vojno kot po B njej in še danes. Tudi o = delu in akcijah delavcev pod vodstvom partije na Kamniškem, pravite, da je bilo že precej napisanega v našem časopisu. Kljub temu nas zanimajo nekateri trenutki iz tistega obdobja, ki so se vam še posebej vtisnili v spomin? »Ko sem prišel v Jugoslavijo, nisem imel pojma (razen o borbi za narodnostni obstoj naših ljudi pod Italijo) o borbah delavskega razreda, o marksizmu. Šele čas dela in življenja med delavci pod vodstvom partije, je bil zame čas umskega in razredno-političnega zorenja. Torej sem šele v tem času spoznal smisel dela in življenja kot pravilno pot borbe za odpravo izkoriščanja in brezpravnosti delavskega razreda. Tudi nekaterim partijskim aktivistom, med njimi Francu Leskošku-Luki. Romanu Potočniku, Tomu Brejcu in drugim, gre vsa zahvala, za moje pravilno delo in življenjski) usmeritev. K dvigu splošne in kulturne razgledanosti pa mi je pomagalo delo v sindikatih in številnih delavskih društvih. Tone Šturm koncem leta 1945 Drugo pomembno spoznanje je bilo, da bo de lavski razred v svoji borbi uspel le, če bo enoten v borbi za dosego skup nih ciljev. Dokaz moči in vpliva delavskega razreda je bila zlasti veličastna proslava 20-letnice obsto ja DKPD Solidarnosti in Delavske knjižnice v Kamniku, na kateri je bi lo prisotnih 3 tisoč delavcev z Jesenic. Kranja. Ljubljane in iz rudarskih revirjev. Tretje razveseljivo spoznanje pa je bilo. da delavci niso več sami, saj so imeli veliko zavezni kov med kmeti in mešča ni. Dokaz pripadnosti ni bila zgolj njihova ma terialna pomoč, temveč dosti bolj pomembna moralna pomoč, izražena s simpatijami in odobra vanjoin borbe delavcev za pravice, kot tudi s številnimi obiski na delavskih kulturnih prireditvah. Tedaj sem bil tudi sam polno angažiran v legalnem in ilegalnem delu. Po nemški okupaciji pa še v pripravah na vstajo kot sekretar okrožnega komiteja KPS in sekretar vojnorevolucio-narnega komiteja na kamniškem področju, ki je z delom pričel v drugi polovici maja 1941. leta.« Mnogim je znano, da ste v našem kraju sodelovali v številnih društvih in organizacijah, med katerimi naj omenim le Solidarnost in Gasilsko društvo na Duplici, kjer ste bili dolgoleten in prizadeven član. Zanima nas, .v kakšnih stikih ste ostali s Kamnikom po vojni in s prijatelji, s ka- terimi ste vrsto let delili e težke in prijetne trenut- s ke? »Prva povojna leta sem = imel tesne stike s Kam- e mkom in z njegovo druž- |j bartcipolitično dejavnostjo. S ker sem imel svojo dru- e aino na Duplici. Ko pa e sem bil službeno premeš- S cen v Beograd, nato Ma- S ribor, Stovensko Bistrico, S Novo Gorico in Koper, e mi številne dolžnosti in = oddaljenost niso d opus- n čali tesnejšega sodeiova- S nja. Kljub temu so mi e spomini na leta in delo i na kamniškem območju = ostali neizbrisni ki globo- e ko v srcu. Posebno, ker i sem v tistem času ob de- e lu politično dozoreval in e našel pravo življenjsko ■ pot ter prijatelje, ki jih. s žal, ni več veliko živih. 9 Dodata moram, da imam e v lepem spominu tudi ti- e ste kamniške občane, ki e so z razumevanjem in e simpatijami spremljali na- = so borbo za delavske pra- e vioe in nesebično poma- e gaLi, vselej, kadar je bi- S lo potrebno.« Pravite, da sta se vam e dve doživetji iz NOB še S posebej vtisnili v spomin = in srce, kjer ju čutite e kot neizprosen pečat? »Se danes imam pred = očmi eno prvih množic 1 nih zborovanj po osvo- | boditvi na Kamniškem tr- = gu, julija 1945. leta, ko | sem z balkona Stuoijeve | zobne ambulante videl =j pred seboj številne kam- i niške in okoliške prebi- E valce žarečih obrazov od I sreče v očeh. Tedaj sem E jim prvič spregovoril v I svobodi, brez. žandarjev. | V njihovem iskrenem na- | vdušanju je bilo opaziti § pripravljenost na novo | borbo in žrtve za oboo- = vo porušene d(>rnovine j in izgradnjo lepše pri- E hodnosti. Drug težak in žalosten : spomin pa seže v tiste = dni. ko sem ob odprtih i grobovih v Kamniku, na I Homcu in v Podgorju, = spregovoril poslovilne be- | sede tovarišem in prijate- I ljem, ki so padli kot pr- i ve žrtve vstaje in ki jim ; ni bilo dano, da bi uži- \ vali sadove naše borbe in zmage. Med njimi naj omenim predane komuni- i ste, kot so bili Franc Pos- j nik. Janez Pregelj, Janez ! Sušnik, GeneroK Sitar, Franc Vidmar-Ciber, Loj- i ze Bergant in drugi. Ob pogledu na strte vdove, njihove otroke in matere, sem ob misli, da sam skoraj edini od predvojne partijske celice v Titanu ostal živ, začutil globoko željo, da bi bil tudi v smrti združen z njimi.« Tovariš Šturm je ob koncu še poudaril, da niti on, niti katerikoli od revolucionarjev sam ne bi mogel veliko narediti za revolucijo, če jih ne bi vodila tako prekaljena in sposobna partija kot je bila KPJ in današnja ZKJ pod vodstvom in na čelu tovariša Tita. Prav tako velik del je prispevala pripravljenost in aktivnost delavskega razreda ter ostalih ljudi, ki so bili v nenehni pripravljenosti na največje žrtve. V imenu uredništva iskrena hvala tovarišu šturmu za njegove globoke misli. Hkrati mu iskrimo čestitamo za dodelitev zlate plakete Kamnika ta njegovemu življenjskemu jubileju! ur iimiimiiiiiimiiiiiiuiii iimniiiiniinnininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiniiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....i.....iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimuuf Novice z OK ZSMS Kamnik JULIJ -MESEC POČITNIC • Iz Ljubljane je krenila 3. julija na štirinajstdnevno pot rjohodna enota AVNOJ. 2e drugega dne se je ustavila na Dobrepolju v Suni krajini ter nato nadaljevala s pohodom po legendardni poti delegatov drugega zasedanja AVNOJ. Član pohodne enote je tudi Kamničan Janez Kodra iz Tuhinja, zaposlen kot mizar v STOLU in aktiven član v krajevni organizaciji ZSMS ter v predsedstvu OK ZSMS. # Za nami je prvi krog razprav o kongresnih do-Kumentih (osnutkih) za X. kongres ZSMS, ki je potekala po osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Delovne skupine bodo v juliju pripravile poročila o razpravah, kar bo služilo kot izhodišče za nadaljnji potek predkongresnega delovanja ZSMS v septembru in oktobru. Delegati za X. kongres bodo izbrani po končani predkongresni aktivnosti ter po njihovih prizadevanjih v teh razpravah. 9 Predsedstvo občinske konference ZSMS je izvolilo sekretariat, izvršilno-politično telo, ki ga vodi sekretar in šteje osem članov: Kodra, Kuret, Markovič, Semprimožnik, Spruk, Suhadolc, šeter in Zarnik. # V nedeljo, 16. julija pripravljajo mladi kmetijci, zbrani v aktivu mladih zadružnikov, tradicionalno tekmovanje grabljenja in košnje v Motniku. • Posebna delovna skupina pri OK ZSMS pripravlja osnutek medobičnskega sodelovanja s strani naše občinske konference, saj je medobčinski svet ZSMS ljubljanske regije trn v peti skoraj vsem ustanoviteljicam, predvsem zato ker ne more zaživeti v svoji pravi meri # Tudi mladi bomo v prihodnjem letu sodelovali s svojim programom v praznovanju 750 letnice Kamnika. Del programa je že pripravljen, vendar želimo iimveč pobud iz OO ZSMS. % V počastitev občinskega praznika bo 29. julija ob 18. uri Tek po ulicah Kamnika s startom na Trgu prijateljstva (za hotelom Malograjski dvor). Tek bo v treh kategorijah za mladinke in mladince (od 13. do 27. leta). Pričakujemo veliko udeležbo mladih iz OO ZSMS, športnih društev in klubov. • V Dobrepolju, na osrednji slovenski proslavi dneva borca, je na prireditvi prisostvovalo preko sto mladih iz kamniške občine, ki so se 4. julija s posebnim vlakom odpeljali na praznovanje tega našega velikega praznika. Sam izlet je bil prijeten, zato velja takšne pobude družbenorx>htičndh organizacij nadaljevati. Z. S. Franc Svetelj sprejel najboljše učence Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, je tudi letos sprejel najboljše učence iz vseh osnovnih šol v občini, iz gimnazije Rudolfa Maistra in posebne šole na Homcu. Sto-devetinštiridesetim odličnjakom je podelil knjižne nagrade za prizadevnost in marljivo učenje ter jim zaželel še nadaljnje uspehe. TURIZEM NA KRVAVCU Izvolili novo vodstvo ZSMS Na programsko-volilni konferenci občinske konference ZSMS Kamnik, ki je bila 11. maja letos, so izvolili novo vodstvo kamniške organizacije ZSMS. Za predsednika je bil izvoljen Iztok Kuret, za sekretarja Stane Zarnik in za člane predsedstva: Franc Burja, Dušanka Desnica, Vojko Drosk, Stane Hribar, Igor Jenko, Janez Kodra, Emil Kropivšek, Tatjana Marko, Janez Markovič, Barbara Pinterič, Franc Pogačnik, Iztok Povše, Miran Premelč, Joži Semprimožnik, Ivan Spruk, Zdravko Suhadolc, Borut Seter, Matjaž Učakar, Tomo Zapore in Benjamin Znidaršič. Iz dela izvršnega sveta IMENOVANE KOMISIJE Izvršni svet občinske skupščine je na svoji 5. redni seji imenoval nekaj stalnih in .začasnih komisij. Te bodo trdna opora pri njegovem delu, še posebej pri predlaganju možnih rešitev, ki zahtevajo temeljitejše analize in zahtevna strokovna opravila. V ospredju dela komisij je torej strokovnost, prav-gotovo pa tudi prevzemanje precejšnje odgovornosti za predlagane rešitve. Takšno delovno usmerjenost je poudaril predsednik izvršnega sveta Tone Pengov že na prvi seji komisije za urbanizem, gradbene komunalne in stanovanjske zadeve. Za predsednika te komisije je izvršni svet imenoval Marjana URHA, člani pa so: Albert ČEBULJ, Zvone LEMIČ, Janez MATJA-SIČ, Peter MIKUŠ, Boris NOVAK, Miha OGOREVC, Janez PETEK, Marija PIVK, Franc POGAČ AR, Boris RO-BIČ, Beno SITAR, Janez STRAŽAR, Jelka TOMŠIČ-REŠČIČ, Brane URŠIČ, Konrad VAVPOTIČ, Franc VI-DERVOL, Franc ZORE, Miroslav ZULE, Mirina ZUPANČIČ in Marko 2EROV-NIK. Izvršni svet je imenoval tudi druge komisije: za lovstvo je predsednik Matija JENKO, za drobno gospodarstvo Franc VIDER VOL, za ugotavljanje in ocenitev škod nastalih zaradi izrednih elementarnih okoliščin (Miha PREŠERN), za reševanje problematike delavcev, ki se vračajo z dela' v tujini (predsednik: Slavko ŠUŠTAR) itd. T. M. ŠE ENKRAT »PRITEGNITI MLADE" Krajevni organizaciji ZKS in SZDL Nevlje sta nam poslali odgovor na članek, ki je bil objavljen v zadnji številki našega časnika pod naslovom »Pritegniti mlade«. Njihov prispevek objavljamo v celoti. Predsednik KO SZDL Nevlje je osebno izročil Emilu Kropivšku vabilo za sejo IO SZDL, ki je bila 17. 2. 1078, in ga prosil naj mu izroči popisnice evidentiranih možnih kandidatov — mladincev. Predsednik ZSMS Nevlje mu je odgovoril, da imajo mladinci s popisnicami že vse urejeno na občinski organizaciji ZSMS, in da ga na sejo ne bo. Na sestanek 17. 2. 1978 je pri-Sel Miro Koprivšek brez popis-nic. Sestavljena je bila kandidatna lista, v kateri sta bila dva mladinca, eden iz Tučne in eden iz ZSMS Vrhpolje — Soteska. Na zadnji kandidacijski konferenci, kjer smo samo potrdili kandidatno listo za svet KS Nevlje, sta Marjan Zavasnik in Emil Kropivšek zahtevala, da se v listo vnesejo štirje mladinci iz ZSMS Nevlje. Pojasnili smo jima, da sta zamudila rok za sestavo kandidatne liste, kljub temu pa je bila lista razširjena še za enega mladinca. Odprta lista za svet KS je imela 18 kandidatov, med njimi 3 mladince in eno žensko, izvoliti pa je bilo treba 13 članov. Na volitvah ni bil izvoljen noben mladinec, tudi predsednik organizacije ZSMS Nevlje ne. Povprečna starost prejšnjega sveta KS je bila 50 let, sedanjega pa 43 let. Med izvoljenimi je 5 mlajših kot 35 let in 4 nad 50 let. Torej ne drži očitek pisca, »da je svet KS Nevlje monopol starejših krajanov«. Na kandidacijski konferenci ni bil sprejet noben enoten sklep, da OO ZSMS nima pravice kandidirati svojih štirih predstavnikov, kajti v listi sta že bila dva, tretji pa je bil vnesen v listo na kandidacijski konferenci. Poleg tega je bila lista odprta. Izmed evidentiranih možnih kandidatov je bilo največ zanimanja za svet KS, za druge dolžnosti p» ni bilo toliko zanimanja; nekateri so druge dolžnosti izrecno odklanjali. Pisec članka v Kamniškem občanu je vedel, da njegova trditev ne odgovarja resnici, zato se ni podpisal. Pripis uredništva: V pismu sta obe omenjeni krajevni organizaciji (ZKS in SZDL) kritizirali tudi uredniški odbor, ker prevzema in objavlja nepodpisane članke, v katerih blati člane ZKS in SZDL v KS Nevlje in neupravičeno napada delo družbenopolitičnih organizacij. Hkrati svetujejo, da uredništvo preveri članke, ki jih objavlja. Te trditve obeh omenjenih organizacij pa so popolnoma nepreverjene in neutemeljene, saj uredniški odbor Kamniškega občana odklanja objavo vseh nepodpisanih člankov, čeprav jih večkrat tudi sprejme. Točne naslove vseh člankarjev hranimo v uredništvu, ker večkrat objavljamo le kratice ali pa prispevke brez podpisa. Pod prispevek »Pritegniti mlade« se Je podpisala Veronika škalič, njen podpis pa je pri tiskanju izpadel. To seveda ne zmanjšuje odgovornosti člankarja, ki je pripravil zapis z nedavne konference ZSMS Nevlje, na kateri sta bila tudi Filip Jeras in Karel Svetic, sekretar OO ZKS in predsednik KO SZDL. Prepričani smo, da bodo na skupnem sestanku vseh družbenopolitičnih organizacij problem razčistili in hkrati ugotovili, zakaj v svetu KS ni mladih. Urednik Z Gimnazije: USPEŠNI GEOGRAFI 2e vrsto let na šoli deluje geografski krožek. V letošnjem letu smo imeli predavanja, vaje, ekskurziji, sodelovali pri gibanju »Znanost mladini« in imeli stike z Jamarskim klubom v Kamniku. Na vajah smo izdelovali razne diagrame in grafikone ter jih in-tepretirali. Predavanja so imeli člani krožka in povabljeni predavatelji. Tako so se zvrstila predavanja o lesni industriji v kamniški občini, turizmu na Veliki planini, Španiji, Grčiji, Krasu in kraških pojavih, Izraelu, o potovanju s kolesi po alpskih deželah in z mopedom po Maroku ter o Parizu in Nizozemski. Predavanja so trajala 1 do 2 uri. Nekatera so bila tudi v dveh delih. Udeleževalo se jih je okrog 26 dijakov. Posamezni člani krožka so sodelovali tudi v gibanju »Znanost mladini« in sicer: Boža Homar, 3. a, Alenka Ker-šmanc, 3. b, Tea Lukan 3. a, Miranda Mrčela, 2. d, Alenka Vav-potič, 2. e, s temo: Onesnaževanje narave v kamniški občini. Tea Lukan 3. a, s temo: Turizem na Krvavcu. Zdenka Borštnar, 3. a, s temo: Pšajnovica. Tatajana Leskošek, 2. c s temo: Oskrba šmarce z vodo. Posebno prvi dve nalogi sta se dobro uvrstili na tekmovanju v Ljubljani in sta bili poslani na zvezno tekmovanje v Nikšič, kjer sta dosegli lep uspeh. Mentor: Zeljka Zabrič S posebnim vlakom v Dobrepolje Na osrednjo slovensko proslavo ob dnevu borca, ki je bila v Predstrugi pri Dobrepolju, je Kamničane odpeljal poseben vlak. Organizator, občinska konferenca SZDL, ni pričakoval, da bo kar 360 občanov odšlo na proslavo, tako da je na mestni kamniški postaji celo vozovnic zmanjkalo. V Ljubljani so na »Kamničana« prišli še nekateri domačini, ki na proslavo niso mogli iti z drugimi prevoznimi sredstvi. Vsi udeleženci so pohvalili odločitev organizatorjev za železniški prevoz, zato bi kazalo ob podobnih priložnostih vedno pomisliti na naš vlak, za katerega smo si dolgo prizadevali, da nas zopet popelje v Ljubljano. —ur Krvavško skupino loči od zahodno ležeče Storžičeve skupine dolina Kokre, na vzhodu se globoko v gorski masiv zaje Kamniška Bistrica, na severu pa ga omejuje greben Grlntavčevc- skupine. Sama Krvavška skupina. Kamniških planin sestoji v glavnem iz petih planin. To območje je iz dotomita in diolomitiziranega apnenca. Krvavec ima že alpsko klimo. Padavine so sorazmerno skromne (naijimanj jih je v zimskih mesecih). Naklon pobočij je precej različen, tako da imamo na Krvavcu lahka smučišča (nagib do 25 odstotkov), srednje težka (nagib 25 do 45 odstotkov) in težka smučišča (nagib 45 do 60 odstotkov). Obenem je to območje eno najvišjih med zimskimi centri pri nas, kar zagotavlja dolgo obstoječo snežno odejo. Nezdravo mestno življenje sili ljudi v naravo in gore na aktivno rekreacijo. Dopu-stovanje in rekreacija sta bila nekoč pojem za razkošje, toda danes sta postala temeljna potreba množice delovnih ljudi. Krvavec je postal lažje dostopen šele leta 1958, ko je bila zgrajena dostavna dvo-sedežnica Zanjice — Gospin-ca. Z novo krožno kafoinsko žičnico leta 1973 je biH rešen problem dostave — ni bito več ozkega grla (900 oseb na uro). Pomen Krvavca povečuje bližina važnejših krajev (Ljubljana 29 — do 33 km, Kranj 15 — 17 km, Domžale 19 km, Kamnik 20 km, skorja Loka 25 — 27 km). V teh mestih živi okrog 25 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Prav zaradi bližine mest, dobrih cest in lahkega dostopa ima Krvavec pretežno enodnevne goste. To zahteva dobre zmogljivosti žičniških nrapnttiv. Obremeindt- ve nastopajo ob sobotah, ne deJjjoh, praznilkiiih in zimskil počitnicah (predvsem od 9 do 10. ure in od 13. do 14. ure). Nastajajočih »špic« vle čnice ne zmorejo, ker je njihova kapaciteta premajhna. Poleg tega problema je ve lika pomamjlkiljivost tudi pni-manjfcovanje gostinskih ob jektov. Dnevni gost potrebuje med smučanjem počiteK in prehrano. V zimskem času je bil nekajkrat zabeležen obisk med 3500 in 4000 gostov, Krvavec pa lahko nudi le 385 sedežev. Zelo majhno j« tudi število stacionarnih gostov, saj danes le-ti iščejo predvsem udobnosti, ki pa jih Krvavec v današnjern stanju ne more nuditi. Naslednju problem je ta, da je na Krvavcu leto razdeljeno na poletno in zimsko sezono, kar je za turizem zelo slabo. Poletnega turizma, ki ga je bilo v prvih letih po zgraditvi dostavne žičnice največ, je vedno manj v primerjavi z ziimskirn. Tako so tudi "cene razdelili na dve sezoni, toda to še ni rešitev. V prihodnosti nameravajo ta problem delno rešiti s plan-šarstvom. Predvsem pa bi bilo potrebno čimprej zgraditi rekreacijske objekte m ustrezne gostinske kapacitete. T. L. iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiii MALI OGLAS VARSTVO za 18^mesečnega fantka nujno iščem v Kamniku od 1. septembra dalje. Ponudbe na Kamniški občan Kamnik, Japljeva C pod »Dobro plačam«. NiiiiiiMHimiiiiiimiimmmmtimrmmimiH ONESNAŽEVANJE NARAVE V KAMNIKU Problem onesnaževanja v naši občini je vse bolj pereč, saj tako tovarne, kot naši občini je vse bolj pe-ajmo na okolico. Zato se nas je zbrala skupina deklet, ki je opravila nekaj nalog. Najprej smo obiskale tovarne in njihove obrate. Zanimalo nas je kaj storitjo, da bi onesnaženje zmanjšali na minimum. Neverjetno, toda v večini primerov so bih podatki zelo razveseljivi: »Mi ne onesnažujemo ne vode in ne zraka. To povzroča sosednja tovarna!« Torej, kdo je krivec, če to vsak zanika!? Druga naša naloga jie bila izvedba ankete med ljudmi. 180 anketirancev smo povprašali, kaj si oni mislijo o onesnaženju Kamnika., katere oblike jih najbolj motijo, kdo je po njihovem mnenju glavni krivec, kako bi preprečili to in nenazadnje, kakšno bo stanje v bodočnosti. Kot največje krivce onesnaženega zraka so ljudje navedli Utok, kar 88, čez Meso se jih je pritoževallo 22, 19 čez Titan, 14 čez Kaolin, 13 čez Stol in 12 čez Kemično industrijo Kamnik. Mladina se pritožuje predvsem zaradi divjih odlagališč smeti in aaamotene narave, starejše pa motijo predvsem cciesnažen zrak, hrup in smrad, številni občani se pritožujejo zaradi prevelike obremenjenosti glavne, Kidričeve ulice. Bolj kot osebna vozila jiih motijo tovornjaki, avtobusi ter »mularija«, ki se »haska po nnesUi v poznih večernih urah«. Pojavila s« je tudi zahteva po urejeni ob voznici, ki bi bistveno pripomogla k mirnejšemu življenju občanov ob hrupnih ulicah. Ljudje so našo akcijo pozdravili pohvalno. S svojimi pripombami so načeli prob lern makrconesnaževanja. Med to sodi kajenj« v zaprtih prostorih, ponočno petje, hrupne poletne veselice, uničena otroška igrišča ipd. Če bi hoteli vse skupaj povezati z eno besedo, bi se ta glasila: »Preidtiirno od besed k dejanjem!« B. H. OB NASTOPU AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA Sredi maja je na povabilo Študentskega kluba v Kamniku gostoval v kino dvorani Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Prav prijeten večer so nam pripravili in lahko je žal vsem tistim, ki si rvjShovega nastopa niso ogledali. Studentski pevski zbor Je bil ustanovljen v Ljubljani pred dvaintridesetimi leti, izšel pa je izpred vojne delujočega moškega pevskega zbora. V tem obdobju je zbor gostoval Sirom Jugoslavije, nastopal pa j« tudi v mnogih drugih državah, celo Ameriki in Kanadi. V svojem nastopu pod vodstvom Jožeta Fuersta v Kamniku so zapeli dvajset pesmi (nekatere so morali zaradi bučnega aplavza tudi ponoviti), med njimi tako šansone, partizanske in narodne pesmi, madrigale . . . No, in ko že govorimo o večjih ali manjših prazninah v dvorani, lahko rečemo, da bi vsa] študentje prišli na koncert, ki g« Je organiziralo študentska ort»-' nii:acija. Tako pa, ra^en pefiölce. ne du-' i ha ne slulM o njih. KAMNIŠKI OBČAN JULIJ 1978 STRAN 5 Domžalski in kamniški mladi tehniki v Novem mesti «WPW"l.......iiHimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiHimiiimiiiiiiiiiMira.....iiihiiiiiiiii......iiiiiiiimiiiiim.....iiiiiiimimmimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiim......um.......iiiiiiiuihiihiiihiiiiii| vi | NOVE IZKUŠNJE V Novem mestu je koncem maja potekalo II. Srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki je bilo hkrati počastitev 35-tetnice ZPJ, 25-letnice ZPM, JPl »narava zdravje, lepota«. XI. kongresa ZKJ in 35-iet-nice nove Jugoslavije pod geslom: MLADINA, PRODUK- GLAVARJEVA KNJIŽNICA V KOMENDI Le redkokomu je najbrž znana sicer nevelika, a zanimiva in za našo kulturno zgodovino pomembna Glavarjeva knjižnica v Komendi. Peter Pavel Glavar jo je zgradil skupaj z ostalimi prostori že leta 1952. Prostor ni velik, meri le 7x3 metre, na policah pa so zbrane poleg teoloških (teh je največ) tudi knjige z gospodarsko vsebino in z vsebino tedanjega kulturnega življenja, zatem juridične, filozofske, medicinske in geografske »bukve«. Precej je tudi rokopisov, med znanimi knjigami je celo inku-nabula — Biblija iz 1481. leta. Mnogo knjig je starih. Iz 16. stoletja jih je shranjenih 18, iz 17. stoletja 220, te 18. stoletja 1297, ostale pa so iz 19. in 20. stoletja, ohranjeni pa so tudi zemljevidi. Oprava v knjižnici je Se iz Glavarjeve dobe in tako si lahko obiskovalci ogledajo tudi njegovo pisalno miao. Oskrbnik te knjižnice Viktorijan Demšar prav rad razloži obiskovalcem, ki pa jih zaradi nepoznavanja te knjižnice! ni veliko, kako je ta zbirka nastala, kaj se je z njo dogajalo v teku stoletij in sploh o življenju Petra Pavla Glavarja. Zanimiva Je tudi soba pred knjižnico s starinsko opremo in s štirimi portreti, od katerih je na enem tudi Glavar sam. SONJA H. I TIVNOST, TEHNIKA, SLO. Iz 27. slovenskih mest je prišlo v Novo mesto 29 ekip, v katerih sta bila (po razpisu tekmovanj) po dva: letalska in brodarska modelarja, ra-ketarja, fototehnika, radioteh-nika, lovca na lisico, dva konstruktorja iz zbirke UT-1 Fi-scher in poročevalca v spoznavanju proizvodnega procesa, ki sta si ogledala potek dela v IMV Novo mesto. K^r pa je v ljubljanskih osnovnih šolah največ klubov mladih tehnikov in tudi v njih poteka največ različnih dejavnosti, so zastopale Ljubljano (Mestno Zvezo organizacij za tehnično kulturo Ljubljana) kar 3 ekipe, ki so se tudi najvišje uvrstile! Za popestritev in širjenje tehnične kulture v osnovno-šoJskih klubih mladih tehnikov je tudi v zadnjih dveh letih organizirala Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani strokovne seminarje za vodenje KMT, katerih so se udeležil: le nekateri mentorji in učitelji tehnične vragoje (>snovnih šol. Znova so ugotovili organizatorji, mentorji, učitelji tehnične vzgoje in družbenopolitični dejavniki v razgovorih: DA JE VSE PREMALO MENTORJEV ZA VODENJE KLUBOV MLADIH TEHNIKOV, KI SO PEDAGOŠKO IN STROKOVNO USPOSOBLJENI ZA TO DELO! Da, kjer pa je to uspelo, so uspehi izredni! Mladi tehniki iz Domžal in Kamnika so si pridobili novih izkušenj, novih prijateljstev in tudi novih načrtov za delo med mladimi tehniki v Novem mestu. Tod so kovali smernice dela za prihodnje ob svojiih mentorjih in vodjih klubov mladtih tehnikov osnovnih šol, ki so trdno zastavili svoje delo. Z željami, da si bodo zagotovili ekipno sodelovanje tudi na III. srečanju mladih tehnikov Slovenije 1979 v Slovenj Gradcu, bo potekalo njihovo delo še bolj načrtno opredeljeno. KA Kamniške OZD čestitaio vsem občanom ob občinskem prazniku GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, TOZD Kamnik LJUBLJANSKA BANKA — gospodarska banka Ljubljana, poslovna enota Kamnik Obrtno podjetje USLUGA Kamnik LONČARSKO PODJETJE KOMENDA MENINA, tovarna pogrebne opreme Kamnik — Šmarca KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Gostinsko podjetje PLANINKA KAMNIK Podjetje MESO KAMNIK ŽIVILSKA INDUSTRIJA ETA KAMNIK ŽITO LJUBLJANA, obrat Vesna v Kamniku Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik O frotir brisače 9 frotir plašče za dom in plažo £ modne kravate Industrija pohištva STOL Kamnik ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik Priporočamo storitve: — elektroinstalacijska dela — kovinsko instalacijska — vodovodno instalacijska — kovinsko toonstru'kcijska — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela Kemijska industrija »KAMNIK« Kamnik priporoča svoje izdelke RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski V2IGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilci, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE POLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija in vrečke, tiskane in netiskane ter nylon folija Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova 7 — motorne mesoresanice — druge proizvode za široko potrošnjo Kemična industrija »DONIT« Medvode, z n. sol. o. TOZD Kamnik PROIZVODNI PROGRAM TOZD »SVIT« — elektroinstalacijski materiali, dekorativna keramika TOZD »TRIVAL« — elektroizolacijsiki materiali, razni poliester profili, gumbi TOZD KEMOTISK — čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in Široko potrošnjo TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik n. sol. o. proizvaja: — fitinge črne in pocinkane — navadile in varnostne klučavnice s cilindričnimi vložki za stavbo in pohištveno mizarstvo — ulitke in tempeme litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo DONIT — tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov KOČNA, trgovsko podjetje na veliko in malo RUDNIK KAOLINA ČRNA KAMNIK iimiimiiiiHiiiiiimimiiim itiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitfiMiiiiuumtiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiHiiiniiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiimi^ Revitalizacijski načrt starega mestnega jedra Kamnika MNENJA OBČANOV (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kot eno od predijostnih nalog so anketiranci postavah tudi ureditev objektov in dejavnosti, ki bi bile namenjene »kulturi«. Dosedanje dejavnosti so po njihovem mnenju vse preveč razdrobljene, nezadostne ali nepravilno izkoriščene. Mestno jedro naj bi se uveljavilo po mnenju velike večine kot kulturno središče, tu naj bi nastal tudi »kulturni dom«, ki bi moral obvezno biti v samem centru. Z njim ali ob njem povezujejo tudi nujnost ustreznejšega galerijskega prostora, stalne galerije, razstavnega prostora, v katerem bi bili lahko posebej predstavljeni kamniški ustvarjalci. Nekateri predlogi ■a lokacijo omenjajo prostor nekdanjega Kamniškega doma. V zvezi s tem postavljajo tudi konkretne predloge, da bi v neizrabljenem delu frančiškanskega samostana uredili razstavni prostor, v njem pa nujno Predstavili javnosti eno od največjih kamniških dragocenosti — frančiškansko knjižnico. Nekateri povezujajo to idejo s hkrat-PO uvedbo študijske knjižnice v istih prostorih. Poseben problem je tudi »vendarle Po 30 letih ureditev muzeja« (ank. 1. 81, 84). Čeprav muzej na Zapricah sicer obstoja, vsa v anketi omenjajo le »Sadnikarjevo zbirko«, t°r©j zahtevajo predstavitev kraja in ne ne-*®gvinske transverzale«, morda netoKko Po.vzy.ru Ljubljane. Zelo širok odziv je naletel tudi poziv na razmišljanje o »zelenju« kot sestavnem delu mesta. Splošna ocena je, da je stanje zelenih površin v mestu nezadostno, preslabo vzdrževano in da je bilo izgubljenih precej dragocenih zelenic, sprehajališč in drugih odprtih rekreacijskih prostorov. Med tistimi zelenimi površinami, ki so še ohranjene, a bi jih bilo treba obnoviti, so med paiki največkrat imenovani Prašnikarjev drevored, Malograjski grič, park pri Spomeniku revolucije, park ob Zapricah, za samskim domom in na Kalvariji. Zn. zadnjega bi lahko rekli, da spada že v kategorijo novo predvidenih (predlaganih). Med sprehajališči je največkrat navedena obnovitev nekdanjega na levem bregu Bistrice, nad železniško postajo tor po Prešernovi ulici preko proge na Zale in naprej na Kaivarijo. Predlogi za sprehajališča skušajo zelo uspešno povezovati zelene rekreacijske površine v mestu z zunanijiimi. Tako predlagajo anketiranci obnovitev kolesarske steze ob zidu Podjetja Kamnik ter peš poti proti Mekinjam in Pe-rovemu. Med nujne nove pridobitve se jih največ ogreva za zasaditev dreves ob Bistrici in v zvezi s tem za ureditev poti tudi ob desnem bregu, dalje za enotno ureditev vrtov na šutni, za novo pot za samostanskim zidom preko Tructurna do 2al, za povezavo med Zfipricami in 2iilami ter za man še zelene nasade ob vhodu v mesto (pred osnov, no šolo, zdravstvenim domom itd.). Mnogo je tudi mnen', da je bilo nekoč v mestu samem več cvetja, Predvsem na oknih in balkonih ter da bi bilo treba za cvetlična nasade poskrbeti kot za sestavne dele ureditve trgov in ulic. Predvsem je izražena zahteva, da se že urejene nasade prav nikjer ne sme pustiti propadu in da se je treba dogovoriti za skupno akcijo olepšanja mesta tudi t gojenjem cvetja po balkonih in oknih. Postavljena je široka zahteva po izdelavi celovitega programa ozelenitve in po preverjanju stanja. Kot sestavni del zelenili površin se skoraj pri vseh pojavlja tudi vpra, sanje nujne obnove nekdanjega zdraviliškega kompleksa. Anketo, ki je zajela praktično vse prebivalce starega mestnega jedra Kamnika (149 stanovanjskih enot) lahko smatramo za absolutno preverjanje splošnega mnenja in za pomembno stopnjo v »odprtem projektiranju« revitalizacije mestnega jedra Kamnika, čeprav je bila izvedena z manjšo zamudo. Sedaj namreč ni bilo več tako aktivnega stika s problematiko, kot je bil tedaj, ko je neposredno tekla akcija topografjranja in temeljnih raziskav (razstava). Statistično ne pomeni le vzorca ampak celovit pregled. Vsebinsko je zajela dovolj široko področje vsebine, da se njeni rezultati enakovredno priključijo vsem drugim strokovnim analizam. Morda bi bilo treba organizirati podobno, čeprav z drugimi izhodišči in vprašanji, še anketiranje drugih uporabnikov mestnega jedra: vseh organizacij združenega dela, interesnih skupnosti, političnih forumov in tistih zunanjih uporabnikov, ki obravnavano mestno jedro koristijo kot del svojega prostora, čeprav so mnogi izmed navedenih že sodelovali tako v razpravah kot v pripravah študij. Tako bi dobili tudi drugi pogled na dileme v revitalizaciji mest-nega jedra Kamnika, saj so stalni prebivalci sicer res tisti pretežni del, za katere je načrtovana prenova, obenem pa tudi sami v svo;ih pripombah opozarjajo, da je to kompleksen problem. Vendarle izbor anketirancev predstavlja tisti del uporabnikov, ki bodo v akciji prenove vedno ostali najbolj angažirani. Na koncu naj dodam še nekaj besed o sodelavcih. Osnovno izhodišče je bilo pripravljeno na Fakulteti za arhitekturo v februarju 1977, dopolnitve m korekture sta opravila Zavod za spomenišuto varstvo v Kranju ter Krajevna skupnost Kamnik. Zadnja se je v celoti angažirala tudi za izvedbo (tov. Repanšek, febr. 1978) medtem ko je v analizah anketnega gradiva sodeloval Likar D., dipl. inž. arh. Podobna anketa, ki je bila pred leti opravljena ob snovanju revitaliizacijskega načrta Tržiča, je kasneje postala sestavni del načrta samega. Tako vrednost bo imela tudi kamniška anketa, le da jo bomo skušali dopolniti z dodatnimi, že omenjenimi anketami, morda ce-lo z neke vrste stalno obliko, ki bi omogočala redno preverjanje stanja revitelizacij-skega procesa ter dodajala nove ugotovitve, želje in zahteve vsakega posameznega uporabnika prenovljenega mestnega jadra Kamnika. Vsi ti rezultati bodo morah biti obvezno predstavljeni javnosti, pri tem pa bi bilo že danes treba opozorita na hkratni predlog anketirancev, da naj bi postallo glasilo, v katerem sedaj občasno izhajajo rezultati revitalizacije (Kamniški občan) bolj angažirano prav v tej smeri. Kot primerjavo bi želel navesti Kranj, kjer so se odločili za občasno tiskanje posebnega Biltena revitalizacije, ki ga dobivajo zastonj vsi uporabniki starega mestnega jedra in ki obenem predstavlja celotno gradivo revitaliiaaciij-skega načrta. Opravičiti se je vsekakor treba tudi za morda preveč strokovno predstavitev rezultatov ankete. Vendar je gradivo namenjeno tudi (in morda predvsem ... ) testi strokovni javnosti, ki naj bi iz njega razbrala možnosti in želje Kamničanov, da sami sodelujejo v načrtovanju svojega prostora, kar, je pogojevalo nujnost, da te predloge predstavimo in uveljavimo na enaki ravni kot vsa druga strokovna mnenja. ' ' (KONEC) dr. PETEK FISTEB SKRB ZA NAJMLAJŠE Ze v prejšnji številki Kamniškega občana smo lahko prebrali številne pripombe o varstvu okolja v pismu tovariša Cirila Kosa, ki ga je poslal kamniškemu Turističnemu društvu. Ena teh je bila tudi na račun neurejenih oiioških igrišč v našem mestu. Upravičeno jih lahko imenujemo »bojna polja pc bitki«, saj igriščem ;rs vtf niso podobna. Danes si na kratko og.ej-mo v besedi in sliki igrišče na Zapricah, ki je verjetno med novejšima Igrišči v Kamniku najbolj razdejano. Napaka je bila storjena že na začetku, ko so igrišče uredili. Tedaj bi prav gotovo morali prevzeti skrb zanj hišni sveti in vsi uporabniki in verjetno bi bilo še danes ohranjeno. Sicer pa »vsaka šola nekaj stane«, zato smo prepričani, da bomo po ponovni ureditvi igrišča bolj prijeli za vijeti in se vsi primerno aktivirali za ohranitev urejenosti igrišča,- ki bo našim najmlajšim omogočalo brezskrbno igro. Mlja DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Otrok se ne zaveda, da mu na polomljeni gugalnici preti nemajhna nevarnost. Odrasli otroci, pustite igrala najmlajšim in ne čakajte ter ne dovolite, da vas bodo šele vaši otroci »opomnili«, kakšne napake ste nekoč delali!!!! Priljubljeno drsanje po preluknjaneni toboganu lahko postane nevarna igra z življenjem. Ali bo bazen dovolj velik? Gradnja srednješolskega centra v Kamniku kar v redu napreduje. Toda kljub temu bi bilo mogoče še katero stvar uredili tako, da se ne bomo čez čas tolkli po glavi, ker v leni času nismo bili dovolj pametni, oziroma nismo upoštevali opozoril tistih, ki se na stvari kolikor toliko spoznajo. Oziroma, da se ne bi ponovila stara kamniška napaka, da stvari rešujemo polovično. Za ka,, pravzaprav gre? V srednješolskem centru je v načrtu tudi izgradnja zimskega plavalnega bazena. Vendar so predvidene mere tega bazena (menda 12x9 m) tako majhne, da ta bazen ne '«> mogel služiti za nič drugega kot za kopanje. Torej ne bi mogli v njem prirejati ne plavalnih, ne vaterpolo tekem. Naj še omenim, da morajo kamniški vaterpolisti, ki so dosegli velik uspeh s tem, da igrajo v medrepubliški ligi, trenirati v Kranju. Potreba po izgradnji zimskega bazena v Kamniku je iz leta v leto večja. Vendar tako majhen bazen gotovo ne bo mogel zadovoljili vseh potreb. Mar smo tako bogati, da bomo naredili dva zimska bazena? Enega za kopanje in drugega za tekmovanja in plavanje? Mogoče bi bilo o tem še čas dobro razmisliti. In še najnovejša anekdota o SŠC: »Na novem SSC bo pa res dobro poskrbljeno za pouk biologije. — »Kako to misliš?« — »Poglej samo, kako velik akvarij bodo imeli za zlate ribice!« K. fj. ASFALT DO DOMA Stanovalci Doma upokojencev so si že dolgo želeli, da bi bila njihova pot do Cankarjeve ulice do doma asfaltirana in primerno urejena. V preteklosti je bilo več nesreč upokojencev na tej poti, zlasti v zimskem času. Po poti pa vozijo poleg osebnih vozil obiskovalcev tudi tovorna dostavna vozila. Direktor doma je moral prošnje in zahteve upokojencev pogostokrat posredovati na različna pristojna mesta, vendar se je stvar uredila šele pred nedavnim. Krajevna skupnost Kamnik predvsem pa njen predsednik Franc Zore- Nande, sta pokazala polno razumevanja za želje upokojencev in pripomogla, da je bila cesta, ki jo je delalo Komunalno podjetje Kamnik, hitro "nared. Vsem so upokojenci zelo hvaležni. Slavnostna otvoritev poti je bila 28. junija. Čeprav je bilo vreme slabo, je na slovesnosti zaigrala kamniška pihalna godba »Solidarnost«, pod vodstvom predsednika Boža Matičiča in dirigenta Pegana Leandra. Vsi količkaj pokretni upokojenci, ki so mogli iz svojih postelj, so sedeli ob oknih in na balkonih ter uživali redek dogodek v njihovem domskem življenju. Pot je torej asfaltirana in ob njej so namestili tudi klopi. Ostala je le še želja, da bi ob poti namestili nekaj cestnih svetilk, cestišče pa naj bi bilo v zimskem času tudi pluženo in očiščeno. P. Cebulj Z zbora računovodskih in finančnih delavcev UVELJAVLJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V sredini maja so imeli člani društva finančih in računovodskih delavcev Kamnika in Domžal mini občni zbor, na katerem so pregledali svoje delo v preteklem obdobju. Društvo, ki leto« praznuje 20-obletnico ustanovitve je v svojem delovanju opravljalo izredno pomembno družbeno funkcijo, kar so tudi narekovale nagle spremembe družbenoekonomskih odnosov v naši družbi. Društvo združuje več kot (¡04) Članov iz obeh sosednjih občin. V uvodnem poročilu je predsednik društva Viljem Limoni poudaril, da je razvijanje In izpolnjevanje samoupravnega in družbenega dogovarjanja postalo vsakdanja |n ik a pri reševanju družbenih In samoupravnih problemov v nxši družbi. Nove naloge pa je pred računovodske in finančne delavce postavil zakon o združenem delu. ki terja pravičnejšo delitev skupno ustvarjenega dohodka v naši družbi. Društvo si je posebno prizadevalo za usposabljanje svojih članov , saj mora finančno poslovanje slediti hitremu razvoju naše družbe. Poudariti moramo tudi nenehno skrb za posodabljanje poslovanja Sicer na v združenju delujejo pole? upravnega odbora, nadzornega od bora in čas tnega razso■ diš,-;i Še komisije za strokovno izobraževanje, za finančne knjigovodje, za ekoromska vprašanja in komisija za članstvo. Na občnem zboru so tudi podelili priznanja društva. 10 zlatih. 9 srebrnih in 10 bronastih plaket. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamo, stare mame in prababice Frančiške Vavpetič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko prekrasnega cvetja ter BUD. ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebej se Eahvaljuiemo dr. Staretu za njegovo pomoč na domu. Lepa hvala tudi govorniku Društva upokojencev Kamnik, pevcem in župniku za pogrebni obred. VSI NJENI Kamnik, 5. julija 1978 ZAHVALA p., dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra in teta Slavka Šinkovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom. Vsem in vsakomur, ki je v teh dneh delil z nami našo neizmerno bolečino in nas hrabri', v težkih trenutkih, naša prisrčna hvala. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in obsuli njen grob s cvetjem in venci. Žalujoči: hčerka olga, sin Franci, mama, sestra Marija z družino In drugo sorodstvo Sklicane seje zborov skupščine občine Kamnik Predsednik dmiloenopolitičnega zbora Slavko Ribaš je sklical sejo zbora za ponedeljek, 24. julija 1978 z naslednjo točko dnevnega reda: Stališče k predlogu odločbe o ukrepih družbenega varstva v Tovarni usnja Kamnik Predsednik zbora zrduženega dela Slavko Rajh in predsednik zbora krajevnih skupnosti Vlado Osolnik sta sklicala skupno zasedanje obeh zborov za torek, 35. julija 1978 z naseldnjo točko dnevnega reda: Sprejetje odločbe o ukrepih družbenega varstva v Tovarni usnja Kamnik. IZOBRAŽEVALNI CENTER RUDOLFA MAISTRA DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK razpisuje za šolsko leto 1978-79 naslednje redne oblike izobraževanja odraslih: OSNOVNA ŠOLA Vpisujejo v 5., 6., 7., 8. razred osnovne šole za odrasle, šolanje traja za vsak razred 20 tednov, pouk pa je 4 do 5-krat na teden. V enem šolskem letu lahko us- no končate dva razreda osnovne šole. Šolanje na osnovni šoli je brezplačno? TEHNIŠKA STROJNA ŠOLA Tehniška strojna šola izobražuje za poklic strojni tehnik. Namenjena je kandidatom, ki so pred tem uspešno končali poklicno kovinarsko šolo in se žele izobraževati ob delu. Šolanje poteka po prilagojenem triletnem programu. POKLICNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA Šolanje na administrativni šoli po dopisni metodi traja dve leti. Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola. Pouk bo dvakrat na teden po 5 ur. Kandidati, ki so že prej uspešno končali prvi letnik poklicne administrativne šole, imajo možnost vpisa v drugi letnik, ki bo tudi organiziran v Kamniku. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA Šolanje traja štiri leta in poteka po dopisni metodi Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola. Pouk bo organiziran dva ali trikrat na teden po pet ur. V Kamniku bo organiziran tudi 4. letnik ekonomske srednje šole, ki jo bodo lahko obiskovali kandidati ki so uspešno končali 3. letnik v Kamniku ali kje drugje. POSLOVODSKA ŠOLA TRGOVSKE STROKE V poslovodsko šolo trgovske stroke se lahko vpišejo kandidati, ki so končali šolo za prodajalce in imajo vsaj 3 leta prakse. Pouk bo organiziran v večernih urah in ga bodo lahko obiskovali tudi zaposleni, ki delajo v popoldanskem času. šolanje bo trajalo dve lati. Prijave za vse oddelke omenjenih šol sprejema Delavska univerza Kamnik, Maistrova 2 do konca avgusta 1978. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobite osebno ali po telefonu 831-452. Kandidate vabimo, da z vpisom pohitijo. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi priljubljenega moža in očeta Antona Poljanska se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin in ga pospremili na njegovi prerani zadnji p.itl. Hvala Komunalnemu podjetju Kamnik za pomoč pri organizaciji pogreba. Prav tako iskrena hvala članom delovnega kolektiva in predsedniku krajevne skupnosti Sfla za ganljive in poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevskemu zboru iz Tuhinja za žalostinke. Pose be.i si zahvaljujemo duhovščini za opravljeni pogrebni obred in tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami soču-vali. 2alujočt: žena Ančka, hčerka Olga in sin Branko KAMNIŠKI OBČAN JULIJ 1978 9TRAN 7 Krajevni praznik V krajevni skupnosti Srednja vas se že pridno pripravljajo na praznovanje krajevnega praznika, ki bo v nedeljo, 23. julija. Ze zgodaj popoldne, ob 13.30, bodo na vajah pokazali svoje znanje člani enot civilne zaščite in gasilci. Ob 14. uri pa bo skozi kraj krenila povorka, na kateri bodo številni krajani na vozovih prikazali stare običaje, obrtne dejavnosti in napredek v tej krajevni skupnosti. Pol ure kasneje bo v kulturnem domu svečanost s kulturnim programom, nato pa veselo rajanje. Na svečanosti bodo nekaterim najzaslužnejšim krajanom podelili bronasta priznanja OF za prizadevno ln aktivno družbenopolitično delo. Na praznovanje pa bodo povabili tudi vse starejše občane (nad 60 let), katerim bodo posvetili še posi bno pozornost in sprejem. PODELITEV PRIZNANJ Krajani Črne in delavci Hudnika kaolina so v nedeljo julija skupaj praznovali na Vegradu. Skupino praznovanje so organizirali ob dnevu rudarjev, v počastitev Dneva borca in praznika KS črna 9. julija. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Gozd, pevski zbor osnovne šole Stranje, pevski zbor »Svoboda« iz Črne in mladinci iz Črne. Predsednik KS Črna, Anton Kladnik, je nanizal uspehe krajevne skupnosti v preteklem letu, ki se kažejo predvsem v dograjevanju vodovodnega omrežja, za prihodnje leto pa imajo v programu izgradnjo trato postaje na Gozdu. Štefan Ungar, direktor Rudnika kaolina je poudaril v svojem nagovoru nujnost sodelova- Pomoč delovnih organizacij krajevnim skupnostim NAJVEČ ZA VODOVOD To samoupravnem sporazumu o sofinanciranju planov krajevnih skupnosti so delovne organizacije v letošnjem letu prispevale po 500 dinarjev na zaposlenega delavca. Tretjina zbranih sredstev je bila namenjena za solidarnostno pomoč krajevnim skupnostim pri gradnji vodovodov in za zboljšanje električne napetosti. V letošnjem letu je bilo v solidarnostnem skladu zbranih 1.045.000 din, ki so jih na skupnem sestanku predstavnikov delovnih organizacij in predsednikov svetov krajevnih skupnosti dodelili i kot solidarnostno pomoč tistim krajevnim skupnostim, ld grade vodovode in elektroenergetske objekte. Krajevni skupnosti Seda je bilo dodeljeno 70.000 din za nja delovne organizacije in j dograditev vodovodnega oro Petdesetletne vezi Zopet sta stopila pred matičarja Nežka in Franc Rems iz Kamnika. Po petdesetih letih je njuno zvezo ponovno sklenil Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, ki jima je zaželel, da bi v trdnem zdravju, sreči ln zadovoljstvu preživela še mnogo let skupnega življenja. Čestitkam ob visokem jubileju zakoncev Rems se pridružuje tudi uredništvo Kamniškega občana. krajevne skupnosti pri reševanju skupnih problemov. Tako sodelovanje pa bo potrebno tudi s KS Kamniška Bistrica predvsem pri reševanju problema varstva okolja in zraka. Krajevna organizacija SZDL je na svečanosti podelila šest priznanj OF zaslužnim krajanom in organizacijam. Priznanja so prejeli: Milena Romšak, učiteljica v osnovni šoli Gozd zadek) v RK, Mihaela Spmk, zaposlena v Titanu, za delo na področju SLO, Stane Leskošek, rudarski nadzornik, za delo v svetu KS ln družbenopolitičnih organizacijah, Jernej Pančur, kmetovalec iz Gozda, za delo v KS in SZDL, pevsko društvo »Svoboda« iz Črne, ki s presledki deluje od 1946 leta in prostovoljno gasilsko društvo Gozd, ki deluje od leta 1936. Rudnik kaolina pa je podelil priznanje reševalni ekipi za njeno požrtvovalnost ob lanski rudarski nesreči. Posebna priznanja za prizadevnost v reševalni akciji ob lanskoletni nesreči v rudniku pa so prejeli rudarji: Ivan KtoAoJak, Stane Osolnik, Jože Bezovtšek in Pavle Omov-šek. Krajanom Črne in delavcem rudnika je ob njihovem prazniku čestital predsednik občinske skupščine Franc Svetelj. maj režja, 70.000 din pa za gradnjo transformatorja Kavran —Markovo. Krajevni skupnosti Vranja peč 70.000 din za gradnjo vodovoda v Spodnjih Palovčah, krajevni skupnosti Spitalič 150.000 din za gradnjo vodovoda Zg. Okrog, krajevni skupnosti Nevlje 36.000 din za dograditev vodovoda Hrib in 100.000 din za dograditev vodovoda Tuč-na—Briše, 70.000 din za gradnjo TP Kavran in 80.000 din za gradnjo TP Olševek in daljnovodu, krajevni skupnosti Tunjke za dograditev vodovoda 50.000 din, krajevni Nov gasilski dom v Stranjah so odprli ob krajevnem prazniku. skupnosti Kam. Bistrica 130.000 za gradnjo vodovoda Zakal, krajevni skupnosti Tuhinj 90.000 din za dograditev vodovoda Cešnjice, krajevni skupnosti Volčji potok 100.000 din za gradnjo TP in daljnovoda v Rudniku in krajevni skupnosti Šmartno 30.000 din za rekonstrukcijo električnega omrežja v Sidc-lu. Zahtevkom krajevnim skupnostim za solidarnostno pomoč pri asfaltiranju in vzdrževanju cest zaradi omenjenih sredstev ni bilo mogoče ugoditi. ML Nova delovna zmaga OBNOVUENI GASILSKI DOM V Stranjah so pretekli mesec izročili svojemu namenu prenovljen gasilski dom in tako so tudi gasilci prispevali k praznovanju krajevnega praznika KS KaL.inis.ka Bistrica svoj delež s pomembno delovno zmago. V domu, katerega obnova je stala skoraj 300.000 din, vloženih pa je bilo tudi okoli 7000 ur prostovoljnega dela, bodo poleg gasilcev našli svoj prostor tudi pripadniki civilne zaščite, dvorana v zgornjih prostorih pa bo lahko služila tudi ostalim organizacijam in društvom v krajevni skupnosti. Pretekli mesec so praznovali tudi gasilci iz šmartne-ga v Tuhinju, ki so slavili 70-letoiioo gasilskega društva. Ob tej priliki so najstarejši in najzaslužnejši člani društva prejeli zaslužena priznanja Gasilske zveze Slovenije ln občinske gasilske zveze. maj KAMNIŠKI UPOKOJENCI NA IZLETU Društvo upokojencev Kamnik je prve dni junija priredilo uspeli izlet, ki se ga je udeležilo 42 upokojencev. Izlet je potekal po skrbno pripravljenem programu. Iz Ljubljane smo krenili preko Beograda— Bara—Budve—Cetinja oz. Lovčena— Kotorja—Dubrovnika in Splita s povratkom preko Zagreba in Ljubljane. Pot nas je vodila skozi zanimiva področja naše Prelepe domovine. Med vožnjo smo se ustavljali in ogledovali nekatere znamenitosti. V Beogradu smo obiskali muzej »25. maj«, kjer smo 8i» gledali bogato zbirko najrazličnejših eksponatov iz ce tega sveta, ki jih je na svojih potovanjih sprejemal Predsednik Tito od gostiteljev. Med njimi vzbujajo po sebno pozornost številne sta-fefcne palice, ki jih naš predsednik Tito že vrsto let sprejema ob rojstnem dnevu. Obiskali smo tudi spomenik J* grob neznanega junaka *° narodni park na Avali. Na Avali smo si ogledali tudi •"■asni monumentalni spome-**• posvečen letalski nesreči r,iske delegacije, namenjene proslavo obletnice osvo-bo*tve Beograda. Beograrj—Bar Tretji dan smo krenili po j* najlepši in najzanimivej-* železniški progi v Evropi ?d Beograda do Bara. Proga v celoti elektrificirana, po pa nezdržino hiti in vi- juga bra vlak skozi krajše in daljše predore ter mostove, nad katerimi kar ostrmiš, ko prečkajo nad sto metrov globoke prepade. Ob koncu vožnje čez gorske predele se znajdeš v ravnini irnpozantnega glavnega mesta Črne gore — Titograd. V nadaljevanju vožnje čez Titograjsko ravnino, zasajeno z iglavci in po nasipu čez močvirja Skadarskega jezera, smo se pripeljali v Bar, z le pim pristaniščem v Črnogorskem primorju. Z avtobusom ob obali smo mirno Sv. Štefana in Milo-čera ter ostalih krajev prispeli v Bečiče, predmestje Budve s celo kopico modernih hotelov. Bar—Cetinje—Lovčen Iz Bečičev smo četrti dan krenili z avtobusom v glavno mesto Cme gore — Cetinje. V tem visokogorskem mestecu z 12.000 prebivalci jc veliko zanimivosti, ki jih je vredno pogledati. Naš končni cilj v tem delu Cme gore je bil najvišji hrib — Lovčen oziroma Jezerski vrh 1660 m nad morjem, kjer počiva vladika in pesnik Petar II. Petrovič Njegoš. Po ljudskem pripovedovanju si je Njegoš izbral to zadnje prebivališče na najvišjem vrhu, od koder hoče biti večni vladar Črne gore. Zal nam ni uspelo priti do njegovega prestola, ker je bila cesta od plazu zasuta in zaprta. Ko smo mavzolej opazovali iz doline, oddaljene 7 km, so se nad to goro zgrinjali tem-1 ni oblaki z grmenjem. Ta,! skoraj vsakodneven pojav v' poletnem času imenujejo Ce-tinjčani za svojo »narodna glasba«. Cetinje—Boka Kotorska S Cetinja nas je pot vodila po serpentinah navzdol v Kotor, ki leži v zalivu Boke Kotorske. Razvoj tega mesta je hil v preteklosti odvisen od pomorstva, sedaj pa je turistično mesto in pristanišče z raznimi znamenitostmi. Zanimiv je stari del Kotorja, ki je obdan z debelimi zadavi in kulami. Za Kamni čane je Kotor zanimiv tudi zaradi tega, ker ga v svojih spominih opisuje kamniški rojak, pisatelj in slovanski Ahasver, Radivoj Peteri in Petruška ki ker je kamniška občina pobratena s tem mestom. Po ogledu zanimivosti Kotorja nas je pot vodila proti DubiOTnilku. Boka Kotorska— Dubrovnik Med potjo smo na pobudo tajnika društva Petra Klavči-ča, nekdanjega aktivnega mornarja, obiskali enega najstarejših pomorščakov, kapitana bojne ladje Miroslava Stiimbergerja v Baošičih. Danes je star 92 let, že 40 let v pokoju in tipični samotar. Sprejel nas je zelo ljubeznivo ter nam razkazal svoj »gradič«. V svojem vrtu ima tudi tablico z napisom »Ne gazi zmije« (ne pohodi kače). Zanimivo pri tem je, da si je kapitan gradič sam zgradil. V notranjosti tega enonad-stropnega gradiča je sam muzej z več sto primerki iz pomorstva: od njegovih odlikovanj, uniform, sabelj, raznih rekvizitov, nagačenih kač do amfor, in posod, v katerih so Rimljani prevažali vino in olje. Kapitan nam je v duhovitih šalah pripovedoval o svojih doživetjih na morjih sveta, ki jih je prekrižaril po dolgem in počez. V biseru Jadrana V nadaljevanju vožnje smo se peti dan znašli v Dubrovniku. Dubrovnik je zaradi milega podnebja, številnih zgodovinskih spomenikov eno najpomembnejših jugoslovanskih Uirističnih in letoviških središč. V jutranjih urah smo si kar iz avtobusa ogledali nekatere znamenitosti. Zal, je bilo premalo časa, da bi si ogledali kaj več. V Gružu nas Je čakala ladja oSlavija II« s katero smo nadaljevali pot. Srečna ura in mirno morje Celodnevna vožnja s »Slavijo« se je nadaljevala proti Splitu. Ob pristanku v Kor-čuli smo se nadejali, da se bomo srečali s članom društva iz Kamnika, ki živi na otoku Korčula, s tov. Pav-škom, toda izgleda, da je obvestilo prepozno prejel. Ob obali in mimo večjih ali manjših otokov, ki jih je na Jadranu čez 700, je vožnja zelo pestra in nadvse prijet- na. Mimo Korčule in Hvara smo prispeli v Split. Tu smo si že v nočnih urah ogledali razne znamenitosti Splita, predvsem pa čudovito Diokle-cianovo palačo. Pozno ponoči smo se z vlakom odpeljali skozi Zagoro in Liko proti Zagrebu in naprej v Ljubljano, kamor smo prispeli zadovoljni, z najboljšimi vtisi ln spomini na prelepe in nepozabne doživljaje. Posebnost je brila tudi v tem, da smo imeli ves čas lepo vreme, kar je letos prava redkost. Prav gotovo zasluži vso pohvalo organizator tega lepega izleta, tov. Peter Klavčič, tajniku društva upokojencev. Posebno priznanje mu gre za skrbno in pestro sestavo celotnega programa in organizacijo Izleta. Za njegovo požrtvovalnost, razpoloženje in humor, s katerim je skrbel, za dobro počutje udeležencev izleta smo mu še posebno hvaležni. Vso pohvalo zasluži tudi predstavnik »Viatorja«, ki nam je ves čas izleta razlagal zgodovinske in druge zanimivosti posameznih kr?jev. Takih izletov si še večkrat želimo) JOSIP NOVAK ^•wrtr.j Igr« delavcev lesne Industrije Slovenije STOL OSVOJIL PETO MESTO V organizaciji SD Slovan iz Ljubljane so bile v Športnem parku na Kodeljevem končane devete letne igre delavcev lesne industrije Slovenije. Sodelovalo je 1663 športnikov iz 53 organizacij združenega dela. Tekmovalo se Je v sedmih panogah. Zastopstvo Stola je zasedlo v skupni uvrstitvi 5. mesto tako so za eno mesto poslabšali lanskoletni uspeh, treba pa je reči, da so osvojili dve točki več kot lansko leto (202). Nepričakovano, ^oda zasluženo Je slavil Elan iz Begunj. ; Vrtilni red prvih petih: S 1. Elan Begunje 222 točk, 2. Meblo —' Nova Gorica 219 točk, 3. Brest — Cerknica 214 točk, 4. Slovenija les — trgovina 205 točk, 5. Stol — Kamnik 204 točke. Po posameznih panogah pa je uvrstitev ekip Stola naslednja: Mali nogomet: Prvo mesto: Slovenijales — trgovina — Stol 36 mesto 10 točk. Odbojka — moški: Prvo mesto Bled OG; Stol 7. mesto — HO točk. Nastopilo je 212 ekip. Odbojka — ženske: Prvo'mesto — GLIN Nazarje; 7. mesto Stol — 4 točke. Nastopilo je 19 ekip. Kegljanje moški — ekipno . Prvo mesto Brest 113157 podrtih kegljev. Stol 13. mesto — 30 točk M87 podrtih kegljev. Nastopilo je 44 ekip. Med posamezniki je Pestotnik A. zasedel dobro 11. mesto, medtem ko je zmagal Velišček — Brest s 251 podrtimi keglji. Kegljanje ženske — ekipno: Prvo mesto Novoles — Novo mesto 999 podrtih kegljev; Stol 8. mesto 943 podrtih kegljev — 18 točk. Nastopilo je 26 moštev. Med posameznicami Je bila najboljša Bohinc Ana — Lipa Ajdovščina s 215 podrtimi keglji, pri Stolu pa Osolin Veronika s 184 podrtimi keglji. Balinanje: Prvo mesto GG Postoja; Stol 15. mesto — 10 točk. Nastopilo 24 ekip. Streljanje — moški: Prvo mesto GG Postojna z 872 krog; Stol 2. mesto z 852 krogi — 40 točk. Nastopilo Je 3« ekip. Med posamezniki lahko pohvalimo Petra Bertonclja saj je izmed 190 strelcev dosegel najboljši rezultat IJ3 krogov. Streljanje — ženske: Prvo mesto Lip — Slovejnske Konjice s 472 krogi; Stol 8. mesto s 394 krogi — 18 točk. Nastopilo je Med posameznicami je bila daleč najboljša Batagelj iz Mebla s 169 krogi, medtem ko je bila najboljša iz Stola Stebetova s L50 krogi. Balinanje je bila ena izmed zanimivih panog devete »lese-niade« v Ljubljani. NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL VINKA DOBAJA — VIKA V organizaciji Nogometnega kluba Virtus je bil na Duplici nogometni turnir za pionirje, mladince in člane. Povabljeni so bili klubi ia domžalske in kamniške občine. Tekmovanja za pokal Vinka Dohaja, je štelo tudi v počastitev občinskega praznika. Nastopilo je okrog 100 članov iz šestih klubov. REZULTATI: mladinci: 11. (. 197« predtekmovanje KAMNIK — PARTIZAN (Lukovica 5:2 (0:2 > VIRTUS — PARTIZAN (Lukovica) <»:0> za 1. in 2. mesto KAMNIK — VTRTUS 2:1 (1:0) Igralci Kamnika so tako kot lansko leto zasluzeno zmagali. Prika- zana igra veliko obeta za prihodnje delo. člani: 18. 6. 1978 predtekmovanj o: DOMŽALE — MENGEŠ 2:1 (1:0) VIRTUS — KAMNIK 1:2 (0:1) za 3. in 4. mesto VIRTUS — MENGEŠ 1:8 (1:4) za 1. in 2. mesto: KAMNIK — DOMŽALE 1:1 (0:1) po 11 m 3:4 Zmagovalec članskega turnirja je moštvo Domžal saj Je prikazalo najboljšo igro. Vse tekme je vodila sodniška trojka Barašič — Ljubljana, Nikolič — Mengeš, Vrtačnik — Domžale, pionirji: predtekmovanje: VliRTUS — KAMNIK 1:4 (0:2) MENGEŠ — KOMENDA 5:2 (2:1) za 3. in 4. mesto: VIRTUS — KOMENDA 5:0 (0:0) za 1. in 2. mesto: KAMNIK — MENGEŠ 12:4 (7:3) Pionirji Kamnika so zanesljivo osvojili prvo mesto. Tekme so sodili Vogrinc, Torkar, Poljanšek vsi Kamnik. Vse prouvrščene ekipe so dobile prehodni pokal. A. PERCIC Pionirji Kamnika premočni zmagovalci domžalsko-kamuiške nogometne lige. Zbrali so 32 točk in zasedli prvo mesto z visoko razliko v zadetkih (138:20). šah — moški: Prvo mesto TM Slovenj Gradec; Stol drugo mesto — 26 točk. Nastopilo je 24 ekip. Sah — ženske: Prv» mesto Lesna Slovenj Gradec; Stol fi. mesto — 4 točke. Nastopilo je 9 ekip. Namizni tenis — moški: Prvo mesto Javor Pivka; Stol 9. mesto 19 tačk. Nastopilo je 27 moštev. Namizni tenis — ženske: Prvo mesto GG Brežice; Stol 10. mesto — 8 točk. Nastopilo je lr7 moštev. Z doseženimi rezultati celotnega zastopstva Stola smo lahko zadovoljni, saj se le kaže napredek lanskega leta. Iz rezultatov je razvidno, da so ekipe svoja mesta popravila. Letos je bila konkurenca zelo izenačena saj za zmagovalcem zaostajamo le 118 točk. Treba je reči da so Brestovci (lanskoletni zmagovalci s 248 točkami zasedli šele tretje mesto in da bi glede na prikazane igre Stol z malo športne sreče lahko posegel po najvišjem naslovu. Boljši rezultati posameznih panog so bili doseženi tam, kjer je bil organiziran reden trening in kjer so bili pogoji treningov lin obiskov dobri (odlbotj-ka) Prihodnje športne igre bo pripravil Novoteks iz Novega mesta. A. PERCIC OBMOČNO PRVENSTVO V ROKOMETU V soboto. 3. 6. 1978 in v sredo 7 . 6. 1978 je rokometni klub Kamnik organiziral območno prvenstvo Domžale — Kamnik v rokometu za pionirje in pionirke. Tekmovanje je potekalo na igrišču osnovne šole Toma Brejca v Kamniku. V soboto, 3. 6. 1978 so se pomerili pionirji. Tekmovanja so se udeleždle štiri ekipe. Osnovna šola J. Kersnik — Budo (privak domžalske občine), osnovna šola J. Vega — Moravče (dirugcuvnsčena ekipa iz domžalske občine) ter prvo in ctaugoumuščom ekipi občinskega prvenstva v Kamniku — osnovna šola Frana Albrehta ter osnovna šola Toma Brejca. Tudi talorat je bilo vreme organizatorjem naklonjeno. Nekoliko nepričakovano, vendar zasluženo je naslov dbmočnega prvaka osvo. jila. ekipa osnovne šole J. Kens-nik iz Brda pri Lukoviel. Zmagovalna ekipa je prejela pokal RK Kamnik, vse nastopajočo vrste pa diplome. REZULTATI — PIONIRJI: OS J. Kersnik : OS Toma Brejca 16:16 (7:5) OS F. Albrehta : Oš J. Vega 15:9 (6:5) OS J. Kersnik : OS J. Vega 21:17 (112:10) OS F. Albrehta : OS T. Bretjca 12: lil (6:6) OS T. Brejca : Oš J. Vega 18:12 (7:6) Oš J. Kersnik : OS * Albrehta 14:10 (8:5) Vrstni red: 1. J. Kersnik (5), 2. F. Albrehta (4), 3. T. Brejca (3), 4. J. Vega (0). V sredo, 7 . 6. 1978 pa so tekmovale pionirke. Stpet so se med seboj pomerile prvo in dtrugouvr-ščene ekipe, obeh občin. To so bite ekipe: Oš J. Kersnik — Brdo (prvak domžalske občine). Oš Dob (drt^ouraiščena ekipa iz domžalske ofočine), prvak občine Kamnik — Oš Toma Brejca in OS Frana Albrehta (dinigouvrščena ekipa iz kamniškega občinskega prvenstva). Prijetno vzdušje na igrišču je nekoliko pokvarila nešportna poteza trenerja igralk iz Doba, ki je zaradi »napake« sodnika s svojo ekipo zapustil igrišče, kljub vodstvu s 4:2. Komisija je odločila tekmo z rezultatom 10:0 v korist OS F. Albrehta, ki je bila v tem srečanju nasprotnik OS Doba. Naslov območnega prvaka in s tem pokal RK Kamnik pa je zasluženo osvojila ekipa OS Toma Brejca, ki je premagala vse svoje nasprotnike in tako osvojila vse možne točke. REZULTATI — PIONIRKE: OS T. Brejc : OS F. Albreht 6:3 (3:0) OS J. Kersnik : OS Dob 7:2 (3:2) OS T. Brejc : OS Dob 7:3 (2:2) OS J. Kersnik : OS F. Albreht 5:« (3:4) OS F. Albreht : OS Dob 10:0 (b. b.) OS T. Brejc : OS J. Kersnik 5:3 (3:0) Vrstni red: 1. OS T. Brejc 6, 2. OS F. Albreht 4, 3. OS J. Kersnik 2, 4. Oš Dob 0. Na koncu velja omeniti, da smo videli zanimive in lepe boje, da je bila organizacija tekmovanj dobra. Za prizadevnost zasluži posebno pohvalo trener Milan Ke-rec Ce bo RK Kamnik nadaljeval z uresičevanjem tako zastavljenega načrta, se kamniškemu rokometu spet obetajo boljši časi. fo M Franci Kavčič iz Radovljice v preskakovanju ovir za memorial Alenke Konjske dirke v Komendi TRETJIČ USPELO Prizadevni delavci Konjeniškega kluba Komenda letos z organizacijo konjeniške prireditve res niso imeli sreče. Zaradi dežja so morali napovedane dirke kar dvakrat preložiti. Vztrajnost pa se jim Je obrestovala, saj si je konjeniško prireditev v nedeljo, 9. Julija ogledalo več tisoč ljudi. Na programu je bilo kar 11 točk, med njimi preskakovanje zaprek za »memorial Alenke Žnidar«, sedem tekem kasačev, ravna galopska dirka in dirka kmečkih delovnih konj. Na stezi komendskega hipodroma se je pomerilo preko 80 konj iz vseh znanih klubov v Sloveniji, razen iz Šentjerneja in Bizeljskega. Lep uspeh so dosegli tekmovalci domačega konjeniškega kluba, katerim je častni predsednik Janko Juhant. podelil kar lepo število pokalov. V obeh delih preskakovanj zaprek je brez kazenskih točk zmagal Vlado Rančigaj v sedlu SAVANE (KK Ljubljana), drugi je bil s 4 kazenskimi točkami Matjaž Cik v sedlu TAJGE (KK LJubljana), tretji Franci Kavčič v sedlu DEČKA (ŠD Radovljica) z 8 kazenskimi točkami itd. Nastopilo je 1.1 tekmovalcev. Denarni handicap za 3 do 12-let-ne kasače na progi 1800 m I. del: I. Konj DLNO (vozač Ivan Kosec — Komenda) kilometrski čas 1,37,3. 2. MINDINA (Konrad Hojs — Ljubljana) 1,33,3. 3. POLIS (Vlado Znidaršlč — Staranova vas) 1,36,1 itd. II. del 1. ANUŠKA (Vlado Rančigaj — Komenda) 1,36,6. 2. PINA III. (Tine Jagodic — Komenda) 1,34,2. 3. FINESA (Jože Sršen — Ver-žej) 1,38,9. Časovni handicap za 3 do 12-letne kasače na progi 1800 m: 1. DISA (Marko Slavič ml. — Ljutomer) 1,24,8. 2. FINDINA (Ludvik Slavi« — Ljutomer) 1,28,9. 3. ARIEL (Janko Slavič — Ljutomer) 1,26,8 itd. V tej dirki je bila diskvalificirana kobila ROMA, ki je vodila vso dirko, pred ciljem pa jo je prehitela DISA, ROMA pa je skočila v galopu skozi cilj. Marka Sla-viča ml. je sodniški zbor kaznoval z denarno kaznijo 100 din zaradi zapiranja poti in nešportnega dviganja biča pred ciljem. Denarni handicap za 3 do 12-letne kasače na progi liKH) m: I. del 1. ASA (Miha Ferjuc — Komenda) 1,30,9. 2. DK>I (Mirko Ktristel — Cven) I, 30,1. 3. DIANA (Jože Sagaj — Klju-čarovci) 1,24,5 itd. Jože Sagaj je s kobilo DIANO dosegel v tej dirki najboljši kilometrski čas na celotnem tekmovanju 1,24,5. II. del !.. PANDOR (Darko Verbole — Ljubljana) 1,32,3. 2. ARIEL (Marko Slavič st. — Ljutomer) 1,36,6. 3. PERSI (Franc Sršen — Komenda) 1,31,4 itd. Denarni handicap za dvoletne kasače na progi 1200 m: 1. NARDIJA (Boris Dolinar — Ljubljana) 1,37,1; 2. LA.JLA (Gaber Pogačnik — Bled) 1,38,9; 3. FINDIN (Konrad Hojs -, Ljubljana) 1,40,6; 4. TIftOL (Tine Jagodic ml. — Komenda) 1,51,4. V najbolj zanimivi točki, to Je tekmovanje dvovpreg na progi dolgi 2000 m, je zmagal trenutno najboljši slovenski par FINDINA — KIMA (Ludvik Slavič — Ljutomer) 1,33,4. 2. ALPINA — PIK DEANER (Franc Sršen — Staranova vas) 1,41,1; 3. ALMA— ROMA (Drago Fras — Veržej) 1,38,6, 4. ASO — DINO (Miha Ferjuc — Komenda) 1,49,4 itd. Domači par je precej časa vodil v tej dirki, imel je težave z opremo in se je na koncu moral zadovoljiti s četrtim mestom. Za popestritev prireditve so poskrbeli jahači na ravni galopski dirki v kateri so nastopili samo trije tekmovalci. Zmagal je Jože Brancelj v sedlu MUELE, druga je bila Stanka ŽAMUELE, druga je bila Stanka Prešeren na MERSU, tretji pa Marjan Sitar na VALU. V dirki za kmečke delovne konje je nastopilo sedem vozačev. 1. Anton Konc (Visoko), 2. Maks Spruk (Komenda), 3, Je~ rovšek (Komeda) itd. Favorit v tej dirki Franc Dimic iz Komende je pristal na petem mestu. Prireditev je bila vzorno organi zirana, za kar gre zahvala prizadevnim delavcem konjeniškega kluba Komenda, ki so uspeli pripraviti ljubiteljem tega športa veliko športnega užitka. PLANINSKI KOTIČEK Aktivni gorski stražarji V četrtek, 6. 7., je odsek za varstvo narave izvedel spet novo akcijo za lepše in čistejše okolje. Tokrat so se v dogovoru z občinskim inšpektorjem tov. Klemenom Matjažem lotili čiščenja trase gon-dolske žičnice na Veliko planino. Na akciji je sodelovalo 6 članov odseka, bi jih pa gotovo še mnogo več, če ne bi bilo tako nestabilno vreme. Čistili so zemljišče od spodjne postaje žičnice navzgor. Zaradi obilice odpadkov, ta del verjetno ni bil še nikoli očiščen, jim je uspelo opraviti delo komaj na eni tretjini trase. Ostali dve tretjini pa še čakata. Od tega bo najbolj . zahtevna zgornja tretjina, ki je prepadna. Zato so za čiščenje tega dela obljubili pomoč tudi kamniški alpinisti. In kakšnih odpadkov je bilo največ pod žičnico? Vseh mogočih — konzerve, steklenice, lonci, pločevina, polivi-nil itd. Drobnih odpadkov so nabrali kar za sedem vreč, večje odpadke pa so zložili na kupe in jih bo potrebno še odstraniti. Predvidena akcija »OČISTIMO GRINTAVEC«, ki je bila napovedana za začetek julija, je zaradi slabega vremena in ostankov snega prestavljena na jesen. Tako bodo gorski stražarji pobrali takrat še letošnje odpadke. Pri tem upajo, da jih bo čim manj. Točni datum akcije bo objavljen v oglasni omarici planinskega društva. Med tem časom pa GS ne bo mirovala. Poleg nadalnjega čaščenja trase žičnice bo še več akcij na območju Kamniških Alp. Kakor vidimo, je torej odsek za varstvo narave pri kamniškem planinskem društvu zelo aktiven. Pri tem pa velja posebej pohvaliti člane GS iz Kemijske industrije Kamnik, ki se redno udeležujejo vseh akcij Vzpon na Grossglockner Za proste dneve ob prazniku borca 4. juliju je AO Kamnik že dolgo časa načrtoval ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem. Vendar zanj ni bilo dovolj zanimanja, zato se je v Visoke Ture podala samo majhna skupina Kamničanov. Žal jim vreme ni bilo naklonjeno in niso mogli narediti vsega kar so imeli v načrtu. Skupaj z Dom-žalčani so cel dan zaman čakali na ugodno vreme. Poleg megle je še snežilo in prožili so se plazovi. Toda vreme se jih je vseeno malo usmililo. Od 7. ure zvečer do 9. ure zjutraj Je bilo jasno (3. 7.) in to so izkoristili za vzpon po slovi- tem Pallavicinijevem ozebniku (IV) na vrh Grossglockner ja (3.798 m). Iz AO Kamnik so to turo naredili Janko Plevel, Bojan Pollak in Violeta Potočar, ki Je tako menda piva Kamničanka, ki je preplezala to svetovno znano smer. Tabor v Bavščici Ze velikokrat smo pisali o sodelovanju med planinci iz Domžal, Mengša In Kamnika. To sodelovanje se še vedno uspešno nadaljuje. Tako je Mengeško planinsko društvo ob podpori kamniškega organiziralo večdnevni tabor v dolini Bavščice, ki so se ga med prostimi dnevi ob 4. Juliju udeležili tudi 4 Kamničani. Žal jim je vreme preprečilo, da bi lahko opravili kaj več tur kot pa vzpon na Rombon in Bavški Grlntavec. Pregled vzponov v juniju Slabo vreme se je nadaljevalo tudi v Juniju in je tako prekrižalo veliko načrtov. Plezalci so se dostikrat vračali iz gora do kože premočeni ne da bi opravili en sam vzpon. No, kljub vsemu je bilo le narejenih 29 vzponov. Od teh naj omenimo samo najvažnejše: peta ponovitev smeri Crnolaska (IV-V) v Vežici, ki sta Jo naredila JANEZ BENKOVIC in MILAN GLADEK; smer Benkovič — Kemperle (V) v Rzeniku, ki sta jo ponovila JANKO PLEVEL in DUŠAN PODBEVŠEK; Kamniška smer (VI-) in Rumena zajeda (V + A2) v Koglu, ki ju je ponovil BOJAN POLLAK skupaj s Kle-mencem iz Domžal itd. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZTJL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - Klavni to odgovorni urednik MIRA JANČAR — tehnični urednik FRANC MIHEVC — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CGP Delo v Ljubljani